ŽIVLJENJE IIV SVET llllllllllllllllllllllllllllllllllll UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA ST 5 CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI DIN 2- — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IllllllllllllllllllllllllilO 14. LJUBLJANA, 3 1. 91 A K C A 19 3 5 e Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi) SO Din, za pol leta t ena Knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki 9e dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno 8 Ur, polletno 16 Ur, celoletno SO lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno I šiling. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno li/, dolarja UREDNIŠTVO IN UPRAVA v LJubljani, Knafljeva ulica S TELEFON ST. 8123, 3123, 3124, 3125, 3126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 illllllllllllllilM Miroslav Adlešič: JOŽEF ŠTEFAN (Ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja in fizika - 2) — Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (5) —ZNANSTVENO DELO M. I. PUPINA (M. A.) — Srečko Kosovel: ZAPRISEŽENCI — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (14) — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (14) — KDAJ PRIDE POMLAD? (rf) — 10.000 POTRESOV VSAKO LETO — SVETLOBNE CELICE ČUVAJO POTOMSTVO — Anton Kappus: MARA — NIPONCI, ARIJSKEGA POREKLA (kc) — IZ LITERARNEGA SVETA (Prekmurci v Slodnjakovem Pregledu - Vilko Novak — — Carl Spitteler - A. D. — Nove knjige in revije) — NAŠ JEZIK (Kaj pomeni »sodoben«?) — KNJIGE IN REVIJE (Ob Kojčevi knjigi življenja - 4 - M. Adlešič) — SONCE IN EIFFELOV STOLP — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE - Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE V prihodnjem zvezku »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli razen nadaljevanj naslednji prispevki: Med Goajira Indijanci — Rekordi v elektrotehniki — Dvojčki in zakoni o podedovan ju — Tower of London i. dr. UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN P O D R 2 A J VSEBINA ŠT. 14: Slika na ovitku: IMRE GOTH: »POMLAD« Naslovna slika: DORE KLEMENCIC: ŠIVILJA IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK 01010002020001893100010102020002000100010101010102020001020200020001000002020202000101010200010202020002 2IVL7EN7E IN ko obžaloval moža, ki mu je kruta smrt tako zgodaj, v polnem zagonu, pretrgala nit živlienja, kajti »naša žalost ob smrti izrednih mož se'precej zmanjša, če vidimo, da so zaiključili svoja življenjska pota po nujnem naravnem poteiku stvari.« Njegov učenec, slavni fizik Boltzmann, ki je teoretsko utrdil njegov zakon, ga riše kot neskončno preprosto in ravnodušno osebo, ki je zadovoljna z najmanjšim. Saj je govoril z učenci vedno tako, kakor govori prijatelj s prijateljem; njegova olimpijska dobrovoljnost, njegov vzvišen humor je spremenil dijaku najtežje diskusije v kratkočasno zabavo. Dasi se je družbe izogibal, je bal vendar dober poznavalec ljudi, E je njihove namene hitro spregledal ter jih pravilno in nepristransko ocenil. Ker sta ga vodili dobrohotnost in pravičnost, je majhne napake soljudi plemenito ignoriral. Svoje stvarne odločitve ni nikdar umaknil, ampak jo je — kadar je bilo potrebno — z odločnim in originalnim načinom argumentacije utemeljil. Svoje dobro premišljeno mnenje, ki ga je v potrebi povedal jasno in do kraja, je z brezobzirno energijo skušal uveljaviti. Spadal je torej med one redlke osebnosti, ki brez krika in vika store to, kar smatrajo za pravilno (Obermayer). Bil je v vseh ozirih preprost in navaden učenjak, čeprav mu vnanjih priznanj ni manjkalo: bil je član znanstvenega društva v Upsali, akademije v Mo-nakovem in fizikalno-medicinskega društva v Wiirzburgu; bil je odlikovan z visokim ruskim, francoskim in avstrijskimi redi, dvorni svetnik, dekan in rektor dunajske univerze (drugi Slovenec za Miklošičem!), dolgoletni tajnik in do svoje smrti podpredsednik dunajske akademije, predsednik znanstvene komisije za raziskavo Jadrana, predsednik mednarodne električne razstave (1883) in predsednik mednarodne konference za določitev komornega tona (1885) na Dunaju ter ustanovni in aktivni član mnogih ustanov, konferenc itd., ki so bile v zvezi z znanostjo ali njenim širjenjem. V mladosti je bil — posebno v družbi ožjih slovenskih prijateljev — sila družaben, razigran in za vsako šalo pristopen. Pozneje pa je postal vase zaprt samotar. Vzroki tega preobrata, ki se je izvršil v njem pred 1. 1860., torej v letih, ko je opustil slovensko pisateljevanje, nam niso znani. Ker je imel stanovanje poleg laboratorija, se je večkrat primerilo, da ni več tednov zapored prestopil hišnega praga. Na videz se za politiko in pojave v javnem življenju ni zanimal. Toda izbrani peščici sodelavcev in učencev, ki so edini imeli srečo, da so živeli z njim v intimnejšem razmerju, je večkrat s kratko, jedrnato in neizpodbitno sodbo dokazal, da njegovo zanimanje za vna-nje dogodke vendarle ni zamrlo. V takem, sicer redkem slučaju, je pokazal, da je poučen »o literarnem pojavu prav tako kakor o novi' obliki policijskih čelad«. Tudi slovenske razmere so ga vedno močno zanimale. Prav rad je povprašal slovenskega dijaka o njih. J. Šubic, ki ga je bil v družbi tovarišev šel vabit na Prešernov večer dunajske Slovenije, je zapisal o tem dogodku: »Sprejel nas je ljubeznivo, a odločno je odklonil poset slavnosti. ,Kaj hočete', je rekel, .fiziki itak ne — plešejo." —.« Bil je zelo molčeč. Kadar pa je pri kakem večjem zborovanju govoril, se slušatelji niso mogli dovolj načuditi njegovi izredni prožnosti, lepo izoblikovanemu slogu ter svežemu humorju. Najbolj molčeč je bil o svojih osebnih razmerah. O teh ni nikoli govoril. Prihranke, ki si jih je nabral s svojim preprostim meniškim življenjem, je radodarno toda skrivaj delil pomoči potrebnim. Zvesto je očuval v sebi ljubezen do staršev in do rodne zemlje, ki jih je leto za letom v počitnicah obiskal. Ko je po smrti staršev z bolestjo prišel zopet v svojo ljubljeno Koroško, se je bil seznanil z vdovo po železniškem uradniku Marijo Neumann, s katero se je 1. 1891. poročil. Ta dogodek je močno odjeknil v njegovi notranjosti. Nova živahnost, smeh in šala so skupno razodevali njegovo srečo ter bili vnanji izraz preobrata, ki se je v njem izvršil. Toda tudi ta sreča je bila zanj kratka. Pomladi 1. 1892. je prebolel težki prehlad, ki mu je zapustil v oslabljenem telesu precejšnje sledove na ledvicah in srcu. Teden dni pred božičem, ki ga je hotel prvič v življenju praznovati ob božičnem drevescu v krogu družine (otrok in vnukov svoje žene), je njegove možgane zalila kri. Po treh tednih trpljenja, v katerih se ni več zavedel, je 7. januarja 1893 izdihnil. Njegova smrt ni bila le velika izguba za znanost, ampak tudi izguhi za ves slovenski narod. Z njim smo izgubili enega največjih slovenskih sinov, genialnega in vzornega moža, ki smo nanj upravičeno ponosni. Ob spominu stoletnice njegovega rojstva zremo z bolestjo v srcu na njegov rojstni kraj in sploh na deželo, ki nam ga je dala in kjer mu sedaj tujci odkrivajo spominsko ploščo. viri: e) K življenjepisu Štefan T. v Wurzbach, Biogr. Lerlkoo dea k. (Jsterr. 1878; Osmrtnici v Slov. Nar. 10. I. 1933 li L. Z. 1893; A. v. Obermayer, Zur Erinnerung an Josef Štefan. Wlen 1893. E. Sueaa, Poročilo v almanahu dunajake Akademije 1893. I. Sublc, Dr. Josip Štefan. Odlomki lz njegovega dnevnika. Zbornik Mat. Slov. IV. L. Bolzmann, J. Štefan v »Pop. Schrlfteo 1905« ln Bericht ttber dle EnthUllung u. Grtln-dung des Stefan-Denkmals ln der Univ. »u Wlen 1396. C. Jager, Štefan J.. Allgemelne Deuteche Blographle 1907. N. Zupanič, Štefan- Joelp, Nar. Enciklopedija (razen rojstnega so vsi drugI datumi v tem članku napačni; tudi nI št. pisec »Obrazov lz Srbije«), b) K delu: I. Annalen der Physlk 1857—1889. Sltzungs-berlchte der Akad. d. Wissenschaften ln Wleo 1858—1893. Almanache Iste akademije 1875 do 1885. H. Vedež 1850. Slovenska Bčela 1850—1853. Novice 1854. Šolski prijatelj 1854—1857. Glasnik 1858—1859. Rokopis Štefanovega dnevnika v ljublj. Stud. knjižnici (Zb. M. Si. IV.). c) K oceni znanstvenika ln pisatelja: Razen množice »Zgodovin fizike«, priročnikov, knjig ln mono;raflj lz vseh delov fizike, astronomije, geofizike itd. še dr. Slodnjakov: Pregled ln Levstikovo zbrano delo HI. ln V. OPOMBA K ŠTEFANOVEM ŽIVLJENJEPISU V spopolnitev Štefanove biografije naj navedemo Se nekatere genealoške podatke, ki v zgornjih »Virih« niso navedeni. Posneti so po R. Lebmacberju. Štefanova mati Marija St&rtinik je bila hči mizarja Gregorija Startinika iz Glinj in Apoionije, roj. Olip-ter, je ob rojstvu edinca Jožefa služila v št. Petru pri Geigerjevih. V kroju te mnogoštevilne družina je preživel »Jožef Martinik« devet let. 5. avgusta 1844, kn se je Štiridesetletni nezakonski oče Aleksander Štefan poročil * deset mlajSo Marijo Rtartinik, se je usoda Jožefa Martinika opazno spremenila. Aleksander Štefan, ki je bil pred poroko mlinarski pomočnik — rodil se je v Skocijanu v Pod-juni kot sin Ivana Štefana, bivšega kmeta t Lanco-vem — je otvoril sedaj donosno prodajalnico z moko ter 3. oktobra lSio uradno iziavil. da je oče nezakonskega otroka Jožefa Startinika Desetletnemu J. Štefanu je bil s tem omogočen Studii na eelovSki gimnazri. ki so jo tedaj vodili benediktinci. Ve glpde na to. da ie bil Štefan po svoji mlado«« otrok tedaj slovenskega Celovca, da se je sam Itel za Slovenoa in je tudi slovensko pesnikova!: slovenski priimki In rnistni krati niegovih starSev kažejo kraje, ki so še danes najzavednejša slovenska pokrajina Koroške. POPRAVKI K PRVEMU DELU RAZPRAVE Stran SSft. v začetku odstavka na desni beri rojstoe letnico 1835 mesto 1895. Stran 340. v pesmi AvtnkritiVa (spodaj) beri drugI verz Matematikar mesto Matematika. Stran 340 na desni. 9 vrsta od zgoraj beri pozna m»sto zna Stran 34rt odstrani prvo korekturno vrsto in beri grof F Rostopšin mesto prof. Stran S® na desni 16 vrsta od spodaj navzgor beri česa mesto časa. Stran 343 na desni 1(1 vrsta od spodaj navzgor beri utemeljitelj mesto utemeljitev. ^ ^ ^ stebri sodobne kirurgije Prlmarlj DR. MIRKO CERNIC NADALJEVANJE ar je SemmelweiBS za porodništvo, to je za kirurgijo angleški lord Lister. Seveda z razliko, da je ta svoje nazore in metode uveljavil in doživel ne _ le njihovo zmagoslavje po vsem svetu, marveč tudi slabo zavest in neomejeno priznanje, da je človeštvu podaril izum, ki dan za dnem rešuje tisoče in tisoče čloyeških življenj. Seveda: tu Lister, bogati angleški lord, v najsijajnejših razmerah živeč — tam Semmehveiss, uboga študentovsika para. Kakor smo si prej ogledali razmere na porodnih klinikah na Dunaju, tako naj nam zdaj pokaže nekaj pogledov na kirurške klinike po Evropi, kako je bilo tam. V tisti dobi je veljala amputacija udov kot največja kirurška mojstrovina — danes smatramo amputacijo več ali manj za ubožnostno izpričevalo kirurgije. Nič lažjega ni namreč, kot ud odrezati in namah odstraniti nevarnost. Da si moremo napraviti majhno sliko o operativnih uspehih tiste dobe, naj navedem statistiko prvega evropskega kirurga tistih časov Billrotha. Ta nam je za svoje delo v Curihu, odkoder je L 1867. odšel na vseučiliško kliniko na Dunaj, napisal poročilo, da mu je od 163 amputirancev umrlo 75, t. j. 46 od sto ali skoro vsak drugi. Ce je bilo tako pri prvi kirurški glavi v Evropi, si lahko mislimo, kako še le je moralo biti drugod. O vojnih bolnicah na primer nam trde poročila, da je umrlo celo 75 do 90 % amputirancev. In vzroki? gen ali erizipel, piemija in septike-mija, kratko sepsa, prisad ali gandrena, tetanus ali mrtvični krč. Lord Lister je začel študirati te tako zvane bolnične ali špitalske bolezni, to so bolezni, katerih so se nalezli bolniki šele v bolnici, in iskati sredstev, s katerimi bi bilo mogoče jih preprečiti ali vsaj zajeziti. Eno kakor drugo mu je omogočil Francoz Pasteur, ki je dokazal, da je razkroj organskih snovi, v resnici vrenje, povzročeno po mikroskopsko majhnih živeh, katere raznaša prah po zra- ku vsepovsod; in da je mogoče s filtracijo zraka, pa tudi z vročino in tudi z drugimi sredstvi očistiti zraik tega prahu. Po teh dognanjih, Id jih je Pasteur objavil, in v sporazumu s Pasteurjem samim je začel Lister uvajati metode in sredstva, ki jih je bil naznačil že Pasteur, v kirurgiji in je tako izdelal tako zvano antisepso, t. j. pobijanje kužnih živi s kemičnimi sredstva, pred vsem s karbolovo raztopino. Kar je bila Semmelweissu klorova raztopina, to je bila Listerju spočetka karbolova. Kakor tam v klorovi so si tu v karbolovi raztopini operaterji umivali roke, v karbolovo raztopino so polagali instrumente pred operacijo, z njo prepojevali ob-vezila, da cel6 zrak so kakor mi danes s perilom razkuževali s karbolovo kislino, katero so s posebnimi razprševalni-ki pršili po operacijskih in bolniških sobah. Iz te antiseptične metode se je kaj kmalu razvila aseptična, t. j. brezkužba, katere bistvo je v tem, da kužnih stvari sploh ne pripusti do rane. To metodo so razvili pred vsem Nemci. Po tej metodi se prav vse, kar pride z rano v stik, že prej s tako zvanimi fizikalični-mi sredstvi — z vročino — razkuži; kraj, kjer je potrebna operacija, se s kemičnimi sredstvi očisti; operaterjeve roke in roke njegovih pomočnikov se z umivanjem in primerno pažnjo obvarujejo pred dotiko s kužnimi živmi. Zraku samemu se ne pripisuje posebna krivda, če leži operacijska soba in seveda cela bolnica na primernem kraju, do katerega more nemoteno valoveči zrak, ki odstranjuje okužene zračne plasti in sonce, ki te plasti razkužuje. Zaradi tega se zidajo najnovejše bolnice zmerom na vzvišenem kraju, navadno na kakšnem hribčku izven mestnega območja, n. pr. Leonhard v Gradcu, Salata v Zagrebu, Vračar v Beogradu. Tudi mariborska bolnica je na takem kraju in v tem ozi-ru ne kaže nobene pomanjkljivosti; mislite si pa, da bi stala mariborska bolnica tam kje ob Dravi pod mostom, kjer so usnjarne, ali nižje doli, kjer so tovarne in klavnica, pa bi imeli v Mariboru podobne nesreče in neprilike, kot jih imajo drugod. Zaradi tega ni prav nič pretirano, če se zahteva, da se bolnice ah vsaj njihovi operativni oddelki pre-meste iz krajev, ki leže na nizkih mestih pokrajinskih kotlin, na višje ležeče, zraku, vetru in soncu dostopna mesta. V tem pravcu razkužbe in brezkužbe se je razvil cel sistem, ki se je uveljavil v modernem zdravstvu. Natančni predpisi vele, kakšen mora biti kraj, kjer se smejo postaviti bolnice in sanatoriji, kakšna razdalja posameznih oddelkov drugega od drugega in sob druga od druge, koliko zračnega prostora, koliko okenske odprtine itd. Operaterji in pomožno osobje je razdeljeno na kužne in nekužne skupine in strogo ločeno po svojih nalogah. Vsi ti zahtevki so strogi a jasni in enostavni. Kjer se greši proti kateremukoli izmed njih, je nesreča tu. In posledice za to nosijo bolniki na svojem zdravju in življenju. DALJE ZNANSTVENO DELO M. I. PUPINA recej proti koncu prve zmagoslavne dobe v razvoju elektrotehnike, ko je bil že naš sloviti rojak Nikola Tesla v Laufenu zmagal z izmeničnim tokom in _ ko so že desetletja preprezale pajčevinaste telegrafske žice zemeljsko oblo, je vstopil Mihajlo Idvorski Pupin v kraljestvo elektrike. Prvotno se je bil sicer namenil, da bo služil zgolj znanosti, toda polagoma ga je potegnil za seboj veletok vsemogočne tehnike. Kako se je to zgodilo in katere postaje je na tej poti prehodil vse dotlej, dokler ni vzel v roke peresa in napisal epopejo znanosti, tehniki in stroju, naj nam skušajo v bežnih potezah orisati naslednja izvajanja. Prvo Pupinovo znanstveno delo pomeni na njegovi poti precejšen ovinek. Ko je bil namreč končal univerzitetni študij v Cambridgeju, kjer ga je bila že povsem prežela Faraday-Maxwelova teorija o elektriki, je dobil štipendijo za enoletni študij v Berlinu. V pruski metropoli je takrat vladal znanosti Helm-holz, in Pupin se je podal naravnost k njemu. Helmholz je zanj našel takoj znanstveno delo: preiskavo leto dni stare Arrheniusove teorije, ki je vzporejal pline z raztopinami, dokazujoč, da se v molekularnih dimenzijah po tekočini enakomerno razdeljena trda snov obnaša v topilu povsem slično ko plin, ki je zaprt v posodi. Pupin se je dela lotil z vnemo. V veliko zadovoljstvo Helmholza je na podlagi mnogih poskusov dokazal, da Arrheniusova teorija ne drži, ampak da so v veljavi le one zveze med ozmotičnim pritiskom v raztopinah in koncentraciji, ki jih je razlagal Helmholzov zakon o prosti energiji. Toda vsa izvajanja in vsi dokazi te razprave že dolgo niso več v MIHAJLO PUPIN na vrtu svoje vile veljavi. Kajti ameriškim učenjakom se je posrečilo, da so s polpropustnimi membranami natančno izmerili ozmotičen pritisk raztopin ter dokazali v širokih mejah veljavnost Arrheniusovega zakona. Za Pupina pa je bila ta razprava važna. Z njo je postal doktor in posredno profesor matematične fizike in elektromeha-nike na Columbia univerzi v New Yorku. Z bistrim očesom je bil sedaj uvidel, da zahteva ogromni razvoj znanosti in tehnike od učenjaka, ki naj napravi kaj velikega, omejitev — specializacijo. Omejil se je torej na elektriko, panogo, na katero je imel že v teku vsega svojega živ- ljenja osredotočen pogled. Sprva mu razmere niso dopuščale velikih in obsežnih poskusov. V predelanem skladišču, »konjskem hlevu«, je imel namreč za znanstveno delo premalo prostora in priprav. Zato se je lotil najprej poskusov, ki niso zahtevali preveč priprav; o raz-elektrenju v plinih. V dveh obsežnih razpravah, ki so izšle 1. 1892, je dokazal da je izredno dober eksperimentator, kajti vse njegove rezultate, — razen enega samega — je že pred leti publiciral znameniti angleški fizik T. T. Thomson. Edina novost je bila razlaga nastanka sončne korone. Opazoval in fotografiral je namreč razelektrenje, ki se vrši med dvema istosrediščnima steklenima kroglama, če sta le-ti prevlečeni s stani-olom ter zvezani z visoko napetim električnim tokom, ter dognal, da se prvotna enakomerna svetloba med kroglama razdeli vedno bolj v svetlobne pramene. Fotografije teh pramenov pa so povsem nalikovale fotografijam sončne korone. Kljub temu zanimivemu dognanju ni razvil teorije o ^ončni koroni. Prepustil je to kočljivo stvar astrofizikom ter se lotil novih eksperimentov, ki so ga uvedli počasi v njegovo glavno življenjsko delo; pričel je raziskave o električni re-zonanci. Kakor ga je pri preiskavah o razelek-trenjih v plinih prehitel T. T. Thomson, tako ga je pri pojavih električne rezo-nance prehitel N. Tesla. Toda Pupin je s svojo bistroumnostjo hitro dognal, da so Teslovi patenti, ki so bili zlasti v zvezi s einhronim motorjem, nepopolni in pomanjkljivi ter se je z vnemo lotil eksperimentiranja. Ker je bil izmenični tok, ki mu ga je proizvajal generator, precej nepravilen — to je hitro spoznal na tem, da je vključen telefon poleg osnovnega tona oddajal še višje harmonične tone — si je zgradil zanimivo pripravo, ki mu je dajala za analizo rezonance potreben čist harmoničen tok. Napel je struno preko dveh kobilic iz trdega gumija. V četrtini in tri četrtini njene dolžine je namestil dva močna permanentna podkvasta magneta, ki sta se s priostrenimi poli strune skoro dotikala. Tik poleg magnetov in v sredini je pritrdil na struno tanke bakrene' žice, ki so vodile v posodice, napolnjene z živim srebrom Delovanje te priprave, ki naj bi spreminjala transformatorju namenjen baterijski tok v harmoničen izmeničen tok. je razvidno iz vezave. Prvi pol baterije je zvezal s srednjo posodico ter Dreko živega srebra in bakrene žice s struno. Stranski posodici sta bili zvezani s konci primarne tuljave transformatorja, ki je imela v sredini odcepek. C- odcepka je vodila žica k drugemu polu baterije. Ker se je tresla struna tako, da je v sredi mirovala (vozel), se je tok v posodicah z živim srebrom izmenoma izključil oziroma vključil. Za vzdrževanje strumnega nihanja pa sta skrbela magneta. Priprava ni le dajala harmoničnega toka, ampak je z uglašen jem strune — »vibratorja« ta tok tudi primerno spremenila. Ko je Pupin preiskal tok, ki mu ga je dajala sekundarna tuljava, je spoznal, da kljub harmoničnemu toku v primarni tuljavi še vedno nastajajo višji toki. Ko je nato skušal odpraviti to motnjo, je dognal, da nastane harmonično nihanje toka v sekundarni tuljavi transformatorja Ic tedaj, kadar sta primarni in sekundarni krog z vibratorjem vred uglašena. Uglasitev pa mu je uspela z vključitvijo spremenljivega kondenzatorja in tuljave z različnimi železnimi jedri. Tako je torej uspelo Pupinu važno odkritje, ki ga je hitro prenesel tudi v prakso. Saj je bilo na ta način možno meriti kakovost izmeničnih tokov prav kakor z akustičnimi rezonatorji za barvo zvoka značilnih višjih harmoničnih in diferenčnih tonov. Matematična analiza teh eksperimentalnih del je prvič dokazala, da je Pupin tudi mojster računa. Formule, ki jih je v svojih razpravah (On electrical oscil-lations of low frequency and thein resonance; Nizkofrekvenčna električna nihanja in njih vezave) publiciral 1. 