CJospodarske mstl lz vinskega trga. Trgovina na domačem trgu bi biia lahko nepTimerno boljša. S Čehoslovaško navzlic povpraševanju ni mogoče skleniti večjHi kupoij. V okoKci Vršca notirajo 9odstotna bela vina 5-~5.25, 9.5 %na bela 3.50 —5.75 din., 10% na črna viina pa približno 4 din. 1 liter. Na Hrvatskem se plačujejo bela \ina iz Zagorja po 5 in več din., v Srenvu bela vina celo flo 7—8 din. V Sloveriji se cene meivjajo. V Mariboru kupujejo srednjo kvaliteto po 7.50—8 din., belo boljše vrste 9—10 din. Ljutomerška vina notirajo 8—9 din., boljše vrste 10—11 din, Crna vina ne gredo v pramet. V Avstriji je p/oložaj neizpremenjen. Korkzum bi bil lahko večji. Cene se gibljejo za vina iz leta 1924 med 80 in 90 grošev liter. Tudi na Madžarskem položaj ni zadovoljiv. Nekatere tvidke v Budimpesti skušajo izvažati vino v Avstrijo. Cene notirajo po vinogradilh: Kečkemet 11.5% 700—750 mk, Blstnto iezero 700 -8O0, Tokaj 12—145% iz leta 1924 1000 mk. Na Čehoslovaskem je položaj nefepremenjen. V okolici Bratislave notirajo vina iz lete 1924 7.5O—8 cK, v okolki Baa-egsara 5—6 6K liter. Vinarsko društvo za okraj Gomja kadgoria naienanja, da se vrši redr.i letni občni zbor dne 3. maja, t. j. v nedeljo, ab 8. uri zjutraj, v gostilni Karbo§ v Gornji Radgoni. Predava priznani vinarski strokovnjak. Clani ii\ spJch vsi vinogradniki, pokažimo, da se zavedamo važnosti naše vinoreje! Kmetijska shoda.V nedeljo, dne 26. aprila, se vrši Jcmetijski shod in sicer dopoldne v Sl. Bistrici, p>opK;ldne pa na Crešnjevcu. Predaval bo g. Ivan Skrlec, posestnik v Vičancih pri Veliki Nedelji, a naprednem kmetijstvTi. Vabljeni so vsi kmetskega stanu: možje in žeae, stari in mladi. Kažite, da se zanimate za napredek v lanetijstvu! Mariborski trg. V a;boto, dne 18. t m., je bil trg pre cej dobro preskrbljen in obiskan in tudi promet je bil okoli 10. ure zelo živahen. Vsled hladaih dnevov, ki so bili zadnji čas, je prišlo celo 37 slan.jaar|ev na trgf čeTavno je ajihov čas že končal. Ti le so prodajali mesio še vedno po prejšaji ceai in sicer svinjiao po 20 do 35 din., slanino po 20 do 30 din. in drot> po 20 din. 1 kg. Domači mesarji pa so prodajali govediao po 15 do 17.50 dia., teletino po 20 do 23 in svinjiao po 20 do 22 din. kg., drob pa po 10 do 12 din., aoge po 4 do 5 dia., klobase pa še vedno po 25 di: 50 din. in prekajeao meso po 25 do 40 din. kg. Drugače pa je postalo po prazaikih vse malo ceneje. — Perutnina (okoli 600 komadov) po 15 do 50 din., goske in race po 60 do 80 din. ia purani po 80 do 120 din. komad. D):mači zajčki po 8 do 40 din. Kozlički (okoli 40 komadov) po 50 do 100 din. Kanarčki po 25 din. Grlice pa po 75 din. par. Krompir, sadje, zelenjava in druga živila: Cene so bile krompirju po 9 do 10.50 din. meraik, jabolkom 3 do 8 din., hruškam 8 do 14 din. kg, limonam 50 para db 1 di«. pomarančam 1 do 3 din. komad, čebuli 3 do 6 din., česaju 5 do 12 din., sigam 6 do 12 din. vervec, kislemu zeljit 3 do 3.50 dia., kisli rept 2 dm.r stročnemu grahu 12 din. kg, jajcam 1.25 do 1.50 din. komad, mleku 3 do 4 din., bučnemu olju 22 do 26 din. l. 