Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 315759 Ano (Leto) VIII (3) No. (Štev.) 7 BUENOS AIRES, 16. FEBRUARJA (FEBRERO) “ESLOVEJVIA LIBRE” 1950 - Ano del Liberfador General San Martin - 1950 g:s Op I R & -o SSW S pjO o 0-3 £• Victor FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Martinez 50 - Buenos Aires Jugoslovanski komunizem Tita pozna danes ves svet. Volja Moskve in naivna angloameriška propaganda je iz povprečnega ko¬ munističnega eksponenta naredila svetovno slavnega maršala, ki je v “sedmih ofenzivah zrušil laško in nemško armado na Balkanu” in priboril “svobodo” balkanskim na¬ rodom. Na podlagi politične kup¬ čije, sklenjene v Jalti, je po kon¬ čani vojski postal gospodar jugo¬ slovanskih narodov. Dokler je bil hvaležen in slepo pokoren svojemu šefu Stalinu, je vse kazalo, da hoče Moskva iz Ti¬ ta narediti nekakega vzor-držav- nika, ki naj bi “nazadnjaškemu” zapadu pokazal, kakšna je prava “ljudska demokracija”. Zapadni svet je z zaprepaščenjem opazoval obnašanje Titovih “diplomatov’’ na mednarodnih konferencah, ki so naši domovini povzročili toliko nepopravljive škode. Lahi in Av¬ strijci se morajo predvsem nezmo¬ žnosti in surovemu nastopanju Ti¬ tovih “diplomatov” zahvaliti, da so kot premaganci lahko ohranili zase najlepše predele slovenskega ozemlja. Doba, ki je bila merodaj¬ na za določanje naših meja, je končala za Jugoslavijo s popolnim bankrotom. Potem je prišlo nekaj, kar je presekalo podaniške vezi med Ti¬ tom ,in Moskvo. Ne zanima nas kaj je bil glavni razlog: ali gospo¬ darsko izmozgavanje Jugoslavije, ali Titovo slavohlepje, važno je le to, da je danes med Titom in Sta¬ linom prepad, ki ga ni mogoče premostiti. Nasprotje se veča iz dneva v dan in poznavalci razmer trdijo, da bo kmalu prišlo v Jugo¬ slaviji do državljanske vojne. Ko je Tito izgubil vso oporo v Moskvi in pri državah, ki so od Moskve odvisne, je prišel v zaga¬ to. Manjkalo mu je denarja, manj¬ kalo je strojev, manjkalo je naj- preprostejših potrebščin za vsak¬ danje življenje. Skrajna sila ga je prignala do tega, da se je začel približevati zahodnim velesilam. Kar naenkrat je Tito postal spet junak, junak nepokorščine. Bil je prvi med ljudmi, ki jih je postavila Moskva na vidno mesto, in se ji je upal odreči pokorščino. Prvi komunistični razkolnik! Ni dvoma, da je ta Titov korak nare¬ dil veliko škode in pohujšanja v komunističnih vrstah, ki so doslej slepo sledile enemu samemu uka¬ zu: ukazu iz Moskve, vendar ne smemo delati napačnih zaključ¬ kov. Naivna demokratična javnost, ki opazuje dogajanja v naši deže¬ li, sodi popolnoma napačno, češ: Tito je obrnil hrbet komunizmu. Zmota, velika zmota! Titov komu¬ nizem je ravno tak kot Stalinov: zločin, laž, nasilje in diktatura. Tito sam trdi, da je boljši komu¬ nist kot Stalin. Kardelj in drugi sodelavci Titovi ponavljajo isto. Zakaj bi jim ne ver jali? Razme¬ re v domovini pričajo, da govore resnico. Prijatelji v Evropi nam sporo¬ čajo, da je pariška izdaja revije “Time” (30. jan.) objavila poro¬ čilo človeka, ki je sam prepotoval Jugoslavijo. In v njem med dru¬ gim ugotavlja, da je tam stoodsto¬ ten komunizem, zatiranje kmetov in delavcev, nova buržuazija — novi oficirji, vsemogočna UDBA- OZNA, ki je gospodar nad življe¬ njem vsakogar, naraščajoča rev¬ ščina itd., itd. Med “demokratičnimi svobošči¬ nami”, ki jih je Tito zadnje čase poklonil ljudstvu, slišimo večkrat hvaliti novi volilni zakon, ki do¬ pušča kandidirati vsakomur, ki pridobi sto podpisnikov za svojo kandidaturo. Resni inozemski listi imenujejo to novost s pravim ime¬ nom: bluf! Le kdo se bo danes v Jugoslavi¬ ji upal dati svoj podpis na listo opozicionalnega kandidata, še več, kdo se bo upal kandidirati, ko ve kako je že marsikak poslanec mo¬ ral zamenjati sedež v parlamentu z ječo? Verjemimo Žnuderlu, ki je v belgrajskem parlamentu izjavil, da se ne- sme misliti, da bo po no¬ vem zakonu mogoče izvesti kako spremembo v vladi ali v režimu. Verjemimo Kardelju, ki pravi, da tudi po novem volilnem zakonu o- stane osnova države “socialistična demokracija kot orožje delavske¬ ga razreda v borbi za socijalizaci- Na severni polovici zemeljske oble se bliža pomlad in z njo cela Vrsta mož¬ nosti, ki jih ta letni čas odpira za di¬ plomatsko in vojaško obračunavanje. To dejstvo spremlja primeren val živ¬ čne nervoznosti v USA in v zahodni Ev¬ ropi; mrzla vojna narašča in v posa¬ meznih pokrajinah USA so vojaške ob¬ lasti objavile posebne ukrepe za slučaj, ako bi spopad izbruhnil nenadoma. Ti ukrepi so najstrožji v državah Washin- g-ton in Oregon, kjer so vse letalske in suhozemske sile v pripravljenosti za skrajno vojno nevarnost. Toda sovjeti so začeli popuščati v blo¬ kadi Berlina in iz Tokija so se vrnili v USA poveljniki vseh ameriških oboro¬ ženih sli. V Tokiu je bila pod predsed¬ stvom generala Bradleya konferenca v glavnem stanu Mac Arturja. Po vrnit¬ vi v Washington, je Bradley izjavil, da večja nevarnost sedaj v Aziji in ne v Evropi. V Aziji je komunizem na poho- mora ameriška vlada vedeti, da je naj- du proti francoski Indokini, v Evropi izvajajo sovjeti samo tisti pritisk, ki je potreben, da bi zakril njih prave na¬ mene v Aziji. S tem, da je sovjetska vlada s svojimi sateliti priznala gueril- sko vlado Hočiminha v Indokini je bil dan temu voditelju značaj vojskujoče se stranke. Francozi se v Indokini ne bodo borili proti uporniku, ampak proti voditelju vojskujoče se stranke, ki bo prejemala zakonito pomoč iz Kitajske in od vseh zaveznikov novega kom. re¬ žima na Kitajskem. Vodstvo v zahodni Evropi prevzemajo francoski komunisti V marcu začne prihajati v zahodno Evropo orožje, ki ga pošiljajo USA članicam Atlantske pogodbe. Glavne pošiljke so namenjene Franciji kamor bodo prve ladje z ameriškim vojnim gradivom prišle že 3. marca. Franco¬ ska komunistična stranka je na poseb¬ nih sejah dne 20. jan. in 3. febr. izdela¬ la podrobeni načrt, kako preprečiti izto- varjanje tega gradiva. Glavna delavska zveza, ki jo vodijo komunisti, priprav¬ lja velike stavke pristaniških delavcev v vseh atlanskih in sredozemskih fran¬ coskih pristaniščih; v pristaniščih sever¬ ne Afrike bodo stavkali in splošna stav¬ ka je napovedana celo v Dakarju, pri¬ stanišču zahodne afriške obale. — Med tem se je vršil v Parizu kom. mirovni kongres, na katerem je francoski stro¬ kovnjak za atomsko energijo, komu¬ nist Jcliot Curie objavil proglas za mir, ki bo poslan vsem vladam na svetu. Jo- liot Curie se je pred kratkim vrnil iz Moskve. — Iz Francije so odpotovali v Italijo posebni strokovnjaki, ki naj it. kom. stranki narekujejo, kako je treba enake stavke prirediti v italijanskih pristaniščih. Vse te stavke naj dokažejo, kako kom. streme za ohranitvijo miru. To o- rožje, ki prihaja iz USA naj ne služi bodoči vojni, ki da je sovjeti ne žele in je torej danes nepotrebno. Zato naj stav¬ ke v pristaniščih dovoz tega orožja preprečijo. Komunisti imajo nalog go¬ voriti, da sovjeti ne mislijo na vojno. In res so komunisti že preprečili v ne¬ katerih francoskih pristaniščih vojne transporte, toda ti so bili namenjeni za odvoz francoskih vojnih oddelkov in orožja v Indokino, kjer bo Francija mo¬ jo in da morajo čimprej izginiti ostanki razredne družbe. Tudi po novem zakonu bo mogoče vzeti po¬ slancu mandat. Vse te stvari morajo biti za nas le eno potrdilo več, da je komuni¬ zem volk ki menja dlako, nature pa ne! Ena osnovnih doktrin ko¬ munizma je načelo prilagoditve trenutnim okoliščinam. Titove do¬ mače težave in Titov spor z Mosk¬ vo jugoslovanskega komunizma ni nič spremenil: je pravi, stoodstot¬ ni komunizem, toliko bolj neva¬ ren, ker je s par triki premotit svetovno javnost, da ga sodi bla¬ gohotne j e kot zasluži. Mi ga ne, ker ga poznamo! rala zaščititi novi režim cesarja Bao Da ja in se odločiti za pravo vojskova¬ nje proti Hočiminhu. V Havreu je bil uspeh kom, stavke tolikšen, da ladje ni¬ so mogle izpluti; sedaj se pripravljajo Veliki odvozi iz Marseillea in iz prista¬ nišč severne Afrike. Poleg francoskih la¬ dij bodo vozile okrepitve v Indokino tudi angleške ladje. V prihodnjih mesecih bo tedaj fran¬ coska kom. stranka zaposlena v glav- vnem v akciji, ki naj prepreči dovoz o- rožja iz USA v Francijo, vendar pa naj predvem prepreči, da bi iz Franci¬ je krenila zadostna oborožena sila, ki naj onemogoči uspeh kom. akcije v In¬ dokini. Tako bo tudi ta akcija franc, kom. potrdila ugotovitev, da glavni pri¬ tisk sovjetov to pomlad ne bi bil v Ev¬ ropi, ampak v Aziji. — V Evropi bo pritisk slonel na političnih akcijah po¬ sameznih kom. strank, bistvo vojaških akcij bo drugod. Ali je možna razlika med politično in vojaško akcijo V USA se v listih širi mnenje, da je nastopil čas za novo zbližanje med za¬ hodnimi zavezniki in sovjeti. Walter Lippmann povdarja v svojih komenta¬ rjih, da so USA izgubile monopol v a- tomski energiji, Einstein pa je v svoji izjavi opozoril prebivalstvo USA, da po¬ meni eksplozija hidrogenske bombe najbrž konec človeškega rodu na našem planetu. Dosedaj je akcija ameriške vla¬ de slonela na