1893, so se od tedanjih enačb za transformatorje bistveno razlikovale. V njih je bila vsebovana tudi prva teoretska razlaga znamenitih Teslovih poskusov. Tudi v naslednjih letih je 'ztrajal Pupin s svojim delom v pravcu, ki si ga je 1. 1892 izbral. Izmed mnogih del naj omenimo le preiskavo rezonance pri različnih izmeničnih tokih, kjer je določil vpliv transformatorja na motor in obratno po čisto novih načelih, ter njegovo iznajdbo večkratne telegrafije in telefonije s pomočjo rezonance. Da je možno poslati po enem električnem vodu istočasno več telegramov, je bilo tedaj že znano. Z.re-zonanco pa je razširil Pupin to izkustvo še na telefonijo. Ker pa je bilo v oni dobi vloženih na tovrstne iznajdbe mnogo patentov, se je moral osem let pravdati, preden so jih priznali njemu. Ker pa tedaj ni bilo potrebe po uvedbi novega si- stema — telefonski promet se je vršil le na kratkih razdaljah —, je bil le-ta precej časa brez vrednosti in cene. Sedaj se je Pupinovo znanstveno delo obrnilo v drugo smer, ne da bi pri tem zapustilo področje elektrike. Edina izjema, ki pa obenem potrjuje trditev, je njfgova iznajdba avtomatične živosre-brove sesaljke (1895 1.), ki je v bistvu kombinacija Bunsenove vodne sesaljke s Sprengelovo vakuumsko sesaljko. Komaj je izdal svojo obsežno študijo o elek-tromagnetični teoriji, v kateri je prišel po novi teoretski poti do Hertzovih rezultatov, ga je zajela mrzlica, ki je ob odkritju rentgenskih žarkov preplavila svet učenjakov. S svojimi starimi pripravami, s katerimi je pred dobrimi štirimi leti nevede ponavljal Thomsonove poskuse, mu je štirinajst dni po objavi Rontgenove razprave uspelo proizvajanje rentgenske svetlobe. Pri eksperimentiranju z X-žarki je odkril dvoje važnih pojavov. Prvič, da ojači fluorescirajoči zaslon opazno rentgensko fotografijo ter skrajša dobo eksponiranja, drugič, da oddajajo prav ti zasloni novo rontgensko svetlobo, ki ne nastane po odboju, marveč po fluorescenci nalikujoči emisiji novih žarkov. Vsa odkritja in iznajdbe, ki jih je bil napravil Pupin doslej, so naletela na velik odpor, kajti upravičeno ali neupravičeno so si jih lastili drugi, šele iznajdbe, ki je njegovo ime razširila po vsem civiliziranem svetu, ni mogel nihče ovreči, ker so jo zavestno in zaman iskali že dolgo let. Nočemo ponavljati že v njegovi avtobiografiji zelo obširno podanega orisa poti, po kateri se mu je posrečila ta iznajdba. Omejili se bomo na oznako njenega principa in na kratek oris njenega pomena. Telefonske toke slabita upor in kapaciteta prevodnika. Slabitev toka po uporu tokovodnika, ki povzroči, da se del električne energije spremeni v toploto, preprečimo na zelo lahek način, če tanjšo žico zamenjamo z debelejšo. Kapaciteto tokovodnika, ki nastane zaradi tega, ker je tokovodnik preko osamujočega sredstva (zrak oz. eter pri prostem vodu ali gumi j v kablu) zvezan z drugim prevodnikom (zemljo, svinčeno cevjo itd.), pa> ne moremo enostavna odpraviti. Kadar teče torej istosmerni električni tok po žici-kondenzatorju, se nabere na njenem površju precejšna množina elektrike. Ce pa se pretaka po žici izmenični tok, se njeno površje naelektri izmenoma po- zitivno in negativno. Posledica tega je, da tečejo preko telefonskega toka po žici nezaželjeni električni tokovi, ki iz-maličijo telefonski tok. Vse to velja samo za dolge žice, ki imajo veliko kapaciteto. Na kratkih telefonskih vodih se zato opisane motnje ne pojavljajo. Vse to je bilo znano že dolga leta pred Pupinovo iznajdbo. Vedeli so pa tudi, da je vpliv kondenzatorja — kapacitete tokovodnika — mogoče odpraviti s tuljavami, ki imajo precejšno samoindukcijo. Ekstratok, ki nastane po samoindukciji, je namreč tako usmerjen, da more uničiti po kondenzatorju nastali tok. Toda navzlic vsem izkustvom pa ni bilo mogoče problema o prenosu telefonskega toka na velike razdalje rešiti. Rešil ga je prvi 1. 1899. M. Pupin, ki je na podlagi zelo zamotanih matematičnih izvajanj prišel do rešitve, katero je kma.'u nato tudi praktično preizkusil. Rezultat njegovega dela je ta, da je treba vzdolž voda v enakomernih razdaljah namestiti na poseben način zgrajene tuljave (Pupinove tuljave), ki s pridom uničujejo po kapaciteti tokovodnika nastale tokove ter kljub temu, da slabe celoten telefonski tok, vendarle zmanjlšajo dušenje in omogočajo razločen prenos govora na velike razdalje. Pupinova tuljava je sestavljena iz lameliranega železnega obroča, na katerem sta naviti žici za oba voda. Vgrajena je ali v porcelanaste izolatorje (za zračne vode) ali pa v izolacijsko snov (za kable), ki jo v železnih posodah po-lože v jaške. S pomočjo pupiniziranih vodov so uspešno zgradili doslej že 3000 kilometrov dolge zračne in 1500 kilometrov dolge kabelske telefonske zveze. Kljub gmotnemu in moralnemu uspehu, ki ga je bil dosegel Pupin z iznajdbo »pupinizacije«, ni prenehal z znanstvenim delom. Izmed mnogoštevilnih del, ki so izšla po 1. 1900, naj omenimo le najznačilnejša: delo o obsežnih poskusih za določitev in oceno jakosti magnetnih polj, v katerem je rešil precej podrobnosti o delovanju transformatorja. raziskavo o anomalnem razširjanju električnih valov ter praktične poskuse za zboljšanje brezžične telegra-fije na letalih. H koncu naj še omenimo njegova poljudno znanstvena dela, s katerimi je postal šele popularen. Najvažnejše izmed njih je 1. 1924. izišla avtobiografi-ja: »From emigrant to inventor«, ki je dosegla v originalu že dvajset izdaj ter bila prevedena na šest jezikov. Slovenski prevod, ki ima naslov »Od pastirja do izumitelja«, je v naši prevodni književnosti edinstven pojav. Z njim namreč nismo dobili le vpogleda v zanimivo življenjsko pot preminulega avtorja, ampak obenem vsaj bežno sliko o zgodovinskem razvoju nauka o elektriki. Tej knjigi sta sledili 1. 1927. »The new reformation« (»Moderna reformacija«) in 1. 1930. »Romance of the machine« (»Romantika stroja«), v katerih je orisal dobo znanosti in tehnike in osrednje gibalo v njej — stroj. S temi knjigami je iz današnje zmaterializirane dobe pokazal na požrtvovalno delo znanstvenika, označil smoter znanosti in skušal prepričati Ameriko in svet, da je vprav v deželi neomejenih možnosti zrasel idealizem, ki v vsej zgodovini nima primere: »idealizem v ameriški znano- • sti«. Dasi so njegove knjige pisane s pravo ameriško samozavestjo, ponosom in v superlativih, jim daje avtorjeva oseba in njegova vera v napredek, ki jih vsevprek preveva, neko patino, ki vabi in prepričuje. Oceno Pupi novega znanstvenega dela moremo kaj lahko povzeti iz njegove avtobiografije. Iz nje izzveni prav jasno, da je njegovo delo imelo in našlo svoj smoter v teoretski utemeljitvi elektrotehniških problemov in v iznajdbah. Kajti v nji ni orisana pot od izseljenca do »učenjaka«, ampak do »izumitelja«. Iz te lastne sodbe, ki jo potrjuje tudi pregled njegovih del, spoznamo, da je bil sin svoje dobe in dežele, ki ga je vsrkala in prekvasila. Ali kljub temu je ostal v svoji notranjosti globoko zasidran v mali banaški vasi Idvoru. M. A. E Ž E N C I KOSOVEL srečko kosovel umetnik. Ker se je bal za svojo umetnost, je vprašal: »Ali ni lepše hrepenenje od umetnosti? Hrepenenje je življenje, umetnost je forma.« Toda zgodilo se je, da ga je zajel val toplih rok in ga dušil. In njegovi kipi so postajali vedno bolj smehljajoči, vedno bolj človeški; portretiral je mesarje z rdečimi SREČKO loveška družba je čudna reč. Če se zamotaš vanjo, postaneš preklet od težke pajčevine dobrih, a nadležnih rok. Poznal sem pesnika; dokler je živel v samoti, so se vzpenjale njegove melodije preko streh naravnost do Boga; temna je bila njegova soba, samotna, hladna — toda komaj sem vstopil vanjo, sem začutil, da sem v cerkvi. Skrivnostno so zrle na stenah podobe s prijateljskim pogledom. Obrazi so bili resni in bolestni, a vsaka poteza na njih je bila dovršena, do skrajnosti iz-vlečena; brez strahu do trpljenja bi mogel biti kipar, ki naj danes izdela tak obraz; potopljen bi mogel biti pod šumenje množic, da bi prisluškoval le nemim, tihim silam, ki se pretakajo v temotnem dnu stvarstva. Pa komaj je stopil pesnik iz svoje sobe, jo je zasovražil. Temna se mu je zdela, hladna; grobnica za asketa — on pa ni imel asketskih lastnosti. Stopil je na cesto in se zasmejal široko v obraz novemu življenju. Mlada dama v modrem plašču je prihitela mimo in se ozrla nanj s pobožnim, hrepenečim pogledom — tako pogleda človek, ki pozna le hrepenenje. »Je to mladi umetnik?« je vprašala deklica, najbrž dijakinja. Dijaki pa so čuvstvovali z umetnikom in molčali. In umetnik, ki je bil prej otrok, je postal podlbradki in verižnifee s trebuhi; dame v tričetrtinskem profilu in tako dalje. Portretiral je narodne voditelje s kolajnami in zaslužne može: ustanovitelje in neustanovitelje — skratka vse. In glej: soba, ki je bila lepa kot cerkev, je postala strašna kakor klet. Zdelo se mu je, da ga gledajo vsi ti obrazi mrtvaško in sovražno in čuvstva božanske lepote ni bilo več v njih. Svoj najboljši kip je prodal; a mavec, ki ga je kupil za denar, ni hotel oživeti. Životaril je po sobah v polmraku tesnobe, a v cerkev si ni upal več. Zaprisegel se je in kdor se zapriseže, postane uradnik; ekspeditor z dolgo- časnim obrazom. Mi, Šentflorjančani, si radi zaprise-gamo. Ali kaj je naša prisega? Dlani se strneta, a že vztrepečeta od izdajstva, Prikriti si ne upamo, da smo strahopetci, živimo kakor junaki. Zadnjič sta si zaprisegla dva moža čudno zvestobo. Gospod Filin in gospod Malin sta si segala v roko. Lepo, rosno jutro je bilo; grad je ležal v senci, skozi majhno razpoko oblakov pa je sijalo par pramenov sonca. Zanimalo me je, kaj si prisegata. Prisluhnil sem: »En dan, en dan, čisto zagotovo!« »Tudi ponudbe morava odklanjati!« je odvrnil gospod Filin. »Mimo trafike se prekrižava!« »In ob dimu se bova namrdnila, kakor da nama smrdi!« je slovesno odvračal gospod Filin. »Drži?« »Drži!« Dlani sta plosknili v jutranjem veselju. In gospoda sta se razšla. V pisarni je bil gospod Malin zelo siten; dvakrat je preobrnil akt, preden ga je odposlal; gospod Filin pa si je preganjal skušnjave z žvižganjem. Ob šesti uri začnejo v Ljubljani ropotati pločevinasti roloji. Tivoli zadeh-ti in zašumi pod koraki izprehajalcev. O Tivoli, tajitelj skrivnosti, molčeča skrinja zaveze mladih src, priča neštetim prelomom, skriven motrilec šent-florjanskih slabosti! Toda kjer ne gnezdijo slavčki, gnezdijo šoje. Tudi Tivoli mora imeti svoje skrivnosti. Tistega večera sta gorela v razdalji Stotih metrov dva plamenčka. Nikaka posebnost ne bi bila to, če bi se skrivala v prsih mlade deklice in dečka, ki se utegneta mogoče komaj pogledati. Toda plamenčka sta bili — cigareti gospodov Malina in Filina. Kratkovidni Filin jo je takoj skril za hrbet, gospod Malin je bil bolj junaški. Nehote sta trčila skupaj. »Obljuba!« je izrekel gospod Filin in pokazal izgorevajočo cigareto. »Zaprisega!« je rekel njegov kolega. ★ šentflorjanska odpustljivost popušča vsem skupnim grehom; ostra je le, če je sama; če umre mal umetnik, mu na-rede tem večjo slavnost; na grob politika stopijo vse stranke in se iz jokajo; če je dober umetnik, ponavljajo vsi njegove besede; forma javnega občevanja je hvala, intimnega graja. Črne barve porabijo zelo mnogo; čistimo samo grobove. Ljubljanica stoji, novi kolodvor sniva kakor kralj Matjaž pod Rožnikom. Slovenska dobrodušnost pa odpusti vsem: umetniku, Malinu in Filinu. (To trtico Je napisal pokojni Srečko Kosovel T marcu lftiS. — Ur.) NEMŠKA SODBA (1903) O M. I. PUPINU Leta 1903. je objavil zelo razširjeni list »Das Buch fiir alle« (38. letnik, str. 304.) o jugoslovenskem Izumitelju M. Pupinu tale članek: »Telefonija ie bila doslej kljub vsem zboljekom pomanjkljiva, ker je bila uporabna le za omejene razdalje. Pri nadzemeljskem vodu Je segala možnost obveščanja do 1200 km razdalje, pri podzemeljskem pa samo do 160 km. V tem je prinesel izum prof. Pupina napredek. Pupin je po rodu Oger (!), mladost pa je preživel na Nemškem (?!) Obiskoval je gimnazijo v Frankfurtu ob M (!?) ter potem študiral v Beriinu pod Helmholtzem Zdaj Je profesor fizike na univerzi »Co-lumbiji« v New Yorku Njegov uspeh ni sad srečnega naključja, ampak marljivega znanstvenega dela. Pupin Je z natančnimi matematičnimi računi ugotovil, v kakih medsebojnih razdaljah se morajo vključiti tuljave v vode, da bt se dosegel največji učinek, in je obenem izboljšal sestav tuljav Pravilnost Pupinovib računov ln podatkov je praksa sijajno dokazala Svetovna firma Siemens & Halske v Berlinu je prva — najprej za poskušnjo — uporabila Pup!-nov izum na kabelski progi Berlin- Pots-dam Poprej se 8 telefonskim kablom v razdaljo 160 km ni več moglo govoriti, zdaj pa je govorjenje po vključitvi Pupinovib vreten tako razločno, kot da bi bila proga Ie 30 km dolga. Gotovo je, da se dajo s Pupinovimi tuljavami zgraditi štirikrat daljši nadzemeljski telefonski! vodi kot pa do sedaj. Zato se dajo danes izvršiti telefonski vodi, na katerih se lahko razgovarjaš na več kot 4000 km, tako da se morejo vsa evropska glavna mesta naravnost zvezati (spojiti) med 6eboJ. Vrh tega so tudi še stroški naprave manjši.« I. Koštial. KRISTUS IN JANEZ KRSTNIK kot otroka (Jegherjev lesorez po Rubensu) ., ZAROTA ZOPER SVET ESSAD BEG NADALJE VANJE AVTORIZIRAN PREVOD BORBA IN KONEC BORISA SAVINKOVA G Kakor meteor na nebu ruske revolucije v zadnjem desetletju se je večkrat svetilo ime Borisa Savinkova. Okoli tega imena so se pletle legende, pesniki so mu posve- Pčaii svoje pesmi. Njegova junaštva v ruski revoluciji so brez primere. Njegova kariera se je pričela še pred prvo rusko revolucijo (1905), ko je kot skromen izgnanec v Vologdi zapustil kraj U svojega izgnanstva in skozi sibirske stepe zbežal v Švico. Tam je imel eno samo željo: sodelovati v teroristični organizaciji stranke socialnih revolucionarjev. Sprejeli so ga v borbeno organizacijo, kateri je načelovai sam Azev, največji vohunski priganjač svetovne zgodovine. Kot član borbene organizacije je potoval Savinkov po Rusiji, izvrševal s svojimi zvestimi atentat za atentatom ter umoril velikega kneza Sergija in notranjega ministra Plehveja. Obsojen na smrt je zbežal en dan pred justifikacijo iz ječe in se bavil z načrtom »udarca v centrum«, t. j. z umorom carja. Njegova slava je bila vsak dan večja navzlic čudnim nevšečnostim, ki jih je moral doživeti on iz njegova organizacija. Nihče ni vedel, da je bil v ozadju teh nevšečnosti sam vrhovni vodja borbene organizacije izdajalec Azev. Po razkrinkanju Azeva je postal Savinkov vodja teroristične organizacije. Vodil je borbo dalje, denarja in orožja je imel na razpolago, kolikor je hotel. Kmalu je postal malik vseh revolucionarnih strank. Navzlic svojemu pustolovskemu rokodelstvu je ostal Savinkov gentleman. veliki gospod, ki je v resnici težko prevzel nase teror. Pisal je pesmi in romane, ki očitujejo globoko filozofsko spoznanje in obsojajo vsak umor. Ne samo revolucionarji, tudi literarni in mistični krogi Rusije so ga smatrali za svojega. Potem je pri- šla revolucija. In iz večno preganjanega in po tajni policiji zasledovanega emigranta in terorista Savinkova je postal 1917 vojni minister začasne ruske vlade. Po padcu vlade, po uvedbi organiziranega boljševiškega terorja je bil Savinkov najsijajnejši med revolucionarji, prvi, ki je znova segel po starih borbenih metodah ter z vsemi sredstvi zarotnika začel borbo z vlado v Moskvi. Savinkov je bil vse svoje življenje zarotnik. Zdaj, ko so ustvarili njegovi bivši prijatelji strašni teror, pa je dvignil svojo roko zoper nove oblastnike. Po padcu vlade Kerenskega niso bili nikomur znani Savinkovi načrti. Toda njegovo ime je ležalo kot mora na novi vladi. Povsod, v poročilih Ceke, v govorih voditeljev, v časopisnih člankih naletiš na njegovo ime. Čutiš, s kakšno bojaznijo so izgovarjali njegovo ime.1 Neki dan je šel Džeržinski s svojimi prijatelji iz Čeke k brivcu. Na sosednjem stolu je sedel neki plešasti gospod. Gospodje iz čeke so posedli. Čez nekoliko časa so ostrmeli: pred njimi je stal Boris Savinkov. Ni vrgel bombe ter ni potegnil iz žepa ne samokresa in ne knjige. Plačal je le brivca in odšel. Džeržinski in njegovi spremljevalci so bili tako presenečeni, da nikomur od njih ni padla na um aretacija najnevarnejšega moža sovjetom. Toda Čeka ni imela od zdaj naprej nobene mirne ure več. Vedela je. da sedi nekje v Moskvi Savinkov, da pripravlja bombe in zarote. Navzlic največjim naporom niso mogli boljševiki iztakniti Savinkova, velemojstra atentatov, čeka je s svojimi sredstvi izvedela, kaj dela Savinkov ter je izvedela celo imena njegovih pomočnikov odvetnika Vilenkina in polkovnika Perhunova. Savinka samega in njegove organizacije pa ni mogla izslediti. Slednjič se ji je posrečila aretacija nekaterih članov njegove organizacije, toda tudi ti niso mogli izpovedati ničesar bistvenega.4 Savinkov že dolgo ni več zaupal svojim sotrudnikom. Vedeli so, da nima Savinkov v načrtu terorističnih činov ki bi sp končali s smrtjo tisočerih talcev po Čeki, vedeli so, da priprav- 1 r.nris- »T)VP leti...«, str. 17. a L,acis, istotam, str. 18. lja oboroženo ljudsko vstajo zoper sovjetsko vlado. Bojazen pred Savinko-vim je bila zmerom večja, aretirali so ljudi na slepo srečo, saj nihče ni vedel ničesar o njem. Končno se je zgodilo, na kar so dolgo čakali: v mestu Jaro-slavlu pri Moskvi se je pričela pred očmi oblasti organizirana Savinkova vstaja. Njegov načrt je bil preprost. Pričakoval je, da bodo pri samem začetku vstaje nemške čete zasedle Moskvo in da bodo boljševiki zbežali proti vzhodu in tako avtomatično padli v njegove roke. Na vzhodu je računal s pomočjo češkoslovaških vojnih ujetnikov in Niponcev.3 Toda drzni zarotnik Boris Savinkov se je vračunal, saj ni poznal nemških načrtov. Tudi se ne ve, če je iskal zveze z Nemci. Nemci Moskve niso zasedli, pač pa je sovjetska vlada poslala svoje najboljše čete v Jaroslavl. Boljševiki so mesto zasedli in razdejali.4 Ni še pravi čas za objavo podrobnosti o nadaljnjih pustolovščinah Savinkova. Povsod, kjer so se zbirale proti-boljševiške sile, se je pojavilo ime revo- s Lacis, istotam, str. 17. * Oskar Blum; »Ruske glave«, Berlin 1923, str. 68. lucionarja Savinkova. Vodil je armade, organiziral zarote ter se bojeval z vsemi sredstvi svojih dolgoletnih izkušenj.5 Pokret Čehoslovakov je našel v njem pravega organizatorja, atentat na moskovski odbor 1919 je bil prav tako njegovo delo. Vodil je ruske polke, ki so se 1920 borili za Poljsko. Ko se je borba na Ruskem končala, je prenesel svojo organizacijo v inozemstvo. Savinkov je bil spet emigrant. Na Poljskem, v Parizu, v Nemčiji in drugod so bili njegovi zvesti pristaši, ki so čakali na njegovo besedo. S svojo staro energijo se je lotil znova dela v dobro mu znanem svetu emigracije. Skušal je iz inozemstva organizirati kmečke upore v Rusiji, ki pa so bili zatrti. Odbor stranke socialnih revolucionarjev, ki ni bil odobril njegovih odredb, je bil proti njemu. Nato je zapustil stranko, kateri je bil služil desetletja, ter je sklenil obnoviti svoje borbene metode proti ca-rizmu: organiziranje osebnega terorja proti voditeljem boljševiške države. DA L J E b N. Kiškasov: »Belogardistični teror zoper USSR, Moskva 1928, str. 9—21 ob stružnici PO SINJI D B. ANTON N A D A L J hladu svoje vile naju je pogostil prof. dr. I. Rubič, bivši slušatelj ljubljanske univerze, in nama nametal celo kopo svojih brošur in knjig. Mnogi _ so ga spoznali letos v januarju, ko je v Ljubljani predaval v propagandnem tečaju Jadranske straže. Leta 1930 in 1931 je bival na Nemškem, da bi poglobil svoje geografsko znanje. S tega potovanja je prinesel gradiva za knjigo »Nova Njemačka«, Spht, 1931, str. 246, kjer osvetljuje sodobni rajh od vseh strani. Imena je, hvala bogu, pustil v izvirni obliki, le redko jih je prilagodil: Rajna, Majn. Namesto v »kružoku« (108) bi Slovan lahko pisal: kružku. Ah se ne bi Srbu ali Hrvatu za malo zdelo, če bi Rus sklanjal njegovega staraca nam. starca? Neka dvojnost ah nedoslednost tiči tudi tu pa tam v francoski izdaji izvrstne brošure: »Les Itahens sur le httoral du royaume de Yougoslavie.