'ftiaslo je ostalo pri prejšnJJ vlsoK cent in sicer se je prociajalo sratovo po 55 din., kuhano pa po 60 din. 1 kjj. i— Lončena in lesena roba: Kupčija je bila majhna, ker jRfimičanov še ni nazaj. Cene so bile tudi nižje in sicer po 60 para do 120 din. komad.Leseni ročni vozički so se ^prodajal! po 125 do 800 din. komad. — Seno in slama ne mariborskem trgu: V sredfa, dne 15. t m., so kmetje pripeljali 4 vozove sena, 1 \<^t otave in 3 vozove slame, v soboto, dne 18. t m., pa 12 vozov sena, 4 vozove otave 2n 6 vozov slame na trg. Cene ao bile senu 70 do 100 dh^, otavl 60 do 80 din., slami pa 50 do 65 din. za JIOO kg. Okoli 11. ure dopoldne pa so vsakokrat cene padle, ker so ljudje s senom in slamo še založeni. Nekaleri so ponujali seno celo po 50 din, za 100 kg sanvo aato, da $a sprevijo v denar. v Mariborsko Sejmsko poročilo. ISfa svmjsld sejem dne «7. 4. 1925 se Je pripeljalo 271 svinj in 5 koz, 2 kozliča. Cene so- bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 1 feomad 62.50 do 100 din., 7 do 9 tednov stari 125 do JfiQ din, 3 do 4 mesece stari 225 do 325 din., 5 do 7 tnesece stari 470 do 560 din., 8 do 10 mesecev stari f20 do 850 din., 1 leto staii 1200 do 1300 din., 1 kg ilve teže 13 do 14 din., 1 lcg mrtve teže 16.25 do 17.50 dtn, koeliči konvad 37.50 dm Prodalo se je skupaj 158 jtonador« ••; 4" *"*' ŽITNI TRG. Amerika še vedno obvladuje naša žiitna tržišča. Ker •bm ameriških borzauh žito vedno svoje cene menja — da«ee padajo, jutri se zopet popravljajo — vlada tudi na naših tržiščih nesigurnost. Radi tega je promet malenkosten, krijejo se le najnujnejše potrebe. Amerikanska pšenica ]e še vedno cenejša od naše in nek&teri mlini se jjskrbujejp z njo, dasiravno Jih plaši vedno menjanje cene, •iako se jea pr. v prošlem tednu ponujala ameriška pšenka franko Postojna po 4.30 dkn, dan na tlo pa je zopet padla na 4.10 din. Razlika pri cenah kilogramu je v iekvi 24 ur že 30 para in to pri vagoaskih nakupJh že nekaj pomeni. Dalje prihaja v poštev za banetske mline draga tovomina od Postojne do Banata, radi tega konkurira našim ndevskifm izdelkom amerikaaska pienica in moka saimo v Stoveniji, v Hrvatskem Primorju, Cmigori, Dalmaciji, kan«>r se uvaža po morju. Koruza se izvaža. v manjši mno2ini na Ogreko in v Avstrijo. Čene se niso mnogo spremetulle. Vobče vlada v trgovini z žitom veliklo mrtvilo in večje spremembe bodo na&tale šele po poteku nove žetve. Vsekakor nam bo pa ostala Amerika še nadalje nevaren konikurent in cene našega žita se bodo morale prilagoditi amedkanskim, če bonti hoteli, da inozemstvo še nadalje 'kupuje naše žito. Drugače je s poljskimi pridelki, katere prideluje in jfevaža po večini Slovervija. Krompir in fižol se bodeta lahSto vedno prodala v Avstrijo in Italijo, ker te prideiuje le malokatera inozemska država v toliki meri, da bi Jih lahko feražala. Na ljubljanski' btorzi se