vojaški premoči, sedaj pa naj ista vlada ponižno prizna, da njena akcija ne more več sloneti na vo¬ jaških sestavinah; ponižnost je silno le¬ pa čednost tudi v diplomaciji, katere glavna naloga je ohraniti mir tedaj, ka¬ dar ga z vojaškimi sredstvi ni mogoče držati pokonci. USA ne more več Varati evropskih narodov, da jih lahko ščiti s svojo oboroženo silo, v Aziji pa so v pe¬ steh kom. napredka narodi, ki jih “de¬ generirani’’ kapitalizem nikdar ne bi mogel dvigniti na raven, ki jo zahteva čas sodobne tehnične civilizacije. Tako meni Lippmann. Proti tem in takim nazorom pa se prav z enako naglico pojavljajo glaso¬ vi, ki svare pred potjo, ki bi jo sovjeti sijajno izrabili, ker bi bila znak slabo¬ sti; sovjeti že ponujajo nove razgovore za kontrolo nad atomsko energijo. To¬ da o teh sovjetskih ponudbah se že tudi jasno ugotavlja, da je razprava o njih samo izgubljanje časa, ker sovjeti nik¬ dar ne drže nobene pogodbe, kadar ta Peha služiti njih koristim. Kadar v zapahnem svetu menijo, da neha diplomacija s svojim delom tedaj, kadar mora vojska nastopiti, da obva- fje narodne koristi, tedaj pri komuni¬ stih sploh ni nobene razlike med tem, kje se vojaška akcija loči od diplomat¬ ske. Od leta 1945 naprej se sovjetska Vlada deloma nahaja v stanju diplomat¬ skih razgovorov s svojimi zavezniki, deloma pa izvaja naprej vojno akcijo; komunizem je stalno v ofenzivi, dočim se zahodni svet še vedno oklepa načela o ločitvi političnih akcij od vojaških. Toda ravno komunizem je v zadnjih letih s svojo akcijo pripomogel, da se je to stališče že precej spremenilo; v voj¬ ni s komunizmom v Grčiji so zgolj po¬ litično akcijo nadomestili z vojaško in jo oblekli v takozvano Trumanovo dok- Korak naprej: Vojna v Indokini LAS TRADUCCIONES ESL0VENAS EN (ASTELLANO En este respecto tiene la Revista “La Vida Espiritual” el merito principal. Ademas de una sintesis de la historia eslovena (Una Pagina de Historia), redac- tada por Dalibor, aparecieron varios reportajes presentando al mundo argentino los aspectos culturales e historicos de los problemas eslovenos. Notables son tambien los articulos en castellano sobre el desarrollo de la guerra y revolucion comunista en Eslovenia y traducciones de libros, novelas y antologias de los autores eslovenos. Especial merito en este respecto tienen las hermanas Darinka y Vanda Čehovin que tradujeron la grandiosa novela de Finžgar “Bajo el sol de la Libertad” y “La Historia de Simon el miserable” de Ivan Cankar. Aparecio tambien la traduccion de “Martin Krpan” de Levstik (Martin Fierro Esloveno). Notable era el numero especial de la Revista de octubre 1944 dedicado al poeta esloveno Simon Gregorčič, cuyas varias poesias aparecen en acertadas tra¬ ducciones. Entre traductores de esas poesias ocupa el primer lugar Pbro. David Doktoric y la Hermana Magdalena Gerzetic (direktora del Colegio Normal en Formosa). Colaboro tambien dr. Isidor Cankar (entonces ministro yugoslavo). Esta por salir una Antologia de los clasicos eslovenos en la traduccion de Vanda Čehovin, la mejor traductora de prosa y versos eslovenos. El ano pasado aparecio “La Historia de un Fusilado” que refleja los horro- res de la revolucion comunista en Eslovenia. Lista para la publicacion espera la novela de Jose Jurčič, escritor clasico eslo¬ veno “Jorge Koziak” en la traduccion de V. Lovšin. SLOVENSKI PREVODI V KASTELJANŠČINO Verska revija “Duhovno življenje” je prejšnja leta poskrbela tudi za sezna¬ njanje tuk. kulturnega sveta s slov. kulturnim bogastvom. Poleg krajših zgodovin¬ skih podatkov o slov. narodu (Dalibor), je objavila tudi vrsto člankov o slov. vprašanjih. Med vojno je spremljala tudi razvoj komunistične revolucije doma in odkri¬ vala svetu kom. zločine. Objavljala pa je tudi prevode slov. književnih del, za kar imata največ zaslug sestri Darinka in Vanda Čehovin, ki sta prestavili v kaste- ljanščino Finžgarjev roman “Pod svobodnim soncem” in več Cankarjevih novelic. Izšel je tudi prevod Levstikovega Martina Krpana. Pomembna je tudi posebna številka te revije iz leta 1944, posvečena slov. pesniku Simonu Gregorčiču. Več njegovih pesmi je prevedenih v kasteljanščino in imata za to največ zaslug g. David Doktorič in s. Magdalena Gerzetič, ravnatelji¬ ca ljudske šole v Formosi. Tudi ted. jugoslov. poslanik dr. Izidor Cankar je pri tem sodeloval. Vanda Čehovin, najboljša prevajalka slovenske poezije in proze v kasteljan¬ ščino je pripravila za izdajo v kasteljanščini tudi ANTOLOGIJO SLOVENSKIH KLASIKOV. V zadnjem času je izšel v kasteljanščini prevod doživetja slov. domobranca pod komunisti doma “Ušel sem smrti”. Na izdajo pa čaka sedaj tudi prevod) Jurčičevega romana “Jurij Kozjak”. Delo je prevedel g. Vinko Lovšin. trino, ki je spremenila položaj na Bliž¬ njem vzhodu. Vojskovanje v Indokini pa tudi že nakazuje po besedah gene¬ rala Bradleya, da bodo USA tudi za ta del Azije morale akcijo svojega orožja uravnovesiti z orožjem komunizma. Vendar bo tu napredek precejšen: čete generala Markosa v Grčiji niso bile če¬ te vojskujoče se stranke, dočim bodo Hočiminhove imele ta značaj. S tem bi bil storjen velik korak naprej do izbru¬ ha pravega vojnega konflikta. Maocetung še vedno v Moskvi Ko je Maocetung objavil svojo zmago Pad nacionalisti, je skoraj da po pra¬ vici vzdihnil, da je sedaj nastopila do¬ ba miru na Kitajskem. Obljubil je, da bodo njegove čete kmalu razpuščene, nakar bodo šle domov gradit novo Ki¬ tajsko. Toda o razpustu kit. kom. vojske še hi govora; sovjeti Maocetungu niti ne dajo dovolj letal, da bi preprečil napade hac. letalstva in da bi hitro izvedel na¬ pad na Hainan in Formozo in s tem za¬ gotovil konec zmage. Pač pa mora Maocetung s svojim zunanjim ministrom že več mesecev sedeti v Kremlju in se s Stalinom pogajati za prijateljsko in za¬ vezniško poodbo. Še predno je prišlo do podpisa nove pogodbe, je Maocetung že priznal Hočiminha v Indokini in takoj za njim je isto storil Stalin. Maoce¬ tung bo moral naprej v Indokino s svo¬ jo vojsko in kom. režim za svojo obno¬ vo Kitajske še dolgo ne bo imel na raz¬ polago dovolj ljudi, ker bodo ti morali po potezah iz Moskve osvajati ostale dele Azije. To vojskovanje bo tudi pre¬ prečilo, da bi Maocetung mogel kaj mnogo uvoziti iz Amerike in Evrope; in vendar potrebuje nova Kitajska toli¬ ko opreme, ki je pri sovjetih ne bo mo¬ gla dobiti. Upravičena je tedaj ugotovitev raz¬ nih listov, da bo moral Maocetung v Moskvi podpisati pogodbo o popolni podrejenosti Kitajske Moskvi. In poi moskovskih navodilih bo moral najprej izvesti vojaški del moskovskih načrtov. V Moskvi ne delajo razlike med poli¬ tično in vojaško akcijo. Še prehitro bi- bil razočaran, kdor bi menil, da lahko zadrži tok dogodkov in še upa na to, da se bomo vrnili v čas, ko bosta obe akciji ločeni. Vsaj dokler bo komuni¬ zem tisti, ki bo narekoval tok dogod¬ kov, je le malo upanja, da se bo tradi¬ cionalni način pogajanja spet uveljavil. Napovedani komunistični pohod na Berlin ne bo uspel Zavezn. kontrola porajanja Zahodne Nemčije postaja malce strožja v pogle¬ du delovanja neonacističnih gibanj in oživitve nemške težke industrije, hkrati pa prepušča Nemcem več možnosti sa¬ mostojnega nastopanja v svetu; tako je bil imenovan prvi nemški konz. pred¬ stavnik v USA, od tamkaj pa se je vrnil s krajšega obiska podpredsednik vlade Bliicher, koordinacijski minister Mar¬ shallovega plana za Nemčijo. — Mrzla vojna okrog Berlina prehaja v obdobje —• “kovčke gor, kovčke dol” — tako da sovjeti za ta ali oni manjši ‘prekršek’ Amerikancev spustijo zapornice za kak dan. Težje posledice utegne imeti pre¬ poved vzhodnonemške kom. vlade o uva¬ žanju surovin v zahodne zone Berlina in Nemčije ter zahodnonemški ukrep ! o prepovedi izvažanja industrijskih iz¬ delkov v vzhodno Nemčijo. To gospo¬ darsko notranjo borbo dveh Nemčij po¬ življajo še različni nastopi političnih skupin v zvezi s pohodom kom. mladine na Berlin, napovedanem za 27. maj. Ta¬ ko je zahodni župan Reuter z večjim zborovanjem povedal vzhodnim Nem¬ cem, da ta pohod' ne bo uspel kajti Nemci so sami dovolj močni in demo¬ kratični da bodo brez amer. tankov vsak poskus pohoda v kali zatrli; ‘Na¬ rodna fronta’, od komunistov vodena politična formacija zahodnega Berlina pa poziva ljudi, naj jo podpro v'njenem delu za nemoten, pohod ‘naše, nemške mladine na Berlin’, da bo Berlip spet srce , vse Nemčije. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. D. 1950 — Ano del Libertador General San Martin IZ TEDNA V TEDEN pogajanja bo bržkone posegel tudi Va¬ tikan v svrho zaščite svetih krajev. — Egipčanska vlada je nakupila v USA zlata v vrednosti 47 milijonov dolarjev v svrho utrditve lastne valute; Izrael pa je z Angleži sklenil dogovor, po kate¬ rem bo smel razpolagati z judovsko imovino, ki je doslej bila blokirana v angleških bankah. Ta imovina obsega skoraj 15 milijonov funtov šterlingov. k Šefi ameriškega generalnega štaba Bradley, Collins, Vandenberg in Sher- man so se vrnili v Washington s poto¬ vanja po Daljnem vzhodu. V svojem po¬ ročilu predsedniku Trumana o opazo¬ vanju vojaških in političnih razmer na Daljnem vzhodu po okupaciji Kitajske po rdečih armadah poudarjajo, da bo USA morala prenesti svojo politično in vojaško aktivnost iz Evrope v Azijo še¬ fi štaba smatrajo blokado Berlina in na¬ povedano vkorakanje komunistične mla¬ dine v Berlin kot trik, s katerim naj bi sovjeti obrnili pozornost zahodnih za¬ veznikov v Evropi, medtem ko se so¬ vjetski komunistični val širi po Aziji. V poročilu tudi navajajo, da so ame¬ riške suhozemske, zračne in pomorske sile na Daljnem vzhodu v odličnem stanju in vsak trenutek pripravljene na akcijo. k Po ukazu obrambnega ministra John" sona so v ameriških državah Washing- ton in Oregon obnovili protiletalsko obveščevalno službo in preizkusili delo¬ vanje priprav za letalske alarme. Gu¬ vernerja obeh držav sta objavila, da je prišlo do teh priprav zaradi “možnosti konflikta’’ in da mora biti USA pač vsak trenutek “pripravljena na vse”. .. k Bivši ameriški državni podtajnik Will Clayton je pred senatnim zunanje¬ političnim odborom izjavil, da “sedaj ni čas razprave z ZSSR, ker nimamo časa podvzemati vseh potrebnih ukrepov za tak slučaj, ko vendar vemo, da bi bila pogajanja zaman”. Zavzel se je za usta¬ novitev politične in gospodarske unije držav atlantskega pakta, kajti “zakaj naj bi si svobodni narodi postavljali zi¬ dove med seboj, medtem ko se je ves komunistični svet združil v neločljivo celoto.’’ k Kanadski pravosodni minister Stuart Garson je objavil, da je kanadska taj¬ na policija odkrila široko razpredeno mrežo tujih špijonov in saboterjev, ki se bavijo v glavnem s pošiljanjem po¬ ročil o napredku kanadske atomske zna¬ nosti Sovjetski zvezi. Izdal je tudi že vse potrebne ukrepe za uničenje špi- jonskih in saboterskih središč v Kana¬ di. k Najprej ameriški zunaji minister A- cheson, za njim pa predsednik Truman sta izjavila, da USA ne namerava spro¬ žiti nobenih novih pogajanj z ZSSR za mednarodno kontrolo nad atomsko ener¬ gijo. ZSSR je po njunih izjavah nepre¬ stano zavračala vsak sporazum v tem vprašanju ter ostane ameriško stališče, ker so ga sprejele tudi druge članice UNO, nespremenjeno. USA se ne bo spustila v obravnavanje tega vpraša¬ nja vse dotlej, dokler ne bo katera drža¬ va predložila boljšega načrta za kon¬ trolo atomske energije od Baruchove- ga. Tudi hidrogenska bomba položaja ne spreminja. k Ameriški varnostni organi se bavijo z odkrivanjem in zasledovanjem oseb, ki so bile v zvezi z britanskim atomskim strokovnjakom dr. Fuchsom, kateri je izdal ZSSR najvažnejše podrobnosti o a- tomskem razvoju v USA in Angliji. Ameriški senatorji zahtevajo najstro¬ žjo preiskavo vseh atomskih strokov¬ njakov v USA in ugotovitev njihovih stikov s tujci. Director FBI (ameriška tajna služba) Hoover je izjavil, da so njegovi agenti pridno na delu in da imajo registriranih v USA 54.000 čla¬ nov KP ter 540.000 njihovih simpatize¬ rjev. Prav tako bodo tudi proučili delo¬ vanje uradništva tujih poslaništev in konzulatov, ki so prišli v USA z diplo¬ matskim potnim, listom. k V Bangkoku se je v ponedeljek pri¬ čela petdnevna konferenca ameriških poslanikov na Daljnem vzhodu, ki jo vo¬ di ameriški potujoči poslanik Jessup. Na konferenci bodo proučili položaj na Daljnem vzhodu in ugotovili možnost sklenitve pacifiškega pakta po vzorcu atlantske pogodbe. k V USA se trenutno nahaja 500 nem¬ ških atomskih in vojaških strokovanja- kov, ki so po zasedbi Nemčije na ame¬ riško povabilo odpotovali v USA. Neka¬ teri bi se radi po preteku delovnega ro¬ ka vrnili v Nemčijo, pa se ameriška vla¬ da boji, da bi lahko potem izdali ZSSR ameriške atomske in vojaške skrivnosti. “Ne moremo jih pustiti domov. Mnogi od njih vedo več o naših raketah, pod¬ mornicah in atomski bombi, kakor veči¬ na naših generalov in admiralov”, je izjavil vladni govornik. k Poveljnik ameriških zračnih skupin za strateško bombardiranje general Curtis Lemay jel izjavil, da “lahko z a- tomskimi bombami, ki jih imamo tre¬ nutno v zalogi, v nekaj dneh stresemo iz zraka na sovražnikai dva in pol mili¬ jona ton eksploziva, kar je prav toliko, kolikor smo ga stresli na Nemčijo in Japonsko v šestih letih vojne. Nadalje¬ vati moramo z vojaško politiko, ki sicer ne izgleda primerna za miren čas, po¬ trebna pa je, ker morajo naši načrti de¬ lovati brezhibno že takoj v začetku.” k Po Trumanovem ukazu o izvanju Taft-Hartleyevega zakona proti stav¬ kam — obsedno stanje v stavkujočih področjih — je vodja premogovnih sin¬ dikatov John Lewis pristal na pogaja¬ nje z lastniki premogovnikov in izdal ukaz za konec stavke. Njegov ukaz so rudarji odbili ter s stavko nadaljujejo. Premoga ima USA na zalogi še za do¬ ber teden če se stavka ne bo končala. Zaprli so že mnogo šol, ker manjka ku¬ rjave, prav tako pa so nekatere želez¬ niške družbe zmanjšale promet' za 50%. Tudi ameriška težka industrija počasi ustavlja obrat. DR. FUCHS PRIZNAVA PISMO IZ USA 2 . Nekateri farmarji so bili od beguncev tudi potegnjeni. Nekaj beguncev je bi¬ lo, ki so se priglasili za kmete, samo, da bi prišli v Ameriko, čeprav niso ime¬ li niti pojma o kmetiji. Potegnjeni far- merji so seveda potem pisarili pritož¬ be, da ne morejo rabiti profesorjev, ki ne ločijo krave od bika. Ali je bil tudi kak tak slov. kravar, res ne vem, vem pa da je res najtežje dobiti zaposlitev za izobražene. Dela v svojem poklicu navadno ne more dobiti, ker je nadpro- dukcija inteligence v Ameriki vsaj ta¬ ka kot v Evropi. Kopati ne zna in ne more, da bi tekmoval z zamorci ali Me- xikanci, kake obrti se ni učil. Zato je treba dostikrat izobražencem največ po¬ nižnosti in vztrajnosti. Tudi kak štu¬ dent bo pri pomivanju kakih skled po hotelih pozabil, česar se je v Evropi naučil. Treba je pač vzeti vsaj za zače¬ tek vsako delo, ki se ponudi. Vendar je na splošno odstotek tistih, ki niso do¬ bili dela, majhen. Marsikako težavo imajo priseljenci tudi radi stanovanj. Samci se že kam potaknejo, mnogo težje je za dru¬ žine. Vsa ameriška mesta so po zadnji vojni znana po tem, da manjka družin¬ skih stanovanj. Ta pojav je splošen in zadene seveda tudi priseljene družine. Te morajo prenesti radi tega marsika¬ ko težavo v tej obljubljeni deželi. Za slovenske nove Amerikance je ne¬ kaj razočaranja tudi v tem, da so raz¬ tepeni po vsej Ameriki. Tiste skupnosti iz taborišča kmalu ne bo več. če tudi bodo organizacije skušale vzdržati stik med priseljenci, vendar bodo razdalje in nove razmere vplivale razdiralno. Ali je torej Amerika utešila želje ti¬ stih, ki so si jo predstavljali kot obljub¬ ljeno deželo naše dobe? Da ne delamo krivice na nobeno stran, moramo pov- dariti, da so res mnogi Amerikanci sku¬ šali naproti beguncem pokazati krščan¬ sko srce. Kdor je prišel med dobre a- meriške Slovence, je občutil njih resnič¬ no ljubeznjivost. Vsi pa niso najbolje naleteli, kajti za Tita navdušenih in partizansko zagrizenih Slovencev je v Ameriki kar večina. Med temi se narav¬ no slovenski begunec pred komunistič¬ nim divjaštvom ne počuti dobro. Tudi Amerikanci drugih narodnosti so na¬ šim beguncem skušali in še skušajo po¬ magati. Stari naseljenci večkrat pra¬ vijo, da njih nobeden ni čakal v New Yorku in nobeden v Clevelandu na po¬ staji, kakor je to bilo s sedanjimi pri¬ šleci. Sprevodnik cestne železnice v Cle¬ velandu jih je pač zmetal iz voza na St. Clair pred Grdinovo ali Laushetovo go¬ stilno, ker je po govorici sodil, da so Slovenci. Potem si je vsak pomagal, ka¬ kor je vedel in znal. Pred 50 in 40 leti ni bilo sponzorjev in prijaznih spreje¬ mov. V tem so novi priseljenci torej od¬ ločno na boljem. Pokazali pa so novi Amerikanci, da so po večini resni in zanesljivi delavci in se bodo kot taki uveljavili. In kako z dolarji? To sedaj že vsak ve, da je treba ameriški dolar trdo zaslužiti in da se torej marsikaka dobrota Amerike od daleč lepše vidi kot od blizu. Novodošli Slovenci se pač uče stare resnice, da je povsod mnogo do¬ brega pa tudi povsod mnogo slabega. Kogar so preiskušnje kaj naučile, bo vedel, česa naj se uči in česa varuje, da bo uspel v novi domovini. Kdor pa bo vpraševal samo za dolarje, bo še več¬ krat razočaran. Nova domovina? Najbrž za mnoge. Toda vedno bo na dnu srca ohranila posebno gorak koti¬ ček stara.” In, rožmarin pognal bo spet iz novih korenin, al’ nikdar več tako lepo kot prvi bil dehteč”. Po zakonu o DP je prišlo v Zedinje¬ ne države od 31. okt. JL948 do 31 dec. 1949 122067 oseb. Od teh 57584 katoli¬ čanov, 31673 Judov, 30759 protestantov in pravoslavnih, ostalo so “drugi” Le 25% od teh je šlo na kmete. Mnogo se je govorilo, da bo Amerika bolj široko odprla vrata beguncem. Pa ni veliko upanja. Nekateri se boje pre¬ velikega pritoka Judov. Delavske orga¬ nizacije se boje, da bi večje število pri¬ seljencev moglo vplivati na delovni trg. Nekateri sploh tujcev ne marajo. Prav te dni pišejo, da bo predložen nov za¬ kon, ki bi dvignil dovoljeno število na 320.000 in dobo prihoda raztegnil do 30. junija 1951. Zraven pa povdarjajo, da bodo v tem zakonu določbe, ki bodo preprečile, da bi pod krinko beguncev prihajali v