POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Posamezna številka 4 din. GLASILO SLOVENSKIH •:• RADIJSKIH * POSLUŠALCEV OB 60 LETNICI OTONA ŽUPANČIČA V nedeljo, 23. t. m. bo vsa slovenska javnost praznovala življenjski jubilej največjega svojega živega pesnika, namreč 60-letnico rojstva Otona Župančiča. Redki so pri Slovencih pisatelji, še redkejši pa pesniki, ki bi doživeli tako zrelo sita-rost v polnem razmahu svojih sil in v največjem mojstrstvu slovenske be sede. Oton Župančič doživlja zdaj ta svoj praznik, ki je tudi praznik vsega slovenskega naroda, katerega slavo in ime je raznesel po širnem svetu ter katerega slovensko besedo je dvignil na nedosežne višine in izbrusil do zadnje luči. Kot ob šestdesetletnici in še bolj se bomo Slovenci ob tem jubileju strnili ob živi pesmi svojega pevca, ki ga nam je dal Bog, da ob vseh gmotnih življenjskih skrbeh doživimo ob pesniških navdihih tudi čar lepote in bližino duha, ki buči v pesmih. Kako svečano in s kako ljubeznijo bi proslavljali Prešerna, da živi med nami tudi v svoji telesni podobi, da bi čutili dotik njegovih rok, tistih, ki so s 'tako boljo »ubiral® strune miloglasne.«- Toda med nami živi dedič njegove muze, veliki pe-snik Oton Župančič, ki ga zato v imenu večne poezije in slovenske pesmi še posebej pozdravljamo in mu želimo mnogo plodnih let v slavi in zavesti, da je dal svojemu narodu, kar je imel najlepšega - živo pesem svojega srca! Oton Župančič, rojen pred šestdesetimi leti na skrajnem obrobnem koncu Slovenije, v belokranjskih vi-nicah ob hrvaški meji, je stopil v središče slovenskega naroda s pesmijo, v kateri je slovenska tvorna moč zopet zaživela v vsem svojem lesku, že v gimnaziji v Ljubljani se je poskušal v pesmih, še ko se je kot eden prvih občudovalcev mladega dr. Kreka zbiral k njegovim ukrajinskim in panslovansktm pogovorom. Od tam je zavela v slovenski moderni nov val hajdamaških dum in popevk, ki so tako značilne za rojstvo nove slovenske lirike, novo čuvstvo, novo hrepenenje in nova objestnost, kar vse se tako loči od okorele Aškerčeve didaktične polemike, ali od sentimentalne Gregoričeve poeziie. Iz »Vrtca« in »Dom in sveta«, katerima je bil v njihovih početkih dober sotrudnik, je zrastla njegova prva otroška zbirka »Pisaniee«, ki je danes tako redka kniiga in iz katere je pesnik tako malo pesmi prevzel v svoio izbrano antologijo. Župančičeva pesniška pot se prav za prav zamenja z njegovo modernistično pesniško zbirko »C a -s a opojnosti«, nastalo Iz dunajskih in pariških »absintskih veče- rov«, iz vala tedanje napol romantične napol liberalistične dekadence, iz erotičnega opoja strasti in življenja, iz lahkotnega čustva, iz objestnega veselja nad premaganostjo stare konvencionalnosti in iz sproščenosti vsega, kar je stara klasi-stična estetika terjala od »bogona-darjenega pesnika«. Kakor »čaša opojnosti« velja danes za lahkotno in v vsem še neprečiščeno delo, ne zgoščeno po besedni tvornosti in ne dognano po človeški strani, je vendar in bo ostala kot temeljni kamen slovenske modernistične revolucije 1. 1899, ko je nov rod slovenskih umetnikov, znana slavna četvorica Kette, Murn, Cankar in Zupančič stopala na plan, da preoblikuje slovenski Par-nas in ga navda z novim poletom in novim duhom. Prihodnja zbirka pesmi »čez plan« kaže Zupančiča že na poti iz svetovnih strani na domačo grudo, katero je pesnikov navdih pridvignil v novo lepoto, navdal jo z novim leskom in novim gibanjem, z novimi viharji in novo lučjo, kakor je ni gledal še noben slovenski pesnik. Pesnikova besedna tvornost in njegova umetnost sta postala zrela: narava se je spremenila v duha, v obraz človeške misli in človeškega razpoloženja, in pesnikov duh je iz narave tvoril nove blesteče stavbe svojega poletja. Zupančiču se je popolnoma v duha tistega časa zbudila silna zavest umetniškega ognja, zavest moči magičnega ustvarjanja, Id izhaja iz ustvarjajočega duha. Ptič Samoživ, ki živi iz svoje lastne moči, dvignjene daleč nad gmotno zemljo in opa ja joč se od lastnega so ja in lastne sile. To je osnovno doživetje zrelega umetnika Župančiča, pesnika pesniškega navdiha in pesniškega kulta, ki prav tako kot Puškin opeva svojo lastno pesniško ustvarjanje. Njega prvotna dekadentska romantika je dozorela v realizem, kakor se je tudi njegov svetovni nazor ustalil v realističnem nemističnem svetu. Toda kljub takemu nemisticizmu Župančič ni bil nikdar materialist, ker kot pesnik sploh biti ne more, temveč je v svojih pesmih zlasti v »Samogo-vorih«, najvišji svoji zbirki, pokazal na take duhovne daljine, ki oblikujejo človeško misel, kakor malokateri slovenski pesnik. V »Samogovorih« je tedaj zapel najvišjo svojo domovinsko pesem, svojo »Dumo«, ki pomeni v času kozmopolitizma, ki ga predstavlja v pesnitvi moški glas, naslonitev na domačo zemljo, na prelesti in bolesti svoje domovine, od katere je pesniško srce »bolno«. »Samo-govori«, ki so izšli še pred vojno, pomenijo naimočnejši plod Župančičeve intelektualistične poezije, njegovega vizionarstva in poetiziranie duhovnih problemov človeškega življenja. »Prebujen ie« največje razpet je njegovega patetičnega pesniškega sloga, brušenja besednih metafor in polnosti zvokov. Med vojno, ko je nasilje vladalo nad vsem svetom, se }e Župančič poglobil v mali svet svoiih otrok ter napisal najlepše resnično klasično slovenske mladinske pesmi »Ciciban«, ki je naše pot ž® tudi v tuji svet (prestavljena na hrvatsko in češko!). Po Levstiku je Župančič zopet zbudil otroško pesem ter ji pridobil ceno visoke umetnosti in dvignil v ustvarjalno področje največjih pesnikov. Njegovih »Sto ugank — sto zank« je niz samih pesniških metafor, kakor se morejo utrniti pravemu pesniku le v posebnem pesniškem navdihu. Prav tako je — kot 