prodajajo sedaj poljski pridelki *ta iito sledeče: Pšenica avstraska 4.50 din. za 1 kgt amerikanska franko Postojna 4.10—4.40 d^rv., koruza iz Medžimurja 2.15—2.36 dia., krompir za izvoz, postavljen na iposta|6 SpUje, 130 din. za 100 kg. Otrobi pšeaični 192— 215, fiiol beli franko slavonska postaja 275—300 duv Na ianvatskem žitnem trgu se prodava koruza po 170 din., moka nularica po 7—7.10—7.25 din., štev. 2 po 6.60 d, SL 5 po 6 din., št. 7 po 3.50 din. Pšenični zdrob (gris) po 730 din., koruzi\a moka po 3 din., koruzni zdrob po 3.50 An., otrobi po 1.75 din. Pri nas so cene primemo draije, iker rooramo k temu še priračunati pi-evoznino. Kruh je v Banatu: beK po 6 din., polčrni po 550 din. in črni po 5 din .za 1 kg.  h lesnega trga. Od našcga zadnjega poročila nimamo »aznamovatl bist\-ei\ih izprememb aa lesnem triišču, poCebrto Se, ker je radi velikonočnih pracnikov bilo le malo ftupcev in bi bilo beltižiti večje zai\in\inje samo za hrustowe plohe in frizer katerih bi se lahko prodalo vsako koli(Łiivo in še po dokaj uigodniih cenah. Od stavbnega lesa ^e izvaža zadnje čase nekoliko več :n to posebno tesanega Sesa raznih dunenzijv za katerega so cene še koiikor tolrko povolpve, rc^nega Jesa se pa radi neugodnlh cen producini vedno nvanj in se večjih sklepov sploh ni napraviio. Nekaj več zanimanja vlada še za bukl:v rezan les in se za parjene bukove plohe, bukove palice in morale plačuje še dostl dobre cene. V ostalem pa ktošnje leto zaostaja za Zivahnhn izvozom v lanskoletni spomladaiiski sezoni, konzuma v tuzemstvu vsled slabe gradbene delavnosti splch skoraj ni nobenega. Vrednost denaija. AmeriSki dolar stane 61 do 62 din^ franaoski frank 3.23 do 3.28 dia., italijanska Ika 2.53 do 2.56 din., čdioslovažka krona 183 do 186 din., angleški funt 296 do 299 din., nemška marka 14.75 do 14.89 din., evstrijski šiling 8.65 do 8.85 dm. V Curihu av>ša wedoost dinarja 8.38 centimov. Gena I-D in pošto.ina.—- Liftna knjižica ima v zaftetkn navodilo, kako zvoniti, potem pa molitve strežnika pri sv. maši s kratkimi navodili pri posameznih delih, kaj je opravilo strežnika med sv. ipašo. Odgovori strežnika so pisani v slovenskem pravopisu, da se jih lažje pravilno nauči izgovarjati. Ker se je po laki knjižici že mnogo vprašalo, je Tiskarna sv. Cirila s svojo izdajo gotovo innogim uslregla. Cena je izredno nizka, tisk lep iu razločeii. »Šunii, šumi Drava . . . « črtice iz mariborske zgodovine, pravljice in pripovedke iz mariborske okolioe in dmgod. Zbrala Elza Lešnik. (Girilova kujižnica XIII. zvezek.) iVIaribor 1925. Natisnila in zaiožila tiskama sv. Cirila v Mardboru. Mala osmerka, 40 slrani. Cena 5 D ijB poštniaa. Kakor pisateljdca na 38 stratu omeiu, je knjižica v prvi vrsti namenjena mladini osnovnih šol v Mariboru in njega okolici. Knjižica je razdeljena na tri dele: I. Crtice iz mariborske zgodovine z 10. točkami; II. Pravljice dn pripovedke iz mariborske okolice: 10 črtic iz krajev ob Dravi in mariborske oblasti severni