« N. pr. so-ciete St. Ciril et Methode, kjer je prvo ime v hrvaški obliki, namesto Cyrille (32). Govoreč o italijanskih imenih po Dalmaciji, ugotavlja dr. Rubič, da so morali po beneških ukazih Slovani svoje ime spremeniti, posebno če so bih po-vzdignjeni v plemski stan, n. pr. Kovač — Fabris, Sokolič — Falconetti, Vukič ; — Lupiš, Tiče ah Tičič — Uccellini. Tudi grška imena nahajamo po teh krajih. Kalodjera, Grisogono, Kandia, Ka-literna, Papadopoli, Cerineo, Cettineo, Zuviteo, Politeo, Gelineo. Po zgledu teh so se včasi latinizirala slovanska imena, n. pr. Zupančič — Zupaneo, Mladi-nič — Mladineo, Zavorovič — Zavoreo, Nižetič — Niseteo, Karalipič — Karali-peo. Nekaj teh podatkov zaslediš v njegovi razpravi, ki jo je 1. 1932 priobčil »Geographischer Anzeiger«. V nemško pisani brošuri »Split und Umgebung« me je na str. 48 zamikal začetek konca, ki se glasi: Zaslužni francoski pisec E. Maury je rekel (Aux por-tes de 1' Orient, 1896): »Ako bi nam bilo V Starem svetu določiti najpriprav-nejši kotiček, da pokažemo prijatelju, kako sinje je morje in kako dražestna utegne biti samotna priroda in kako je bohotna navzhc svoji goloti, bi ga morali brez pomisleka poslati na Adrijo. Če pa bi jas iskal najprikladnejšega to- A D R I J I DEBELJAK E V, A N J E rišča, da mu vzbudim vtis o zgodovini, bi svojega prijatelja peljal naravnost v Spht. Rim je preživahen...« V Rubičevi brošuri »Gravitacija su-sjedrnih žitelja Splitu« (1930), opremljeni s francoskim resumejem, najdeš tole oznako posameznih primorskih središč: » ... u Sušaku prevladava tr-govački elemenat, koji se bavi tranzitom; u Šibe ni ku prevladava zemljorad-nička crvenkapa; u Korčuli »kalafato-va« (brodograditeljska) ruka; u Dubrovniku tradicionalna finesa, koja se izražava osobito u etiketi i govoru. U Sphtu češ pak nači svih ovih eleme-nata...« Premalo sem podkovan v ha-giografiji, da bi vedel, ah je dalmatinskega rodu sv. Ivan trogirski, ki ga — še vedno po isti brošuri — slavijo Tro-girani 14. novembra. Kot domačin je dr. Rubič mnogo razpravljal o bližnjih otokih. Eden velikih je Šolta ah Sulet. V brošuri »Poviješču duž šoltanske obale« pravi, da pri tem otoku na zemljevidih niso zaznameno-vana imena vseh točk. Vendar imena so kot okamenine, ki nas vodijo k spoznavanju zgodovine kakega kraja. Neka uvala (soteska) n. pr. se zove Shra-činska, bržkone po Saracenih, ki so v starini prihajali kot morski tatovi. Druga nosi naziv Tatinja, iz istega razloga. Ker se je tod prelilo dosti krvi, so ji Italijani rekah Rdeči zaliv (Porto rosso). Polotoček Gradac z ostanki debelih zidov priča o bojevitih spopadih med Tatari in Šoltani, ohranjenih v ljudskem izročilu. Na ostrovu Stipanj-ski še živi naziv: Turški bok, kažoč na boje s polmesecem. Najlepši zatok na Šolti je Nečujan ali Nečujam, ki so mu Benečani rekah »gluha dolina«. Sem je hodil na oddih najstarši hrvatski pesnik Marko Marulič, opeval pa ga je Hektorovič v svojem »Ribanju«. Kupivši si polovične vozovnice za progo Spht—Sušak in raznega prigrizka, sva krenila še pred poldnem v Bačvice, kjer je že mrgolelo vse živo nagcev, sklanjajočih se po zgledu rak ah riba. Nedelja. Svoje kabine nisva več dobila, zato sva se skujala in zlezla skozi raznotere zapreke kar na prosto morje. Pa tudi tod je bila gneča. Vendar človek vsaj lahko pazi na svojo denarnico. Solilebnik se je naužil »vina v kroglicah«, kakor je nekdo krstil grozdje, in malo zadremal na soncu. S slamico sem ga podrezal pod nos, on pa je otresal in nekaj momljal. Položaj me je spomnil prigodbice s kmetom, ki se je zvečer najedel slanine in se pozabil okoli ust Pogled z MARJANA na Split obrisati Pa je pritihotapila podgana in ga jela oblizovati s hrapavim jezičkom. »Počasi, počasi, da me ne urežete,« je stokal možak, misleč, da je pri brivcu. Nekje sem bil staknil švicarski dnevnik od 9. Vm., kjer je pod naslovom »Un diademe retrouve« stalo poročilo o kradnji, izvršeni nekaj dni poprej v Splitu. Izginil je biserni šapelj znamenite Črne Device. Zmikavtov niso mogli zasačiti. A kmalu po tatvini je planila strašna nevihta nad pokrajino in strela je zapalila neko kmetijo. Sosedje, ki so prihiteli lastnikom na pomoč, so jih našli v nezavesti na tleh. Biserni venec Črne Device se je lesketal s tisočerimi žarki svojih draguljev v zidni vdolbini, ki jo je bil udar strele raztreskal. »Božja roka«, so si rekli sosedje. Val praznoverja je butnil preko Splita, med tem ko je roka pravice odvedla uzmoviče, prebudivše se iz omedlevice. Če pretolčeš pet debelih ur nag ob morju, ti šine marsikaj na um. Ko sem ležal na izlizani čeri sredi slanega živ-lja — za druščino sem imel nekaj posušenih »kaktusov« — so mi rojile vsakovrstne muhe po glavi. Tem muham se pravi lososi. Razmišljal sem o tem, kako ponekod duhoviti in radovedni ljudje tem ribam v rep vtikajo kovinske obročke, da bodo videli, ali se bo zazna-menovani lososič kdaj kot losos vrnil v rojstno vodovje. Prvi je delal te poskuse škotski ribič iz Severna. In vrnili so se obročkani starci v mrežo. Pozneje 30 znanstveniki rabili znamke z napisi, tanke kovinske ploščice, ki so se s kljuko pritrdile ob repni plavuti ali kje drugje. Ta način je imel nedosta-tek: mesto pritrditve se je moglo raniti. Uspešnejše »markiranje« si je zamislil A. Nesbit, asistent hidrobiologije v Zedinjenih državah. »Body cavity tag« ali trebušna etiketa (znamka) je tenak celuloidni listek živo rdeče barve, zaokroženih robov, dolg 20 do 25 mm in 6 mm širok. Na eni plati nosi tekočo številko in napis: »Vrnite to pločico ribogojskemu zavodu v državi...«, na drugi plati pa: »Navedite dolžino, težo, dan in kraj ulovitve«. Ploščica se vtakne v trebušno votlino skozi zarezo, napravljeno s tankim nožem malo spred pred zadnjico prizadete živali. Zfbog lahne operacije pač nobeno bitje ne pogine, tudi ploščica se ne izgubi, kakor se to večkrat pripeti znamkam, pritrjenim zunaj telesa. Kdor pripravlja ribo za kuhinjo, mora opaziti rdeči celuloid in tako je smoter dosežen, ako je dotični pri volji Predlanskim so v Connecticu-tu izpustili po rekah 15.000 postrvi, za-znamenovanih na opisani način. Nekaj se jih je vrnilo, nudeč dragocenih podatkov. Isti poskus so naredili v Texasu predlansko jesen s 4000 ameriških ostri-žev. Eden je bil vzrok naslednje zgodbice. Pet dni po izpustitvi je ribogojnica dobila nazaj ploščico št. 546, ki je bila vtaknjena v 23 cm dolgo ribo, in pisemce: »Marsikake ribiške prazne mar- SPLIT: FRANCOSKA OBALA S POLJANE KRALJA ALEKSANDRA nje sem slišal, nikoli pa še ne tako debele, da bi se ostriž od nekaj gramov v 5 dneh mogel zrediti na poldrugo kilo in meriti 46 cm — toliko je namreč tehtal in meril ostriž, v čigar želodcu sem našel priloženo ploščico. Isti želodec je imel v sebi še glavo in hrbtenico kakih 23 cm dolge ribe.« DALJE H M SI KDAJ PRIDE POMLAD? (T ~T\ akor je v življenju doba, ko j I V j postane vsak človek kos pesni-I r\ ka, namreč doba prve ljubez-[■*■ V») ni, tako je tudi neki čas v letu, ko začuti vsak človek v sebi kos naravoslovca, To je pomladni čas. Mislili bi zato, da vsakdo ve, kdaj pride pomlad v deželo in po čem to spoznamo. Po-vprašajmo pa sebe in svoje prijatelje, pa bomo videli, da spravlja to vprašanje ljudi v nemajhno zadrego. Pravi pomladni datum Večina ljudi postavlja pomlad v prezgodnji čas in misli, da jo otvarjajo prve cvetke in prvi glasovi škrjančkov. A če doživimo v aprilu in često tudi v začetku maja pravi povratek zime, spoznamo, da ne pomenijo pomladi niti prve trobentice, niti koledarski datum 21. marca, temveč da je v naši domovini dosti poznejši gost. Ljudski rek ugo- tavlja to resnico samo na splošno: Prva lastavica še ne pomeni pomladi. Z mnogih strani so že sto let raziskovali to vprašanje in znanost nam lahko da že zelo točne podatke. V naših krajih traja prihod pomladi pač nekoliko tednov, toliko časa traja, da objame vso deželo. V normalnih letih se javlja povprečno v zadnjem aprilskem tednu, ko zacvetejo sadna drevesa, posebno jablane, španski bezeg in divji kostanj. Cas tega razcveta moramo smatrati za pravi datum pomladi. A pri tem moramo vedeti, da ima kakor vsak pojav tudi ta svoje predhodnike in zamudnike. 2 njimi vred lahko govorimo o osmih stopnjah za nastajanje pomladi, dejstvo, ki še ni splošno znano. Prva pomlad — 6redi zime Prva stopnja se prične dejansko sredi zime, oziroma še pred najhujšo zimo, POMLAD JE TU! okrog Božiča. Takrat se poraja pomlad v zemlji in v vodi. V rodovitni prsti, pod površino, žive rastline, ki so v januarju že budne. Zelene in rjave rastlinice so to, ki vzkalijo znova in se živo množijo. Tudi v potokih in rekah vzkalijo alge. To opazimo lahko brez težave na vsakem sprehodu, kajti dno voda je z januarjem tudi pod ledom pokrito' z zlato blestečimi se in valujočimi odejami. To so rastlinice, ki rasejo na dnu v milijonski skupnosti. V februarju, če že ne prej, sledi druga stopnja v prebujenju rastlin. Rastline, ki se skrivajo z gomolji in čebulicami v tleh, se razcvetejo, naj si bo sneg ali ne. To je čas zvončkov in raznih rastlin, ki cvetejo pod grmovjem. Kjer se odtaja sneg, se prikaže rumeni lapuh. Tudi kakšno grmičevje spada med te predhodnike, n. pr. dišeči volčji koren, vrbičje z mačicami. Ta doba se meša z naslednjo dobo rastlin, ki se plodijo s pomočjo vetra, in traja do konca marca. Najprvo vzcvetejo drevesa in grmi, ki jim veter prenaša cvetni prah. Na leski opazimo mačice, jelša se razcvete, pozneje sledi breza. Prvi resnični pomladni mesec Bližamo se četrti stopnji, prvemu pravemu pomladnemu mesecu. April okrasi gozdna tla in travnike s pisanimi cveti, z vetrnicami, pljučnikom, vijolicami, kalužnico, jegliči in začne se neprekinjeno rajanje cvetk, ki doseže v maju svoj višek. K aprilu spada tudi peto obdobje pomladi, namreč tisto, v katerem poženejo listi na gozdnih grmih. Ti,so že zeleni, ko molijo veje velikih dreves še mrtve proti nebu. Šele v maju se prične prava ozelenitev gozdov in v isti meri, kakor napreduje, se javlja tudi že prvi odhod pomladi. Sence, ki se mogočneje širijo po tleh, povzročajo, da izginja tu cvetna krasota. Nekaj novih cvetlic je prišlo med tem zraven, a velika pisanost se že skriva. Pomanjkanje svetlobe jo odganja. Razcvet in konec pomladi šesta doba se meša s sedmo, ko se razcvetejo drevesa. So drevesa, ki najprvo cveto in razvijejo šele pozneje svoje listje. Črešnja in zgodnja jablana spadata sem. A že hruška stori oboje istočasno. Večina dreves pa najprvo ozeleni in se potem razcvete: kostanj, španski bezeg (majnice), jasmin, akacija itd. V splošnem sta pa obe periodi medsebojno ločeni in baš med njima tiči višek pomladi. V tem času zacvete tudi najbolj oddaljena dolina, vsa dežela je kakor ena sama cvetna preproga. In potem sledi zadnja, osma stopnja pozne pomladi, v juniju, ali ponekod celo v juliju. To stopnjo označujejo zadnja cvetoča drevesa in grmi. Bezeg, dren, divje in vrtne rože zaključujejo pri nas pomlad, med drevesi pa lipa. Ob koncu maja in v juniju cvete tudi trava in žito. Potem je za to leto pravljično rajanje končano. Pričenja se mirno zorenje poletja. rf SVETLOBNE CELICE ČUVAJO POTOMSTVO V Ameriki žive imoviti starši v večnem strahu, da jim banditi ne bi ugrabili otrok. Deco ugrabljajo organizirane zločinske tolpe na ulicah, na sprehajališčih, odnašajo jo celo ponoči, spečo iz otroških postelj. Da se preprečijo zlasti slednji primeri, je neki podjeten izumitelj konstruiral otroško posteljo, ki jo sicer ne varujejo debele železne mreže, ampak nevidna mreža ultra rdečih žarkov, ki padajo nad posteljo in pred posteljo iz vrste nevidnih svetilk na vrsto svetlobno električnih celic. Cim prekine mrežo žarkov kak neprozoren predmet, ako se n. pr. približa postelji nepoklicana oseba, se žarki prekinejo in fotocelice sprožijo primerne alarmne priprave. 10.000 POTRESOV VSAKO LETO Iz znanstvenih statistik vidimo, da ne mine niti ura, da ne bi bil nekje na zemlji kak potres. Seiemograli zabeležijo kakih 10 000 potresov na leto. Res je polovica teh potresov v notranjosti zemlje tako neznatna, da jih morejo sprejeti le najobčutlji-višji potreeomeri; tudi izmed tistih, ki jih čutimo, jih lahko največ izločimo, l.er niso nevarni. Nevarnih ostane torej vsako leto le nekaj 100 potresov. Med temi je ^0 odstotkov tako zvanih tektonskih potresov, ki nastanejo zaradi premikanja .zemljiških plasti, med tem ko so ostali ognjenižke narave. Zaradi potresov trpi najbolj Japonska; tam jih zabeležijo aparati vsako leto okoli 6000 Na drugem mestu je zapadno-ameriška obala s središčem v Kaliforniji. V Evropi se pojavljajo potresi najčeSče v pokrajinah Sredozemskega morja, v Grčiji. Italiji in Šoaniji. in Mara se je srečno vrnila na našo stran. Obe posadki sta opazovali prizor. Niti en strel ni padel. Prirezali so ji krila, spet se ie potikala od zemunice do zemunice, priučila se je nekaj prav robatih, pristnih bosanskih besed, kar je bilo vojakom zelo vleč. POBOČJE ROMBONA lovnjaku. granati sta zažvižgali in se razpočili na produ pod kaverno. Mara, ki so ji bila spet porastla krila in je letala okoli položaja, včasi tudi na laško stran, je na produ stikala po starih konzervnih škatlah. Granata je udarila blizu nje, pritisk jo ie vrgel v zrak in padla je v rušje. Mislili smo, da je po njej, ali hrešče se je spet vzdignila, odletela v kaverno in se skrila pod ležiščem. Nekaj dni jo ni bilo na izpregled. Potem se je pomirila ter se spet sprehajala po okolici. Prvi sneg je bil pobelil vrhove RoHibo na in njegovih sosedov. Bili smo prepričani, da ob nastopu pozne jeseni ne bo napadov. Nestrpno smo čakali, da nam dovolijo nekaj dni dopusta. Nekega cfne. v začetku novembra, prinese vojak, ki se je zmenjal na mrtvi ANTON lade kramparice (planinske kavke) v špilji pod Cuklo so ostale brez roditeljev. Streljanje pri zadnjem napadu jih' je prepodilo, pa so zapustile nemirno pobočje Rombona in odletele čez Korit-nico. ' ' Bosanec Milan jih je našel v gnezdu že vse sestradane in na pol mrtve prinesel v postojanko. Od poveljnika do prostaka, vsi so se zavzeli za uebog-ljenčke, jih nahranili in jim v žemamci napravili toplo ležišče. Dve miadici nista prenesli krepke vojaške hrans in s'a poginili, a največja izmed njih se je operila in rastla v veselje vojakov. Sprehajala se je po rovih in stikala no zemunicah. Bila je član posadke. Mara, kakor so jo imenovali, je b'ila vedno dobro negovana, hranjena in okopana. Mari so se ojačila krila in prvič je poletela. Po nesreči jo je zaneslo v žico pred postojanko, kjer je žalostno kričala. Ne meneč se za pretečo nevarnost je vojak na mrtvi straži skočil iz zaklona in pohitel proti Mari, ki pa je pod žicami zbežala na laško stran. Tudi laški vojak je zapustil stražo, skočil za Maro, jo zagrabil, vrgel v zrak h a K A P P U S V večernem mraku smo sedeli na klopici pred kaverno. Z daljnogledom smo opazovali laške provianfcne kolone, ki so prihajale v Bovec. Baterija pod svinjakom jih ni mogla pustiti na miru, da bi iztožile hrano. Poslala jim je nekaj šrapnelov. Tudi Lah ni ostal dolžan, dvakrat se je zabliskalo na Po- straži, s seboj v postojanko hudo ranjeno Maro. Prišla je k njemu na obisk in sedla na zaklon. Laška straža je streljala nanjo in ji odstrelila nogo. Takoj nam je bilo jasno, da je na nasprotni strani druga posadka, kajti prejšnja ji ni storila nič žalega, celo hranila jo je, ako je prišla k njim v goste. Žalostni smo gledali umirajočo Maro. Bili smo preverjeni, da se pripravlja nekaj slabega. Mara >e umirala, čez Rombon pa je tulila in jokala težka granata 28 cm topa iz Neveje ter se pri mostu na Ko-ritnici razpočila. Ni bila samo ena, bilo jih je več. V točnih presledkih so padale vso noč. Lah je zapiral dohod našim municijskim kolonam na Ravelj-nik. Mara je izdihnila. V skrbeh smo sedeli v zemunicah in čakali. Proti jutru je prišlo telefonsko poročilo, da moramo v kaverne. V postojankah naj ostanejo samo posamezne straže. Pred zoro se je odprl pekel. Grmelo je in treskalo iz vseh kalibrov. Ko se je sonce pokazalo nad Vršičem in Bogatinom ter objelo Krn s svojimi žarki, so zaklepetale strojnice. Lah je prešel v napad. V mraku so prišli sanitetni vojaki s pipami v ustih in preklinjali, ker so jih pognali šest ur daleč v hrib po ranjence izpod Cukle. Mrtve so prinesli v doli- Pogled na KRN nico izza Čukle, saperji so ponoči izkopali skupen grob, kamor so položili nad dvajset Bosancev in Maro. N I P O N C I -ARIJSKEGA POREKLA? Plast plodne zemlje je na Nipons-kem tri- do štirikrat debelejša od naše. Ni čudno, da je dežela tako silno rodovitna in daje toliko cvetne krasote, ki je za to pokrajino naravnost značilna. Kakor imajo drugod v grbih leve, orle in druge divje živali, tako ljubijo v tem pogledu na Ni-ponskem cvetlice: l&listna krizantema je v grbu mikada, 141istna krizantema je grb ostalih članov cesarske družine, cvet breskve dobiš v grbih najstarejših rodbin, a za deželo tako značilni črešnjev cvet dobiš v grbu vsakega pravega samuraja (viteza). Že davno je znano, da je Niponska med vsemi deželami najbolj obdarjena z ognjeniki in potresnimi pojavi. Ni redko, da naštejejo tam do 4000 potresnih sunkov na dan, seveda jih večinoma niti ne opazijo. Ker je dežela en sam niz večjih in manjših otokov, je umljivo, da so reke vse razmeroma majhne, zato pa tem bolj deroče — ia velik vir električne energije. Nešte- to je zdravilnih virov, kar v deželi ognjenikov in potresov pač ne more presenetiti. Zanimivo je, da v novejšem času nekateri raziskovalci trdijo, da so morali biti prvi priseljenci, ki so prišli z Melanezije, 10 ali celo 20 tisočletij pred našim Štetjem, iz plemena, ki je v ozkem sorodstvu z današnjim arijskim plemenom. Izvor Je bil nemara obema isti. številne izkopanine in svetla barva, ki jo dobimo še danes pri posameznih niponskih rodovih, bi bile temu dokaz, razen tega pa dobimo v ni-ponskem značaju mnogo sorodnosti z arijskim značajem (žilavost, delavnost, boje-vitost gospodovalnost, nadarjenost za tehnične stvari itd.). Seveda ne smemo prezreti, da ima tudi svoje posebnosti, ki bi Arijce lahko dičile, če bi hoteli. To je pred vsem najbolj hladnokrvno ljudstvo na svetu. Tisti, ki so videli Niponca t bitkah, vedo, kako prezira smrt, a priče katastrofalnega potresa 1. 