'trden, na zemlji stoječ in sodeč duh — napisal tudi precejšno število o rizmov epigramov, ki so se od Prešernovih in Levstikovih ©asov tako slabo uveljavljali v slovenski literaturi. Tedaj pa se j® ob koncu vojnega klanja v dobi največjih slovenskih političnih bojev vzbudila v Župančiču domo-rodna nota, ki je zapela v tako močnih pesmih in tako sodobnih kot redkokdaj kaka novejša pesem, vsa posvečena trenutnim političnim dogodkom. S pesmimi, izišlimi pozneje v zbirki »V zarje Vidove«, je stopil v središče slovenskega dogajanja in zapel ostro in močno kot nihče v tistem času. »Naše pismo«, »Zemljevid«, »Naša besela« itd. so pesniški dokument narodne borbe koncem vojske ter so neizmerno pripomogle k probudi in k novi orientaciji slovenskega človeka. S svojo pesniško besedo je tako Župančič pripravljal v dušah preobrat k Jugoslaviji, deloma celo v jugoslovanski pesmi. Toda njegova samo slovenska pesem je tako silna, da prevpije vsako drugačno oglasitev njegovega srca. Po vojni je Župančič izda! samo še svojo veliko romantično dramo »Veroniko D e-s e n i š k o«, ki je doživela velik uspeh tudi v gledališču, dasi je čutiti v njej več pesnniškega poleta in lesketa, kakor čisto človeških tragedij. Odslej je izdal samo še nekaj mladinskih knjig (Lahkih nog naokrog, Pokon-cu izpod korenin«) sicer pa zbral sam prvo svojo antologijo. »Mlada pota«, ki je doživela več izdaj. Pozneje je izšla še v Albrehtovem izboru antologija »Naša beseda« in v Vidmarjevem izbora Zbrani spisi, katerih trije zvezki leže pred nami. Toda njegova izvirna pesniška tvornost še ni ugasla, kakor pričajo posamezni utrinki »Ostrnice«, ki so izšli v Ljubljanskem zvonu, kateremu je bil Župančič nekaj let urednik, in ki čakajo, da bodo dozorele v novo zbirko. N® bil bi portret Otona Župančiča popoln, če ne bi imenovali vsaj v splošnem tudi njegove prevodne umetnosti. Kot prevajalec iz angleščine, francoščine, španščine, če-ščine in ruščine je dosegel mojstrstvo v besedi ter velja v resnici za najlepši zgled pravega prevajalca, da, prepesnitelja iz tujih književnosti v naš jezik. Tako je komgeni-alno prepel Shakespeara, tako Puškina, ter prevel množico resnično klasičnih veledel iz Dickensa, Balzaca, Merimča, Flauberta, Galsuortha itd. Po vsem tem vidimo, kaj predstavlja Župančič v umetnosti slovenskega naroda ter za kakšno in koliko vredno delo se mu moramo Slovenci j zahvaliti. Zato se bo ob 60 letnici Ljubljana Nedelja, 23. januarja 8.00: Oddelek godbe »Sloga« 9.00: Napovedi >in poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Sicherl: Mašna Sattner: O ljubko Dete. Kimoveic: Pri jaslicah. Premrl: Dete je mati v jasli dala. Levičnik: Detece božje Vavken: Zveličar nam se je rodil. 9.45: Verski govor (Valerian Učak). 10.00: Glasbeni drobiž. Na kitaro igra g. Filip Bernard: Call: Sonatina v C-duru op. 22. Allegro maestoso — Adagio — Andantino — Alla po-laca. Mertz: Divertimenti: Marcia — Andante (podoknica) —■ Alle-retto (pravljica) — Adagio (Romanca) — Pressto (Tarantella) vmes solisti na ploščah: Joyce: Valček sanj (vibrafon).Lohr: Vi-brafonov valček (vibrafon) ork. Emil Rosz). Sommerfeld: Zlata putka (ksilofon). Sommerfeld: Vesela trojica (ksilofon; W. Sommerfeld ork.) Handel: Larghetto (gosli). J. S. Ba,sh: Siziliette, gosli (P. Godv/in). Thompson: Havajski valček (havajske kitare).. Kekuku: Pravi havajski ples (havajske kitare). Constoncelli: Ii girondone (akordeon). Mighavacca: Sanje. 11.00: Otroška ura: Teta Marička kramlja in prepeva. 11.30: Koncert Radijskega orkestra: Gluck: If.igenija v Aulidi, uvertura. Sattner: Kdo je ta?, iz oratorija »Assumptio«. Thomas: Spomini na opero »Mignon, fantazija. Le-har: Paganini, potpuri. Jaki: Srčno veselje, polka francaise. Abraham: Havajska roža, potpuri. Leopold: Trije kozaški plesi. 13.00: Napovedi. 13.20: Trboveljski iazz-kvartet: Bach-rich: štirje mušketirji, fox. Rob;n-ger-Wagner: Vremenski preroki, slow-fox. Fryberg: Vaška godba, valček. Brown: Praviiica s Ta-hitija, angl. valček. Loube: Kapitan, tango. Lang: Oho že zopet. Pesmica našega kvarteta, potpuri. Kriiger: Poidi v Bakar, fox. Leopoldi: Koncert se glasi, valček. Graf: Bog čuvaj te, tango.; Naj ti zrem v oči, fox. 16.00: Za zabavo in ples (plo«če): Boyanov: Ciganske zgodbe. Brod-sky: Kier se bori zeleniio, Mus-sian koračnica. Bi zet: Carmen, koračnica. Flotov: Martha, uverture (wurliške orgle). Joe Alex: Fips in Faps. koncertne točke (harmonika); Palček, lendler (curiški orkester). B*-own: Eva foxa iz filma »Brodvaiski ritem« (orkester); Ribice v potočku, polka (harmonika & ksilof.) Katra in France, valček (harmonika & ksilof. Kennedy: Tina — tansro (ork. Alfreds). Fer-raris: Sevillana. Cole Porter: Nekdo prihaja, fox (ork. Jack Hylton). njegovega življenja ob njem strnila vsa naša javnost ter proslavila pesnika tako, kakor mora svoboden narod proslaviti svojega velikega pesnika, da bo ostala ta proslava tudi za bodoče svetel zgled, kako narod pesnika slavi. T. D. Nedelja, 23. janua r j a Nadaljevanje s prve strani Gole Porter! Vi imate prav, fox. (ork. Jack Hylton). Alex: Veseli Hamburžan (W. Porschmann); Miick: Kromatična polka. 17,00: Kmetijska ura: Slinovka in parkljevka (dr. žibert Simon). 17.20: Poročala o tržnih cenah. 17.30: Slovenske narodne (Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Pold-ka Rupnikova, gg. Ladislav Rako-. vec in Ivan Berlot. Radijski orkester in plošče): Petrič: Slovenski napevi (pevci & R. o.). Jaki: Ob morski obali, valček (R. o.). Bernard: Slovenski fantje (pevci & R. ork.). Adamič: Spominski list R. ork.): plošče: Uspavanka. Kadar boš ti vandrat šel (Udovičeva & Laušetova). V šmihelu jaz hišico imam. Moji tovariši (Udovič & Lauše). Moia ljube a. Juhe. pojde-mo v Škufeče (sekstet iz Brnce). Negode: Deset minut slovenske glasbe (pevci in R. ork,). Vilhar-Schonherr: Jamska Ivanka, spevoigra (R. ork.), 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Sv. Sava, prvi duhovnik, prosVetitelj in državnik (Branislav Denič, novinar). 