Ameriko razni komunistični agentje. Pa če tudi pripuste večje šte¬ vilo beguncev, ali bo mogoče za nje do¬ biti sponzorje? Bati se je, da bodo tu¬ di nekateri slovenski begunci,, ki so mi¬ slili, da morejo biti njih rešitev samo Zednjene države, ostali na cedilu. F. R. FLRJ je zaprosila za ponovno posoji¬ lo 6 milijonov dolarjev; prav tako je USA poslanika v Beogradu Allena za¬ prosila za pomoč pri odobritvi še dru¬ gih posojil, in sicer 15 milijonov pri Amer. Import-Export banki ter 25 mili¬ jonov pri Svetovni banki; skupno je do¬ slej FLRJ prejela posojila v višini 31 milijonov 700 tisoč dolarjev. — Jug. vlada je te dni podpisala letalski do¬ govor z italijansko vlado, po katerem bo poleg odprtja letalskega prometa med Rimom in Beogradom imela FLRJ pravico pristajati s svojimi letali v Go¬ rici, italijanska pa v Zagrebu. Med tem ko so Italijani poslali prvih' 3.000 vojakov v Somalijo, je prišlo v Ri¬ mu in nekaterih drugih krajih do ostrej¬ ših spopadov med novofašisti in komu¬ nisti. Vatikanska država je slavila svo¬ je polnoletnost z 21. obletnico podpisa Lateranskega dogovora med Sv. Stoli¬ co in Mussolinijem. k Amer. voj. oblastem v Avstriji je u- spelo pred časom razkrinkati mrežo a- gentov sovj. voj. oblasti, ki so ugrablja¬ li na Dunaju posamezne ljudi ter jih prodajali sovjetom; tako sta med pri¬ jetimi agenti tudi dva amer. vojaka, ki sta za 7.000 šilingov ugrabila ter pre¬ dala sovjetom nekega Nemca, bivšega vojnega ujetnika v ZSSR. — Nadškof Beran je iz svojega dvorca, v katerem živi pod najstrožjo kontrolo čeških kom. oblasti, poslal vsem vernikom informa¬ tivno pismo z navodili, kako so lahko deležni vseh milosti sv. leta, čeprav imajo omejene možnosti verskega udej¬ stvovanja; pismo, ki so ga brali po vseh cerkvah, je vzbudilo precej pozornosti. •— V Pragi so obsodili na smrt tri ‘za¬ rotnike’ proti državi, drugih 17 pa na zaporne kazni od 10 do 25 let. Prav ta¬ ko so češke kom. oblasti zaprle dva mi¬ sijonarja mormonske sekte; na Polj¬ skem so obsodili na 12 let zapora urad- hika francoskega konzulata Robineauja zaradi špijonaže. Maršal Rokosovski, poveljnik poljske vojske, pa je izdal dnevno povelje o reorganizaciji poljske rdeče armade, v smislu katerega bo bo¬ doči oficirski kader predvsem iz delav¬ skih in meščanskih vrst in ne več iz ple¬ miških. Celoten ustroj vojske je po na¬ rejenem načtrtu popolnoma v skladu s sovj. ustrojem. - Rumuni so odbili amer. noto o prekršitvah določil mirovne po¬ godbe, pripominjajoč da se v njih notra¬ nje zadeve ne more nihče vtikati. ★ V Grčiji je vojno stanje prenehalo in prehaja borba zgolj na politično podro¬ čje. Tako menijo nekateri opazovalci; Volitve bodo v marcu mesecu. —- Švica je pričela s čiščenjem v vrstah svoje Vojske ter tako prehitela Belgijce, ki so šele ustvarili nove poveljniške enote V smislu enotne obrambe zahodne Evro¬ pe. Ker k uspešnosti obrambe silno ve¬ liko doprinese notranja jasnost, se je belgijski parlament končno le odločil ter za 19. marec razpisal ljudski plebi¬ scit o povratku odn. nepovratku kralja Leoporda III. v domovino, ★ V Franciji je težo časa izkoristil de Gaulle, ki je Bidaultu ponudil sodelova¬ nje v “prehodni vladi’’, ki naj skliče vo¬ litve za nov parlament, hkrati pa utrdi linijo nacionalnih Francozov; v reševa¬ nju svojih položajev v Vietnamu se je francoska vlada odkrito obrnila na a- meriško za popolno pomoč in sodelova¬ nje pri ohranitvi tega prostora v obse¬ gu zahodnih demokracij. ★ Vzhodni Nemci nameravajo vzpo¬ staviti diplomatska zastopstva v Am¬ sterdamu, Bernu, Stockholmu, Budape- šti, Pragi, Varšavi in Bukarešti; v za¬ poru naj bi bila ministra vzhodnonem¬ ške vlade kom. Dertinger ter krščanski demokrat, dr. Becker. Iz Vzhodne Nemčije naj bi tudi fi¬ nancirali porajanje novonacističnih gi¬ banj ter izdajanje lista “Der Schein- \verfer” v režiji komunistov, tako po¬ ročajo nekateri listi. ★ Za volitve v Angliji so prijavili la~ boristi 575 kandidatov, konservativci s krilom nacionalnih liberalcev 548, li¬ beralci sami 423 in komunisti 93. Iz vo¬ lilne kampanje je pomembra samo Be- vinova izjava, da je Marshallov plan rešil Evropo pred komunizmom, ter Churchillova, da ne namerava prepove¬ dati kom. stranke v primeru svoje zma¬ ge. * V zvezi z debato o statutu Jeruzale¬ ma so bili povabljeni Egipt, Izrael ter Jordanija, da pošljejo svoje delegate; v Iz uvodnih zaslišanj atomskega vohu¬ na dr. Fuchsa je svetovno javnost pre¬ senetilo dejstvo, da je dr. Fuchs izda¬ jal ZSSR ameriške in britanske atom¬ ske skrivnosti že osem let. Fuchs je priznal, da je takoj po vstopu v britan¬ ske atomske laboratorije v Harsvellu 1. 1942. sklenil, da bo vse izsledke na svojem področju dela sproti sporočal tudi ZSSR. Za svoja poročila ni spre¬ jemal nikakega denarja, razen enkrat 100 funtov šterlingov. Izjavil je, da je pripadnik Marxove komunistične teori¬ je in da je gledal do konca vojne ZSSR kot državo, ki bo gospodarila svetu in uresničila njegov ideal. Svoje razum¬ sko nastrojenje da je razdelil v dve o- sebnosti — v svobodnega človeka — znanstvenika in v popolnoma podreje¬ nega komunizmu. Imel je stalne stike s sovjetskimi vohuni in vohuni drugih narodnosti, prav tako pa se je večkrat mudil tudi na sovjetskem poslaništvu v Londonu. ZSSR je izdajal atomske skrivnosti tu¬ di zato, ker je menil, da so se Ameri¬ kanci in Angleži sporazumeli v tem, da naj se Nemci in Rusi v medsebojni voj¬ ni uničijo. ZSSR naj bi z njegovo po¬ močjo čim hitreje prišla do atomske bombe in tako končala prelivanje nem¬ ške in ruske krvi. Kot član nemške ko¬ munistične stranke je 1. 1933. po Hitler¬ jevem nastopu zbežal iz Nemčije. Medtem ko britansko vrhovno sodišče ugotavlja dvolično vlogo dr. Fuchsa, pa ameriško časopisje, senatorji in po¬ slanci poudarjajo, da je on pač čisto navaden komunistični vohun in da nima njegova teorija o dvojni razumski oseb¬ nosti nobene podlage. “Sovjetska vo¬ hunska služba, ki se poslužuje velikih izdaj in vadi svoje vohune v tem smislu, pomeni za nas dejstvo, pred katerim stojimo in proti kateremu moramo na¬ stopiti z močnejšimi sredstvi,” poziva “New York Herald Tribune”. USA SO PRIPRAVLJENE Ameriški obrambni minister Luis Johnson je izjavil, da se ameriški o- brambni sistem bliža trenutku, ko bo USA lahko pripravljena za akcijo v e- ni uri. “V vseh naših vojaških pripra¬ vah delamo za mir. Samo ena sila na svetu stremi za vojno. Jožef Stalin naj ve, da bo v slučaju, če prične z na¬ padom ob štirih, ameriška oborožena si¬ la ob petih pripravljena za protina¬ pad”. USA je za utrditev svojega ob¬ rambnega sistema pripravila vse po¬ trebno za protiblokado cele sovjetske cone v Nemčiji, ojačila svoje tihomor¬ sko vojno brodovje z novimi letalono¬ silkami in drugimi bojnimi 'adjami in združila v enotno mišljenje in delova¬ nje svoj vojaški, letalski in mornariš¬ ki štab. ARGENTINA * PROSLAVA 133. OBLETNICE BITKE PRI CHACABUCO Prejšnjo nedeljo — 12. februarja — so tako v Capitalu, kakor tudi v notranjosti republike, proslavili 133. obletnico prve zmage San Martinove Andske vojske pri Chacabuco na čil¬ ski strani. San Martin je s svojo armado pri tem mestu porazil špansko vojsko in je tako čilski narod prišel do svoje svobode. San Martinu so po tej zma¬ gi v Chile-ju ponujali najvišje držav¬ ne položaje. On pa jih je vse odklo¬ nil, ker v deželo ni prišel kot zavo¬ jevalcev, ampak kot osvoboditelj. V Caiptalu je bila tega dne dopol¬ dne zahvalna služba božja v katedra¬ li. Prosvetni minister dr. Ivanišse- vich je s skupino dijakov položil ve¬ nec na grob Osvoboditelja. Popoldne istega dne so bile slavnosti pred San Martinovim spomenikom. Spominski govor je imel čilski vojaški ataše polkovnik Carlos Casanovas. V svo¬ jih izvajanjih je izrekal najglobljo zahvalo svojega naroda Velikemu Kapitanu za osvoboditev Chile-ja in poudarjal tesne prijateljske zveze, ki so po tem velikem zgodovinskem do¬ godku združile oba naroda. Major J. E. Henniker je prišel v Buenos Aires kot prvi tajnik na an¬ gleškem veleposlaništvu. Med vojno je bil član angleške vojaške misije pri Titu v Jugoslaviji ter mu je po¬ magal organizirati partizanske od¬ delke. Ayuda Social Maria Eva Duarte de Peron je dala postaviti na vseh večjih trgih v Capitalu lične platne¬ ne strehe, pod katerimi bodo številni potniki, ki čakajo na najrazličnejša prevozna sredstva, zavarovani tako pred dežjem, kakor tudi pred vro¬ čino. Ameriški letalski strokovnjak ma¬ jor Severski, ki se na povabilo pred¬ sednika republike generala Juana D. Perona mudi že dalj časa v Argenti¬ ni, si je v spremstvu predsednikove soproge ge Marije Eve Duarte de Peron ogledal vse važnejše socialne ustanove v Capitalu. Tako je obiskal znano Mesto otrok — Ciudad infan- til — in Dom uradnic. V provinci Bs. Aires bodo volitve dne 12. marca. Sedanji guverner te province polkovnik Mercante je že dalj časa na potovanju po provinci in mu povsod prirejajo velike spre¬ jeme. Polkovnik Mercante je kandi¬ dat Peronistične stranke za guver¬ nerski položaj. Mlečna industrija v Capitalu in