1923. so se čudile najbolj temu, da niso t dnevih groze videle nikjer niti enega tožečega aH celo jokajočega Niponca. , kc IZ LITERARNEGA SVETA PREKMURCI V SLODNJAKOVEM PREGLEDU Anton Slodnjak v Pregledu slovenskega slovstva (1934) na več mestih obširno govori o slovstvenem delu v obrobnih slovenskih pokrajinah in o preporodnem pomenu ljudi, ki za razvoj slovstva ne pomenijo mnogo. P.onekod našteva vrsto imen brez kakršnihkoli podatkov ali označb — vse bi bilo prav. Toda spričo tega, da Slodnjak posveča Davorinu Trstenjaku v Pregledu (!) slovenskega slovstva celih pet strani, ne morem zamolčati svojega dvoma, ali je ravnal pravilno n. pr. glede prekmurskega književnega dela (o tem morem namreč podrobneje soditi). Nikakor ne bi jaz prisodil vsemu prekmurskemu knjižnemu tvorstvu v dobi 200 let celih pet strani, opozoriti hočem le, da gre za zastopnike politično in kulturno docela osamljenega jezikovnokultumega okoliša, ki so imeli prav zaradi tega svoj narodnostno prepoirodni in ohranjujoči pomen. Grafenauerjeva Kratka zgodovina pove o prekmurskih pisateljih mnogo več kot Slodnjak, saj imenuje Mikloša K ii z m i • č a prvega in najvažnejšega katoliškega pisatelja, ki ga je Slodnjak zamolčal in obenem vse, kar je bilo' za nJim. O Ko* šiču, Kardošu itd. ne najdemo besede, dasi bi dobil pisatelj vsaj prostora za omembo njih imen, če bi n. pr. opustil kak stavek z »baje...« In še pri tem, kar na str. 35—3>6 in 54 omenja, je imel občutno smolo. Imenuje sicer Franca Temlina, Mihala Severja in Štefana Kiiz-miča, toda na str. 54 pravi: »Prekmurci so dobili sedaj (!) Kiizmičev Nouvi zakon (1818. 1.) ter več katekizmov, molitveni-kov, abecednikov in tako imenovano malo biblijo.« V »Opomnji« je to ponesrečeno formulacijo vsaj toliko popravil, da gre za drugo izdajo Nouvega zakona in 1817. 1. — toda čemu omenjati 2. izdajo, če ne omenja še ostale tri? Kako pa naj ob-mejimo njegov »sedaj« glede na naštete vrste, je zelo nejasno. Po kontekstu sodeč gre za čas okoli 1820 — iti pa moramo vsaj dO 1780, ko najdemo že vse te knjige »na svetlo dane«! Gre za to, da take »malenkosti« tvorijo celoto, za sorazmerje imen in dejstev ter ne na zadrnje za to, da slovenska slovstvena zgodovina ne ostane — četudi le glede Prekmurcev! — tam, kjer je bila pred 70 leti, ko je pisal Božidar Raič precej točno in izčrpno o tem predmetu. Vilko Novak CARL SPITTELER Nedavno je poteklo deset let, odikar je prem/inul baselski pesndk Spitteler, eden izmed največjih lirikov 19. stoletja, zaslužen tudii kot iskren rodoljub. Ob začetku svetovnega požara so se njegovi rojaki! zavzeli za stvar zaveznikov, a mno- CARL SPITTELER gi so potegnili z osrednjima velesilama. Tedaj je 14. decembra 1914 nastopil Spitteler in z znamenitim govorom v Curihu potegnil vse Švicarje v dobro smer, zdru-živši Jih okoli federalnega prapora. Ta-čas je pesnik — dotlej skoro popolnoma neznan — zaslovel po deželah francoske govorice. Dela njegova pa med francoskim občinstvom še vedno niso tako razprostranjena, kakor bi zaslužila. Prevod »Prin-temps olympien« še zmerom čaka založnika. Samo lažja dela, na priliiko »Souve-nirs de jeunesse«, so našla krožek čita-teljev. Kakor njegov vzornik Raoine, kakor vs.i klasiki, se je Spitteler navdihoval ob antični umetnosti. Toda po zgledu svojega bazelskega rojaka slikarja Bocklina je po svoje pretvarjal bajeslovne osebe. Iz njih je napravil simbolična bitja, človeške like z globoko in pretresljivo resničnostjo. Njegov »Prometej« je ustvarjen po njegovi lastni podobi: to je človek, ki hoče ohraniti svojo dušo neokrnjeno, zato a« sprejme nobenega nasilja, pa najsi pride to od koderkoli. To je človeška vest, kd se upira pirotd siepi, neumni usodi, ho-teč ostati po vsaka ceni zvesta svoji osebnosti. To je nekak« človek in pol, živeč ob robu diružibe in nastopajoč ob skrajni uri, da reši človeško čredo, kadar so jo brezvestni pastirji prignali na rob prepada. To je liik pristnega voditelja, ki nima nič demagoškega na sebi; ves njegov ugled je osnovan na njegovem brezmadežnem in kremenitean značaju. Spitteler je dobil spomenik, ki pa nI zadovoljil vseh duhov. L. S(avary) ga je (Tribune de Genčve 5. I. 35) označil kot smešnega, čeprav ga je zasnoval velik umetnik. Modrica, ki telovadi na zamišljenem možu, z nogami v zraku, naj pomeni, da ima Spittelerjeva lirika velik polet? Ali naj namiguje z nogami (jam-bes) na njegove jambe (aambes)? A. D. NOVE KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo: VLADIMIR L.EVSTLK: DEJANJE. Izdala ln založila Vodnikova družba v Ljubljani 1934. str. lfiB. VINKO BITENC: SONČNE PEGE. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani 1991. str. 108. MARTIN MUC: SKOZI SIBIRIJO. Zgode ln nezgode slovenskega vojaka v svetovni vojni, IT. del. Izdala in založila Vodnikova družba ▼ Ljubljani 1034. str. 188. VODNIKOVA PRATTKA 1935. Izdala m založila Vodnikova družba t Ljubljani, str. lilfi. NAŠ JEZIK KAJ POMENI »SODOBEN«? Sodoben znači — komentar o tem je prinesel že tednik Slovenija — neko dobo glede na istočasen, vzporeden dogodek ali osebo. Ako se nanaša doba na današnje dogodke, tedaj je edino pravilno »Stebri današnje ali sedanje kirurgije«, kakor je to tudi mišljeno (žis!). Rečemo lahko: Prešeren in sodobniki, šuklje piše o sodobnikih. čez 50 let bomo lahko rekli n. pr. »Dr. Mirko Cernič in stebri sodobne kirurgije«. Takrat bo ta kirurgija glede njegove osebe ali današnjih dogodkov (oziroma za tedanje pokolenje) sodobna, danes pa je današnja prav tako, kakor je bila kirurgija v Billrothovem času z ozirom nanj sedanja, danes pa je za nas sodobna. * To mnenje je uredniku sporočil zdravnik dr. M. Kremžar. Kakšna pa je' javna zavest o sodobnosti? Vprašal sem celo vrsto znancev, kako razumejo ta izraz. Vsi so mi brez obotavljanja odgovorili: sodobno je, kar se godi v našem času. Tako mislijo vsekakor tudi ustanovniki mesečnika »Sodobnosti«. Ristič - Kangrgov »Rečnik srpsko-hrvat-skog i nemačkog jezika« (Beograd, 1928) ima n. pr. pod značko: savremenik = Zeitgenosse; pl. savremenici = Mitzeit, Mitwelt. Francoski slovar Hatzfeld - Dar-mestetter pravi: les čvčnements contemporains, qui ont lieu de no-tre temps, t. j. sodobni dogodki, ki se vršijo v našem času. Knjiga »Le Roman contemporain« razpravlja o romanu našega stoletja. Takšno rabo besede »sodoben« bi mogel pokazati iz vseh jezikov, ki so mi dostopni. Kadar jo izgovorim, velja zame. Ako je dr. černič podpisan, se sodobnost nanaša nanj in njegovo dobo. če pa jo želim zvezati s kakim drugim časom, moram ta čas vselej označiti. Sodoben je torej soznačnica (sinonim) za: današnji. Upam, da ne vstane nikjer poboljšar, ki bi hotel vedeti, da »dan današnji« velja samo 24 ur. A. D. r ' ' ★ O istem vprašanju poroča prof. Iv. Ko-Sti&l; Res je, da adjektiv »sodoben« nima (in ne more imeti) drugega pomena kot le »istočasen«. Ce bi znali n. pr. gg. ustanovniki »Sodobnosti« dobro nemški (morda znajo?), bi se jim lahko reklo: »Izvolite prevesti naslov za poskušnjo v nemščino: »D i e Gleichzeitigkeit« — pa se boste prepričali, da se bo zdel naslov Nemcem komičen, ker ne pove nič več kot »Istočasnost«, ln to je »relativen« pojem — kakor n. pr. podpornik, nasprotnik. — Koga podpira? Komu je nasproten? Komu ali s kom je »sodobna lirika« istočasna? Tudi ,az menim, da je v takih primerih na mesiu le izraz »današnji« ali »sedanji«. Najbrž se gospodje sklicujejo na sh. pridevnik Scivremen (ali suvremen), ki ga nekateri tudi že rabijo (če se ne motim) v pomena »moderen«, kar je pa po mojih mislih in po mojem jez. čutu logičen pogrešek. KNJIGE IN REVIJE OB KOJCEV1 KNJIGI ŽIVLJENJA N adaLjevanje Toda povrnimo se zopet k osrednjemu predmetu, k naukom, ki nam jih proži Učbenik življenja. Bodimo sprejemljivi za vse morebitne lepote in dobrine, ki naj jih s posredovanjem tega toli obetajočega spisa prejmemo, zlasti pa ne podcenjujmo truda, ki ga je imel avtor s sestavo knjige, ki naj nam odpre pot k sreči. Ker je pisana nalik spisom, ki minevajo naravo-znanstvo, gibajoč se pri tem na tleh življenjske filozofije, kjer je možno vsevprek debatirati o slučaju, sreči, usodi in bogu in ker primerjave z naravoznanstvom ne vzdrži, si jo oglejmo h koncu še iz plati čistih duhovnih ved Tudi iz tega vidika ogledano, jo ni mogoče primerjati z znanstveno, na logičnih sklepih zgrajen: tvorbi misleca, dasi je pisana z resnim namenom, z neomahljivim prepričanjem ter dobro voljo. Primerjajoč jo z mnogimi slični-mi tvorbami, moremo izreči o nji le to, da je kljub vsem obetom precej prazna, kljub vsem sklepanjem neorgansko in pojmovno nedognano zgrajena Ona prav jasno dokazuje, da je od prakse čudodelnega zdravnika še precejšnja pot do objektivnega psihologa. Delo »psihologa« bo torej delu »zdravnik« prej škodilo, nego koristilo. Zaključni nauk kr.jige, ki ga moremo povzeti v besedah: mir, stradanje, nobenega mišljenja, nobene volje, ne bo odpravil zla in bede s sveta. Saj nalikujs statično-mirno zadržanje človeka, ki ga Knjiga življenja uči, vse preveč zadržanju rastline, da bi bilo lahko razumljivo ljudem razgibanega 20. stoletja. Morda bo razumljiv brahmanu ali budhistu. torej prebivalcem dežele, v kateri ima svoj izvor. Da pa bi bil stoiku pozne antike povsem nerazumljiv, spoznamo že pri površnem pregledu Dnevnika Marka Avreli- ja. Včasi avtor ne uči, ne razlaga, ampak lagodno pripoveduje. Takrat nam posreduje nekatera spoznanja, ki sicer niso nova, so pa vendar edine lučke v knjigi Da spoznanja niso nova, nas ne moti. kajti »vse, kar je pametnega, je bilo že premišljeno: potruditi se moramo le. da vse še enkrat premislimo« (Goethe). Ali pa lahko z Una-munom rečemo da so zato vnovič zapisana, ker še niso bila dovolj premišllena ali ker so še vedno tehtna. Prav carlyl3ko iz-zvenejo stavki; »Namen človeka ni v bo- lezni, lenuharjenju in sanjarjenju, ampak v vztrajnem zasledovanju življenjskih ciljev, v delu. Delo kali, delo osrečuje, zadovoljava, razveseljuje, zdravi. V delu doživimo sedanjost, v lenuharjenju in sanjarjenju si želimo boljšo prihodnost, ki je ne bomo nikdar doživeli.« Dasi postajajo iz avtorjevega zornega kota mnoge splošne »resnice« banalne in medle, nam dajejo vsaj impulz, da o njih premišljujemo. »Skoraj vsi upokojeni uradniki zbolijo in kmalu umro. Zakaj? Ker nimajo več dela, ker le premišljujejo v prazen nič, negujoč občutek starosti in bolehnosti. V brezdelju je smrt, v delu življenje. Naj se rajši lotijo novega dela in njih žalostno hiranje se bo spremenilo v življenje, v podvig«. Ta dva primera nam povesta dovolj o proroškem načinu pisanja, ki dovoljuje na »Zakaj« množico odgovorov. Tem banalnostim je včasi primešana baudelair-ska neusmiljenost. »Ne pomilujmo bolnike, ker jim tako še zvečamo bolezen«. Vse skupaj pa prepletajo prerokovanja, »da človek bodočnosti ne bo poznal bolezni« (kakšna razlika, če primerjamo previdnega Bolscheja ali Biirgla!), da »močan, robat, zaposlen kmet zato ne zboli, ker nima časa, v katerem bi mislil na bolezni in ker si tega luksuza ne more privoščiti« in ob koncu, da ima vse svoj namen ter ni srečanje bravca z avtorjem le slučaj. Knjiga življenja bo glede na vrednote, ki jih posreduje, koristila le onim ljudem, ki »življenjskega nazora«, vprav onega nazora, katerega predpostavlja avtor pri vsakem človeku, nimajo ter mu morda ozdravila namišljene bolezni. Drugače pa velja zanjo kakor za vse slične proizvode Mark Avrelov izrek: »Ali misliš, da imajo napačna mnenja manj učinka kakor žolč pri zlateničnem ali steklira pri stek-lem?« >M- Adlešič. SONCE IN EIFFLOV STOLP Zanimive ugotovitve so napravili raziskovalci na Eiffelovem stolpu. Z meritvami so namreč dognali da imajo sončni žarki na najvišji stolp svet« tolikšen vpliv, kolikor niti najmočnejši viharji, ki divjajo kdaj okrog njega. Ko sonce ogreva njegovo kovinsko konstrukcijo, se njegov vrh prav odločno nagne na osojno stran. Tako se vrh zititraj. ko je sonce na vzhodu, nagne za 150 mm proti zapadu, potem se obrača polagoma proti severu in je opoldne za 100 mm iz vertikalne lege proti ni emu Zvečer ie potem za 70 mm proti vzhodu, tako malo pač zato. ker žarenje ob tem času ni več tako močno Ponoči se stolp ohlaja in vrača v normalno lego. velika jutranja nagnjenost ie nač v zvezi s posebnim vplivom sončnega žarenja na kovino, ki se je ponoči popolnoma shladila. V* A H -V PARTIJI Z MOSKOVSKEGA TURNIRJA (Igrana v IV. kolu dne 18. februarja) Damski gambit Beli; S. Flohr Črni: Vasja Pire L d2—d4, d7—d5, 2. Sgl—f3, Sg8—f6, S. c2—c4, c7—c6, 4. Sbl—c3, e7—e6, 5. Ddl—b3, Sf6—e4, 6. Lcl—f4, Dd8—a5, 7. e2—e3, Sb8—d7, 8. Lfl—d3, g7—g5, 9. Lf4—g3, h7—h5, 10. c4Xd5, e€Xd5, 11. 1x13 Xe4, d5Xe4, 12. Sf3—e5, Sd7Xe5, 13. Lg3Xe5, Th8—h6, 14. h2—h4, g5—g4, 15. 0—0, f7—f5, 16. Tfl—dl, Da5—b4, 17. I>b3—c2, Lf8—d6, 18. a2—a3, Db4—c4, 19. b2—b3, Dc4—f7, 20. Le5Xd6, Th6Xd6, 21. g2—g3, Lc8—e6, 22. Tal—bi, 0—0—0. 23. Sc3—e2, Kc8—b8, 24. Se2—f4, Le6—d5, 25. Tdl—cl, Td6—d7, 26. Dc2—b2, Td7— d6, 27. Tel—c3, Td6—d7, 28. Tbl—cl, Td7—d6, 29. a3—a4, Df7—e8, 30. b3—b4, &7—a6, 31. Tc3—c5, De8—f7, 32. b4—b5, c6Xb5, 33. a4Xb5, Td6—b6, 34. Db2—b4, Tb6Xb5, 35. Tc5Xb5, a6Xb5, 36. Db4X b5, Td8—d6, 37. Db5—a5, b7—b6, 38. Tel —bi in črni kapitulira. Sprejeti da Beli: Botvinnik m s k i gambit Črni: Lowenfisch 1. d2—d4 d7—d'5 2. c2—c4 doXc4 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Ddl—a4 + c 7—c 6 5. Da4Xc4 Lc8—f5 6. Sgl—f3 Sb8—d7 7. g2—g3 Sf6—e4 8. Lfl—g2 Se4—d 6 9. De 4—a 4 Sd7—b6 10. Da 4—dl Dti8—c8 11. 0—0 Lf5—h3 12. e2—e4 Lh3Xg2 13. KglXs2 e7—e6 14. d4—d 5 Lf8—e7 15. e4—e5 S d«—bo 16. dS—d 6 Sb5Xc3 17. b2Xc3 Le7—dl8 18. Ddl—d4 c6—c5 19. Dd4—g4 Th8—g8 20. Dg4—e4 Tg8—h8 21. Lcl—e3 Sb6—d7 22. Sf3—d2 f7—f5 23. De 4—a 4 Ke8—f7 24. f2—f4 a7—a'6 25. Kg2—gl b7—b5 26. Da4—c2 DcS—06 27. c3—c4 Th8—f8 28. Sd2—b3 b5—b4 29. a2—a3 b4Xa3 30. TalXa3 a6—a5 31. Dc2—g2 Dc6 X g2 + 32. KglXS2 a5—a4 33. Sb3X05 Sd!7Xc5 34. L©3Xc5 T»8—08 35. Lc5—f2 36. Tfl—al 37. Tal—a2 38. Ta3xa2 39. Ta2Xa4 40. Ta4—a8 41. Kg2—f3 42. Kf3—e2 Tc8Xc4 Tc4—c2 Tc2Xa2 Kf7—«6 Tf8—f7 Tf7—d7 Kg6—f7 kapitulira Rešitev problema 115 1. Tc3—h3. ŠAH V OSNOVNI SOLI Prvikrat se je uvedel v osnovni šoli v Jenduesborne-u na Angleškem obvezni pouk v šahiranju. Tamkajinji ravnatelj trdi, da to delo razvija učencem razum. ZA BISTRE GLAVE 223 Za ljubitelje kajaškega športa Ali je mogoče, da dosežemo neki kraj, ki leži po reki navzgor, s kajakom hitreje, če se peljemo deloma navzdol in ne samo navzgor? 236 Da uganeš neko število Poljubno število naj si nekdo iz družbe zapiše, ne da bi ti ga povedal, potem naj izračuna razliko med tem številom in drugim, ki ima iste številke, toda v drugem vrstnem redu. Iz te razlike naj zbriše eno številko, potem vsoto številk itd., dokler ne dobi števila z enim mestom. Če ti to število sedaj pove, zadostuje, da ga odšte-ješ od 9 in že dobiš številko, ki jo je izbrisal. Kako to? Resitevk št. 234 (Ura opolnoči) Trenutek polnoči je tako rekoč matematična časovna točka brez razsežnosti. Neskončno majhna je verjetnost, da bi kladivo oziroma istotakšna časovna točka njegovega udarca padla baš v trenutek polnoči. Praktično lahko rečemo, da ura opolnoči sploh ne bije. .Vrgel ga je! (izrezanka) Nekdaj in sedaj Teta se čudi potratnosti nečakinje: » ... in sploh, ko sem bila v tvojih letih, sem hranila težko prisluženi denar ter ga skrivala v nogavici...« »Ampak, teta, — zakaj prav tam, kjer ga lahko vsak vidi?« Poboljšan je »Torej, gospod Dimnik,« pravi gospodinja, »ali morate plačati ali pa se morate izseliti.« »Prav rad, gospa Obermajerjeva. Hoje dosedanja gospodinje so zmerom oboje zahtevale!« Novo hranilno sredstvo .j Oče: »Kaj pa delaš, Martica?« Martica; »Obleko svoje punčke barvam v rdeče.« Oče: »Kakšno sredstvo pa uporabljaš?« Martica: »Pivo.« Oče: »Kdo ti je pa rekel, da bo po pivu rdeča?« Martica: »Mama. Včeraj Je rekla, da je tvoj nos po pivu zmerom bolj rdeč!« Po desetem deciju Picelj se maje proti domu. Klobasičar; »Vroče hrenovke, vroče hrenovke!« Picelj: »Hop! Zelo veseli — moje in.e je Picelj!« Srečen dan »Zakaj si pa tako vesel?« »Danes sem imel srečen dan!« »Kako to?« »Dopoldne sem šel po deželni cesti, ko je zdajci pridrvel neki avto in povozil gos. Pobral sem gos, voznik pa mi je vrgel še 50 dinarjev!« NOV NAČIN ZA POGON AVTA Dobri dohodki »čeprav ne zna posebno slikati, vendar ima zmerom dovolj posla.« »Baš zato. Slika samo grde dame, ki jih tem bolj pozna, čim manj podobne jih slika!« Tovarištvo »Papa, kaj je tovariš?« »Tovariš je mož, ki dela isto kot jaz.« »Potem je stric Albin tvoj tovariš!« »Zakaj neki?« »Ker tudi on poljublja našo služkinjo!« »No-no-no... zdaj pa-pa po-poskusi še enkrat jecljati... pa-pa bo-boš videl, k-kaj b-bo!« (»Politiken«) Navpik: 1. deležnik glagola »napipati«, 2. pozdravljena, Nev& (latinsko), 3. rimski hišni bog + plug zemlje, jutro, 4. priimek na Dolenjskem (se začenja kakor latinski naziv za čebelo) + smojka, poljski pridelek, 5. a ne premena, 6. japonska svilo-prejka, 7. os (množina) + zanikan glagol »biti«, 8. samoglasnik -f oblika glagola, »miniti«, 9. močno žganje, v Franciji in Angliji tudi taffia imenovano + veletak v vzhodni Aziji (zveni kot francoska beseda za ljubezen), 10. kratica za angleški davčni urad Inland Revenue Office + blazni, 11. ime ciganke v noveli politika Ivana Puclja, priobčeni 1. 1911 v »Ljubljanskem Zvonu« + rega, razpora, poč, vraska, 12. moško krstno ime + selo, 13. e, če ne mara, 14. pridevnik istega izvora ko »sinji, sijati« + dalmatinski otok, znan po vinu. Vodoravno v srednji vrsti: največja črka -f priimek svetovnega šahista, ki pa se je nedavno na turnirju v Hastingsu pokazal »švahista«: dobil je zadnje, deseto mesto + dajalnik osebnega zaimka 1. osebe v množini + topi (nori, v vodo pogreza, se v vodo podurne, srbohrv.). Vse vrste se enako čitajo v obe smeri. 1 2 3 4 5 1 ' 8 9 | 10 11 12 ( 13 14 1 ■ REŠITEV KRIŽ AL J KE v št. 13 jej, ratar, goli log, nese jesen, nadodan, Saipas, Nin, UJU, monorA.m, eje, did, sepes, Simonie, Mate je tam, kar Irak, rotor, tet. — Etijopijo ji pojite. anekdote , Mo 2 duha Mohamed nese dve pečeni goski za pašo: kot bakšiš ali davščino v blagu, to se ne ve. Ker je lačen, izpuli po eno bedro vsaki gosi ter ga poje. Drugi dan, ko sta bili gosi snedeni, pasa jezen pokliče Mohameda: >Pes, upal si si, ponuditi mi gosi, ki imajo eno samo nogo?« »Gospod, vse gosi imajo le eno nogo. Kar poglej!« S tem pokaže jato gosi, spečih na dvorišču. Vse živali stoje na eni nogi. Paša zaploska. Gosi se zbude in obenož pobegnejo. »No?« jekne paša. »No,« odvrne Mohamed, »preden si pojedel moji goski, si gotovo pozabil tleskniti v dlani!« Paša je bil razorožen in ni mogel besneti. Otroci Sloviti pianist Eugen d'Albert (roj. 1. 1864) je bil že večkrat oženjen, ko se je vnovič poročil z ameriško pianistinjo Terezijo Carreno, kd je tudi že tretjič stopila v zakonski jarem. Tako sta pač vsak iz prejšnjih zakonov pripeljala nekaj potomstva s seboj; ker sta imela nato še svoje, je bil v hiši velik hrušč in trušč, najtežje pa je bilo vedeti točno, v kakšnih sorodniških odnosih so si ti otroci med seboj. Kadar so se otroci sprli, je d'Albert kar pobegnil in prepustil pomir-jevanje svoji energični ženi. Tako je nekoč ušel z otroškega bojišča v svojo sobo in zaklical ves obupan: »Tereza! Pomagaj; moji otroci in tvoji otrooi pretepajo naše otroke!« Zadoščenje V neki pariški kavarni, je. angleški dramatik Bernard Shaw e poznal znanega igralca, ki je napisal tudi nekaj povprečnih gledaliških komadov. V razgovoru je Shaw izrekel nekaj ciničnih opazk o pariških gledališčih, kar je ognjeviti igralec občutil kot žalitve. Zato je nenadoma vstal, vrgel Shawu vizitko in odšel, ne da bi rekel še besedico, iz lokala. Igralec je dva dni zaman čakal sekun-dante. Tretji dan pa je izvedel v gledališču, da je ajegov nasprotnik oddal sprejeto vizitko pri blagajni. Pod imenom pa je še pripisal: Velja za dva prosta sedeža v parterjiu! Br. Zvvtiener: Prva vožnja z avtom ŽIVLJENJE IIV SVET llllllllllllllllllllllllllllllllllll UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA ST 5 CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI DIN 2- — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IllllllllllllllllllllllllilO 14. LJUBLJANA, 3 1. 