20.00: Prenos iz ljubljanske opere: Foerster-Polič »Gorenjski slavček«. v odmoru: Napovedi, poročila. 22.00: Napovedi, poročila, 22.15: šopek veselih napevov (plošče): Frautzer: Veselo romanje. Izgubljena mladost (orkester). Fortee: Fado do Alcache. Fortee: ' Fado do Marajo (kvartet kitar in vijolin). Zamednik: Napolitanske noči, valček. Amodio: Polnočni valček (orkester). Briccialdi: Beneški karneval, varijacije. Stainer: škotske in irske melodije, varijajcije (londonski kvartet flavt). Dauber: Večer v Grinzingu, venček (orkester). Ganglberger: Moj mali medvedek. Zeller: Valček repatic (dunajski konc. orkester). Clutsam: Verujem v dvoje svetlih oči. Di Ca,upua: O sonce moje (Fr. Hardy, tenor). Granados: Orijentalska koračnica (orkester). Konec ob 23. uri. Beograd 437.3/686 20 kw 8 Bogoslužje. 9.30 Predavanje. 12 reproducirana glasba. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Radiožurnal in napovedi. 16.45 Havajski trio. 17.05 Koncert vel. Radijskega orkestra. 18.05 Srbske narodne pesmi. 19.30 Naciicmalna ura. 20 Koncert velikega radijskega orke-stra.20.30 Pester program. 21.30 Radiožurnal in napoved. 22.45 Plesna glasba. Zagreb 276.2'1086 0.7 kw 11 Bogoslužje. 12 Koncert Radiisk. kvarteta. 13 Radio žurnal. 13.15 Reproducirana glasba. 16.45 Govor iz zgodovine mesta Zagreba. 18 Otroška ura. 19.15 Radio žurnal. 20 Koncert Nikole Sterleta. 20.30 Recitacija. 20.45 športne vesti. 21 Lahka glasba. Sodeluje Olga Horvat (sopran) in Radio orkester. 22 Napovedi. 22.15 Poročila in vesti. 22.20 Plesna glasba. Inozemstvo Berlin 356.7/841 100 kw 8 Telovadna ura. 8-55 Evangelsko bogoslužje. 9.30 Slavje. 10 Napovedi in zabavna glasba. 11.20 Dusolina Giannini poje. O. 12 Pestra vojaška glasba. 14 Objave in 4 ha ploščah. 15 •■ 15-30 Lahka glasba. 16 Zabavna glasba s petjem. 18 Godba. 19 Radiožurnal in napovedi. 19-25 Ogrska yojaška glasba. 20 Stari napevi in skladbe. Izvaja radio orkester. 22 Radiožurnal in napovedi. 22-30 Deutschlandsender. Zabavna glasba. Beromiinster 540/556 100 kw 10 Protestantski cerkveni govor. 10-45 4 komornega zbora. 11-30 Literarna ura. 12. 4 radio orkestra. 12.30 • - 12-40 Nadaljevanje 4 radio • orkestra. 14 Zabavni pogovor. 14.20 švicarska narodna glasba. 15 športne vesti. 17 Plesna glasba. O- 17-30 Salonska glasba. Pl. 18 Predavanje o Heinlinu vom Stein pridigarju iz XV. stol. 18-30 4 radio orkestra. 19 • in objave. 19-35 O- 19-45 •- 19-55 Športna poročila. 20 Orgelski 4. 21 Veseloigra (Igra na brodu). 2215 športne vesti. 22.25 •., Bratislava 298.8/1004 13 kw 10 Praga. 11-10 4 klasične glasbe radio orkestra. Skladbe Bacha, Busonia in Hay-dna. 12 Praga. 13-20 Kmetijska ura. Pogovor. 13-50 Gospodarska ura (predavanje o gnojilih). 14-05 O- 14-10 Delavska ura. 14-25 Oddaja v madžarščini. 15.30 Praga. 18 Oddaja v madžarščini (klavirski trio). 18-45 športne vesti. 19-10 Radijska šala. 20-20 Kvintet pihal igra valčke in marše. 20-45 •- 20-50 Praga. 4• 22.20 • in radiožurnal v madžarščini. 22-35 Praga. Breslau 315.8/950 100 kw 8-10 Narodna glasba. Q. 8-50 Napovedi. 9 Slavje Hitlerjeve mladine. 9-30 Chopi-nove skladbe. 10 Zabavna glasba. 11 Predavanje. 11.10 Nemška pesem rokokoa in predklasične dobe. 11.55 Napovedi. 12 Berlin. Vojaška glasba. 14 Objave. 14-30 Gleiwitz. Pestra glasba. 15-30 Pogovor. 16 4 radio orkestra. 18 Will Vesper bere iz svojih del. 19 Radiožurnal in napovedi. 19-10 Vojaška glasba. 20 Pester program. 20 40 Nadaljevanje vojaške glasbe. 22 Radiožurnal. 22-25 Monakovo. • o športnem tednu. 22-45 Deutschlandsender. Plesna glasba. , Brno 325.4/922 32 kw 9.40 Praga. 11.10 Bratislava. 15-30 Praga. 16-25 Komedija. 17-25 O- 17.35 Oddaja v nemščini. (Predavanje in 4)• Vse ostalo Praga. Budapest 550.5/545 120 kw 8-40 •■ 9 Unijatsko bogoslužje. 10 Katoliško bogoslužje. 11.15 Grško-katol. bogoslužje. 12-50 4 opernega orkestra. 14 O-15 Kmetijska ura. 15-45 Ciganski orkester. 17 Oddaja glasbenega programa. 17,45 Predavanje. 1815 Plesna glasba. 18-45 Pogovor. 19.15 4 radio orkestra. 20-10 Radijski prizor. 21-40 •- 22 Ci-garski orkester. 23 Plesna glasba. 0.05 Oddaja za Madžare v tujini. Hilversum 1875/160 100 kw 8 55 O- •• 10 Bachova kantata. 1040 Deklamacija. Plošče. 11 Fantazija. 12-15 Petje. 14 Verski program. 15 Radio orkester. 16.15 O- 18-45 Plošče. 19 Bogoslužje. 20-30 Glasbena igra. 22-40 •- Koln 459.9/658 100 kw Dunaj 506.7/592 100 kw 7-45 Zvonjenje in orgle. 8 05 Napovedi in 8.10 Telovadna ura. 8-30 Nasveti. 9-45 Verska ura. 11 Kmetijska ura. 11.40 Napovedi. 11.45 Glasba dunajskih simfonikov. 12-50 4 radio orkestra v prid zimski pomoči. 14-15 Napovedi in Rava-ga. 15-15 • o novih knjigah. 15.40 Godalni kvintet. 16-20 Po sledovih Timur Tamerlana. Predavanje. 16-45 Glasbeni potpuri. 17-15 Tedenski feljton. 17.35 Lahka glasba. 18 šlagerji. Igra radio orkester. 19 Napovedi in športna 9- 19-10 čtivo. 19-30 Pesmi in balade poje Herman Wiedemann. 20-05 Avstrija v pesmi in glasbi. Nato vojaška glasba in radio orkester. 21.35 Umetne W. 22.10 • in napovedi. 22-30 • o smuških tekmah. 22-40 Ravag poroča. 22-45 Plesna glasba. Deutschlands. 1571/191 60 kw 8 • in lahka glasba na O- 9 Zabavna glasba. 10 Jutranje slavje. 10-45 O- Odlomki iz Otella od Verdia. 11-30 Fantar na vurliških orglah. 12 Lipslco. Pestra glasba. 12-55 Napovedi. 13 Objave. 13-10 Monakovo. 4 malega radio orkestra. 14 Pravljična igra. 14-30 Slušna igra. 15 Pestra glasba in • iz St. Moritza in Gar-miseh Partenkirchna. 17 4 v prid zimski pomoči. 19 Objave. 19-10 II del 4 za drisko pomoč. 