o- kolici je v stavki že nad teden dni. Zahtevajo ceno za mleko. Zaradi te stavke so razne zadružne organizaci¬ je iz province Bs. As. poslale spo¬ menico na ministrstvo za narodno gospodarstvo, kateri predlagajo vla¬ di ustanovitev novega industrijskega podjetja na zadružni podlagi z dnev¬ no kapaciteto 200.000 litrov mleka, ki bi prihajalo vsak dan v Capital. Za ustanovitev takega podjetja bi zadruge potrebovale dolgoročno po¬ sojilo v višini 10 milijonov pesov. V Buenos Aires bo prispel prihod¬ njo nedeljo šef odseka za latinsko¬ ameriške države v ameriškem zun. min. Edvard G. Miller. Na hribu Pan de Azucar v Cosqui- nu, ki je visok na 1.000 m bodo po¬ stavili 33 m visok železobetonski križ, ki bo tudi razsvetljen in bo vi¬ den daleč naokoli. Na odkritje spo¬ menika bo prišel tudi predsednik re¬ publike general Juan D. Peron z go¬ spo soprogo. Jose Pedro Contessa, lastnik jahte “Halcon Negro”, ki se je tudi udele¬ žila zadnjih tekem med Bs. Airesom in Rio de Janeirom, se je na morju smrtno ponesrečil. Njegovo truplo je pripeljalo iz Brazilije v domovino argent. vojaško letalo, kjer so ga po¬ ložili k večnemu počitku na Chacari- ti ob udeležbi argent. pomorskih ob¬ lasti in številnih športnih združenj. V Argentino je prispelo na studij¬ ski obisk 30 ameriških farmarjev. Po krajšem bivanju v Capitalu se bo¬ do podali v notranjost republike ter si ogledali velike argentinske živino¬ rejske centre in industrije za prede¬ lavo mesa. V Andih so nedavno našli ostanke letala, s katerim je hotel Benjamin Matienzo pred 30. leti preleteti An¬ de, pa so snežni viharji letalo trešči¬ li ob skale in ga razbili. Truplo po¬ nesrečenega argent. letalca so kma¬ lu našli, ostanke letala pa še le se¬ daj. Buenos Aires, 16. H. 1950 — Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 9. Novice iz TAKO NE GRE! Tako vzklika ljb. komunistični tisk v drugi polovici januarja, in našteva na¬ pake, ki jih delajo razni funkcionarji sedanjega kom. režima doma, s kateri¬ mi samo še večajo nerazpoloženje na¬ roda proti sedanjim nasilnikom. Tako med drugim pravi, da so n. pr. v Pesni¬ ci čakali na prostem ves dan na prev¬ zem pripeljane živine. Enako je bilo v Starem trgu pri Postojni. Škandal je tu¬ di, da še zdaj, več mesecev po prevze¬ tju, niso plačani prešiči v raznih kra¬ jih lendavskega okraja. Tudi se ne sme uničevati ljudsko imetje kot n. pr. v Selcih pri Mariboru, kjer je od 30 od¬ kupljenih prešičev zaradi prehlada med prevozom poginilo 21. Krompir leži marsikje v odprtih prostorih, sad¬ na embalaža se razmetava kot bi bila zastonj, naročenih vagonov podjetja ne natovarjajo, po okrajih drve prazni in napol obremenjeni kamioni in podob¬ no. Po 5 letih kpmunistični tisk prihaja tudi do spoznafaja, da bo treba urediti službene odnose in ugotavlja, da tako dolgo ni pričakovati “revolucionarnih” sprememb, dokler bodo imeli v ljud¬ skih odborih in podjetjih nedelavni lju¬ dje iste plače kot “marljivi in zavedni tovariši”. POVSOD SAMI “SABOTERJI” Za svoje zavoženo gospodarsko sta¬ nje doma komunisti ne iščejo krivcev v svojih lastnih vrstah, iz katerih so po¬ birali nesposobne ljudi in jih postav¬ ljali na mesta, katerim niso bili kos, ampak vidijo sedaj povsod same sabo¬ terje. Tako popis živine ovirajo “sabo¬ terji graditve socializma, ki hočejo pre¬ prečiti točno statistiko”. Kom. listi u- gotavljajo, da največ utajujejo perutni¬ no, pa tudi živino. V krškem in ptuj¬ skem okraju pa so “sovražni elementi” hujskali kmete, naj živino pokoljejo, ker da jim jo bodo po popisu odvzeli. Komunistični tisk nato navaja takih 30 kmetov, ki so zatajili prijave prešičev in perutnine in našteva kazni, s kateri mi so bili kaznovani. Kazni dosegajo Višino 6.000 dinarjev. Več črnih zako- lov in strojenja govejih kož je zazna¬ movati tudi v okolici Zameškega in Št. Petra. Preko noči izginjajo govedo, prešici, ovce ali perutnina. Lastniki pa potem prijavljajo samo to, kar imajo na dan prijave po hlevih. Končno se komunisti pritožujejo tudi nad srednji¬ mi in malimi kmeti in jadikujejo, da so tudi med njimi “špekulantje”, ki da po¬ zabljajo, da “ljudska” oblast pomaga “srednjaku in bajtarju”. Umrli so: Maks Svoboda, v. svetnik V p. v Ljb., Anton Berce, pos. v Bo- deščah, Viljem Friškovec, mestni uslužb. v Ljb., Maks Velepič v. pošt. kontr. v p. v Ljb, Marija Cizelj, roj. Erjavec v Ljb, Jurij Korošec, mizar v Špitaliču pri Kamniku, Vinko Bauman v Konjicah, Dragec Rumpret, Emilija Dereani, roj. Bremee na Jesenicah, Julija Šuler, Jo¬ že Globevnik v Št. Rupertu na Dolenj¬ skem, Davorin Stopar, glavni knjigovo- j dja mestne plinarne v Ljb., Josipina Slovenije Medven, roj. Legat v Lescah, Darka Dular v Celju, Franc Kuharič v Celju, Gabrijel Zdravje v Kočevju, Andrej Marcola v Ljb., Rihard Supan v Ljb., Peter Kresnik, žel. nadsprev, v p. v Ljb., Jernej Varl, žebljar v Kamni gori¬ ci, Katarina Blatnik v Ljb., Jože Po¬ ljanec, čevljarski mojster v Sebenjah, Mici Marolt v Ljb., Katarina Tušar, roj. Majnik v Kranju, Angela Vrečar, roj. Bertok, Valentin Jeromen, uslužb. pivovarne “Union” v Ljb., Marija Bu¬ čar, roj. Krištofič, vdova po pošt. u- radniku v Ljb, Marija Rogar v Ratečah, Janko Vrbanšak, katehet v p. v Veliki Nedelji, Franja Tavčar tob. upokojen¬ ka v Ljb., Marja Vončina, slušateljica agronom, fak. v Zgbu, Elizabeta Von¬ čina, Avgust Poberaj, nadučitelj v p., Terezija Arlič v št. Janžu pri Velenju, dijakinja Valčka Založnik iz Slov. Ko¬ njic. Smrtna nesreča v planinah. V sredo 18. januarja je našel smrt v snežnem plazu na Lipanci Tone Dular, 26. let stari uslužbenec “Doma”, zavoda za do¬ mačo in umetno obrt v Ljb. Isti dan kakor na Lipanci sta pol drugo uro po¬ ti iz Luč proti Korošici postala žrtev snežnega plazu Alojzij Žitnik in Mari - ja Polajnškova. Žitnik je bil gimn. o- smošolec v Ljb. in edini sin profesorja dr. Alojzija Žitnika, Polanjškova iz Podveze pri Lučah je pa bila kuharica v koči na Korošici. Nova komunistična žrtev. Pred okrajnim sodiščem v Ljb. je bila nedav¬ no razprava proti znanemu posestniku Buenos Aires, 15. februarja. SLOVENSKA NOVA MAŠA V BUENOS AIRESU Na Belgrano, kjer je vsako nedeljo maša za Slovence, je bila v nedeljo tudi slovenska nova maša. Svojo prvo dari¬ tev Bogu je daroval novomašnik g. Ja¬ nez Ogrin. Pozdrav novomašnika je bil pred vstopom v cerkev, kjer so mu izro¬ čili novomašniški križ. Ob vstopu v ka¬ pelo pa je novomašniku zadonela v po¬ zdrav prelepa slovenska pesem “Novo¬ mašnik bod’ pozdravljen”. Novomašniku so asistirali kot presbiter asistens g. Orehar, kot diakon dr. Ignacij Lenček in kot subdijakon novomašnikov brat Tone, ki je tudi bogoslovec v San Luisu. Novomašnikov govornik je bil prof. na bogoslovju v San Luisu g. dr. Ignacij. Lenček. Med sv. mašo je pevski zbor Gallus prepeval Golerjevo latinsko ma¬ šo. Novomašniško kosilo je bilo v baru Ljubljana. Vrsto pozdravnih govorov je začel g. dr. Ignacij Lenček, za njim se je pa g. ravnatelj Bogumil Remec v to¬ plih besedah spominjal novomašnikovih staršev. Novomašniku je spregovoril v v pozdrav v imenu golovške soseske tu¬ di g. Rudolf Žitnik, nakar se je novo¬ mašnik vsem prisrčno zahvalil, da so ' mu s svojo udeležbo pripravili naše do¬ mače novomašniško veselje in srečo. Francu Jarcu iz Črne vasi na Barju. Titov javni tožilec ga je postavil na za¬ tožno klop kot “špekulanta in sovraž¬ nika napredka na vasi”. V obtožnici proti njemu je navajal, da kot lastnik 12.7 ha posestva ni oddal od januarja do novembra meseca 1949 predpisanih 10.400 1 mleka in tudi ne predpisane količine krompirja. Obsojen je bil' na e- no leto in 2 meseca zapora in na zap¬ lembo vsega premoženja. Tako so se komunisti doma zopet polastili ene slo¬ venske protikomunistične kmetije. Nov udarec za delavce. Komunistič¬ na osrednja vlada v Belgradu je izdala novo uredbo o ustalitvi delovne sile. Nova uredba predstavlja izredno oster ukrep proti delavcem. Predvideva sicer obvezno sklenitev delovne poodbe, naj¬ krajša doba 6 odnosno 3 mesece, ima pa tudi silno stroge določbe o sestav¬ ljanju “planov delovne sile in plačilne¬ ga fonda”. Po tej uredbi bo nemogoče prehajanje delavcev iz ene stroke v dru¬ go in menjavanje služb. Za prestopke so predvidene zelo ostre kazni. Uredba hoče delovne sloje tudi prisiliti, da bi prešle vse odvišne delovne sile iz pode¬ želja v industrijo. To mislijo doseči z odtegovanjem živilskih nakaznic, in s prepovedjo prodajanja pridelkov iz po¬ sestev s prekomerno delovno silo itd. Osmrtnica. Min. za notr, zadeve FLRJ, “uprava državne varnosti za Slovenijo”, sporoča, da je 22. januarja t. 1. pri izvrševanju službene dolžnosti padel Albert Drinovc, poročnik JA, član KP, odlikovan z redom za hrab¬ rost, z redom' zaslug za narod in meda¬ ljo za hrabrost. Kje je padel osmrtni¬ ca ne pove. DESETLETNICA DRUŠTVA SLO¬ VENSKA KRAJINA V nedeljo, 12. februarja, je Društvo Slovenska Krajina, v katerem se zbirajo naši dobri Prekmurci, ki so tudi med vojno pravilno presojali položaj v do¬ movini in niso nasedli komunistični propagandi, praznovali desetletnico ob¬ stoja