91 A K C A 19 3 5 e Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi) SO Din, za pol leta t ena Knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki 9e dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno 8 Ur, polletno 16 Ur, celoletno SO lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno I šiling. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno li/, dolarja UREDNIŠTVO IN UPRAVA v LJubljani, Knafljeva ulica S TELEFON ST. 8123, 3123, 3124, 3125, 3126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 illllllllllllllilM Miroslav Adlešič: JOŽEF ŠTEFAN (Ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja in fizika - 2) — Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (5) —ZNANSTVENO DELO M. I. PUPINA (M. A.) — Srečko Kosovel: ZAPRISEŽENCI — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (14) — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (14) — KDAJ PRIDE POMLAD? (rf) — 10.000 POTRESOV VSAKO LETO — SVETLOBNE CELICE ČUVAJO POTOMSTVO — Anton Kappus: MARA — NIPONCI, ARIJSKEGA POREKLA (kc) — IZ LITERARNEGA SVETA (Prekmurci v Slodnjakovem Pregledu - Vilko Novak — — Carl Spitteler - A. D. — Nove knjige in revije) — NAŠ JEZIK (Kaj pomeni »sodoben«?) — KNJIGE IN REVIJE (Ob Kojčevi knjigi življenja - 4 - M. Adlešič) — SONCE IN EIFFELOV STOLP — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE - Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE V prihodnjem zvezku »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli razen nadaljevanj naslednji prispevki: Med Goajira Indijanci — Rekordi v elektrotehniki — Dvojčki in zakoni o podedovan ju — Tower of London i. dr. UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN P O D R 2 A J VSEBINA ŠT. 14: Slika na ovitku: IMRE GOTH: »POMLAD« Naslovna slika: DORE KLEMENCIC: ŠIVILJA IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK 01010002020001893100010102020002000100010101010102020001020200020001000002020202000101010200010202020002 2IVL7EN7E IN ko obžaloval moža, ki mu je kruta smrt tako zgodaj, v polnem zagonu, pretrgala nit živlienja, kajti »naša žalost ob smrti izrednih mož se'precej zmanjša, če vidimo, da so zaiključili svoja življenjska pota po nujnem naravnem poteiku stvari.« Njegov učenec, slavni fizik Boltzmann, ki je teoretsko utrdil njegov zakon, ga riše kot neskončno preprosto in ravnodušno osebo, ki je zadovoljna z najmanjšim. Saj je govoril z učenci vedno tako, kakor govori prijatelj s prijateljem; njegova olimpijska dobrovoljnost, njegov vzvišen humor je spremenil dijaku najtežje diskusije v kratkočasno zabavo. Dasi se je družbe izogibal, je bal vendar dober poznavalec ljudi, E je njihove namene hitro spregledal ter jih pravilno in nepristransko ocenil. Ker sta ga vodili dobrohotnost in pravičnost, je majhne napake soljudi plemenito ignoriral. Svoje stvarne odločitve ni nikdar umaknil, ampak jo je — kadar je bilo potrebno — z odločnim in originalnim načinom argumentacije utemeljil. Svoje dobro premišljeno mnenje, ki ga je v potrebi povedal jasno in do kraja, je z brezobzirno energijo skušal uveljaviti. Spadal je torej med one redlke osebnosti, ki brez krika in vika store to, kar smatrajo za pravilno (Obermayer). Bil je v vseh ozirih preprost in navaden učenjak, čeprav mu vnanjih priznanj ni manjkalo: bil je član znanstvenega društva v Upsali, akademije v Mo-nakovem in fizikalno-medicinskega društva v Wiirzburgu; bil je odlikovan z visokim ruskim, francoskim in avstrijskimi redi, dvorni svetnik, dekan in rektor dunajske univerze (drugi Slovenec za Miklošičem!), dolgoletni tajnik in do svoje smrti podpredsednik dunajske akademije, predsednik znanstvene komisije za raziskavo Jadrana, predsednik mednarodne električne razstave (1883) in predsednik mednarodne konference za določitev komornega tona (1885) na Dunaju ter ustanovni in aktivni član mnogih ustanov, konferenc itd., ki so bile v zvezi z znanostjo ali njenim širjenjem. V mladosti je bil — posebno v družbi ožjih slovenskih prijateljev — sila družaben, razigran in za vsako šalo pristopen. Pozneje pa je postal vase zaprt samotar. Vzroki tega preobrata, ki se je izvršil v njem pred 1. 1860., torej v letih, ko je opustil slovensko pisateljevanje, nam niso znani. Ker je imel stanovanje poleg laboratorija, se je večkrat primerilo, da ni več tednov zapored prestopil hišnega praga. Na videz se za politiko in pojave v javnem življenju ni zanimal. Toda izbrani peščici sodelavcev in učencev, ki so edini imeli srečo, da so živeli z njim v intimnejšem razmerju, je večkrat s kratko, jedrnato in neizpodbitno sodbo dokazal, da njegovo zanimanje za vna-nje dogodke vendarle ni zamrlo. V takem, sicer redkem slučaju, je pokazal, da je poučen »o literarnem pojavu prav tako kakor o novi' obliki policijskih čelad«. Tudi slovenske razmere so ga vedno močno zanimale. Prav rad je povprašal slovenskega dijaka o njih. J. Šubic, ki ga je bil v družbi tovarišev šel vabit na Prešernov večer dunajske Slovenije, je zapisal o tem dogodku: »Sprejel nas je ljubeznivo, a odločno je odklonil poset slavnosti. ,Kaj hočete', je rekel, .fiziki itak ne — plešejo." —.« Bil je zelo molčeč. Kadar pa je pri kakem večjem zborovanju govoril, se slušatelji niso mogli dovolj načuditi njegovi izredni prožnosti, lepo izoblikovanemu slogu ter svežemu humorju. Najbolj molčeč je bil o svojih osebnih razmerah. O teh ni nikoli govoril. Prihranke, ki si jih je nabral s svojim preprostim meniškim življenjem, je radodarno toda skrivaj delil pomoči potrebnim. Zvesto je očuval v sebi ljubezen do staršev in do rodne zemlje, ki jih je leto za letom v počitnicah obiskal. Ko je po smrti staršev z bolestjo prišel zopet v svojo ljubljeno Koroško, se je bil seznanil z vdovo po železniškem uradniku Marijo Neumann, s katero se je 1. 1891. poročil. Ta dogodek je močno odjeknil v njegovi notranjosti. Nova živahnost, smeh in šala so skupno razodevali njegovo srečo ter bili vnanji izraz preobrata, ki se je v njem izvršil. Toda tudi ta sreča je bila zanj kratka. Pomladi 1. 1892. je prebolel težki prehlad, ki mu je zapustil v oslabljenem telesu precejšnje sledove na ledvicah in srcu. Teden dni pred božičem, ki ga je hotel prvič v življenju praznovati ob božičnem drevescu v krogu družine (otrok in vnukov svoje žene), je njegove možgane zalila kri. Po treh tednih trpljenja, v katerih se ni več zavedel, je 7. januarja 1893 izdihnil. Njegova smrt ni bila le velika izguba za znanost, ampak tudi izguhi za ves slovenski narod. Z njim smo izgubili enega največjih slovenskih sinov, genialnega in vzornega moža, ki smo nanj upravičeno ponosni. Ob spominu stoletnice njegovega rojstva zremo z bolestjo v srcu na njegov rojstni kraj in sploh na deželo, ki nam ga je dala in kjer mu sedaj tujci odkrivajo spominsko ploščo. viri: e) K življenjepisu Štefan T. v Wurzbach, Biogr. Lerlkoo dea k. (Jsterr. 1878; Osmrtnici v Slov. Nar. 10. I. 1933 li L. Z. 1893; A. v. Obermayer, Zur Erinnerung an Josef Štefan. Wlen 1893. E. Sueaa, Poročilo v almanahu dunajake Akademije 1893. I. Sublc, Dr. Josip Štefan. Odlomki lz njegovega dnevnika. Zbornik Mat. Slov. IV. L. Bolzmann, J. Štefan v »Pop. Schrlfteo 1905« ln Bericht ttber dle EnthUllung u. Grtln-dung des Stefan-Denkmals ln der Univ. »u Wlen 1396. C. Jager, Štefan J.. Allgemelne Deuteche Blographle 1907. N. Zupanič, Štefan- Joelp, Nar. Enciklopedija (razen rojstnega so vsi drugI datumi v tem članku napačni; tudi nI št. pisec »Obrazov lz Srbije«), b) K delu: I. Annalen der Physlk 1857—1889. Sltzungs-berlchte der Akad. d. Wissenschaften ln Wleo 1858—1893. Almanache Iste akademije 1875 do 1885. H. Vedež 1850. Slovenska Bčela 1850—1853. Novice 1854. Šolski prijatelj 1854—1857. Glasnik 1858—1859. Rokopis Štefanovega dnevnika v ljublj. Stud. knjižnici (Zb. M. Si. IV.). c) K oceni znanstvenika ln pisatelja: Razen množice »Zgodovin fizike«, priročnikov, knjig ln mono;raflj lz vseh delov fizike, astronomije, geofizike itd. še dr. Slodnjakov: Pregled ln Levstikovo zbrano delo HI. ln V. OPOMBA K ŠTEFANOVEM ŽIVLJENJEPISU V spopolnitev Štefanove biografije naj navedemo Se nekatere genealoške podatke, ki v zgornjih »Virih« niso navedeni. Posneti so po R. Lebmacberju. Štefanova mati Marija St&rtinik je bila hči mizarja Gregorija Startinika iz Glinj in Apoionije, roj. Olip-ter, je ob rojstvu edinca Jožefa služila v št. Petru pri Geigerjevih. V kroju te mnogoštevilne družina je preživel »Jožef Martinik« devet let. 5. avgusta 1844, kn se je Štiridesetletni nezakonski oče Aleksander Štefan poročil * deset mlajSo Marijo Rtartinik, se je usoda Jožefa Martinika opazno spremenila. Aleksander Štefan, ki je bil pred poroko mlinarski pomočnik — rodil se je v Skocijanu v Pod-juni kot sin Ivana Štefana, bivšega kmeta t Lanco-vem — je otvoril sedaj donosno prodajalnico z moko ter 3. oktobra lSio uradno iziavil. da je oče nezakonskega otroka Jožefa Startinika Desetletnemu J. Štefanu je bil s tem omogočen Studii na eelovSki gimnazri. ki so jo tedaj vodili benediktinci. Ve glpde na to. da ie bil Štefan po svoji mlado«« otrok tedaj slovenskega Celovca, da se je sam Itel za Slovenoa in je tudi slovensko pesnikova!: slovenski priimki In rnistni krati niegovih starSev kažejo kraje, ki so še danes najzavednejša slovenska pokrajina Koroške. POPRAVKI K PRVEMU DELU RAZPRAVE Stran SSft. v začetku odstavka na desni beri rojstoe letnico 1835 mesto 1895. Stran 340. v pesmi AvtnkritiVa (spodaj) beri drugI verz Matematikar mesto Matematika. Stran 340 na desni. 9 vrsta od zgoraj beri pozna m»sto zna Stran 34rt odstrani prvo korekturno vrsto in beri grof F Rostopšin mesto prof. Stran S® na desni 16 vrsta od spodaj navzgor beri česa mesto časa. Stran 343 na desni 1(1 vrsta od spodaj navzgor beri utemeljitelj mesto utemeljitev. ^ ^ ^ stebri sodobne kirurgije Prlmarlj DR. MIRKO CERNIC NADALJEVANJE ar je SemmelweiBS za porodništvo, to je za kirurgijo angleški lord Lister. Seveda z razliko, da je ta svoje nazore in metode uveljavil in doživel ne _ le njihovo zmagoslavje po vsem svetu, marveč tudi slabo zavest in neomejeno priznanje, da je človeštvu podaril izum, ki dan za dnem rešuje tisoče in tisoče čloyeških življenj. Seveda: tu Lister, bogati angleški lord, v najsijajnejših razmerah živeč — tam Semmehveiss, uboga študentovsika para. Kakor smo si prej ogledali razmere na porodnih klinikah na Dunaju, tako naj nam zdaj pokaže nekaj pogledov na kirurške klinike po Evropi, kako je bilo tam. V tisti dobi je veljala amputacija udov kot največja kirurška mojstrovina — danes smatramo amputacijo več ali manj za ubožnostno izpričevalo kirurgije. Nič lažjega ni namreč, kot ud odrezati in namah odstraniti nevarnost. Da si moremo napraviti majhno sliko o operativnih uspehih tiste dobe, naj navedem statistiko prvega evropskega kirurga tistih časov Billrotha. Ta nam je za svoje delo v Curihu, odkoder je L 1867. odšel na vseučiliško kliniko na Dunaj, napisal poročilo, da mu je od 163 amputirancev umrlo 75, t. j. 46 od sto ali skoro vsak drugi. Ce je bilo tako pri prvi kirurški glavi v Evropi, si lahko mislimo, kako še le je moralo biti drugod. O vojnih bolnicah na primer nam trde poročila, da je umrlo celo 75 do 90 % amputirancev. In vzroki? gen ali erizipel, piemija in septike-mija, kratko sepsa, prisad ali gandrena, tetanus ali mrtvični krč. Lord Lister je začel študirati te tako zvane bolnične ali špitalske bolezni, to so bolezni, katerih so se nalezli bolniki šele v bolnici, in iskati sredstev, s katerimi bi bilo mogoče jih preprečiti ali vsaj zajeziti. Eno kakor drugo mu je omogočil Francoz Pasteur, ki je dokazal, da je razkroj organskih snovi, v resnici vrenje, povzročeno po mikroskopsko majhnih živeh, katere raznaša prah po zra- ku vsepovsod; in da je mogoče s filtracijo zraka, pa tudi z vročino in tudi z drugimi sredstvi očistiti zraik tega prahu. Po teh dognanjih, Id jih je Pasteur objavil, in v sporazumu s Pasteurjem samim je začel Lister uvajati metode in sredstva, ki jih je bil naznačil že Pasteur, v kirurgiji in je tako izdelal tako zvano antisepso, t. j. pobijanje kužnih živi s kemičnimi sredstva, pred vsem s karbolovo raztopino. Kar je bila Semmelweissu klorova raztopina, to je bila Listerju spočetka karbolova. Kakor tam v klorovi so si tu v karbolovi raztopini operaterji umivali roke, v karbolovo raztopino so polagali instrumente pred operacijo, z njo prepojevali ob-vezila, da cel6 zrak so kakor mi danes s perilom razkuževali s karbolovo kislino, katero so s posebnimi razprševalni-ki pršili po operacijskih in bolniških sobah. Iz te antiseptične metode se je kaj kmalu razvila aseptična, t. j. brezkužba, katere bistvo je v tem, da kužnih stvari sploh ne pripusti do rane. To metodo so razvili pred vsem Nemci. Po tej metodi se prav vse, kar pride z rano v stik, že prej s tako zvanimi fizikalični-mi sredstvi — z vročino — razkuži; kraj, kjer je potrebna operacija, se s kemičnimi sredstvi očisti; operaterjeve roke in roke njegovih pomočnikov se z umivanjem in primerno pažnjo obvarujejo pred dotiko s kužnimi živmi. Zraku samemu se ne pripisuje posebna krivda, če leži operacijska soba in seveda cela bolnica na primernem kraju, do katerega more nemoteno valoveči zrak, ki odstranjuje okužene zračne plasti in sonce, ki te plasti razkužuje. Zaradi tega se zidajo najnovejše bolnice zmerom na vzvišenem kraju, navadno na kakšnem hribčku izven mestnega območja, n. pr. Leonhard v Gradcu, Salata v Zagrebu, Vračar v Beogradu. Tudi mariborska bolnica je na takem kraju in v tem ozi-ru ne kaže nobene pomanjkljivosti; mislite si pa, da bi stala mariborska bolnica tam kje ob Dravi pod mostom, kjer so usnjarne, ali nižje doli, kjer so tovarne in klavnica, pa bi imeli v Mariboru podobne nesreče in neprilike, kot jih imajo drugod. Zaradi tega ni prav nič pretirano, če se zahteva, da se bolnice ah vsaj njihovi operativni oddelki pre-meste iz krajev, ki leže na nizkih mestih pokrajinskih kotlin, na višje ležeče, zraku, vetru in soncu dostopna mesta. V tem pravcu razkužbe in brezkužbe se je razvil cel sistem, ki se je uveljavil v modernem zdravstvu. Natančni predpisi vele, kakšen mora biti kraj, kjer se smejo postaviti bolnice in sanatoriji, kakšna razdalja posameznih oddelkov drugega od drugega in sob druga od druge, koliko zračnega prostora, koliko okenske odprtine itd. Operaterji in pomožno osobje je razdeljeno na kužne in nekužne skupine in strogo ločeno po svojih nalogah. Vsi ti zahtevki so strogi a jasni in enostavni. Kjer se greši proti kateremukoli izmed njih, je nesreča tu. In posledice za to nosijo bolniki na svojem zdravju in življenju. DALJE ZNANSTVENO DELO M. I. PUPINA recej proti koncu prve zmagoslavne dobe v razvoju elektrotehnike, ko je bil že naš sloviti rojak Nikola Tesla v Laufenu zmagal z izmeničnim tokom in _ ko so že desetletja preprezale pajčevinaste telegrafske žice zemeljsko oblo, je vstopil Mihajlo Idvorski Pupin v kraljestvo elektrike. Prvotno se je bil sicer namenil, da bo služil zgolj znanosti, toda polagoma ga je potegnil za seboj veletok vsemogočne tehnike. Kako se je to zgodilo in katere postaje je na tej poti prehodil vse dotlej, dokler ni vzel v roke peresa in napisal epopejo znanosti, tehniki in stroju, naj nam skušajo v bežnih potezah orisati naslednja izvajanja. Prvo Pupinovo znanstveno delo pomeni na njegovi poti precejšen ovinek. Ko je bil namreč končal univerzitetni študij v Cambridgeju, kjer ga je bila že povsem prežela Faraday-Maxwelova teorija o elektriki, je dobil štipendijo za enoletni študij v Berlinu. V pruski metropoli je takrat vladal znanosti Helm-holz, in Pupin se je podal naravnost k njemu. Helmholz je zanj našel takoj znanstveno delo: preiskavo leto dni stare Arrheniusove teorije, ki je vzporejal pline z raztopinami, dokazujoč, da se v molekularnih dimenzijah po tekočini enakomerno razdeljena trda snov obnaša v topilu povsem slično ko plin, ki je zaprt v posodi. Pupin se je dela lotil z vnemo. V veliko zadovoljstvo Helmholza je na podlagi mnogih poskusov dokazal, da Arrheniusova teorija ne drži, ampak da so v veljavi le one zveze med ozmotičnim pritiskom v raztopinah in koncentraciji, ki jih je razlagal Helmholzov zakon o prosti energiji. Toda vsa izvajanja in vsi dokazi te razprave že dolgo niso več v MIHAJLO PUPIN na vrtu svoje vile veljavi. Kajti ameriškim učenjakom se je posrečilo, da so s polpropustnimi membranami natančno izmerili ozmotičen pritisk raztopin ter dokazali v širokih mejah veljavnost Arrheniusovega zakona. Za Pupina pa je bila ta razprava važna. Z njo je postal doktor in posredno profesor matematične fizike in elektromeha-nike na Columbia univerzi v New Yorku. Z bistrim očesom je bil sedaj uvidel, da zahteva ogromni razvoj znanosti in tehnike od učenjaka, ki naj napravi kaj velikega, omejitev — specializacijo. Omejil se je torej na elektriko, panogo, na katero je imel že v teku vsega svojega živ- ljenja osredotočen pogled. Sprva mu razmere niso dopuščale velikih in obsežnih poskusov. V predelanem skladišču, »konjskem hlevu«, je imel namreč za znanstveno delo premalo prostora in priprav. Zato se je lotil najprej poskusov, ki niso zahtevali preveč priprav; o raz-elektrenju v plinih. V dveh obsežnih razpravah, ki so izšle 1. 1892, je dokazal da je izredno dober eksperimentator, kajti vse njegove rezultate, — razen enega samega — je že pred leti publiciral znameniti angleški fizik T. T. Thomson. Edina novost je bila razlaga nastanka sončne korone. Opazoval in fotografiral je namreč razelektrenje, ki se vrši med dvema istosrediščnima steklenima kroglama, če sta le-ti prevlečeni s stani-olom ter zvezani z visoko napetim električnim tokom, ter dognal, da se prvotna enakomerna svetloba med kroglama razdeli vedno bolj v svetlobne pramene. Fotografije teh pramenov pa so povsem nalikovale fotografijam sončne korone. Kljub temu zanimivemu dognanju ni razvil teorije o ^ončni koroni. Prepustil je to kočljivo stvar astrofizikom ter se lotil novih eksperimentov, ki so ga uvedli počasi v njegovo glavno življenjsko delo; pričel je raziskave o električni re-zonanci. Kakor ga je pri preiskavah o razelek-trenjih v plinih prehitel T. T. Thomson, tako ga je pri pojavih električne rezo-nance prehitel N. Tesla. Toda Pupin je s svojo bistroumnostjo hitro dognal, da so Teslovi patenti, ki so bili zlasti v zvezi s einhronim motorjem, nepopolni in pomanjkljivi ter se je z vnemo lotil eksperimentiranja. Ker je bil izmenični tok, ki mu ga je proizvajal generator, precej nepravilen — to je hitro spoznal na tem, da je vključen telefon poleg osnovnega tona oddajal še višje harmonične tone — si je zgradil zanimivo pripravo, ki mu je dajala za analizo rezonance potreben čist harmoničen tok. Napel je struno preko dveh kobilic iz trdega gumija. V četrtini in tri četrtini njene dolžine je namestil dva močna permanentna podkvasta magneta, ki sta se s priostrenimi poli strune skoro dotikala. Tik poleg magnetov in v sredini je pritrdil na struno tanke bakrene' žice, ki so vodile v posodice, napolnjene z živim srebrom Delovanje te priprave, ki naj bi spreminjala transformatorju namenjen baterijski tok v harmoničen izmeničen tok. je razvidno iz vezave. Prvi pol baterije je zvezal s srednjo posodico ter Dreko živega srebra in bakrene žice s struno. Stranski posodici sta bili zvezani s konci primarne tuljave transformatorja, ki je imela v sredini odcepek. C- odcepka je vodila žica k drugemu polu baterije. Ker se je tresla struna tako, da je v sredi mirovala (vozel), se je tok v posodicah z živim srebrom izmenoma izključil oziroma vključil. Za vzdrževanje strumnega nihanja pa sta skrbela magneta. Priprava ni le dajala harmoničnega toka, ampak je z uglašen jem strune — »vibratorja« ta tok tudi primerno spremenila. Ko je Pupin preiskal tok, ki mu ga je dajala sekundarna tuljava, je spoznal, da kljub harmoničnemu toku v primarni tuljavi še vedno nastajajo višji toki. Ko je nato skušal odpraviti to motnjo, je dognal, da nastane harmonično nihanje toka v sekundarni tuljavi transformatorja Ic tedaj, kadar sta primarni in sekundarni krog z vibratorjem vred uglašena. Uglasitev pa mu je uspela z vključitvijo spremenljivega kondenzatorja in tuljave z različnimi železnimi jedri. Tako je torej uspelo Pupinu važno odkritje, ki ga je hitro prenesel tudi v prakso. Saj je bilo na ta način možno meriti kakovost izmeničnih tokov prav kakor z akustičnimi rezonatorji za barvo zvoka značilnih višjih harmoničnih in diferenčnih tonov. Matematična analiza teh eksperimentalnih del je prvič dokazala, da je Pupin tudi mojster računa. Formule, ki jih je v svojih razpravah (On electrical oscil-lations of low frequency and thein resonance; Nizkofrekvenčna električna nihanja in njih vezave) publiciral 1. 