19.45 športne vesti. 20 III. del 4 za zimsko pomoč. 22 • in napovedi. 23 Zabavna glasba in Fantar na vurliških orglah. Eindhoven 31 28/959 20 kw 13-25 Narodna himna- 13-50 Narodne pesmi. 4. 14 20 •• 15-30 Epilog in narodna himna. FLrenca 491.8/610 20 kw 19 Orkester. 19.30 športne Vesti. 19-47 Pestra glasba. 20 ® in napovedi. 20-30 4. 21 Radijska šala. 21-30 Petje s spremljavo klavirja. 22-30 Plesna glasba. Frankfurt 251/1195 25 kw 8-30 Bogoslužje. 9 Kmetijska ura. 9.15 Koralni 4. 9-45 Pogovor. 10 Koblanc. Vojaška glasba. 10-30 Nacionalna ura. 11.15 Slušna igra (Lord Byron) 12 Berlin. Vojaška glasba. 14 Otroška ura. 14-30 Reproducirana glasba. 15-15 Kmetijsko predavanje. 16 Saarbrticken. 4 radio orkestra. 18 Zabavni program. 19 • in napovedi. 19-10 Klavirski 4. 19-40 O športu. 20 Operetna glasba. 22 • in napovedi. 22-15 O športu. 22-25 Monakovo. Poročila o tekmah. 22-45 Deutschlandsender. Plesna glasba. 14 Stuttgart. HSndelciklus. Hamburg 331.9/942 100 kw 8 • in napovedi. 815 Kmetijska 8.25 Kvartet šramlov. 10-10 Objave. 10-30 Bogoslužje. 11 Pogovor. 11.30 Lahka glasba.- 11.45 Pogovor. 12 Magdeburg. Glasba kulturnega orkestra. 12-55 • in napovedi. 13.05 Magdeburg. Nadaljevanje glasbe. 14 Otroška ura. 14-40 Bremen. Delavska glasba, 15.20 Saarbrticken. • o nogometnih tekmah. 16 Saarbrticken. Zabavna glasba. 18 Hannover. Pester prizor. 19 • ■ 19-10 Lahka glasba na O- 19-30 športne vesti. 19-55 Napovedi. 20 Narodni 4 radio orkestra. 22 •• 22-25 • o športnem tednu: 22-45 Plesna glasba. 8 •• 815 Orgle. 9 Govor. 9 30 O- 10-30 Pogovor. 10-50 Pihalna glasba. 11.30 Mladinska ura. 12 4 radio orkestra. 13 Objave. 13-05 Berlin. Vojaška glasba. 14 Lahka glasba zabavnega orkestra. 14-30 Praktični nasveti. 15 Otroška ura. 15.45 Predavanje (Zakaj berejo pravljice odrasli). 16 Zabavna glasba. 17.30 Plfesna glasba radio orkestra. 18 Petje. 19 •■ 19 05 Klavirska glasba. 20 Komična opera Fra Diavolo. Autor D. T. E. Auber. 22 • - 22-25 Monakovo. športni teden. 22-45 Deutschlandsender. Zabavna glasba. Konigsberg 291/1031 60 kw 9-10 Evangelijsko bogoslužje. 10 Breslau. Pogovor. 10-30 Predavanje o cestah. 12 4 v prid zimski pomoči. Izvaja radio-orkester. 14 Novosti o šahu. 14-30 Lahka glasba. 15 Borken. Otroška ura. 16 4 v prid zimski pomoči. (Erich Borschel igra). 18 Pogovor. 18-15 Nacionalna ura. 19 Radiožurnal in •- 19-10 4 v prid zimski pomoči1 (nar gl). 20 Nadaljevanje 4. Izvaja radio orkester in radijski zbor. 22 • in napovedi. 22-25 Monakovo. Poročila o tekmah na ledu. 22-45 4 v prid zimski pomoči. Izvaja mali radio orkester. Leipzig 382.2/785 120 kw 8-30 Orgle. 9 Nacionalna ura. 9-45 Zabavna glasba. 11-05 Pogovor. 11.30 Pestra glasba. Hitlerjeva mladina. 14 •-14-05 4 reproducirane glasbe. 15 Otroška ura. 15-30 Lahka glasba. 16 Dessan. Pester program. Glasba. 18 Dresden. Družina Korner igra. 19.15 #• 20 Deutschlandsender. Operni ples. Opereta v 3 dej. od Richarda Heubergerja. Izvaja Dres-denska filharmonija. 22 Radiožurnal. 22-25 Garmisch Partenkirchen. Poročila o tekmah na ledu. 22-45 Monakovo. Plesna glasba. Luxemburg 1293/232 200 kw 7-55 Radiožurnal. 8-15 Angleški 4 na O- 11-30 Bogoslužje. 11.50 Radiožurnal. 12 Pester 4. 13 4■ 14-30 Orkester. 15 Pevski koncert. 15.15 Plesna glasba. 15-30 Pester 4. 16 4. 17 Pester koncert. 18 30 Koncert. 20-30 •- 21 Orkester. 2130 Pester 4. 23 Plesna glasba. 23-30 O- Lisabona 476.9/629 20 kw 12 Portugalska in brazilska glasba. 12-30 12-40 O- 13-10 4- 13-40 Plošče. 14-10 4• 14-40 Nedomača narodna glasba. 15 Portugalska glasba. 15.40 O- 1610 Plesna glasba. 17 Pester progrtm. 17-50 Vojaška glasba. 18 4• 19 Portugalska glasba. 19 30 O- 20 Sekstet. 21 športne vesti 21-10 Petje s spremljavo kitare. 21-40 4- 22-40 O- 23 koncert. Milan 368.6/814 50 kw 8-30 • in napovedi. 9-20 Oddaja za vojake. 10 Kmetijska ura. 11 oBgoslužje. 12 Razlaga evangelija. 12.20 O športu. 12-30 Glasba po željah. 13 13-15 Pester program. 13-45 Pestra glasba na O-15-30 Pester program. 16-30 Lirična drama (Slava); autor Arturo Colauti; uglasbil Francesco Cilea. Med odmori napovedi in 17 Simfonični 4. 19.25 športne vesti. 20 Radiožurnal in napovedi. 20-20 Predavanje. 20.30 Pestra glasba. 21 Opereta (Grof iz Luxembourga). autor Franc Lehar. 23 ® in napovedi. 2315 Plesna glasba. 23-55 Napovedi. MUnchen 405.4/740 100 kw 8 Bogoslužje. 8-30 Pestra glasba s petjem. 9 NUrnberg. Zabaven 4. 10 Klavirska in violinska glasba. 10-30 Glasba s petjem. 11.40 Prizor. 12 Berlin. Vojaška glasba. 12-55 Napovedi. 13 4 radio orkestra. 14 4 na Q. 15 Augsburg. Pravljica. 15-45 Pogovor. 16 SaarbrUcken. Zabavna glasba. 18 Rezervirano za želje poslušalcev. 18-30 • o tekmah v Garmisch-Par-tenkirehnu. 19 Napovedi in 19.10 Po željah naročnikov. 20 4 radio orkestra. 22 • in napovedi. 22-25 • o tekmah. 22.45 Deutschlandsender. Plesna glasba. Monte Ceneri 257.1/1167 15kw 11-30 Razlaga evangelija. 12 4 mestne filharmonije. 12-30 • in vesti. 12 40 4 filharmonije. 13 Petje. 13-30 Glasba na kitaro. 14-30 športne vesti. 16-15 Plesna glasba. 17 Zdravstvena ura. 17.30 Reproducirana glasba. 17-45 Pevski 4 moškega zbora. 18-15 športhe vesti. 18-30 Pestra glasba. 19.15 19-50 ® in vesti. 20 4 radio orkestra. 20-45 Predavanje. 21 Opera na O- 22 Pester program. Oslo 1153.8/260 60 kw 9.06 Francoska ura. 9-35 Nemška ura. 10 Reproducirana glasba. 10-55 Bogoslužje. 12-50 16 4 bergenskega radio orkestra. 17 •• 17-05 Narodna norveška glasba. 17-55 Pester program. 19 Vesti. 19-15 Reportaža. 19.55 4 radio orkestra. 21 Francoska glasba radio orkestra. 22-15 Plesna glasba. O- 22.50 • Pariš P. T. T. 312.8/959 60 kw 7.30 £ reproducirane glasbe. 7-45 •■ 8-15 Reproducirana glasba. 9 Kmetijska ura. 9.15 4 orkestra Richard Blareau. 10 4 orkestra Lucien Goldy. 10-15 Pesmi. 