svoje organizacije. Ob desetih do¬ poldne je bila na Avellanedi maša za žive in mrtve člane društva. Po konča¬ ni cerkveni pobožnosti, ki jo je opravil g. Janez Hladnik, je večina takoj odhi¬ tela na društveno zemljišče, kjer so bi¬ le v teku že vse priprave za asado. Po¬ poldne se je na veseličnem prostoru zbralo veliko društvenih članov, med ka¬ tere so pohiteli tudi novi slov. nase¬ ljenci v Argentini ter so se skupno z njimi veselili doseženih uspehov v mi¬ nulih desetih letih. Zbrane goste je naj¬ prej nagovoril in pozdravil društveni predsednik g. Adalbert Preininger ter jih pozival, naj v slogi in skupnosti de¬ lajo z vsemi silami, da bo na kupljenem zemljišču kmalu stal društveni dom. Za njim je pa povzel besedo g. Hladnik in se vsem prekumudskim rojakom zahva¬ lil za pomoč, ki so jo izkazovali novim slov. naseljencem ob prihodu v novo do¬ movino. Vse je vzpodbujal na še večjo delavnost, da bo društvo doseglo vse svoje cilje. Navdušen govor je imel tudi društve¬ ni funkcionar g. Luis Berden. Nato so Slovenci v Argentini TONE IN JAKA “Pa počakaj vendar, „da Ti povem po¬ tek slavnosti naprej. Vrstili so se govo¬ ri kot krompir in mleko na ribniški no¬ vi maši. Jaz sem svetlo gledal v govor¬ nike, kot bi z očmi požiral njihove be¬ sede, poslušal sem pa pogovor, ki sta ga dva šepetala, varno skrita za mojim širokim hrbtom: “Pravi govornik, da je pri nas doma sedaj več reda, odkar se je Tito ločil od Stalina. Bo nemara res tako. Mi piše¬ jo od doma, kaj se je zgodilo z našim okrajnim komisarjem. Prej je bil ko¬ misar velika živina. Lahko je počel brez straku, kar je hotel: Plenil živila, avto¬ mobile in kar se mu je zahotelo. Zdaj pa ne več tako. Ce eden več krade kot more drugi, mu je ta že nevoščljiv in že leti ovadba, da je “kominformovec”. Seveda je usoda s tem še tako zveste¬ ga komisarja zapečatena. Nam ah se znajde z lopato in krampom v roki po¬ leg drugih državi “sovražnih elemen¬ tov”.! Tone je brž pristavil: “Tam, kjer bi se, znašel Pirc, če bi imel korajžo iti do¬ mov. Pa rajši uživa zaščito argentinskih oblasti poleg tistih,” ki imajo krvave roke in so zločinci”, če ponovim njego¬ ve besede”. “Pusti me povedati do konca,” se je pa društvene članice postregle gostom z asadom, na ražnju pečeno jagnjetino in prepečenicami. Na razpolago je bila tudi izvrstna kapljica. Tako je vsem u- deležencem te proslave ob harmoniki in prepevanju slovenskih narodnih pesmi še prehitro minil nedeljski popoldan. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA “GALLUS” V četrtek, 9. februarja, je bil občni zbor slovenske pevske družine “Gallus”. Na njem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Joža Vombergar, podpred¬ sednik Rudi Bras, tajnik Majda žitni- kova, blagajnik Jože Markež, arhivar¬ ja Marjana Kovačeva in Peter Rant, go¬ spodar Ivan Rode. Nadzorni odbor Sebo Kocmur in Roza Golobova. Razsodišče Lovro Jan. t Ing. Janko Beninger. V kraju Alumine, ki se nahaja na na¬ cionalnem teritoriju Neuquen, je 14. ja¬ nuarja umrl Slovenec ing. Janko Benin¬ ger, lingvist, govornik in novinar. Po¬ kojni Beninger je skoro vsa leta svoje¬ ga bivanja v Argentini preživel med indijanskimi plemeni araukanskega po¬ rekla. Tu si je s hčerko poglavarja in¬ dijanskega plemena ustvaril tudi dom in prevzel vse navade indijancev, med katerimi je užival velik ugled in so ga smatrali za “svojega poglavarja”. Ar¬ gentinski kulturni svet smatra pok Be- ningerja za strokovnjaka za araukan- sko vprašanje in kot takega ga omenja' tudi severno ameriška literatura. Na¬ pisal je slovnico, v kateri obravnana a- raukanska narečja. Kot novinar je pa sodeloval pri raznih argentinskih pre- stolniških listih. Med drugim pa je pok. Beninger znan tudi kot začetnik krajev¬ ne pletilske industrije. Naj počiva v mi¬ ru! vjezil Jaka. “Saj Pirca dovolj obdela- vajo tisti, ki jim naši titoljubi bolj ve¬ rjamejo kot pa “Svobodni Sloveniji”. Poslušaj me torej: Komisarju se je napovedal visok obisk; mimogrede je napovedanec v pismu dostavil, da rad je pečene prašičke in pije vipavsko vino Komisar je bil v skrbeh. Prejšnje čase bi dal ukaz, naj zaplenijo prašička ka¬ kemu sovražniku “ljudske demokraci¬ je.” Zdaj pa je prosil svoje) ženo, kateri je edino še zaupal, naj vzame otroški voziček in gre v sosednjo vas in naj na hišni štev. 17 kupi prašička. Zakla¬ nega naj ji nalože na voziček kot otro¬ čička. Žena je storila, kakor ji je bilo na¬ ročeno in se je s prašičkom v vozičku, ki je bil pokrit kot otročiček, vračala domov. Pa Ti je vrag prinesel naproti prijateljico ravno tedaj, ko jo je bilo najmanj treba.” ‘Glej jo, glej! Kupili ste, pa mi še po¬ veste ne! Veš kaj, prijateljica, to pa ni lepo od Tebe’. “Komisarjevi ženi je bilo nerodno kot zaplaninskemu mežnarju, ko so se mu na veliko nedeljo, ko je prižigal ve¬ likonočno svečo, pretrgale naramnice. Prijateljica pa je kar naprej klepetala in med govorjenjem jo je premagala ženska radovednost. Nehote je prizvzdi- gnila prtiček. ‘Čisto je atu podoben,’ je vskliknila, spustila pregrinjalo in odhitela. “Nisem mogel vzdržati več,” je na¬ daljeval Jaka. “Smeh me je lomil, toda, ker je po postavah “ljudske demokraci¬ je” beseda in smeh včasih kočljiva stvar in je doslej samo še kihati varno, sem tudi jaz potegnil robec iz žepa in krepko kihnil, da sta onadva za menoj kar vtihnila. Jaz pa sem se seveda na¬ redil neumnega, kot da nisem nič slišal in tako delajo tudi drugi, tisti, kateri pojo “ujetega ptiča tožbo” in tisti, ka¬ teri beže iz kletke”. “Beži, beži, šema. Česa se pa bojiš. Kaj Ti pa morejo! Saj tu v Argentini ni ljudskih komisarjev. Jaz bi se pa sme¬ jal v nos vsem ministrom,” je menil To¬ ne. “Jaz pa ne,” je nadaljeval Jaka. “Me je brž od kraja izučilo, ko sem pri¬ šel sem da se ni v tujini dobro prepira¬ ti ne z rojakom, ne s tujcem. Ko sem prišel sem, nas, je prišlo več skupaj. Prepevali smo po Retiru in igrali na harmoniko, kot bi Argentino zasedli, ne pa kot ubogi emigranti. Pozno zvečer smo motovilili po temni ulici in srečali gručo Poljakov, ki so tudi šele prišli.” ‘Prijehali, prijehali’ so se pogovarja¬ li med seboj. “Kaj boste,” sem se po kranjsko raz¬ koračil prednje. “Če ste vi prijahali, sem pa jaz prigazil”. Nekomu ni bil moj nagovor všeč in me je kresnil s steklenico po glavi. Kaj sem si mogel pomagati v temni ulici. Bog je visoko nad nebotičniki, policaj pa, hvala Bogu, tega ni opazil. Pa mi je bilo tedaj kar prav tako in sem si za- vselej zapisal za ušesa, da je previdnost zelo koristna stvar. Ujetega ptiča tožbo pa naj prepeva¬ jo le tisti, kateri so se dali vjeti v past! HUGO WAST 6. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM “Kje živi?” “Ne morem ti povedati”. “Kdo so njegovi učitelji?’’ “Hudič s pomočjo talmudistov in fa¬ kirjev.” “Nekateri bogoslovci trdijo, da bo ob¬ seden od Satana in da ne bo moralno svoboden, temveč bo usodno določen le za Zlo. Je to res?” “Ne, ni res. Antikrist je moralno svoboden: lahko bi delal tudi dobra dela, če bi hotel. Toda njegov napuh je ne¬ primerno večji, kakor katerega koli človeka. V primeru z njim sem bil jaz ubog na duhu....” “Ima angela varuha?” “Da, kakor vsi ljudje. In tudi — ka¬ kor vsi ljudje svojega posebnega hudiča — skušnjavca, ki stoji na najvi¬ šji lestvi peklenske hierarhije, kakor ga ni imel nihče, niti Neron, ne Luter, ne jaz in niti Lenin: samega Luciferja!’’ “Nesrečni človek!” vzklikne redov¬ nik. “Se lahko reši na kakšen način?!” ‘Da? Kri Nesramneža je tudi njega odrešila. Toda njegovo protivljenje je tako veliko, da bi ga ob srečanju — četudi ve, da je Mesija Sin Božji — z lastnimi rokami znova pribil na križ. 'In ima popolno zavest svoje usode?” “Ne! Tudi Satan ni imel pred padcem vednosti o svojem bodočen prekletstvu! “Sveti Pavel pravi o Antikristu, da bo imel vse zapeljivosti sveta.... Je res tako strašno lep?” “Najlepši od vseh potomcev Adamo¬ vih. Nihče se mu ne more primerjati. Moški in ženske bodo noreli, ko ga bo¬ do videli, čeprav je še mlad, ima že vsa slaba nagnenja: ambicije, krutost, ne¬ sramnost... seveda, tisti, ki imajo z njim opravka, verujejo, da je obdarjen z naj¬ večjimi čednostmi... Tako spreten je v pretvarjanju....” “Kdaj bo začel svoje vesoljno vlada¬ nje ? ” “Kadar bo vzcvetelo trhlo drevo....” “Voltaire"— trpiš?” “Pred desetimi leti sem ti pustil zna¬ menje. Morebiti nihče ni verjel vanj?..’ “Nihče; tisti, ki so videli pretoplje¬ ni bron, so bili mnenja, da je to posle¬ dica strele, ali pa kakšnega eksperi¬ menta na daljavo...” “Vidiš mojo dlan? Glej, zdaj jo bom pritisnil na zid.” Trpeča senca se približa belemu zidu in se ga je komaj dotaknila z odprto dianjo, toda v hipu se je roka vtisnila v zid za centimeter globoko. “Nesročnež! “je vzdihnil menih v gro¬ zi. “Mislite, da je še vedno mogoče ime¬ ti z mano usmiljenje; toda če bi me Vsemogočnost ne obsodila, bi se jaz sam po svoji trdovratnosti potopil v go¬ reče morje, da bi spoznal Antikrista ’. “No morem storiti ničesar zate?” “Minil je čas, v katerem bi jaz sam lahko storil vse z eno samo solzo, ko bi hotel. Tudi če bi kdo hotel, bi ne že¬ lel jaz.” “Dovoliš, da te vprašam še nekaj?’’ Senca se nagne k njemu. “Vprašaj!” “Katere narode predstavljajo te zve¬ rine?” “Niso narodi: so štiri glavni nauki, ki se bodo na koncu sveta združili, da se bore proti Nesramnežu”. “Kako se imenujejo?” “Judovstvo, muslimanstvo, poganstvo in racionalizem, ali — kakor ga imenu¬ jejo danes: liberalizem. Ta zadnji je zver z desetimi rogovi, kajti vzgojil je deset zmot, in enajsto, ki ima pro¬ stor pri drugih desetih in se bo boril z Nesramnežem iz oči v oči.” “To je?” “Najbolj temna spletka, ki so si jo mogli izmisliti ljudje pod neposrednim navdihom hudičevim, da pripravijo pot Antikristu... Racionalizem, ki sem ga jaz vzgojil, je ob svojem času vzgojil brezboštvo, iz katerega je zrastla pos¬ lednja vera tega sveta: satani- z e m... Čez deset let se bom spet vrnil.” In senca je s temi besedami izginila. Dolgo dni se je še videl v ometu zida Odtis ožgane koščene dlani; toda nihče ni hotel verjeti v znamenje. Mislili so, da očetu Placidu gre že na otroško; nekateri so celo trdili, da so to dlan videli tu že tedaj, ko so prenav¬ ljali celico in je neki zidar iz raztrese¬ nosti pozabil zadelati okvaro. TRETJE POGLAVJE 1 JANIČARJI SATANSTVA V času Solimana Veličastnega, ki je črne zastave Mohamedove prinesel od indijskega morja do gibraltarske ožine in katerega konji so pili iz vseh rek med Eufratom in Donavo, so bili v nje¬ govi vojski posebni oddelki samih mla¬ dih ljudi z odino nalogo: biti v neusmi¬ ljeni borbi s kristjani. Ti slepi in kru¬ ti sovražniki kristjanov, na katere so udarjali s krvoločnostjo hijen, so bili — sinovi kristjanov samih. Z njih rodnih domov so jih mohamedani privedli kot ujetnike v Konstantinopel, kjer so po¬ zabili svoj rodni jezik in svojo krščan¬ sko vero in bili nanovo vzgojeni za najlepši cvet sultanove vojske. Ta sicer bistra, a nesramna prevzgo¬ ja, ki je zmešala vzhodno žensko meh- kužnost z najbolj možatimi vajami, je preoblikovala tudi vojake, krščene v imenu Očeta in Sina in svega Duha, v najbolj nepomirljive sovražnike Križa. Dobili so ime “Jeni - Cheri”, po na¬ še “nova vojska”: vrsta vojakov, kakr¬ šnih svet dozdaj ni poznal. Odtod naša beseda “janičarji”, izraz tako žalosten kakor bleščeč za krščansko predstavo. Po tem primeru so tudi v Rusiji, ali boljše povedano v Sataniji, potem ko je komunizem prešel v brezboštvo,, ki je spoznalo, da je resnični vznik vsake ve¬ liko revolucije religiozno čustvo, vodi¬ telji zamislili vražji načrt: ustanoviti podobne brezbožne bojne vrste. In iz¬ brali so te svoje najvernejše vernike iz deset tisočev in deset tisočev španskih otrok, ki so jih v času španske vojske vzeli iz njihovih krščanskih domov in jih poslali v zamejstvo pod pretvezo, da jih rešijo smrti od preteče lakote; v resnici pa le zato, da se maščujejo nad njihovimi očeti borečimi se proti njim v vrstah nacionalistov. Hudič si v vsah stoletjih ni mogel iz¬ misliti bolj satanskega in perverznega zločina, kakor to prevzgojo otrok, u- kradenih staršem in odpeljanih iz njiho¬ ve domovine. Nikdar, več jih njihovi neutolažljivi starši niso videli. Ti tisoči štiri-pet-šest letnih otrok, so postali v Rusiji pred¬ met najstrahotnejših dušnih razdejanj, Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. II. 1950 — Ano del Libertador General San Martin SLOVE N C I PO SVETU VENEZUELA Caracas, 13. februarja. KONCERTNI NASTOP SLOV. ROJAKA Slov. baritonist Vladko Kos je imel 1. februarja koncertni nastop v “Ateneo de Caracas”. Na sporedu so bile poleg kompozicij Vazqez-a, Scarlati-ja, Grie- g-a, Schumana, Verdija, Massenet-a, Saja, Grešaninova, G. Faure-ja in R. Straussa tudi dve slov. narodni pesmi “Gor čez izaro” in “Jaz mam pa konjča belega” ter Pavčičeva “Pred durmi ’ in lastna kompozicija “Sebi”. Koncert je lepo uspel. Po koncertu je vodstvo državnega ra¬ dija povabilo g. Kosa na serijo koncer¬ tov v mesecu februarju in sicer vsako nedeljo v februarju ob šestih popoldne po caracaškem času, ki je za 5 ur in 30 minut kasnejši od Greenwicha in to v študijih “Radiodifusora Nacional de los Estados Unidos de Venezuela, Onda corta YVKO 5020 Kc, Onda larga YVKO 630 Kc. 60 metros. Prvi koncert je bil 5. februarja, na¬ slednji pa 12. Prihodnja koncerta bosta še 19. in 26. februarja. C H I L E Gorbea, v začetku februarja. Pred 14 dnevi sem dobila prve števil¬ ke “Svobodne Slovenije”. Zelo sem ve¬ sela, da imam sedaj slovensko branje. “Svobodna Slovenija” je res zelo zani¬ miva. V Chile sem prišla že leta 1934 ter živim tu z materjo in očmom, ki sta tu že nad 30 let. Tu imamo malo posest¬ vo in tovarno za izdelovanje klobas. Tudi v Chile prihajajo še vedno novi e- migranti. Slovencev je med njimi bolj malo. Pa so se Čilenci skoro malo razo¬ čarali nad njimi. Na seznamih so bili vsi mogoči tehnični poklici, ko je pa bilo treba prijeti za delo, so uvideli, da niso to za kar so se priglasili. Tako je list “El Diario Austral” objavil članek pod naslovom “Los Inmigrantes y la šeleccion”. V njem se ta list zavzema za večjo izbiro med begunci, da bi v de¬ želo prihajali samo takšni ljudje, ki jih potrebujejo in ki se v njej mislijo tudi za stalno naseliti. Politični emigranti pa tega ne mislijo. Zato list pravi, da imigracijska vladna politika pod taki¬ mi vidiki ne bo povsem uspela. BRAZILIJA Parahiha, 10. februarja. Ker sem šele nedavno v “Svobodni Sloveniji” zasledil imena svojih dob¬ rih prijateljev, — njihovih naslovov ni¬ mam, — čestitam Jožu Rakovcu, Jane¬ zu Plešku, prof. Francetu Novaku ter Aleksandru Mokorelu k njihovemu na¬ predku. Vse Vas lepo pozdravljam, ka¬ kor tudi Ludvika Štrempfla in vse osta¬ le Slovence iz taborišča Lienz - Asten. Če mi kdo želi pisati, dobi naslov pri “Svobodni Sloveniji”. Prijatelj Jaka. Društveni oglasnik DRUŠTVO SLOVENCEV SPOROČA: Knjižnica Društva Slovencev posluje vsako soboto popoldne od 14. —18. in vsako nedeljo od 9. — 13. ure. POŠILJANJE PAKETOV Z NOVIMI REČMI V DOMOVINO Na 4. strani 5. številke Svobodne Slo¬ venije z dne 2. t. m. smo objavili toza¬ devni postopek. Danes bomo dodali še nekaj pojasnil. 1) V Capitalu je mogoče oddati pa¬ ket le na carinski pošti, v provinci pa na kateri koli pošti. Razlika na poštini je različna: $ 1.20 — -2. 2) Ali paketov, oddanih na navad¬ nih poštah ne pregledajo? — Da, tudi nekatere teh paketov pregledajo pozne¬ je na carini. Če ugotove, da so v pake¬ tu predmeti, za katere strani ni bilo dano dovoljenje za izvoz, vrnejo paket stranki, ki mora nato začeti ves posto¬ pek znova. * 3) Neposredno pošiljanje paketov v domovino je najcenejše. Pakete pa po¬ šiljajo v našo domovino tudi številne tvrdke. Te imajo nakopičeno blago v raznih krajih in deželah; zato je mogo¬ če pri teh tvrdkah naročati tudi stvari, ki se iz Argentine ne smejo pošiljati. Ti paketi so pa dražji. 4) Društvo Slovencev je pripravlje¬ no pomagati svojim članom. Mnogi na¬ ši člani nimajo časa, da bi opravili vsa pota, ki so potrebna, da se paket odpo¬ šlje v domovino. Tem članom je Druš¬ tvo Slovencev pripravljeno pomagati, ne da bi iskalo pri tem dobička, na nasled¬ nji način: rr ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 8 (pol kvadre od Cabilda 2300) Tel. 76 - 9160 Opozarjamo, da imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER in druge; dalje zanesljive budilke, vse z garancijo, od 28. — pesov naprej. Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic, 18 krt zlato. Poročni prstani, zlati 18 krt par od 155.— pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO! Trgovina je ob delavnikih odprta do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olaza- bal 2338, dto. 5. Ako pa želite ob dogovorjenem času, nam sporočite to po tel. a) Kdor želi naročiti paket s hrano pri kaki tvrdki, pa sam nima časa ali iz kakšnega drugega razloga tega ne more storiti, mu pisarna opravi vse po¬ sle pri kateri koli tvrdki; stranka naj v pisarni založi samo denar in pove, kaj in kam naj se pošlje. b) Prav tako lahko prinesete v pi¬ sarno paket s staro robo ali z novim blagom ali s hrano z vrečo (z zabo¬ jem) ali brez vreče (brez zaboja), da Vam bo pisarna posredovala odpošilja- tev. ORGANIZACIJSKI VESTNIK: V nedeljo dne 26. februarja od 3. po¬ poldne ima SFZ svoj sestanek v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Po končanem sestanku bo zanimiv film “Ubežniki iz pekla”. Vabljeni tudi tisti, ki dosedaj na naše sestanke še niso prišli. Plavalne tekme SFZ: SFZ bo priredila dne 5. marca plaval¬ ne tekme v bazenu Don Boscovega za¬ voda v Ramos Mejia. Tekmujemo lahko vsi člani. Plavalne discipline: mešano trikrat po 30 m Prijaviti se je treba do 26. t. m. na odbor SFZ, Victor Martinez 50, ali pa na sestanku dne 26. februarja. Razpisana je tudi nagrada. Kdor še nima legitimacije Mladinske¬ ga doma naj si jo čimprej preskrbi pri duhovnem voditelju č. g. Merniku. Tre¬ ba je prinesti dve sliki 4x4. Tisti pa, ki legitimacijo že ima naj gre na zdrav¬ niški pregled in sicer na Avenida de Mayo 54. Zdravnik ordinira vsak pone¬ deljek in petek zvečer od 7. ure naprej. Odbor