1893, so se od tedanjih enačb za transformatorje bistveno razlikovale. V njih je bila vsebovana tudi prva teoretska razlaga znamenitih Teslovih poskusov. Tudi v naslednjih letih je 'ztrajal Pupin s svojim delom v pravcu, ki si ga je 1. 1892 izbral. Izmed mnogih del naj omenimo le preiskavo rezonance pri različnih izmeničnih tokih, kjer je določil vpliv transformatorja na motor in obratno po čisto novih načelih, ter njegovo iznajdbo večkratne telegrafije in telefonije s pomočjo rezonance. Da je možno poslati po enem električnem vodu istočasno več telegramov, je bilo tedaj že znano. Z.re-zonanco pa je razširil Pupin to izkustvo še na telefonijo. Ker pa je bilo v oni dobi vloženih na tovrstne iznajdbe mnogo patentov, se je moral osem let pravdati, preden so jih priznali njemu. Ker pa tedaj ni bilo potrebe po uvedbi novega si- stema — telefonski promet se je vršil le na kratkih razdaljah —, je bil le-ta precej časa brez vrednosti in cene. Sedaj se je Pupinovo znanstveno delo obrnilo v drugo smer, ne da bi pri tem zapustilo področje elektrike. Edina izjema, ki pa obenem potrjuje trditev, je njfgova iznajdba avtomatične živosre-brove sesaljke (1895 1.), ki je v bistvu kombinacija Bunsenove vodne sesaljke s Sprengelovo vakuumsko sesaljko. Komaj je izdal svojo obsežno študijo o elek-tromagnetični teoriji, v kateri je prišel po novi teoretski poti do Hertzovih rezultatov, ga je zajela mrzlica, ki je ob odkritju rentgenskih žarkov preplavila svet učenjakov. S svojimi starimi pripravami, s katerimi je pred dobrimi štirimi leti nevede ponavljal Thomsonove poskuse, mu je štirinajst dni po objavi Rontgenove razprave uspelo proizvajanje rentgenske svetlobe. Pri eksperimentiranju z X-žarki je odkril dvoje važnih pojavov. Prvič, da ojači fluorescirajoči zaslon opazno rentgensko fotografijo ter skrajša dobo eksponiranja, drugič, da oddajajo prav ti zasloni novo rontgensko svetlobo, ki ne nastane po odboju, marveč po fluorescenci nalikujoči emisiji novih žarkov. Vsa odkritja in iznajdbe, ki jih je bil napravil Pupin doslej, so naletela na velik odpor, kajti upravičeno ali neupravičeno so si jih lastili drugi, šele iznajdbe, ki je njegovo ime razširila po vsem civiliziranem svetu, ni mogel nihče ovreči, ker so jo zavestno in zaman iskali že dolgo let. Nočemo ponavljati že v njegovi avtobiografiji zelo obširno podanega orisa poti, po kateri se mu je posrečila ta iznajdba. Omejili se bomo na oznako njenega principa in na kratek oris njenega pomena. Telefonske toke slabita upor in kapaciteta prevodnika. Slabitev toka po uporu tokovodnika, ki povzroči, da se del električne energije spremeni v toploto, preprečimo na zelo lahek način, če tanjšo žico zamenjamo z debelejšo. Kapaciteto tokovodnika, ki nastane zaradi tega, ker je tokovodnik preko osamujočega sredstva (zrak oz. eter pri prostem vodu ali gumi j v kablu) zvezan z drugim prevodnikom (zemljo, svinčeno cevjo itd.), pa> ne moremo enostavna odpraviti. Kadar teče torej istosmerni električni tok po žici-kondenzatorju, se nabere na njenem površju precejšna množina elektrike. Ce pa se pretaka po žici izmenični tok, se njeno površje naelektri izmenoma po- zitivno in negativno. Posledica tega je, da tečejo preko telefonskega toka po žici nezaželjeni električni tokovi, ki iz-maličijo telefonski tok. Vse to velja samo za dolge žice, ki imajo veliko kapaciteto. Na kratkih telefonskih vodih se zato opisane motnje ne pojavljajo. Vse to je bilo znano že dolga leta pred Pupinovo iznajdbo. Vedeli so pa tudi, da je vpliv kondenzatorja — kapacitete tokovodnika — mogoče odpraviti s tuljavami, ki imajo precejšno samoindukcijo. Ekstratok, ki nastane po samoindukciji, je namreč tako usmerjen, da more uničiti po kondenzatorju nastali tok. Toda navzlic vsem izkustvom pa ni bilo mogoče problema o prenosu telefonskega toka na velike razdalje rešiti. Rešil ga je prvi 1. 1899. M. Pupin, ki je na podlagi zelo zamotanih matematičnih izvajanj prišel do rešitve, katero je kma.'u nato tudi praktično preizkusil. Rezultat njegovega dela je ta, da je treba vzdolž voda v enakomernih razdaljah namestiti na poseben način zgrajene tuljave (Pupinove tuljave), ki s pridom uničujejo po kapaciteti tokovodnika nastale tokove ter kljub temu, da slabe celoten telefonski tok, vendarle zmanjlšajo dušenje in omogočajo razločen prenos govora na velike razdalje. Pupinova tuljava je sestavljena iz lameliranega železnega obroča, na katerem sta naviti žici za oba voda. Vgrajena je ali v porcelanaste izolatorje (za zračne vode) ali pa v izolacijsko snov (za kable), ki jo v železnih posodah po-lože v jaške. S pomočjo pupiniziranih vodov so uspešno zgradili doslej že 3000 kilometrov dolge zračne in 1500 kilometrov dolge kabelske telefonske zveze. Kljub gmotnemu in moralnemu uspehu, ki ga je bil dosegel Pupin z iznajdbo »pupinizacije«, ni prenehal z znanstvenim delom. Izmed mnogoštevilnih del, ki so izšla po 1. 1900, naj omenimo le najznačilnejša: delo o obsežnih poskusih za določitev in oceno jakosti magnetnih polj, v katerem je rešil precej podrobnosti o delovanju transformatorja. raziskavo o anomalnem razširjanju električnih valov ter praktične poskuse za zboljšanje brezžične telegra-fije na letalih. H koncu naj še omenimo njegova poljudno znanstvena dela, s katerimi je postal šele popularen. Najvažnejše izmed njih je 1. 1924. izišla avtobiografi-ja: »From emigrant to inventor«, ki je dosegla v originalu že dvajset izdaj ter bila prevedena na šest jezikov. Slovenski prevod, ki ima naslov »Od pastirja do izumitelja«, je v naši prevodni književnosti edinstven pojav. Z njim namreč nismo dobili le vpogleda v zanimivo življenjsko pot preminulega avtorja, ampak obenem vsaj bežno sliko o zgodovinskem razvoju nauka o elektriki. Tej knjigi sta sledili 1. 1927. »The new reformation« (»Moderna reformacija«) in 1. 1930. »Romance of the machine« (»Romantika stroja«), v katerih je orisal dobo znanosti in tehnike in osrednje gibalo v njej — stroj. S temi knjigami je iz današnje zmaterializirane dobe pokazal na požrtvovalno delo znanstvenika, označil smoter znanosti in skušal prepričati Ameriko in svet, da je vprav v deželi neomejenih možnosti zrasel idealizem, ki v vsej zgodovini nima primere: »idealizem v ameriški znano- • sti«. Dasi so njegove knjige pisane s pravo ameriško samozavestjo, ponosom in v superlativih, jim daje avtorjeva oseba in njegova vera v napredek, ki jih vsevprek preveva, neko patino, ki vabi in prepričuje. Oceno Pupi novega znanstvenega dela moremo kaj lahko povzeti iz njegove avtobiografije. Iz nje izzveni prav jasno, da je njegovo delo imelo in našlo svoj smoter v teoretski utemeljitvi elektrotehniških problemov in v iznajdbah. Kajti v nji ni orisana pot od izseljenca do »učenjaka«, ampak do »izumitelja«. Iz te lastne sodbe, ki jo potrjuje tudi pregled njegovih del, spoznamo, da je bil sin svoje dobe in dežele, ki ga je vsrkala in prekvasila. Ali kljub temu je ostal v svoji notranjosti globoko zasidran v mali banaški vasi Idvoru. M. A. E Ž E N C I KOSOVEL srečko kosovel umetnik. Ker se je bal za svojo umetnost, je vprašal: »Ali ni lepše hrepenenje od umetnosti? Hrepenenje je življenje, umetnost je forma.« Toda zgodilo se je, da ga je zajel val toplih rok in ga dušil. In njegovi kipi so postajali vedno bolj smehljajoči, vedno bolj človeški; portretiral je mesarje z rdečimi SREČKO loveška družba je čudna reč. Če se zamotaš vanjo, postaneš preklet od težke pajčevine dobrih, a nadležnih rok. Poznal sem pesnika; dokler je živel v samoti, so se vzpenjale njegove melodije preko streh naravnost do Boga; temna je bila njegova soba, samotna, hladna — toda komaj sem vstopil vanjo, sem začutil, da sem v cerkvi. Skrivnostno so zrle na stenah podobe s prijateljskim pogledom. Obrazi so bili resni in bolestni, a vsaka poteza na njih je bila dovršena, do skrajnosti iz-vlečena; brez strahu do trpljenja bi mogel biti kipar, ki naj danes izdela tak obraz; potopljen bi mogel biti pod šumenje množic, da bi prisluškoval le nemim, tihim silam, ki se pretakajo v temotnem dnu stvarstva. Pa komaj je stopil pesnik iz svoje sobe, jo je zasovražil. Temna se mu je zdela, hladna; grobnica za asketa — on pa ni imel asketskih lastnosti. Stopil je na cesto in se zasmejal široko v obraz novemu življenju. Mlada dama v modrem plašču je prihitela mimo in se ozrla nanj s pobožnim, hrepenečim pogledom — tako pogleda človek, ki pozna le hrepenenje. »Je to mladi umetnik?« je vprašala deklica, najbrž dijakinja. Dijaki pa so čuvstvovali z umetnikom in molčali. In umetnik, ki je bil prej otrok, je postal podlbradki in verižnifee s trebuhi; dame v tričetrtinskem profilu in tako dalje. Portretiral je narodne voditelje s kolajnami in zaslužne može: ustanovitelje in neustanovitelje — skratka vse. In glej: soba, ki je bila lepa kot cerkev, je postala strašna kakor klet. Zdelo se mu je, da ga gledajo vsi ti obrazi mrtvaško in sovražno in čuvstva božanske lepote ni bilo več v njih. Svoj najboljši kip je prodal; a mavec, ki ga je kupil za denar, ni hotel oživeti. Životaril je po sobah v polmraku tesnobe, a v cerkev si ni upal več. Zaprisegel se je in kdor se zapriseže, postane uradnik; ekspeditor z dolgo- časnim obrazom. Mi, Šentflorjančani, si radi zaprise-gamo. Ali kaj je naša prisega? Dlani se strneta, a že vztrepečeta od izdajstva, Prikriti si ne upamo, da smo strahopetci, živimo kakor junaki. Zadnjič sta si zaprisegla dva moža čudno zvestobo. Gospod Filin in gospod Malin sta si segala v roko. Lepo, rosno jutro je bilo; grad je ležal v senci, skozi majhno razpoko oblakov pa je sijalo par pramenov sonca. Zanimalo me je, kaj si prisegata. Prisluhnil sem: »En dan, en dan, čisto zagotovo!« »Tudi ponudbe morava odklanjati!« je odvrnil gospod Filin. »Mimo trafike se prekrižava!« »In ob dimu se bova namrdnila, kakor da nama smrdi!« je slovesno odvračal gospod Filin. »Drži?« »Drži!« Dlani sta plosknili v jutranjem veselju. In gospoda sta se razšla. V pisarni je bil gospod Malin zelo siten; dvakrat je preobrnil akt, preden ga je odposlal; gospod Filin pa si je preganjal skušnjave z žvižganjem. Ob šesti uri začnejo v Ljubljani ropotati pločevinasti roloji. Tivoli zadeh-ti in zašumi pod koraki izprehajalcev. O Tivoli, tajitelj skrivnosti, molčeča skrinja zaveze mladih src, priča neštetim prelomom, skriven motrilec šent-florjanskih slabosti! Toda kjer ne gnezdijo slavčki, gnezdijo šoje. Tudi Tivoli mora imeti svoje skrivnosti. Tistega večera sta gorela v razdalji Stotih metrov dva plamenčka. Nikaka posebnost ne bi bila to, če bi se skrivala v prsih mlade deklice in dečka, ki se utegneta mogoče komaj pogledati. Toda plamenčka sta bili — cigareti gospodov Malina in Filina. Kratkovidni Filin jo je takoj skril za hrbet, gospod Malin je bil bolj junaški. Nehote sta trčila skupaj. »Obljuba!« je izrekel gospod Filin in pokazal izgorevajočo cigareto. »Zaprisega!« je rekel njegov kolega. ★ šentflorjanska odpustljivost popušča vsem skupnim grehom; ostra je le, če je sama; če umre mal umetnik, mu na-rede tem večjo slavnost; na grob politika stopijo vse stranke in se iz jokajo; če je dober umetnik, ponavljajo vsi njegove besede; forma javnega občevanja je hvala, intimnega graja. Črne barve porabijo zelo mnogo; čistimo samo grobove. Ljubljanica stoji, novi kolodvor sniva kakor kralj Matjaž pod Rožnikom. Slovenska dobrodušnost pa odpusti vsem: umetniku, Malinu in Filinu. (To trtico Je napisal pokojni Srečko Kosovel T marcu lftiS. — Ur.) NEMŠKA SODBA (1903) O M. I. PUPINU Leta 1903. je objavil zelo razširjeni list »Das Buch fiir alle« (38. letnik, str. 304.) o jugoslovenskem Izumitelju M. Pupinu tale članek: »Telefonija ie bila doslej kljub vsem zboljekom pomanjkljiva, ker je bila uporabna le za omejene razdalje. Pri nadzemeljskem vodu Je segala možnost obveščanja do 1200 km razdalje, pri podzemeljskem pa samo do 160 km. V tem je prinesel izum prof. Pupina napredek. Pupin je po rodu Oger (!), mladost pa je preživel na Nemškem (?!) Obiskoval je gimnazijo v Frankfurtu ob M (!?) ter potem študiral v Beriinu pod Helmholtzem Zdaj Je profesor fizike na univerzi »Co-lumbiji« v New Yorku Njegov uspeh ni sad srečnega naključja, ampak marljivega znanstvenega dela. Pupin Je z natančnimi matematičnimi računi ugotovil, v kakih medsebojnih razdaljah se morajo vključiti tuljave v vode, da bt se dosegel največji učinek, in je obenem izboljšal sestav tuljav Pravilnost Pupinovib računov ln podatkov je praksa sijajno dokazala Svetovna firma Siemens & Halske v Berlinu je prva — najprej za poskušnjo — uporabila Pup!-nov izum na kabelski progi Berlin- Pots-dam Poprej se 8 telefonskim kablom v razdaljo 160 km ni več moglo govoriti, zdaj pa je govorjenje po vključitvi Pupinovib vreten tako razločno, kot da bi bila proga Ie 30 km dolga. Gotovo je, da se dajo s Pupinovimi tuljavami zgraditi štirikrat daljši nadzemeljski telefonski! vodi kot pa do sedaj. Zato se dajo danes izvršiti telefonski vodi, na katerih se lahko razgovarjaš na več kot 4000 km, tako da se morejo vsa evropska glavna mesta naravnost zvezati (spojiti) med 6eboJ. Vrh tega so tudi še stroški naprave manjši.« I. Koštial. KRISTUS IN JANEZ KRSTNIK kot otroka (Jegherjev lesorez po Rubensu) ., ZAROTA ZOPER SVET ESSAD BEG NADALJE VANJE AVTORIZIRAN PREVOD BORBA IN KONEC BORISA SAVINKOVA G Kakor meteor na nebu ruske revolucije v zadnjem desetletju se je večkrat svetilo ime Borisa Savinkova. Okoli tega imena so se pletle legende, pesniki so mu posve- Pčaii svoje pesmi. Njegova junaštva v ruski revoluciji so brez primere. Njegova kariera se je pričela še pred prvo rusko revolucijo (1905), ko je kot skromen izgnanec v Vologdi zapustil kraj U svojega izgnanstva in skozi sibirske stepe zbežal v Švico. Tam je imel eno samo željo: sodelovati v teroristični organizaciji stranke socialnih revolucionarjev. Sprejeli so ga v borbeno organizacijo, kateri je načelovai sam Azev, največji vohunski priganjač svetovne zgodovine. Kot član borbene organizacije je potoval Savinkov po Rusiji, izvrševal s svojimi zvestimi atentat za atentatom ter umoril velikega kneza Sergija in notranjega ministra Plehveja. Obsojen na smrt je zbežal en dan pred justifikacijo iz ječe in se bavil z načrtom »udarca v centrum«, t. j. z umorom carja. Njegova slava je bila vsak dan večja navzlic čudnim nevšečnostim, ki jih je moral doživeti on iz njegova organizacija. Nihče ni vedel, da je bil v ozadju teh nevšečnosti sam vrhovni vodja borbene organizacije izdajalec Azev. Po razkrinkanju Azeva je postal Savinkov vodja teroristične organizacije. Vodil je borbo dalje, denarja in orožja je imel na razpolago, kolikor je hotel. Kmalu je postal malik vseh revolucionarnih strank. Navzlic svojemu pustolovskemu rokodelstvu je ostal Savinkov gentleman. veliki gospod, ki je v resnici težko prevzel nase teror. Pisal je pesmi in romane, ki očitujejo globoko filozofsko spoznanje in obsojajo vsak umor. Ne samo revolucionarji, tudi literarni in mistični krogi Rusije so ga smatrali za svojega. Potem je pri- šla revolucija. In iz večno preganjanega in po tajni policiji zasledovanega emigranta in terorista Savinkova je postal 1917 vojni minister začasne ruske vlade. Po padcu vlade, po uvedbi organiziranega boljševiškega terorja je bil Savinkov najsijajnejši med revolucionarji, prvi, ki je znova segel po starih borbenih metodah ter z vsemi sredstvi zarotnika začel borbo z vlado v Moskvi. Savinkov je bil vse svoje življenje zarotnik. Zdaj, ko so ustvarili njegovi bivši prijatelji strašni teror, pa je dvignil svojo roko zoper nove oblastnike. Po padcu vlade Kerenskega niso bili nikomur znani Savinkovi načrti. Toda njegovo ime je ležalo kot mora na novi vladi. Povsod, v poročilih Ceke, v govorih voditeljev, v časopisnih člankih naletiš na njegovo ime. Čutiš, s kakšno bojaznijo so izgovarjali njegovo ime.1 Neki dan je šel Džeržinski s svojimi prijatelji iz Čeke k brivcu. Na sosednjem stolu je sedel neki plešasti gospod. Gospodje iz čeke so posedli. Čez nekoliko časa so ostrmeli: pred njimi je stal Boris Savinkov. Ni vrgel bombe ter ni potegnil iz žepa ne samokresa in ne knjige. Plačal je le brivca in odšel. Džeržinski in njegovi spremljevalci so bili tako presenečeni, da nikomur od njih ni padla na um aretacija najnevarnejšega moža sovjetom. Toda Čeka ni imela od zdaj naprej nobene mirne ure več. Vedela je. da sedi nekje v Moskvi Savinkov, da pripravlja bombe in zarote. Navzlic največjim naporom niso mogli boljševiki iztakniti Savinkova, velemojstra atentatov, čeka je s svojimi sredstvi izvedela, kaj dela Savinkov ter je izvedela celo imena njegovih pomočnikov odvetnika Vilenkina in polkovnika Perhunova. Savinka samega in njegove organizacije pa ni mogla izslediti. Slednjič se ji je posrečila aretacija nekaterih članov njegove organizacije, toda tudi ti niso mogli izpovedati ničesar bistvenega.4 Savinkov že dolgo ni več zaupal svojim sotrudnikom. Vedeli so, da nima Savinkov v načrtu terorističnih činov ki bi sp končali s smrtjo tisočerih talcev po Čeki, vedeli so, da priprav- 1 r.nris- »T)VP leti...«, str. 17. a L,acis, istotam, str. 18. lja oboroženo ljudsko vstajo zoper sovjetsko vlado. Bojazen pred Savinko-vim je bila zmerom večja, aretirali so ljudi na slepo srečo, saj nihče ni vedel ničesar o njem. Končno se je zgodilo, na kar so dolgo čakali: v mestu Jaro-slavlu pri Moskvi se je pričela pred očmi oblasti organizirana Savinkova vstaja. Njegov načrt je bil preprost. Pričakoval je, da bodo pri samem začetku vstaje nemške čete zasedle Moskvo in da bodo boljševiki zbežali proti vzhodu in tako avtomatično padli v njegove roke. Na vzhodu je računal s pomočjo češkoslovaških vojnih ujetnikov in Niponcev.3 Toda drzni zarotnik Boris Savinkov se je vračunal, saj ni poznal nemških načrtov. Tudi se ne ve, če je iskal zveze z Nemci. Nemci Moskve niso zasedli, pač pa je sovjetska vlada poslala svoje najboljše čete v Jaroslavl. Boljševiki so mesto zasedli in razdejali.4 Ni še pravi čas za objavo podrobnosti o nadaljnjih pustolovščinah Savinkova. Povsod, kjer so se zbirale proti-boljševiške sile, se je pojavilo ime revo- s Lacis, istotam, str. 17. * Oskar Blum; »Ruske glave«, Berlin 1923, str. 68. lucionarja Savinkova. Vodil je armade, organiziral zarote ter se bojeval z vsemi sredstvi svojih dolgoletnih izkušenj.5 Pokret Čehoslovakov je našel v njem pravega organizatorja, atentat na moskovski odbor 1919 je bil prav tako njegovo delo. Vodil je ruske polke, ki so se 1920 borili za Poljsko. Ko se je borba na Ruskem končala, je prenesel svojo organizacijo v inozemstvo. Savinkov je bil spet emigrant. Na Poljskem, v Parizu, v Nemčiji in drugod so bili njegovi zvesti pristaši, ki so čakali na njegovo besedo. S svojo staro energijo se je lotil znova dela v dobro mu znanem svetu emigracije. Skušal je iz inozemstva organizirati kmečke upore v Rusiji, ki pa so bili zatrti. Odbor stranke socialnih revolucionarjev, ki ni bil odobril njegovih odredb, je bil proti njemu. Nato je zapustil stranko, kateri je bil služil desetletja, ter je sklenil obnoviti svoje borbene metode proti ca-rizmu: organiziranje osebnega terorja proti voditeljem boljševiške države. DA L J E b N. Kiškasov: »Belogardistični teror zoper USSR, Moskva 1928, str. 9—21 ob stružnici PO SINJI D B. ANTON N A D A L J hladu svoje vile naju je pogostil prof. dr. I. Rubič, bivši slušatelj ljubljanske univerze, in nama nametal celo kopo svojih brošur in knjig. Mnogi _ so ga spoznali letos v januarju, ko je v Ljubljani predaval v propagandnem tečaju Jadranske straže. Leta 1930 in 1931 je bival na Nemškem, da bi poglobil svoje geografsko znanje. S tega potovanja je prinesel gradiva za knjigo »Nova Njemačka«, Spht, 1931, str. 246, kjer osvetljuje sodobni rajh od vseh strani. Imena je, hvala bogu, pustil v izvirni obliki, le redko jih je prilagodil: Rajna, Majn. Namesto v »kružoku« (108) bi Slovan lahko pisal: kružku. Ah se ne bi Srbu ali Hrvatu za malo zdelo, če bi Rus sklanjal njegovega staraca nam. starca? Neka dvojnost ah nedoslednost tiči tudi tu pa tam v francoski izdaji izvrstne brošure: »Les Itahens sur le httoral du royaume de Yougoslavie.