10-45 športna 12 4 orkestra Victor Pascal. 14 Prizor (Kelih). 16 4 fanfar. 16-30 Ruski vokalni sekstet poje. 17 Nadaljevanje 4 fanfar. 17,30 4 godalnega kvarteta. 18-45 Klavirska glasba. 19 •■ 20-30 Drama (Puškin). 22-30 22-45 4 reproducirane glasbe. 23 Plfesna glasba. Praga I. 470.2/852.5 120 kw 7-30 Karlovi Vari. 4. 8-15 • o sokol-skem zletu. 8-45 Predavanje. 9 Program. 9 20 Delavska ura. 9.40 Gospodarska ura. 9 55 O- 10 «3 iz dvorane Smetana. 10 30 Plošče. 12-10 Klasična glasba. 12 Zvonjenje. 12-25 Košice. 4 orkestra. 13-20 Kmetijska ura. 13-50 Kmetijska •. 14-05 Kmetijska ura v nemščini. 15.30 4 orkestra Pekarek. 17.35 • o automobilskih dirkah. 17 35 Oddaja v nemščini. 17.50 Brno. Oddaia v nemščini. 18-55 O- 19 Napovedi. 20 05 63 iz Smetanove dvorane v občinski palači. Gala 4 radio orkestra in češke filharmonije. 22-35 Jazz. Rim 420.8/713 50 kw 8-20 •- 9-20 Vojaška ura. 10 Kmetijska ura. 11 Bogoslužje. 12 Razlaga evangelija. 12 20 športne vesti. 12 30 Glasba po željah. 13 13.15 Pester program. 13-45 .0-15-30 Pester program. 16-45 športne vesti. 17 Orkestralni 4 (skladbe Beethovna. Borodina, Zandonaia. Wagnerja, Gior-dana, Chopina). 19-25 športne vesti. 20 • in napovedi. 20-20 Predavanje. 20-30 Pestra glasba radio orkestra. 22 • o filmu. 22-10 4 pevcev iz Firence. 22 45 Plesna glasba. 23 2315 Plesna glasba. 23-55 Napovedi. Sottens 443.1/677 100 kw 9-55 Zvonenje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Klasičen 4 stare glasbe in Bachovih kompozicij. 12.30 •- 12-40 Priljubljene plošče. 15 Poročila o tekmah na ledu. 17 Faustova simfonija. Liszta. Izvaja veliki filharmonični orkester. 18-30 Orgelski 4- 19 Katoliški cerkveni govor. 19.30 Lahka glasba. 19.45 O vzaiemnosti. 19-50 • 20 O športu. 20-10 Mozartova sonata in fantazija. 21-30 Mozartova opera.. Figarova ženitev. Odlomki na ploščah. Stockholm 426/704 55 kw 9.30 Reproducirana glasba. 11 Bogoslužje. 13 Lahka glasba. 14-30 Skladbe Edvarda Griega (Klavir in petje). 1530 Reproducirana glasba. 16-30 Angleška ura. 17.05 «3 4 iz GOteberga. 19.30 Vojaška glasba. 20-35 Lah. progr. 21-10 Madame Butterfly, 22.15 športna poročila. 22.30 Godalni kvintet. Strasbourg 859/349.2 40 kw 8.15 Pariz. • v nemškem jeziku. 9 Pariz. Kmetijsko predavanje. 9.15 Pariz PTT. 4 lahke glasbe. 10 Niča. 4 na ploščah. 11.30 Katoliško bogoslužje. 12. Pester 4 radio orkestra. 12-45 Pariz. • in napovedi. 13 Nadaljevanje 4 pestre glasbe. 13-45 Lyon. 14-30 Otroško petje. 15 Pester program. 15-45 Zdravstveno predavanje v nemščini. 16 Pihalna glasba. 16-45 Pariz. Ruski vokalni sekstet. 17 Francoska opereta. 19-30 Lahka glasba. 20 2015 športne vesti. 20-30 Komična opera (Hans, flavtist); autor Louis Gan-ne. Stuttgart 522 6/574 100 kw 8 Frankfurt. 8-30 Evangelsko bogoslužje. 9-30 Pevski 4 moškega zbora. 10 Koln. Jutranje slavje. 10-30 Zabavna glasba; O. 11-30 Mannheim. Glasba s petjem. 12 Berlin. Vojaška glasba. 13 Objave. 1315 Berlin. Nadalievanje vojaške glasbe. 14 Frankfurt. Otroška ura. 14-30 O- Plesna glasba. 15 Mannheim. Zabavna glasba s petjem. 15-30 Karlsruhe. 4 v spomin prof. Heinricha Cassimira (65 letnica rojstva). 16 SaarbrUcken. Zabavna glasba. 18 Zabavni prizor. 18-45 Zabavna glasba O-19 • 19-15 Prizori Giaccona Puccinia. 22 • in napovedi. 22-25 Poročila o športnem tednu. 22-45 Deutschlandsender. Zabavna glasba. 24 Handelciklus. Toulouse 386.6/913 ' 120 kw 7.30 Pariz. PTT. • in napovedi. 7 35 Eifflov stolp. Glasba. 9.15 Reproducirana glasba. 9-45 4 orkestra udruženja. 11.30 Pariz. Orgelski 4. 12 4 reproducirane glasbe. 12-15 Montpellier. . 13 Jazz. 13.15 Pariz PTT. • in napovedi. 13-35 Glasba s petjem. 13-45 Komorna glasba na ploščah (Mozart) 16 Radijski prizor. 17. Reproducirara operetna glasba. 18 Jazz. 19 Simfonični 4• (koračnica in baleti). 19.30 Pariz PTT • in napovedi. 2030 Gala program z opereto Oglarji. 22 -15 4 reproducirane glasbe. 23 Plesna glasba. Tokio 25.42/11.80 20 kw 19 ® v angleščini. 1915 Zabavni program. 19.30 ® v nemščini, fr. in japonščini. 20 Narodna himna. Varšava 1339.3/677 120 kw 8 Napovedi in božični spev. 8-05 • 9 Bogoslužje. 11 4 na ploščah. 11.57 Napovedi. 12 03 Simfonični 4 iz Lodza. 13 Poročila o kulturi. 1310 Novela. 13 30 4 radio orkestra. 16-05 Petje. 16-45 Roman. 17 Narodna poljska glasba. 17 50 O- 18 Radijski prizor. 19-35 Slavni umetniki na ploščah. 20-40 • o politiki. 20 50 • 21 športne vesti. 22-15 Zabavni program. 22 Govor o Beethovnu. 22-50 • O gramofonske plošče ^f prenos & glasba oziroma koncert © vremensko poročilo O poročila Postanite naš naročnik J Ponedeljek, Ljubljana 12.00: Angleški skladatelji (plošče) i Alan Frank: Suita za dva klarineta. Charles Stanford: »žalost« iz sonate za klarinet. Carols: Dobri kralj Venceslav (pevski zbor BBC-Carols: Prva novica (pevski zbor BBC.) Elgar: Pesem noči (Arthur Catteral). Elgar: Pesem jutra (Arthur Catiteral). Field: Sonata za klavir v C-molu. Nokturno v As-duru. Delius: Slišal sem prvič kukavico (Filharmon. ork.). Purall: žalost kraljice; Ples mornarjev. 12.45 Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Operetni venčki (plošče): Leo Fall: Madame Pompadour. Lehar: Rendez vous pri Lehar ju. Audran: La Mascotte. Joh. Strauss: Dunajska kri. Joh. Strauss: Cigan baron. Kalman: Bajadera 18.00: Zdravniška ura: Zle tvorbe (g. dr. Anton Brecelj). 18.20: Wagner: Rienzi, uvertura (čl. ork. berlinske držav, opere, plošče). 18.40: Umetnostni spomeniki Notranjske (g. dr. Marjan Marolt). 19.30: Nacionalna ura: O Ivanu Gun-duliču (o priliki 300 letnice smrti), dr. Lujo Vojinovič. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Slavnostni večer v spomin 60 letnice Otona Župančiča. Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova, koncertna pevka, g. prof. Fr. Koblar (uvodna beseda), člani Narodnega gledališča (recitacije) in radijski orkester: Miheuz: Vilino dete, uvertura (Radijski orkester). Oton Župančič, uvodna beseda (g. prof. Fr. Koblar). Lajovic: Mesec v izbi. Pavčič: Uspavanka (ga. Pavla Lovšetova). Recitacije I. del (ga. . Marija Vera, članica Narod. gled.). Lajovic: Pesem o tkalcu. Pavčič: Mehurčki (ga. Pavla Lovšetova). „■ Recitacije II. del (g. Fran Lipah, član Narod. gled.). Pavčič: Uspa- . vanka. Pavčič: Ciciban (ga. Pajvla Lovšetova). Recitacije III. del (g. Ivan Levar, član Narod, gledal.). Lajovic: Andante (Radijski ork.), 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plesna glasba. Billi: Marokan-ska svatba. Slovenske narodne pesmi. Marietti: Argentinski tango. Guido: Fox »Troppo«. Thiele: Wi-neta. Dunajske pesmi. Valček strasti iz zvočnega filma »Beli jorgo-van«. Tiorentini: Fox »D' Amore«. Konec ob 23. uri. Beograd 437.3/686 20 kw 12 Narodne pesmi. 12.45 Koncert velikega R. O. 13.40 Radiožurnal. 1645 Predavanje. 17.05 Narodne pesmi. 17.30 Kurz srbskega jezika. 18.15 Ruske melodije in romance. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Reportaža in aktualnosti. 20 Prenos komedije iz narodnega gledališča v Beogradu. 22 Radiožurnal in napovedi. Zagreb 276.2/1086 0.7 kw 12 Napovedi. 12.10 Operne fantazije, na ploščah. 12.40 Napovedi. 12.55 Bach: Violinski koncert v E-duru; serenada; odlomki operetnih skladb aa ploščah. 13.45 Z borze. 17.15 Koncert; Sodelujejo: Vera Grozaj (sopran), Jelica Simatovič, (alt, Ivan Weiland (violina). 18.15 Napovedi. 19 Predavanje o glasbenih prireditvah tekom tedna. 19.18 Radiožurnal. 1-9.30 Nacionalna ura. 20 Komorni koncert. Sodeluje: Pavao Marion, Vlahovič (tenor) in Zagrebški kvartet. 21.30 Lahka glasba Radioorke-stra. 22 Napovedi. 22.15 Objave. 22..20 Plesna glasba. Inozemstvo Berlin 356.7/841 100 kw 8 Telovadna ura. 8-20 Lahka glasba. O-■8-30 Gleiwitz. 4 deželnega orkestra. 9.30 Lahka glasba. 9.45 Pogovor. 10 Konigs- 24. jan. berg. Otroške pesmi. 10-30 Napovedi. 11.45 Objave. 12 Hannover. Simfonični orkester. 14 Radiožurnal in napov. 14.15 Z borze. 15-35 Lahka glasba. 16-30 Pestra glasba s petjem. Izvaja radio orkester. 17.20 čelo in klavir. 17.50 Pogovor. 18 O- .19 Radiožurnal in napovedi. 19.10 Krepela sekstet. 20 Citre in harmonika. 21 Operni £ na O- 22 Radiožurnal in napovedi. 22-30 Koln. 4 radio ; orkestra. ' BeromUnster 540/556 100 kw 10-20 šolska ura. 12 Zabavna glasba. O. 12-29 Napovedi. 12-40 Zabavna glasba. Pl. 16 Kuhinjski nasveti. 16-05 Ženska ura. 16-30 Ameriška glasba. (J- 16-59 Vremenska napoved. 17 Zabavni 4. (igra Je-an Louis). 18 O in O- 18-30 Mladinska ura. 19 • o švicarskem letalskem prometu. 19.10 O- 19-20 Vzgoja in karakter. Predavanje. 19-45 •- 19-55 Predavanje. Ljubavna pisma iz XVIII. stol. 20-25 Zdravstveno predavanje. 20-50 Orgelska s petjem. 21,15 Oddaja za Švicarje v tujini. 22-30 •• Bratislava 298.8/1004 13 kw 10-10 Radiožurnal v madžarščini. 10-40 O- 10-50 Praktični nasveti. 11-05 Šolska ura. 11.35 Praga. 12 Kmetijska ura. 12-10 • in objave. 12-15 O. 12-25 Praga. 12-35 $ radio orkestra. 13-30 Praga. 14 Kmetijska ura. 14-05 • in vesti. 14.10 Oddaja • v madžarščini. 15.45 Literarna ura. 16 Praga. 17-30 Naroane pesmi; priredil L. škerjanc. Poje ga. Peršlova, spremlja R. Macudzinski. 18.45 Praga. 20 Brno. 21-30 Praga. 22-15 m v madžarščini. 22-30 Reproducirana glasba. Breslau 315.8/950 100 kw 8 Telovadna ura za ženske. 8-30 Glei-witz. £ za delavstvo. 9-30 Radiožurnal in napovedi. 10 Stuttgart. Pogovor. 11.30 Radiožurnal in napovedi. 11.45 • in objave. 12 Lipsko. 4. 14 Radiožurnal in zabavna glasba na O- 16 4 radio orkestra. 18 Literarna ura. 18-20 Slušna igra. 19-10 Gleiwitz. Zabav, glasba. 21 Objave. 21-10 Slušna igra. 22 Radiožurnal in napovedi. 22-30 Koln. Plesna in zabavna glasba. Budapest 550.5/545 120 kw 6-45 Telovadna ura. O- 10 11-10 •■ 12 Zvonenje. 12-05 Klavirski 4 s peijern. 14-140 16-15 Šolska ura. 17-30 Madžarske narodne pesmi. 18-35 iz marionetnega gledališča. 19-15 4 radio orkestra. 20.05 Predavanje. 20-30 Pozabljena madžarska glasba. Izvaja radio orkester. 2145 • m vesti. 2210 Jazz orkester. 23 Poročila v nemščini. 23.05 (Pu-čini (Plošče). 0.05 Oddaja za Madžare v tujini. Dunaj 506.7/592 100 kw 6-45 Telovadna ura. 7 Objave in program. 7.10 4 na W. 9.10 Napovedi in 9-20 Tržna 9-30 Vremenska napoved. 10-50 Predavanje (Beg iz šanghaja). 11-20 JNapovedi in (* 11-25 Kmečka glasba, 11-55 Vremenska • in napovedi. 12 Zvo-njenje. 12-20 4 radio orkestra. 14 Reproducirana glasba. 14-30 Uradne vesti. 15 Napovedi in 15-15 Sodobno pesništvo. 15-40 ženska ura. 16 • z borze in devize. 16-05 Filmska in plesna glasba. W. 16-50 Frčdčrich Chopin. 17.10 Kmetijska ura. 17-30 F. Schubert, Sonata v D-duru. 18 lz dunajskih premier. 18-25 Angleška ura. 18-45 Nacionalna ura. 18-55 •- 19 Napovedi. 19.10 Objave. 19.25 Predavanje o bilanci materinskega skrbstva. 19-35 Simfonični. 4; iz Gradca. 20-40 Zabavna glasba. 21-15 Narodne pesmi. 21-45 Zabaven 4 radio orkestra. 22.10 • in objave. 22-20 športne vesti. 22-35 Nadaljevanje zabavnega 4- Deutschlands. 1571/191 60 kw 9-30 Telovadna ura. 10 Otroško petje. 11-15 • in vesti. 11-30 Glasba s petjem. O- 12 Leipzig. Glasba Otto Fracke. 12-55 Napovedi. 13 Objave. 14 Pestra zabavna glasba. O- 15 Napovedi in • z borze. 1515 Operetna glasba iz Portugalske. 15-45 Pogovor. 16 Pestra glasba radio orkestra. 18 Pihalna glasba. 18-45 Literarna poročila. 19 Objave. 19.10 Zabavna glasba radio orkestra. 20 Stutgart. Zabavna glasba radio orkestra. 21 • in napovedi. 21.15 Komorna glasba. 22 • in napovedi. 22-20 Garmisch-Partenkirchen. športni teden. 22-35 Lahka glasba. 22.45 Napovedi. 3 Zabavna glasba. 0. Firenca 491.8/610 20 kw 19 Pestra glasba s petjem. 19.15 Napovedi in •. 