del; III. Pripovedike in pravljice iz drugili krajev, 6 črtic iz južnega dela mariborske oblasti; samo zadnja: Sovražna brata v Rajhenburgu, leži izvcn omenjenega okvirja. Vse frrtice so v lepem, tudi mladini razumljdvem jeziku pisa,ne; tudi zgodovinska snov v I. delu je s pravljicami prepletena. Turškim bojem so 4 črtice I. dela posvečenc, iz drugega dela dve. Knjižica je jako priporočljiva in.mislimo dabodo učitelji pridno po hjej segali in jo širili nied mladino. — Kakor pisateljica pripoveduju str. 11 in pred.njo že dmgi, n. pr. Janisch, Hist.-top. Lex. II 200, so Mariboržani cerkev sv. Barbare na Kalvardji sezidali L .1681; Cerkveni letopis lavantinske škofije pa navaja 1 1861.; ker je zadnja letnica gotovo tiskovna pomota (zamenjava žtevilk 6 in 8), bi se naj y C. 1. že enkrat popravile, ker moti čitatelja. Lj. Slovenske gorice. Opis. Sestavil M. Ljubša. (Cirilova knjižnici XIV. zvezeik.) Maribor, 1925. Tisk in zaloga Tiskame sv. Cirila v j\tariboitL Mala 8°, 79 straui. Cena 7 D in poštnina. jKnjiga je ponatis \z »Straže« koncem 1. 1924 in začeliom leta 1925 in obsega nekatera pisateljeva predavanja iz leta 1916 in 1917. Je samo torso, ker obsega samo: Ime »Slov. gorice«, njih obseg, razdelitev, velikost, površino, naravne pridelke, obrtnižtvo, prometne razmere, prebivalstvo in konečno sodbo tujcev o lepoti Slovenskib goric. Nadaljevanje »opisa« prepušča pisatelj mlajšim močem, ki imajo več časa in virov na razpolago. Pa tudi to, kai1 pisatelj v knjigi nudi, bode marsikoga zanimalo, posobno učitelje in učečo se mladino, ker je porabil za spis razne vire, ki dandanes niso vcdno na razpolago. — K opazki na str. 78. bi radi sledeče pripomnili, posebno k poglavju o narodopisju. Žal, stari običaji in navade med Ijudstvom vedno bolj in bolj izumirajo. Ne samo izumirajo, tudi pozabIjajo se. Skrajni čas je, da vse to zberemo in zapišemo. Kajpada je treba ža njitoi poizvedovati, kar najlažje storijo učitelji ia duhovn5kL V narodopisnem oziru ne smemo pozabiti na velikanski pomen v kulturnem in narodnem oziru našib primicij, fcakor so se nekdaj obhajale posebno na Murskein polju in v Slovenskih goricah. — Rnjižici želimo obilo uspeha in kmalno nadaljevanje od katerekoli strani. Cejia je primfcroma jako nizka. Nove šmarnice za L 1925 so izšle v tiskarni sv. Cirila v Mariboru pod naslovom: M a r i j a n a š a 1 j ubezen. Spisal jxh je veleč. g. dt. Ivan Žagar, župnik v Dobju. Stanejo s poštnino vred 21 dinarjev. Častilci Marijini, sezite po njih! ,»¦>>; "S i'ii i ,r'<v .j7* Kolje kolje Mie! Kdor hoče dobro vino pit, Priskrbi naj si kolje. Kef trs, ki je na kol ovit, Da viince mnogo btelje. Ker dobra vinska kapljica, Visoke cene dviga. .i 'T'; Dolžnost je kmete vsakega, ' Da se za kolje briga. Tem v Razlagovi ul'ci, Žtevilo dvajset in pet, Pri Gniliku kolje se dobi, Kolk hioče Iido imet. NOVE KNJIGE. Ministrant ali strcžnik pri sv. maši. Maribor, 1925. tTisk in zaloga Tiskarnt sv. Cirila v Mariboru. 16°, 19str.