« N. pr. so-ciete St. Ciril et Methode, kjer je prvo ime v hrvaški obliki, namesto Cyrille (32). Govoreč o italijanskih imenih po Dalmaciji, ugotavlja dr. Rubič, da so morali po beneških ukazih Slovani svoje ime spremeniti, posebno če so bih po-vzdignjeni v plemski stan, n. pr. Kovač — Fabris, Sokolič — Falconetti, Vukič ; — Lupiš, Tiče ah Tičič — Uccellini. Tudi grška imena nahajamo po teh krajih. Kalodjera, Grisogono, Kandia, Ka-literna, Papadopoli, Cerineo, Cettineo, Zuviteo, Politeo, Gelineo. Po zgledu teh so se včasi latinizirala slovanska imena, n. pr. Zupančič — Zupaneo, Mladi-nič — Mladineo, Zavorovič — Zavoreo, Nižetič — Niseteo, Karalipič — Karali-peo. Nekaj teh podatkov zaslediš v njegovi razpravi, ki jo je 1. 1932 priobčil »Geographischer Anzeiger«. V nemško pisani brošuri »Split und Umgebung« me je na str. 48 zamikal začetek konca, ki se glasi: Zaslužni francoski pisec E. Maury je rekel (Aux por-tes de 1' Orient, 1896): »Ako bi nam bilo V Starem svetu določiti najpriprav-nejši kotiček, da pokažemo prijatelju, kako sinje je morje in kako dražestna utegne biti samotna priroda in kako je bohotna navzhc svoji goloti, bi ga morali brez pomisleka poslati na Adrijo. Če pa bi jas iskal najprikladnejšega to- A D R I J I DEBELJAK E V, A N J E rišča, da mu vzbudim vtis o zgodovini, bi svojega prijatelja peljal naravnost v Spht. Rim je preživahen...« V Rubičevi brošuri »Gravitacija su-sjedrnih žitelja Splitu« (1930), opremljeni s francoskim resumejem, najdeš tole oznako posameznih primorskih središč: » ... u Sušaku prevladava tr-govački elemenat, koji se bavi tranzitom; u Šibe ni ku prevladava zemljorad-nička crvenkapa; u Korčuli »kalafato-va« (brodograditeljska) ruka; u Dubrovniku tradicionalna finesa, koja se izražava osobito u etiketi i govoru. U Sphtu češ pak nači svih ovih eleme-nata...« Premalo sem podkovan v ha-giografiji, da bi vedel, ah je dalmatinskega rodu sv. Ivan trogirski, ki ga — še vedno po isti brošuri — slavijo Tro-girani 14. novembra. Kot domačin je dr. Rubič mnogo razpravljal o bližnjih otokih. Eden velikih je Šolta ah Sulet. V brošuri »Poviješču duž šoltanske obale« pravi, da pri tem otoku na zemljevidih niso zaznameno-vana imena vseh točk. Vendar imena so kot okamenine, ki nas vodijo k spoznavanju zgodovine kakega kraja. Neka uvala (soteska) n. pr. se zove Shra-činska, bržkone po Saracenih, ki so v starini prihajali kot morski tatovi. Druga nosi naziv Tatinja, iz istega razloga. Ker se je tod prelilo dosti krvi, so ji Italijani rekah Rdeči zaliv (Porto rosso). Polotoček Gradac z ostanki debelih zidov priča o bojevitih spopadih med Tatari in Šoltani, ohranjenih v ljudskem izročilu. Na ostrovu Stipanj-ski še živi naziv: Turški bok, kažoč na boje s polmesecem. Najlepši zatok na Šolti je Nečujan ali Nečujam, ki so mu Benečani rekah »gluha dolina«. Sem je hodil na oddih najstarši hrvatski pesnik Marko Marulič, opeval pa ga je Hektorovič v svojem »Ribanju«. Kupivši si polovične vozovnice za progo Spht—Sušak in raznega prigrizka, sva krenila še pred poldnem v Bačvice, kjer je že mrgolelo vse živo nagcev, sklanjajočih se po zgledu rak ah riba. Nedelja. Svoje kabine nisva več dobila, zato sva se skujala in zlezla skozi raznotere zapreke kar na prosto morje. Pa tudi tod je bila gneča. Vendar človek vsaj lahko pazi na svojo denarnico. Solilebnik se je naužil »vina v kroglicah«, kakor je nekdo krstil grozdje, in malo zadremal na soncu. S slamico sem ga podrezal pod nos, on pa je otresal in nekaj momljal. Položaj me je spomnil prigodbice s kmetom, ki se je zvečer najedel slanine in se pozabil okoli ust Pogled z MARJANA na Split obrisati Pa je pritihotapila podgana in ga jela oblizovati s hrapavim jezičkom. »Počasi, počasi, da me ne urežete,« je stokal možak, misleč, da je pri brivcu. Nekje sem bil staknil švicarski dnevnik od 9. Vm., kjer je pod naslovom »Un diademe retrouve« stalo poročilo o kradnji, izvršeni nekaj dni poprej v Splitu. Izginil je biserni šapelj znamenite Črne Device. Zmikavtov niso mogli zasačiti. A kmalu po tatvini je planila strašna nevihta nad pokrajino in strela je zapalila neko kmetijo. Sosedje, ki so prihiteli lastnikom na pomoč, so jih našli v nezavesti na tleh. Biserni venec Črne Device se je lesketal s tisočerimi žarki svojih draguljev v zidni vdolbini, ki jo je bil udar strele raztreskal. »Božja roka«, so si rekli sosedje. Val praznoverja je butnil preko Splita, med tem ko je roka pravice odvedla uzmoviče, prebudivše se iz omedlevice. Če pretolčeš pet debelih ur nag ob morju, ti šine marsikaj na um. Ko sem ležal na izlizani čeri sredi slanega živ-lja — za druščino sem imel nekaj posušenih »kaktusov« — so mi rojile vsakovrstne muhe po glavi. Tem muham se pravi lososi. Razmišljal sem o tem, kako ponekod duhoviti in radovedni ljudje tem ribam v rep vtikajo kovinske obročke, da bodo videli, ali se bo zazna-menovani lososič kdaj kot losos vrnil v rojstno vodovje. Prvi je delal te poskuse škotski ribič iz Severna. In vrnili so se obročkani starci v mrežo. Pozneje 30 znanstveniki rabili znamke z napisi, tanke kovinske ploščice, ki so se s kljuko pritrdile ob repni plavuti ali kje drugje. Ta način je imel nedosta-tek: mesto pritrditve se je moglo raniti. Uspešnejše »markiranje« si je zamislil A. Nesbit, asistent hidrobiologije v Zedinjenih državah. »Body cavity tag« ali trebušna etiketa (znamka) je tenak celuloidni listek živo rdeče barve, zaokroženih robov, dolg 20 do 25 mm in 6 mm širok. Na eni plati nosi tekočo številko in napis: »Vrnite to pločico ribogojskemu zavodu v državi...«, na drugi plati pa: »Navedite dolžino, težo, dan in kraj ulovitve«. Ploščica se vtakne v trebušno votlino skozi zarezo, napravljeno s tankim nožem malo spred pred zadnjico prizadete živali. Zfbog lahne operacije pač nobeno bitje ne pogine, tudi ploščica se ne izgubi, kakor se to večkrat pripeti znamkam, pritrjenim zunaj telesa. Kdor pripravlja ribo za kuhinjo, mora opaziti rdeči celuloid in tako je smoter dosežen, ako je dotični pri volji Predlanskim so v Connecticu-tu izpustili po rekah 15.000 postrvi, za-znamenovanih na opisani način. Nekaj se jih je vrnilo, nudeč dragocenih podatkov. Isti poskus so naredili v Texasu predlansko jesen s 4000 ameriških ostri-žev. Eden je bil vzrok naslednje zgodbice. Pet dni po izpustitvi je ribogojnica dobila nazaj ploščico št. 546, ki je bila vtaknjena v 23 cm dolgo ribo, in pisemce: »Marsikake ribiške prazne mar- SPLIT: FRANCOSKA OBALA S POLJANE KRALJA ALEKSANDRA nje sem slišal, nikoli pa še ne tako debele, da bi se ostriž od nekaj gramov v 5 dneh mogel zrediti na poldrugo kilo in meriti 46 cm — toliko je namreč tehtal in meril ostriž, v čigar želodcu sem našel priloženo ploščico. Isti želodec je imel v sebi še glavo in hrbtenico kakih 23 cm dolge ribe.« DALJE H M SI KDAJ PRIDE POMLAD? (T ~T\ akor je v življenju doba, ko j I V j postane vsak človek kos pesni-I r\ ka, namreč doba prve ljubez-[■*■ V») ni, tako je tudi neki čas v letu, ko začuti vsak človek v sebi kos naravoslovca, To je pomladni čas. Mislili bi zato, da vsakdo ve, kdaj pride pomlad v deželo in po čem to spoznamo. Po-vprašajmo pa sebe in svoje prijatelje, pa bomo videli, da spravlja to vprašanje ljudi v nemajhno zadrego. Pravi pomladni datum Večina ljudi postavlja pomlad v prezgodnji čas in misli, da jo otvarjajo prve cvetke in prvi glasovi škrjančkov. A če doživimo v aprilu in često tudi v začetku maja pravi povratek zime, spoznamo, da ne pomenijo pomladi niti prve trobentice, niti koledarski datum 21. marca, temveč da je v naši domovini dosti poznejši gost. Ljudski rek ugo- tavlja to resnico samo na splošno: Prva lastavica še ne pomeni pomladi. Z mnogih strani so že sto let raziskovali to vprašanje in znanost nam lahko da že zelo točne podatke. V naših krajih traja prihod pomladi pač nekoliko tednov, toliko časa traja, da objame vso deželo. V normalnih letih se javlja povprečno v zadnjem aprilskem tednu, ko zacvetejo sadna drevesa, posebno jablane, španski bezeg in divji kostanj. Cas tega razcveta moramo smatrati za pravi datum pomladi. A pri tem moramo vedeti, da ima kakor vsak pojav tudi ta svoje predhodnike in zamudnike. 2 njimi vred lahko govorimo o osmih stopnjah za nastajanje pomladi, dejstvo, ki še ni splošno znano. Prva pomlad — 6redi zime Prva stopnja se prične dejansko sredi zime, oziroma še pred najhujšo zimo, POMLAD JE TU! okrog Božiča. Takrat se poraja pomlad v zemlji in v vodi. V rodovitni prsti, pod površino, žive rastline, ki so v januarju že budne. Zelene in rjave rastlinice so to, ki vzkalijo znova in se živo množijo. Tudi v potokih in rekah vzkalijo alge. To opazimo lahko brez težave na vsakem sprehodu, kajti dno voda je z januarjem tudi pod ledom pokrito' z zlato blestečimi se in valujočimi odejami. To so rastlinice, ki rasejo na dnu v milijonski skupnosti. V februarju, če že ne prej, sledi druga stopnja v prebujenju rastlin. Rastline, ki se skrivajo z gomolji in čebulicami v tleh, se razcvetejo, naj si bo sneg ali ne. To je čas zvončkov in raznih rastlin, ki cvetejo pod grmovjem. Kjer se odtaja sneg, se prikaže rumeni lapuh. Tudi kakšno grmičevje spada med te predhodnike, n. pr. dišeči volčji koren, vrbičje z mačicami. Ta doba se meša z naslednjo dobo rastlin, ki se plodijo s pomočjo vetra, in traja do konca marca. Najprvo vzcvetejo drevesa in grmi, ki jim veter prenaša cvetni prah. Na leski opazimo mačice, jelša se razcvete, pozneje sledi breza. Prvi resnični pomladni mesec Bližamo se četrti stopnji, prvemu pravemu pomladnemu mesecu. April okrasi gozdna tla in travnike s pisanimi cveti, z vetrnicami, pljučnikom, vijolicami, kalužnico, jegliči in začne se neprekinjeno rajanje cvetk, ki doseže v maju svoj višek. K aprilu spada tudi peto obdobje pomladi, namreč tisto, v katerem poženejo listi na gozdnih grmih. Ti,so že zeleni, ko molijo veje velikih dreves še mrtve proti nebu. Šele v maju se prične prava ozelenitev gozdov in v isti meri, kakor napreduje, se javlja tudi že prvi odhod pomladi. Sence, ki se mogočneje širijo po tleh, povzročajo, da izginja tu cvetna krasota. Nekaj novih cvetlic je prišlo med tem zraven, a velika pisanost se že skriva. Pomanjkanje svetlobe jo odganja. Razcvet in konec pomladi šesta doba se meša s sedmo, ko se razcvetejo drevesa. So drevesa, ki najprvo cveto in razvijejo šele pozneje svoje listje. Črešnja in zgodnja jablana spadata sem. A že hruška stori oboje istočasno. Večina dreves pa najprvo ozeleni in se potem razcvete: kostanj, španski bezeg (majnice), jasmin, akacija itd. V splošnem sta pa obe periodi medsebojno ločeni in baš med njima tiči višek pomladi. V tem času zacvete tudi najbolj oddaljena dolina, vsa dežela je kakor ena sama cvetna preproga. In potem sledi zadnja, osma stopnja pozne pomladi, v juniju, ali ponekod celo v juliju. To stopnjo označujejo zadnja cvetoča drevesa in grmi. Bezeg, dren, divje in vrtne rože zaključujejo pri nas pomlad, med drevesi pa lipa. Ob koncu maja in v juniju cvete tudi trava in žito. Potem je za to leto pravljično rajanje končano. Pričenja se mirno zorenje poletja. rf SVETLOBNE CELICE ČUVAJO POTOMSTVO V Ameriki žive imoviti starši v večnem strahu, da jim banditi ne bi ugrabili otrok. Deco ugrabljajo organizirane zločinske tolpe na ulicah, na sprehajališčih, odnašajo jo celo ponoči, spečo iz otroških postelj. Da se preprečijo zlasti slednji primeri, je neki podjeten izumitelj konstruiral otroško posteljo, ki jo sicer ne varujejo debele železne mreže, ampak nevidna mreža ultra rdečih žarkov, ki padajo nad posteljo in pred posteljo iz vrste nevidnih svetilk na vrsto svetlobno električnih celic. Cim prekine mrežo žarkov kak neprozoren predmet, ako se n. pr. približa postelji nepoklicana oseba, se žarki prekinejo in fotocelice sprožijo primerne alarmne priprave. 10.000 POTRESOV VSAKO LETO Iz znanstvenih statistik vidimo, da ne mine niti ura, da ne bi bil nekje na zemlji kak potres. Seiemograli zabeležijo kakih 10 000 potresov na leto. Res je polovica teh potresov v notranjosti zemlje tako neznatna, da jih morejo sprejeti le najobčutlji-višji potreeomeri; tudi izmed tistih, ki jih čutimo, jih lahko največ izločimo, l.er niso nevarni. Nevarnih ostane torej vsako leto le nekaj 100 potresov. Med temi je ^0 odstotkov tako zvanih tektonskih potresov, ki nastanejo zaradi premikanja .zemljiških plasti, med tem ko so ostali ognjenižke narave. Zaradi potresov trpi najbolj Japonska; tam jih zabeležijo aparati vsako leto okoli 6000 Na drugem mestu je zapadno-ameriška obala s središčem v Kaliforniji. V Evropi se pojavljajo potresi najčeSče v pokrajinah Sredozemskega morja, v Grčiji. Italiji in Šoaniji. in Mara se je srečno vrnila na našo stran. Obe posadki sta opazovali prizor. Niti en strel ni padel. Prirezali so ji krila, spet se ie potikala od zemunice do zemunice, priučila se je nekaj prav robatih, pristnih bosanskih besed, kar je bilo vojakom zelo vleč. POBOČJE ROMBONA lovnjaku. granati sta zažvižgali in se razpočili na produ pod kaverno. Mara, ki so ji bila spet porastla krila in je letala okoli položaja, včasi tudi na laško stran, je na produ stikala po starih konzervnih škatlah. Granata je udarila blizu nje, pritisk jo ie vrgel v zrak in padla je v rušje. Mislili smo, da je po njej, ali hrešče se je spet vzdignila, odletela v kaverno in se skrila pod ležiščem. Nekaj dni jo ni bilo na izpregled. Potem se je pomirila ter se spet sprehajala po okolici. Prvi sneg je bil pobelil vrhove RoHibo na in njegovih sosedov. Bili smo prepričani, da ob nastopu pozne jeseni ne bo napadov. Nestrpno smo čakali, da nam dovolijo nekaj dni dopusta. Nekega cfne. v začetku novembra, prinese vojak, ki se je zmenjal na mrtvi ANTON lade kramparice (planinske kavke) v špilji pod Cuklo so ostale brez roditeljev. Streljanje pri zadnjem napadu jih' je prepodilo, pa so zapustile nemirno pobočje Rombona in odletele čez Korit-nico. ' ' Bosanec Milan jih je našel v gnezdu že vse sestradane in na pol mrtve prinesel v postojanko. Od poveljnika do prostaka, vsi so se zavzeli za uebog-ljenčke, jih nahranili in jim v žemamci napravili toplo ležišče. Dve miadici nista prenesli krepke vojaške hrans in s'a poginili, a največja izmed njih se je operila in rastla v veselje vojakov. Sprehajala se je po rovih in stikala no zemunicah. Bila je član posadke. Mara, kakor so jo imenovali, je b'ila vedno dobro negovana, hranjena in okopana. Mari so se ojačila krila in prvič je poletela. Po nesreči jo je zaneslo v žico pred postojanko, kjer je žalostno kričala. Ne meneč se za pretečo nevarnost je vojak na mrtvi straži skočil iz zaklona in pohitel proti Mari, ki pa je pod žicami zbežala na laško stran. Tudi laški vojak je zapustil stražo, skočil za Maro, jo zagrabil, vrgel v zrak h a K A P P U S V večernem mraku smo sedeli na klopici pred kaverno. Z daljnogledom smo opazovali laške provianfcne kolone, ki so prihajale v Bovec. Baterija pod svinjakom jih ni mogla pustiti na miru, da bi iztožile hrano. Poslala jim je nekaj šrapnelov. Tudi Lah ni ostal dolžan, dvakrat se je zabliskalo na Po- straži, s seboj v postojanko hudo ranjeno Maro. Prišla je k njemu na obisk in sedla na zaklon. Laška straža je streljala nanjo in ji odstrelila nogo. Takoj nam je bilo jasno, da je na nasprotni strani druga posadka, kajti prejšnja ji ni storila nič žalega, celo hranila jo je, ako je prišla k njim v goste. Žalostni smo gledali umirajočo Maro. Bili smo preverjeni, da se pripravlja nekaj slabega. Mara >e umirala, čez Rombon pa je tulila in jokala težka granata 28 cm topa iz Neveje ter se pri mostu na Ko-ritnici razpočila. Ni bila samo ena, bilo jih je več. V točnih presledkih so padale vso noč. Lah je zapiral dohod našim municijskim kolonam na Ravelj-nik. Mara je izdihnila. V skrbeh smo sedeli v zemunicah in čakali. Proti jutru je prišlo telefonsko poročilo, da moramo v kaverne. V postojankah naj ostanejo samo posamezne straže. Pred zoro se je odprl pekel. Grmelo je in treskalo iz vseh kalibrov. Ko se je sonce pokazalo nad Vršičem in Bogatinom ter objelo Krn s svojimi žarki, so zaklepetale strojnice. Lah je prešel v napad. V mraku so prišli sanitetni vojaki s pipami v ustih in preklinjali, ker so jih pognali šest ur daleč v hrib po ranjence izpod Cukle. Mrtve so prinesli v doli- Pogled na KRN nico izza Čukle, saperji so ponoči izkopali skupen grob, kamor so položili nad dvajset Bosancev in Maro. N I P O N C I -ARIJSKEGA POREKLA? Plast plodne zemlje je na Nipons-kem tri- do štirikrat debelejša od naše. Ni čudno, da je dežela tako silno rodovitna in daje toliko cvetne krasote, ki je za to pokrajino naravnost značilna. Kakor imajo drugod v grbih leve, orle in druge divje živali, tako ljubijo v tem pogledu na Ni-ponskem cvetlice: l&listna krizantema je v grbu mikada, 141istna krizantema je grb ostalih članov cesarske družine, cvet breskve dobiš v grbih najstarejših rodbin, a za deželo tako značilni črešnjev cvet dobiš v grbu vsakega pravega samuraja (viteza). Že davno je znano, da je Niponska med vsemi deželami najbolj obdarjena z ognjeniki in potresnimi pojavi. Ni redko, da naštejejo tam do 4000 potresnih sunkov na dan, seveda jih večinoma niti ne opazijo. Ker je dežela en sam niz večjih in manjših otokov, je umljivo, da so reke vse razmeroma majhne, zato pa tem bolj deroče — ia velik vir električne energije. Nešte- to je zdravilnih virov, kar v deželi ognjenikov in potresov pač ne more presenetiti. Zanimivo je, da v novejšem času nekateri raziskovalci trdijo, da so morali biti prvi priseljenci, ki so prišli z Melanezije, 10 ali celo 20 tisočletij pred našim Štetjem, iz plemena, ki je v ozkem sorodstvu z današnjim arijskim plemenom. Izvor Je bil nemara obema isti. številne izkopanine in svetla barva, ki jo dobimo še danes pri posameznih niponskih rodovih, bi bile temu dokaz, razen tega pa dobimo v ni-ponskem značaju mnogo sorodnosti z arijskim značajem (žilavost, delavnost, boje-vitost gospodovalnost, nadarjenost za tehnične stvari itd.). Seveda ne smemo prezreti, da ima tudi svoje posebnosti, ki bi Arijce lahko dičile, če bi hoteli. To je pred vsem najbolj hladnokrvno ljudstvo na svetu. Tisti, ki so videli Niponca t bitkah, vedo, kako prezira smrt, a priče katastrofalnega potresa 1. 