19.25 Petje. 20 » in napovedi. 20-20 Narodne pesmi. 20-30 4 na O- 21-40 Radijska šala. Frankfurt 251/1195 17 kw 8 • in napoved. 8.10 Stuttgart. Telovadna ura. 10 Stuttgart. šolska ura. 10-30 Kassel. Glasba. 11.30 Napovedi. 11.40 ženska ura. 12 Hamburg. 4. 13 Radio poročila in napovedi. 1315 Hamburg. Nadaljevanje 4. 14 Radiožurnal. 14-10 Pestra reproducirana glasba. 15 Gospodarska ura. 15-15 Otroška ura. 15-45 Mladinska ura. 16 Koblene. 4 godalnega orkestra. 19 1915 Stuttgart. Zabavna glasba. 21 Predavanje o Augustu Lehmannu. 21-15 Orkestralni 4 radio orkestra. 22 • in napovedi. 22-20 Monakovo. Poročila o tekmah. 22.35 KGln. Plesna glasba. Hamburg 331.9/904 100 kw 8 Napovedi in družinska ura. 10 Stuttgart. Pogovor. 10-30 Pestra glasba kvin-,teta. 11.40 11-45 Vesti o čebelarstvu. 12 Hannover. 4 deželnega simfoničnega orkestra. 13 • in napovedi. 13-05 Napovedi. 13.15 Hannover. Nadaljevanje 4• 14 14-15 Lahka glasba. 15 • o pomorstvu.. 15-25 Sodobna klavirska glasba. 16 Pestra glasba radio orkestra. Sodeluje moški kvartet in Gerhard Gregor pri or-glah, 18 Pesmi Brahmsa in WoIfa. 18.35 • - 18-45 Predavanje (Nemčija dela). 19 • • 19-15 Stuttgart. Zabavna glasha. 21 Balada. 21-30 Zabavna glasba. (Gerhard Gregor). 22 •- 22.20 Monakovo. • o tekmah. 22 35 K61n. Plesna glasba. Hilversum 1875/160 100 kw 8 30 Reproducirana glasba. 10-30 Verska oddaja. 11-30 Reproducirana glasba. 12-45 Kvartet komorne glasbe in O- 14-35 Plošče. 16-45 Pestra glasba. 20 Vojaška glasba. 22.10 ©. Orgelski 4. 23-30 4 reproducirane glasbe. Koln 459.9/658 100 kw 8 •- 8-30 Breslau. 4• 9-30 Praktični nasveti. 9.45 • in napovedi. 10 Stuttgart. Igrokaz. 10-30 11-50 Kmetijska ura. 12 Zabavna glasba. 13 « in napovedi. 13-15 Hamburg. 4. 14 • in napovedi. 14-15 Lahka glasba šramlov. 15 Mladinska ura. 15-45 Gospodarska 16 6-17 Pogovor. 17-10 Madrigali starih in modernih mojstrov. 18 Pogovor. 18 20 Objave. 18.40 O filmu. 19 • in napovedi. 19-10 Pestra glasba orkestra. 21-10 Slušna igra. 21 •- 21-40 Beethovnove violinske sonate za violino in klavir. 22 • in napovedi, 22-20 Monakovo. športni teden. 22-35 Plesna in zabavna glasba. Konigsberg 291/1031 60 kw 8-15 Telovadna ura. 8.30 Gleiwitz. Radio orkester. 10 Otroško petje. 10-50 11-35 Pogovor. 11.50 Tržna poročila. 11-55 Napovedi. 12 Hannover. | simfoničnega orkestra. Vodi Otto Ebel v Sosen. 14 Radiožurnal in napovedi. 14.15 Lahka glasba. 14-55 Z borze. 15-30 Pogovor. 15-45 Pripovedovanje. 16 Dancing. 4 deželnega orktestra. 17-35 Pogovor. 17-50 • - 18 Chopinove mazurke. 1810 Pogovor. 18-35 Nacionalna ura. 18-45 Monakovo. • o tekmah. 19 • in napovedi. 19-10 Priljubljeni napevi na O- 20 Petje. 21-30 Godalni kvartet. 22-20 Politika in gospodarstvo. 22-40 Koln. Zabavna glasba. Leipzig 382.2/785 120 kw 8 telovadna ura. 8-20 Lahka glasba. 8-30 Breslau. 4 za, delavstvo. 10 Stuttgart Pravljica. 10-30 Napovedi. 11.15 Gospodarska poročila. 11.35 Nacionalna ura. 11.55 Napovedi. 12 4 godbe. Otto Fricke. 13 • in napovedi. 13-15 Nadaljevanje 4. 14 o in borza; nato glasba 15-20 Leipzig v karikaturi. 15.40 Pogovor. 15-50 Poročila o umetnosti. 16 Deutsehlandsender. Pestra glasba. 18 Pogovor. 19.10 Vojaško petje. 20 4 radijskega simfoničnega orkestra. (Iz nemših in italijanskih oper). Vodi Hilmar Weber. 22 • in napovedi. 22 30 Poročila o tekmah na. ledu. 22-35 Koln. Plesna glasba. Luxemburg 1293/232 200 kw 8 Angleški 4- 11.45 11.45 Nekaj starih francoskih pesmi. 12 Plesna glasba. 13 Reproducirana glasba. Orgle. 13.20 •-13-45 Violina solo. Radio reportaža. 14 • - 14-05 Pevski 4. 15.15 Napovedi in •. 15-30 Angleški 4 radio orkestra. 17.45 O-PO željah. 18-25 • o konjskih dirkah. 18-30 Angleški 4. 19.15 20-30 Vojaška glasba. 21 Petje in plesna glasba. 21-30 Radio reportaža. 22 • - 22-55 Ples. glasba. Lizbona 476.9/629 20 kw 12 Portugalska in španska glasba. 12-40 Plošče. 13-10 4• 13-40 Plošče. 17 Plošče. 17-30' Plesna glasba. 18 Pestra glasba na ploščah. 19 Portugalska glasba. 19.20 4■ 19 50 Novice iz Španije. 20 30 O- 21-15 Plošče. 21 Simfonični koncert. 23-30 Napovedi in plesna glasba. Milan 368.6/814 50 kw 7.45 Telovadna ura. 8 • in napovedi. 10-30 šolska ura. 11-30 4 orkestra. 12-30 Pestra glasba na O- 13 • in napovedi. 13.20 Pester program. 13-35 Godalna gl. 14 • in napovedi. 16-40 Mladinska ura. 17 •• 17-15 Plesna glasba. 17-50 Napovedi. 19.10 19 20 Nemška ura. 19.40 Pestra glasba. 20 • in napovedi. 20-20 • - 20-30 Pestra glasba. 21 Simfonični 4. 22 Aktualnosti. 22-10 Izbor pesmi. Radio orkester. 22-45 Plesna glasba. 23 • in napovedi. 2315 Plesna glasba. 23-55 Napovedi. MUnchen 405.4/740 100 kw 8 Telovadna ura. 8-20 Praktični nasveti. 8 30 Breslau. Delavska glasba. 10 Konigsberg. šolska ura. Petje. 11 Tržna • in šramelski kvartet. 12 4 radio orkestra. 13 • in napovedi. 13-15 4 na O- 14 • in napovedi. 14-15 K81n. Lahka glasba. 15 Otroška ura. 16 Pestra glasba. 16-40 POgovor. 17 • in napovedi. 1710 Nilrn-berg. 4 frankovskega orkestra. 18.45 Predavanje o javnih delih. 19 t. 19.10 Pester večer v spomin Franca Kranewit-terja. 20 Plesna glasba. 21 <5tivo. 21-20 Godalni kvartet v F-duru (Ludwig van Beethoven). 22 20 • o tekmah. 22-35 Koln. Plesna glasba. Monte Cenen 257.1/1167 15kw 12 • in napovedi. 12-30 • in vesti. 12-40 Operna glasba. 17 švicarska oddaja. 19.15 Kmetijska ura. 19-30 Reproducirana glasba. 19-50 švicarska agencija poroča. 20 Haničina smrt, drama Gerharta Hauptmanna. 21-15 Oddaja za Švicarje v tujini. Oslo 1153.8/260 60 kw 14.05 4■ 16 30 Reproducirana glasba. 17 05 Zabavna glasba. 18-15 Pevski 4. 18-45 •■ 19 Napovedi. 19-50 Plesna glasba. O. 20-50 Violinski 4. (Izvaja gdč. Esther Beer Gundersen.) 22.15 češka glasba (godalni kvartet filharm. v Oslo). Pariš P. T. T. 312.8/959 60 kw; 8-15 4 reproducirane glasbe. 