Osebne novice f Doroteja Bidovec. V Zalogu pri Gol¬ niku je 28. januarja preminula v staro¬ sti 92 let vzorna krščanska mati ga Do¬ roteja Bidovec. Doma zapušča 3 sinove’ in eno hčerko, v Argentini pa sina An¬ tona z družino. Pokojnica je srčno žele¬ la, da bi videla še vse svoje otroke zbrane okoli sebe, pa se ji ta vroča že¬ lja ni izpolnila. Naj uživa pri Bogu obilno plačilo za vsa svoja dobra dela, preostalim sorodnikom pa izkrekamo iskreno sožalje! Poravnajte nar o čn I n o DARILA Živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P AN E T H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 DOBER TEK! Ta teden si bomo postregli z nasled¬ njim: NEDELJA: Kosilo: goveja juha, za¬ beljena karfijola, nadevana telečja prša, solata, flancati, črna kava. Večerja: mr¬ zla pečenka, flancati, čaj. PONEDELJEK: Kosilo: ohrovtova juha, ocvrt priželjc, krompirjev pure, solata. Večerja: rezanci s sirom, kava. TOREK (pust): Kosilo: juha z zdro¬ bovimi cmoki, svinjska pečenka, pesa v solati, krofi, črna kava. Večerja: mrzla pečenka z majonezo, mesna solata, kro¬ fi, čaj. SREDA (pepelnica): Kosilo: prež¬ ganka, kumarčna omaka s krompirjem, ocvrta jabolka. Večerja: jabolčni šma¬ ren, kompot. ČETRTEK: Kosilo: korenčkova juha, jetrna rižota, solata (endivija), sadje. Večerja: hrenovke v krompirjevi omaki, hruške. PETEK: Kosilo: krompirjeva juha, pretlačena z opečenim kruhom, omleti s sirovim nadevom, kompot, kava. Veče¬ rja: makaroni s parmezanom, kava. SOBOTA: Kosilo: svinjski perkelt, krompirjevi žganci, sadje. Večerja: oc¬ vrti možgani s špinačo. ★ Perkelt: Sesekljaj pol kg čebule in jo prepraži na masti. Ko zarumeni, dodaj dva paradižnika (ali dve žlici mezge), pol žličke rdeče paprike, dobro preme¬ šaj in ko malo prevre, stresi v lonec 1 kg svinjskega mesa, zrezanega na koščke in osoli. Praži, dokler meso ni mehko in zalivaj. Postavi vroče na mizo. Vanilijeva krema: mešaj, da dobro naraste, pet rumenjakov in 7—8 žlic sladkorja, prideni 4 žlice moke in en li¬ ter mleka. Postavi na ogenj in mešaj, da se zgosti, ne da bi zavrelo. Vzemi z ognja in mešaj še toliko časa, da se ohladi. Ohlajeni kremi prideni malo va- nilijevega ekstrakta. Postavi na mizo s piškoti ali biskvitom. Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires KflOJAŠTVO JOŽE PRAZNIK Svoje cenjene stranke obveščam, da sem se preselil. Vljudno Vas naprošam, da me sedaj obiskujete na novem stanovanju, ki je v isti ulici kot staro, samo tri kvadre na levo. Če me pa slučajno ne bi mogli najti, vprašajte po družini Barbato. Slovenskim rojakom se priporoča za vsa v krojaško stroko spadajoča dela. JOŽE PRAZNIK 4 5 4 V I E Y T E S Dpto. A BANFIELD F.C.N.G.Roca ki si jih je sploh bilo mogoče kdaj zami¬ sliti. Fantje ih dekleta, nad katerih življenjem in vzgojo ni nihče bdel, so bili v Rusiji mučeni, izbirani in vzga¬ jani v strahotni disciplini, toda brez uzd v samovoljnosti čutnega izživlja- naj. Tako so se preoblikovali v pleme izrazito čutnega značaja' in bistveno di¬ vje nasprotno krščanstvu. Ta peklenski eksperiment je zamislil neki španski menih, katerega je držav¬ ljanska vojska zajela v madridskem samostanu. Komunističnim vojakom ni bilo treba vdirati vrat v ta samostan, kajti odprl jih je gvardijan sam in se ponudil vladi, da ji služi kot Judež in jim znova proda Gospoda. Takoj prve dneve je zavrgel svoje redovno ime in sprejel spet prvotni rodbinski priimek. Preden je vztopil v red je nosil ime Naboth Santana. Toda to ime njegova rodbina ni nosila dalje kakor štiri sto¬ letja. Njegov daljni prednik se je ime¬ noval Dan in je bil bogat židovski tigovec, ki je posodil denar Ferdinandu Katoliškemu za osvojitev Granade in tedaj je začel hliniti svoji prestop v ka¬ tolištvo tako kakor je nasprotno Mai- monides hlinil mohamedanstvo, da je tako rešil svoje premoženje in svoj položaj na vladarskem dvoru Saladino- ncvem. Koncem XIV. stoletja pa so Dan, nje¬ gova žena in njegovi otroci prestopili resnično v katolištvo in eden njegovih daljnih potomcev je v nekom čustvenem trenutku življenja postal ceio menih. Verjetno, da tedaj niti sam ni slutil •— vsaj v začetku — na kako slabih no¬ gah stoji poklic, ki si ga kdo izbere iz nečimernosti. Goreč, izobražen kakor je bil in marljiv, se je kmalu odlikoval pred drugimi v učenju in pridigarstvu. Pel je novo mašo, postal celo gvardijan samostana in znan spovednik raznih moških in ženskih samostanskih hiš: služba, ki je najtežja in najbolj nevar¬ na, kar jih je mogel imeti. Tako nežna in pregnetena so strupena stredstva, s katerimi dela hudič v najbolj svetih du¬ šah. Imel je petinštirideset let, ko je na¬ stala v Španiji državljanska vojska. Toda že več let je čutil mrtvo težo križa, ki jo sicer samo ponižnost in mo¬ litev prenaša z radostjo. Živel je v sa- krilegiju, opravljajoč neveljavno svete maše in razdeljujoč zakramente, ki jih je zaničeval. Da bi odvrgel meniško haljo, je čakal samo priložnosti. In to mu je dala voj¬ ska; njemu in še mnogo drugim, kate¬ rih poklic je bil istotako spodkopan. Tako je našel način, da se maščuje nad njimi, ki so ga zavrgli, in zadosti na široko vsem svojim strastem. Od tak¬ rat je bil ves v posesti satana. V klanju menihov, s katerim so ko¬ munistični vojaki odgovorili na vsak svoj poraz pred nacionalisti, so svoje prinesle tudi roke. Nabotha Dana, bi¬ všega njihovega sobrata. Vsa kri mučenikov, v kateri so se kopale njegove roke, ni mogla sprati z njih neizbrisni znak prosvetitve, s ka¬ terim jih je pomazilil škof. On je to vedel in odtod njegov srd in blaznost, s katero je na čelu svo¬ jih pristašev, članov ljudskega sodišča, vdiral v nunske samostane in izbiral svoje žrtve med njimi, ki so bile njego¬ ve spovedanke: neke za mučenje dru¬ ge za veselje vojakov; njih grozotne zgodbe so ostale tajnost božja. Ko pa so čete generala Franca prišle pred vrata Madrida, se ga je polotil strah pred ustrelitvijo; zato je pobeg¬ nil z drugimi voditelji vred, obteženi¬ mi z zločini in denarjem. Toda v katero deželo naj beži, da bi nadaljeval s svojo borbo proti Cerkvi? Okoliščine same so mu pomagale. Propadajoča vlada doktorja Negrina je v zvezi s sovjetsko Rusijo začela zbi¬ rati po vsej deželi — v vaseh in mestih — kot nedolžna jagneta — tisoče in tisoče otrok z namenom, da jih pošlje v Rusijo. Naboth Dan se je dal imenovati za glavnega ravnatelja te zločinske de¬ lavnosti. Od tega trenutka je bil on va¬ ruh teh otrok, katere je dr. Negrin predstavljal širnemu svetu kot vojne sirote, dasi so njihovi očetje stali v vrstah Frankovih nacionalistov, in so jih njihove matere objokovale v Mad¬ ridu, Bilbau, Barceloni in še v sto in sto krajih, ki še niso bili osvojeni po nacionalistih. Predstava se upira, da bi šla naprej za temi nežnimi žrtvami v njihovem ujetništvu, kakršna nima primera v zgodovini. Kateri oče, katera mati, kateri posla¬ nik, kateri konzul naj bi mogel zahte¬ vati od Stalina te otroke nazaj, ki so jih poslali tja z vsem pristnakom vo¬ ditelji španske rdeče republike, da ta¬ ko nad otroki maščujejo vojaške zma¬ ge njih očetov? Preden je Naboth Dan, odšel z dežele, si je dal nakazati pri Španski banki še deset in deset milijonov peset... To zlato, položeno v tujezemske ban¬ ke pod imeni “slamnatih mož” (pod ge¬ sli), je čakalo na drugi strani meje na neizogiben beg voditeljev, medtem ko so vojaki krvaveli in se dali ubijati na ulicah Madrida, Bilbaa ali Ebra. Bogat in mogočen je bil zdaj Na¬ both Dan, z belo menico sovjetske vla¬ de, da bodo naredili s španskimi otroki vse, kar si bo on zamislil, podpiran od vodečih mož, zlasti pa mladih žensk, ki so zbežale iz Madrida. Takšen eksme- nih je prenesel svojo kolonijo na Kav¬ kaz, ne daleč od črnega morja, skoraj na breg reke Kuhan, ter tu začel svoj posel. Prvo, kar je nameraval doseči, je bi¬ lo: izbrisati iz spomina otrok domači rodni jezik. Narava sama je dala Nabothu Danu, kakor še tolikim drugint njegovega ple¬ mena, velik dar za tuje jezike. Treba mu je bilo le nekaj malega še dodati temu, kar je že znal ruščine, da bi jo lahko uvedel v svojem taborišču. Toda on je hotel, da bi se otroci ne učili žive¬ ga jezika, temveč umetni jezik, da bi jih tako bolj ločil od sveta. Izbral si je esperanto, katerega je uvajal z vso ostrostjo. Ubogi otroci so bili neusmiljeno kaznovani, če so se hoteli pogovoriti v drugem jeziku, razem v tem, katerega so se s težavo učili vsi, tudi njihovi u- čitelji: Mesece in mesece, da, tudi leta so se v Danovem taborišču vršili ti razgovo¬ ri. Otroci petih ali šestih let niso zna¬ li izraziti svoje želje in potrebe ter so raje molče trpeli grozne muke, da, tudi smrt, preden bi si upali govoriti kaste- Ijanščino in si s tem nakopati Danovo kaznovanje. Druga stvar, ki so jo morali pozabi¬ ti, je bila vera. V Rusiji je vladalo brezbožništvo, bo¬ jujoče brezverstvo, ki ga je širil Stalin po vsem svetu s pomočjo revolucij. Pr¬ va država izrazito brezbožna po Rusi¬ ji bi morala biti Španija. Tako so ka¬ zali sovjetski načrti; toda zmaga nacio- nalostov jo je rešila in zavrnila rusko brezboštvo.