1923. so se čudile najbolj temu, da niso t dnevih groze videle nikjer niti enega tožečega aH celo jokajočega Niponca. , kc IZ LITERARNEGA SVETA PREKMURCI V SLODNJAKOVEM PREGLEDU Anton Slodnjak v Pregledu slovenskega slovstva (1934) na več mestih obširno govori o slovstvenem delu v obrobnih slovenskih pokrajinah in o preporodnem pomenu ljudi, ki za razvoj slovstva ne pomenijo mnogo. P.onekod našteva vrsto imen brez kakršnihkoli podatkov ali označb — vse bi bilo prav. Toda spričo tega, da Slodnjak posveča Davorinu Trstenjaku v Pregledu (!) slovenskega slovstva celih pet strani, ne morem zamolčati svojega dvoma, ali je ravnal pravilno n. pr. glede prekmurskega književnega dela (o tem morem namreč podrobneje soditi). Nikakor ne bi jaz prisodil vsemu prekmurskemu knjižnemu tvorstvu v dobi 200 let celih pet strani, opozoriti hočem le, da gre za zastopnike politično in kulturno docela osamljenega jezikovnokultumega okoliša, ki so imeli prav zaradi tega svoj narodnostno prepoirodni in ohranjujoči pomen. Grafenauerjeva Kratka zgodovina pove o prekmurskih pisateljih mnogo več kot Slodnjak, saj imenuje Mikloša K ii z m i • č a prvega in najvažnejšega katoliškega pisatelja, ki ga je Slodnjak zamolčal in obenem vse, kar je bilo' za nJim. O Ko* šiču, Kardošu itd. ne najdemo besede, dasi bi dobil pisatelj vsaj prostora za omembo njih imen, če bi n. pr. opustil kak stavek z »baje...« In še pri tem, kar na str. 35—3>6 in 54 omenja, je imel občutno smolo. Imenuje sicer Franca Temlina, Mihala Severja in Štefana Kiiz-miča, toda na str. 54 pravi: »Prekmurci so dobili sedaj (!) Kiizmičev Nouvi zakon (1818. 1.) ter več katekizmov, molitveni-kov, abecednikov in tako imenovano malo biblijo.« V »Opomnji« je to ponesrečeno formulacijo vsaj toliko popravil, da gre za drugo izdajo Nouvega zakona in 1817. 1. — toda čemu omenjati 2. izdajo, če ne omenja še ostale tri? Kako pa naj ob-mejimo njegov »sedaj« glede na naštete vrste, je zelo nejasno. Po kontekstu sodeč gre za čas okoli 1820 — iti pa moramo vsaj dO 1780, ko najdemo že vse te knjige »na svetlo dane«! Gre za to, da take »malenkosti« tvorijo celoto, za sorazmerje imen in dejstev ter ne na zadrnje za to, da slovenska slovstvena zgodovina ne ostane — četudi le glede Prekmurcev! — tam, kjer je bila pred 70 leti, ko je pisal Božidar Raič precej točno in izčrpno o tem predmetu. Vilko Novak CARL SPITTELER Nedavno je poteklo deset let, odikar je prem/inul baselski pesndk Spitteler, eden izmed največjih lirikov 19. stoletja, zaslužen tudii kot iskren rodoljub. Ob začetku svetovnega požara so se njegovi rojaki! zavzeli za stvar zaveznikov, a mno- CARL SPITTELER gi so potegnili z osrednjima velesilama. Tedaj je 14. decembra 1914 nastopil Spitteler in z znamenitim govorom v Curihu potegnil vse Švicarje v dobro smer, zdru-živši Jih okoli federalnega prapora. Ta-čas je pesnik — dotlej skoro popolnoma neznan — zaslovel po deželah francoske govorice. Dela njegova pa med francoskim občinstvom še vedno niso tako razprostranjena, kakor bi zaslužila. Prevod »Prin-temps olympien« še zmerom čaka založnika. Samo lažja dela, na priliiko »Souve-nirs de jeunesse«, so našla krožek čita-teljev. Kakor njegov vzornik Raoine, kakor vs.i klasiki, se je Spitteler navdihoval ob antični umetnosti. Toda po zgledu svojega bazelskega rojaka slikarja Bocklina je po svoje pretvarjal bajeslovne osebe. Iz njih je napravil simbolična bitja, človeške like z globoko in pretresljivo resničnostjo. Njegov »Prometej« je ustvarjen po njegovi lastni podobi: to je človek, ki hoče ohraniti svojo dušo neokrnjeno, zato a« sprejme nobenega nasilja, pa najsi pride to od koderkoli. To je človeška vest, kd se upira pirotd siepi, neumni usodi, ho-teč ostati po vsaka ceni zvesta svoji osebnosti. To je nekak« človek in pol, živeč ob robu diružibe in nastopajoč ob skrajni uri, da reši človeško čredo, kadar so jo brezvestni pastirji prignali na rob prepada. To je liik pristnega voditelja, ki nima nič demagoškega na sebi; ves njegov ugled je osnovan na njegovem brezmadežnem in kremenitean značaju. Spitteler je dobil spomenik, ki pa nI zadovoljil vseh duhov. L. S(avary) ga je (Tribune de Genčve 5. I. 35) označil kot smešnega, čeprav ga je zasnoval velik umetnik. Modrica, ki telovadi na zamišljenem možu, z nogami v zraku, naj pomeni, da ima Spittelerjeva lirika velik polet? Ali naj namiguje z nogami (jam-bes) na njegove jambe (aambes)? A. D. NOVE KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo: VLADIMIR L.EVSTLK: DEJANJE. Izdala ln založila Vodnikova družba v Ljubljani 1934. str. lfiB. VINKO BITENC: SONČNE PEGE. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani 1991. str. 108. MARTIN MUC: SKOZI SIBIRIJO. Zgode ln nezgode slovenskega vojaka v svetovni vojni, IT. del. Izdala in založila Vodnikova družba ▼ Ljubljani 1034. str. 188. VODNIKOVA PRATTKA 1935. Izdala m založila Vodnikova družba t Ljubljani, str. lilfi. NAŠ JEZIK KAJ POMENI »SODOBEN«? Sodoben znači — komentar o tem je prinesel že tednik Slovenija — neko dobo glede na istočasen, vzporeden dogodek ali osebo. Ako se nanaša doba na današnje dogodke, tedaj je edino pravilno »Stebri današnje ali sedanje kirurgije«, kakor je to tudi mišljeno (žis!). Rečemo lahko: Prešeren in sodobniki, šuklje piše o sodobnikih. čez 50 let bomo lahko rekli n. pr. »Dr. Mirko Cernič in stebri sodobne kirurgije«. Takrat bo ta kirurgija glede njegove osebe ali današnjih dogodkov (oziroma za tedanje pokolenje) sodobna, danes pa je današnja prav tako, kakor je bila kirurgija v Billrothovem času z ozirom nanj sedanja, danes pa je za nas sodobna. * To mnenje je uredniku sporočil zdravnik dr. M. Kremžar. Kakšna pa je' javna zavest o sodobnosti? Vprašal sem celo vrsto znancev, kako razumejo ta izraz. Vsi so mi brez obotavljanja odgovorili: sodobno je, kar se godi v našem času. Tako mislijo vsekakor tudi ustanovniki mesečnika »Sodobnosti«. Ristič - Kangrgov »Rečnik srpsko-hrvat-skog i nemačkog jezika« (Beograd, 1928) ima n. pr. pod značko: savremenik = Zeitgenosse; pl. savremenici = Mitzeit, Mitwelt. Francoski slovar Hatzfeld - Dar-mestetter pravi: les čvčnements contemporains, qui ont lieu de no-tre temps, t. j. sodobni dogodki, ki se vršijo v našem času. Knjiga »Le Roman contemporain« razpravlja o romanu našega stoletja. Takšno rabo besede »sodoben« bi mogel pokazati iz vseh jezikov, ki so mi dostopni. Kadar jo izgovorim, velja zame. Ako je dr. černič podpisan, se sodobnost nanaša nanj in njegovo dobo. če pa jo želim zvezati s kakim drugim časom, moram ta čas vselej označiti. Sodoben je torej soznačnica (sinonim) za: današnji. Upam, da ne vstane nikjer poboljšar, ki bi hotel vedeti, da »dan današnji« velja samo 24 ur. A. D. r ' ' ★ O istem vprašanju poroča prof. Iv. Ko-Sti&l; Res je, da adjektiv »sodoben« nima (in ne more imeti) drugega pomena kot le »istočasen«. Ce bi znali n. pr. gg. ustanovniki »Sodobnosti« dobro nemški (morda znajo?), bi se jim lahko reklo: »Izvolite prevesti naslov za poskušnjo v nemščino: »D i e Gleichzeitigkeit« — pa se boste prepričali, da se bo zdel naslov Nemcem komičen, ker ne pove nič več kot »Istočasnost«, ln to je »relativen« pojem — kakor n. pr. podpornik, nasprotnik. — Koga podpira? Komu je nasproten? Komu ali s kom je »sodobna lirika« istočasna? Tudi ,az menim, da je v takih primerih na mesiu le izraz »današnji« ali »sedanji«. Najbrž se gospodje sklicujejo na sh. pridevnik Scivremen (ali suvremen), ki ga nekateri tudi že rabijo (če se ne motim) v pomena »moderen«, kar je pa po mojih mislih in po mojem jez. čutu logičen pogrešek. KNJIGE IN REVIJE OB KOJCEV1 KNJIGI ŽIVLJENJA N adaLjevanje Toda povrnimo se zopet k osrednjemu predmetu, k naukom, ki nam jih proži Učbenik življenja. Bodimo sprejemljivi za vse morebitne lepote in dobrine, ki naj jih s posredovanjem tega toli obetajočega spisa prejmemo, zlasti pa ne podcenjujmo truda, ki ga je imel avtor s sestavo knjige, ki naj nam odpre pot k sreči. Ker je pisana nalik spisom, ki minevajo naravo-znanstvo, gibajoč se pri tem na tleh življenjske filozofije, kjer je možno vsevprek debatirati o slučaju, sreči, usodi in bogu in ker primerjave z naravoznanstvom ne vzdrži, si jo oglejmo h koncu še iz plati čistih duhovnih ved Tudi iz tega vidika ogledano, jo ni mogoče primerjati z znanstveno, na logičnih sklepih zgrajen: tvorbi misleca, dasi je pisana z resnim namenom, z neomahljivim prepričanjem ter dobro voljo. Primerjajoč jo z mnogimi slični-mi tvorbami, moremo izreči o nji le to, da je kljub vsem obetom precej prazna, kljub vsem sklepanjem neorgansko in pojmovno nedognano zgrajena Ona prav jasno dokazuje, da je od prakse čudodelnega zdravnika še precejšnja pot do objektivnega psihologa. Delo »psihologa« bo torej delu »zdravnik« prej škodilo, nego koristilo. Zaključni nauk kr.jige, ki ga moremo povzeti v besedah: mir, stradanje, nobenega mišljenja, nobene volje, ne bo odpravil zla in bede s sveta. Saj nalikujs statično-mirno zadržanje človeka, ki ga Knjiga življenja uči, vse preveč zadržanju rastline, da bi bilo lahko razumljivo ljudem razgibanega 20. stoletja. Morda bo razumljiv brahmanu ali budhistu. torej prebivalcem dežele, v kateri ima svoj izvor. Da pa bi bil stoiku pozne antike povsem nerazumljiv, spoznamo že pri površnem pregledu Dnevnika Marka Avreli- ja. Včasi avtor ne uči, ne razlaga, ampak lagodno pripoveduje. Takrat nam posreduje nekatera spoznanja, ki sicer niso nova, so pa vendar edine lučke v knjigi Da spoznanja niso nova, nas ne moti. kajti »vse, kar je pametnega, je bilo že premišljeno: potruditi se moramo le. da vse še enkrat premislimo« (Goethe). Ali pa lahko z Una-munom rečemo da so zato vnovič zapisana, ker še niso bila dovolj premišllena ali ker so še vedno tehtna. Prav carlyl3ko iz-zvenejo stavki; »Namen človeka ni v bo- lezni, lenuharjenju in sanjarjenju, ampak v vztrajnem zasledovanju življenjskih ciljev, v delu. Delo kali, delo osrečuje, zadovoljava, razveseljuje, zdravi. V delu doživimo sedanjost, v lenuharjenju in sanjarjenju si želimo boljšo prihodnost, ki je ne bomo nikdar doživeli.« Dasi postajajo iz avtorjevega zornega kota mnoge splošne »resnice« banalne in medle, nam dajejo vsaj impulz, da o njih premišljujemo. »Skoraj vsi upokojeni uradniki zbolijo in kmalu umro. Zakaj? Ker nimajo več dela, ker le premišljujejo v prazen nič, negujoč občutek starosti in bolehnosti. V brezdelju je smrt, v delu življenje. Naj se rajši lotijo novega dela in njih žalostno hiranje se bo spremenilo v življenje, v podvig«. Ta dva primera nam povesta dovolj o proroškem načinu pisanja, ki dovoljuje na »Zakaj« množico odgovorov. Tem banalnostim je včasi primešana baudelair-ska neusmiljenost. »Ne pomilujmo bolnike, ker jim tako še zvečamo bolezen«. Vse skupaj pa prepletajo prerokovanja, »da človek bodočnosti ne bo poznal bolezni« (kakšna razlika, če primerjamo previdnega Bolscheja ali Biirgla!), da »močan, robat, zaposlen kmet zato ne zboli, ker nima časa, v katerem bi mislil na bolezni in ker si tega luksuza ne more privoščiti« in ob koncu, da ima vse svoj namen ter ni srečanje bravca z avtorjem le slučaj. Knjiga življenja bo glede na vrednote, ki jih posreduje, koristila le onim ljudem, ki »življenjskega nazora«, vprav onega nazora, katerega predpostavlja avtor pri vsakem človeku, nimajo ter mu morda ozdravila namišljene bolezni. Drugače pa velja zanjo kakor za vse slične proizvode Mark Avrelov izrek: »Ali misliš, da imajo napačna mnenja manj učinka kakor žolč pri zlateničnem ali steklira pri stek-lem?« >M- Adlešič. SONCE IN EIFFLOV STOLP Zanimive ugotovitve so napravili raziskovalci na Eiffelovem stolpu. Z meritvami so namreč dognali da imajo sončni žarki na najvišji stolp svet« tolikšen vpliv, kolikor niti najmočnejši viharji, ki divjajo kdaj okrog njega. Ko sonce ogreva njegovo kovinsko konstrukcijo, se njegov vrh prav odločno nagne na osojno stran. Tako se vrh zititraj. ko je sonce na vzhodu, nagne za 150 mm proti zapadu, potem se obrača polagoma proti severu in je opoldne za 100 mm iz vertikalne lege proti ni emu Zvečer ie potem za 70 mm proti vzhodu, tako malo pač zato. ker žarenje ob tem času ni več tako močno Ponoči se stolp ohlaja in vrača v normalno lego. velika jutranja nagnjenost ie nač v zvezi s posebnim vplivom sončnega žarenja na kovino, ki se je ponoči popolnoma shladila. V* A H -V PARTIJI Z MOSKOVSKEGA TURNIRJA (Igrana v IV. kolu dne 18. februarja) Damski gambit Beli; S. Flohr Črni: Vasja Pire L d2—d4, d7—d5, 2. Sgl—f3, Sg8—f6, S. c2—c4, c7—c6, 4. Sbl—c3, e7—e6, 5. Ddl—b3, Sf6—e4, 6. Lcl—f4, Dd8—a5, 7. e2—e3, Sb8—d7, 8. Lfl—d3, g7—g5, 9. Lf4—g3, h7—h5, 10. c4Xd5, e€Xd5, 11. 1x13 Xe4, d5Xe4, 12. Sf3—e5, Sd7Xe5, 13. Lg3Xe5, Th8—h6, 14. h2—h4, g5—g4, 15. 0—0, f7—f5, 16. Tfl—dl, Da5—b4, 17. I>b3—c2, Lf8—d6, 18. a2—a3, Db4—c4, 19. b2—b3, Dc4—f7, 20. Le5Xd6, Th6Xd6, 21. g2—g3, Lc8—e6, 22. Tal—bi, 0—0—0. 23. Sc3—e2, Kc8—b8, 24. Se2—f4, Le6—d5, 25. Tdl—cl, Td6—d7, 26. Dc2—b2, Td7— d6, 27. Tel—c3, Td6—d7, 28. Tbl—cl, Td7—d6, 29. a3—a4, Df7—e8, 30. b3—b4, &7—a6, 31. Tc3—c5, De8—f7, 32. b4—b5, c6Xb5, 33. a4Xb5, Td6—b6, 34. Db2—b4, Tb6Xb5, 35. Tc5Xb5, a6Xb5, 36. Db4X b5, Td8—d6, 37. Db5—a5, b7—b6, 38. Tel —bi in črni kapitulira. Sprejeti da Beli: Botvinnik m s k i gambit Črni: Lowenfisch 1. d2—d4 d7—d'5 2. c2—c4 doXc4 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Ddl—a4 + c 7—c 6 5. Da4Xc4 Lc8—f5 6. Sgl—f3 Sb8—d7 7. g2—g3 Sf6—e4 8. Lfl—g2 Se4—d 6 9. De 4—a 4 Sd7—b6 10. Da 4—dl Dti8—c8 11. 0—0 Lf5—h3 12. e2—e4 Lh3Xg2 13. KglXs2 e7—e6 14. d4—d 5 Lf8—e7 15. e4—e5 S d«—bo 16. dS—d 6 Sb5Xc3 17. b2Xc3 Le7—dl8 18. Ddl—d4 c6—c5 19. Dd4—g4 Th8—g8 20. Dg4—e4 Tg8—h8 21. Lcl—e3 Sb6—d7 22. Sf3—d2 f7—f5 23. De 4—a 4 Ke8—f7 24. f2—f4 a7—a'6 25. Kg2—gl b7—b5 26. Da4—c2 DcS—06 27. c3—c4 Th8—f8 28. Sd2—b3 b5—b4 29. a2—a3 b4Xa3 30. TalXa3 a6—a5 31. Dc2—g2 Dc6 X g2 + 32. KglXS2 a5—a4 33. Sb3X05 Sd!7Xc5 34. L©3Xc5 T»8—08 35. Lc5—f2 36. Tfl—al 37. Tal—a2 38. Ta3xa2 39. Ta2Xa4 40. Ta4—a8 41. Kg2—f3 42. Kf3—e2 Tc8Xc4 Tc4—c2 Tc2Xa2 Kf7—«6 Tf8—f7 Tf7—d7 Kg6—f7 kapitulira Rešitev problema 115 1. Tc3—h3. ŠAH V OSNOVNI SOLI Prvikrat se je uvedel v osnovni šoli v Jenduesborne-u na Angleškem obvezni pouk v šahiranju. Tamkajinji ravnatelj trdi, da to delo razvija učencem razum. ZA BISTRE GLAVE 223 Za ljubitelje kajaškega športa Ali je mogoče, da dosežemo neki kraj, ki leži po reki navzgor, s kajakom hitreje, če se peljemo deloma navzdol in ne samo navzgor? 236 Da uganeš neko število Poljubno število naj si nekdo iz družbe zapiše, ne da bi ti ga povedal, potem naj izračuna razliko med tem številom in drugim, ki ima iste številke, toda v drugem vrstnem redu. Iz te razlike naj zbriše eno številko, potem vsoto številk itd., dokler ne dobi števila z enim mestom. Če ti to število sedaj pove, zadostuje, da ga odšte-ješ od 9 in že dobiš številko, ki jo je izbrisal. Kako to? Resitevk št. 234 (Ura opolnoči) Trenutek polnoči je tako rekoč matematična časovna točka brez razsežnosti. Neskončno majhna je verjetnost, da bi kladivo oziroma istotakšna časovna točka njegovega udarca padla baš v trenutek polnoči. Praktično lahko rečemo, da ura opolnoči sploh ne bije. .Vrgel ga je! (izrezanka) Nekdaj in sedaj Teta se čudi potratnosti nečakinje: » ... in sploh, ko sem bila v tvojih letih, sem hranila težko prisluženi denar ter ga skrivala v nogavici...« »Ampak, teta, — zakaj prav tam, kjer ga lahko vsak vidi?« Poboljšan je »Torej, gospod Dimnik,« pravi gospodinja, »ali morate plačati ali pa se morate izseliti.« »Prav rad, gospa Obermajerjeva. Hoje dosedanja gospodinje so zmerom oboje zahtevale!« Novo hranilno sredstvo .j Oče: »Kaj pa delaš, Martica?« Martica; »Obleko svoje punčke barvam v rdeče.« Oče: »Kakšno sredstvo pa uporabljaš?« Martica: »Pivo.« Oče: »Kdo ti je pa rekel, da bo po pivu rdeča?« Martica: »Mama. Včeraj Je rekla, da je tvoj nos po pivu zmerom bolj rdeč!« Po desetem deciju Picelj se maje proti domu. Klobasičar; »Vroče hrenovke, vroče hrenovke!« Picelj: »Hop! Zelo veseli — moje in.e je Picelj!« Srečen dan »Zakaj si pa tako vesel?« »Danes sem imel srečen dan!« »Kako to?« »Dopoldne sem šel po deželni cesti, ko je zdajci pridrvel neki avto in povozil gos. Pobral sem gos, voznik pa mi je vrgel še 50 dinarjev!« NOV NAČIN ZA POGON AVTA Dobri dohodki »čeprav ne zna posebno slikati, vendar ima zmerom dovolj posla.« »Baš zato. Slika samo grde dame, ki jih tem bolj pozna, čim manj podobne jih slika!« Tovarištvo »Papa, kaj je tovariš?« »Tovariš je mož, ki dela isto kot jaz.« »Potem je stric Albin tvoj tovariš!« »Zakaj neki?« »Ker tudi on poljublja našo služkinjo!« »No-no-no... zdaj pa-pa po-poskusi še enkrat jecljati... pa-pa bo-boš videl, k-kaj b-bo!« (»Politiken«) Navpik: 1. deležnik glagola »napipati«, 2. pozdravljena, Nev& (latinsko), 3. rimski hišni bog + plug zemlje, jutro, 4. priimek na Dolenjskem (se začenja kakor latinski naziv za čebelo) + smojka, poljski pridelek, 5. a ne premena, 6. japonska svilo-prejka, 7. os (množina) + zanikan glagol »biti«, 8. samoglasnik -f oblika glagola, »miniti«, 9. močno žganje, v Franciji in Angliji tudi taffia imenovano + veletak v vzhodni Aziji (zveni kot francoska beseda za ljubezen), 10. kratica za angleški davčni urad Inland Revenue Office + blazni, 11. ime ciganke v noveli politika Ivana Puclja, priobčeni 1. 1911 v »Ljubljanskem Zvonu« + rega, razpora, poč, vraska, 12. moško krstno ime + selo, 13. e, če ne mara, 14. pridevnik istega izvora ko »sinji, sijati« + dalmatinski otok, znan po vinu. Vodoravno v srednji vrsti: največja črka -f priimek svetovnega šahista, ki pa se je nedavno na turnirju v Hastingsu pokazal »švahista«: dobil je zadnje, deseto mesto + dajalnik osebnega zaimka 1. osebe v množini + topi (nori, v vodo pogreza, se v vodo podurne, srbohrv.). Vse vrste se enako čitajo v obe smeri. 1 2 3 4 5 1 ' 8 9 | 10 11 12 ( 13 14 1 ■ REŠITEV KRIŽ AL J KE v št. 13 jej, ratar, goli log, nese jesen, nadodan, Saipas, Nin, UJU, monorA.m, eje, did, sepes, Simonie, Mate je tam, kar Irak, rotor, tet. — Etijopijo ji pojite. anekdote , Mo 2 duha Mohamed nese dve pečeni goski za pašo: kot bakšiš ali davščino v blagu, to se ne ve. Ker je lačen, izpuli po eno bedro vsaki gosi ter ga poje. Drugi dan, ko sta bili gosi snedeni, pasa jezen pokliče Mohameda: >Pes, upal si si, ponuditi mi gosi, ki imajo eno samo nogo?« »Gospod, vse gosi imajo le eno nogo. Kar poglej!« S tem pokaže jato gosi, spečih na dvorišču. Vse živali stoje na eni nogi. Paša zaploska. Gosi se zbude in obenož pobegnejo. »No?« jekne paša. »No,« odvrne Mohamed, »preden si pojedel moji goski, si gotovo pozabil tleskniti v dlani!« Paša je bil razorožen in ni mogel besneti. Otroci Sloviti pianist Eugen d'Albert (roj. 1. 1864) je bil že večkrat oženjen, ko se je vnovič poročil z ameriško pianistinjo Terezijo Carreno, kd je tudi že tretjič stopila v zakonski jarem. Tako sta pač vsak iz prejšnjih zakonov pripeljala nekaj potomstva s seboj; ker sta imela nato še svoje, je bil v hiši velik hrušč in trušč, najtežje pa je bilo vedeti točno, v kakšnih sorodniških odnosih so si ti otroci med seboj. Kadar so se otroci sprli, je d'Albert kar pobegnil in prepustil pomir-jevanje svoji energični ženi. Tako je nekoč ušel z otroškega bojišča v svojo sobo in zaklical ves obupan: »Tereza! Pomagaj; moji otroci in tvoji otrooi pretepajo naše otroke!« Zadoščenje V neki pariški kavarni, je. angleški dramatik Bernard Shaw e poznal znanega igralca, ki je napisal tudi nekaj povprečnih gledaliških komadov. V razgovoru je Shaw izrekel nekaj ciničnih opazk o pariških gledališčih, kar je ognjeviti igralec občutil kot žalitve. Zato je nenadoma vstal, vrgel Shawu vizitko in odšel, ne da bi rekel še besedico, iz lokala. Igralec je dva dni zaman čakal sekun-dante. Tretji dan pa je izvedel v gledališču, da je ajegov nasprotnik oddal sprejeto vizitko pri blagajni. Pod imenom pa je še pripisal: Velja za dva prosta sedeža v parterjiu! Br. Zvvtiener: Prva vožnja z avtom