11.45 Pe-. Stra glasba. 12.15 Nadaljevanje' 4 pestre glasbe. 12-45 •■ 13 Nadaljevanje'.4, pestre glasbe. 13-15 Poje Suzanne Simo-neau. 13.30 I pestre glasbe. 13.45 • o turizmu. 14 Predavanje (Spreminjanje lesa v premog). 14-10 4 reproducirane glasbe. 14-30 iz kolonialne postaje. 15-50 Poje ga. Aimež Mortimer. 16 Orgelski 16-30 Otivo. 16-45 Burbonski spevi; poje ga. Jeanne Andral. 17 Literarno predavanje. 18 Predavanje (Rudarstvo na severu). 18 30 Pestra glasba. 19 • . 20 Harmonika. 20-15 Poje g. Monty. 20-30 Radio fantazija. 21 4 komorne glasbe (Nar. kon-servatorij). 22 Radio fantazija. 22.45 Prizor v esperantu. Praga I. 470.2/852.5 120 kw 1015 šolska ura. 10.40 Bratislava. 11 O- 1105 šolska ura. 11.15 Brno. 11.35 Plošče. 11.55 Kmetijska ura. 12 Kmetijski nasveti. 12-10 Hidrografska e. 12-11 O- 12-25 •- 13-40 Plošče. 13-50 Z borze. 14 Tržna O v nemščini. 14-05 Oddaja, v nemščini. Pogovor. 15-45 Predavanje (Ali obstoji rumena nevarnost?). 16 Napovedi. 16-55 Vaje za sokolski zlet. 17-25 Otroška ura. 17-50 Gospodarsko predavanje. 18 Kmetijska ura. 1810 Oddaja v nemščini. Zabaven program. 18-45 Napovedi. 19-15 Narodne pesmi. 21-25 Literar. ura. 21-30 Glasba kvinteta. 2215 Nemška ura. 22.35 O- 22.40 • v nemščini. Rim 420.8/713 20 kw 7.45 Telovadna ura. 8 • in napovedi. 10 30 šolska ura. 11.30 Orkester. 12.30 4 reproducirane glasbe. 13 ® in napovedi. 13-20 Pester program. 13-35 Godalna glasba. 14 • in napovedi. 16-40 Mladinska ura. 17 17.15 Orkester. 17-50 Napovedi. 17-55 Literarna ura. 1910 Geografska • . 19.20 Nemška ura. 20 Napovedi in «. 20-20 Uradne vesti. 20-30 Pestri glasba. 21 Simfonični 4. 22 O. 22.10 Komedija (Predstavljaj si); autor Antonio Conti. 22-45 Plesna glasba. 23 • in napovedi. 23-15 Plesna glasba. Sottens 443.1/677 100 kw 12 30 • in napovedi. 12-40 Pestra glasba. 13-20 Narodna glasba. 13-35 Petej,? 18 Lahka glasba na ploščah. 18-50 Anekdote o glasbi in glasbenikih. 19.15 Radio-reportaža. 19,50 20 Komorna glasba. (Sonate za čelo in klavir). 20-20 Predavanje o kemiji. 20-40 4 orkestra Sasseli. 22.30 Pogovor in poročila. Stockholm 426/704 55 kw 12-25 Reproducirana glasba. 13.30 Pfet-je. 1415 Lahka glasba. 17-05 Harmonika. 17-30 Reproducirana glasba. 18.30 Francoska ura. 19-30 Lah. progr. 21 Lahka glasba. 22 •- 22-30 Violinska in klavirska glasba. Strasbourg 859/349.2 40 kw 8-45 Gospodarsko predavanje. 9 Reproducirana glasba. 9.20 4 simfonične glasbe radio orkestra. 2015 Pariz, šolska ura.* 11-15 4 reproducirane glasbe. 11.35 Gospodarska poročila. 11-45 4 lahke glasbe. 12-25 •- 13 4- 13-45 Pariz. Gospodarska ura. 14 Z borze. 17 Predavanje (Kolonizacija v Alžiru). 17-15 Pevska ura. Poje gdč. Maria Tauber. 18 Pariz. Gospodarska ura. 18.30 Limoges. 4. 19.30 Mar-seille. 4. 20 Pariz. • v nemščini. 20.30 Prizor. 4 Glasba za čelo in klavir. Skladbe Jo-hana Brahmsa. — Klavirski 4 v d-molu. Izvaja radio orkester. Toulouse 386.6/913 120 kw 10.45 Pariz. 4 11-45 Pariz PTT. Predavanje o narodnem letalstvu. 12 Lille. 4-13.15 Pariz PTT. • in napovedi. 13 45 Reproducirana plesna glasba. 14 šolska ura. 16 Deklama ciia. 16 15 Pariz PTT. 4 pestre glasbe. 17 Pariz PTT. 4 orkestralnega udruženja. Callone. 1930 Pariz PTT. m in napovedi. 20-15 <* in objave. 20-30 Lille. 4 22-30 Pariz PTT Napovedi in ®. 22-45 "4 na ploščah. 23 Plesna glas. Tokio 25.42/11.80 20 kw 19 ® v angleškem jeziku. 19-15 Predavanje o janponski industriji. 19-30 • v nemščini, francoščini in japonščini. 20 Narodna himna. Varšava 1339.3'677 120 kw 11-40 Violinska in klavirska glasba. 12-03 Pestra glasba. 15-30 Kmetijska poročila. 16-15 šramel. 17 Radio feljton. 17-15 4 solistov. 18 športne vesti. 18-15 Operetna glasba. 19 Oddaia za Poljake v tujini. 20 Zabavni 4 iz Poznanja. 20-45 0. 21 Plesna glasba radio orkestra. Varšava 26.07/13.6 10 kw 24_2 1. ® v poljskem in angleškem jeziku. 2. Predavanje (Spomini emigrantov). 3-Poljska glasba. O- 4- Feljton v angleščini. 5. klavirska glasba s petjem. Pokažite revijo svojim znancem! Izdaja konzorcij (Iv. Martelanc). Za uredništvo odgovarja Iv. Martelanc. Dopisi se pošilja; o na naslov »Radio -Ljubljana« — p. Domžale. Tiska Misijonska tiskarna (J. Godina). Inozemstvo Berlin 356.7/841 100 kw 8 Telovad. ura. 8-20 Lahka glasba. 8-30 Saarbrlicken. Pestra glasba. 9-30 Mali 4-10 Predavanje (Nemška mladina o osvobodilnih bojih). 10-30 Z borze. 11.15 Zabavna glasba. O- 11-40 Praktični nasveti. 11.55 Radiožurnal. 12 Breslau. Glasba radio orkestra. 14 Radiožurnal in napovedi.-14.15 Zabavna glasba. 15-30 Mladinsko petje. 15-45 Objave. 16 Zabaven program radio orkestra in zbora. 18 Igra godba. 19 Radiožurnal in napovedi. 19.10 Umetniki na O- 19-05 Radiožurnal. 20 Operetna glasba. Izvaja radio orkester. 22-30 Zabavna glasba. Beromiinster 540/556 100 kw 12 Orgle. 12-40 O- 13-30 Objave. 13-45 švicarska glasba. Pl. 14-10 Literarna ura. (Domovina v ozkih mejah). 16 Plesna glasba. 16-20 Predavanje (Južna Amerika, mešanica ras). 16-50 O iz Južne Amerike. 17 Splošna oddaja. 18 Pogovor 18-20 Pogovor s poslušalci. 18-30 O. 19-10 Zvonenje. 19-15 • in vesti. 19.20 Filmska glasba. Pl. 19.30 Pogovor. (Kdaj je film umeten). 19.45 • in napovedi. 19-55 Narodne pesmi in narodni plesi v Švici. 21-30 Plesna glasba. O- 21-45 Objave. 22 Plošče. Plesna glasba. 2215 Pogovor. 22-30 Plesna glasba. O- 23 • in napovedi. Bratislava 298.8/1004 13 kw 9.25 Historičen koledar. 9.45 Radiožurnal. 10-15 O- 11 •■ 12-10 Krajevna ®. 12-15 Plošče. 12-25 Praga. 13.30 Gospodarsko predavanje. 14 Radiožurnal. 14-15 ® o plovbi po Donavi. 15 05 Novosti v Pavel Šivic: O Subu in njegovem ustvarjanju Kdor je imel priliko seznaniti se osebno s pokojnim češkim skladateljem Jožefom Sukom v poslednjih letih njegovega življenja — umrl je leta 1934, star pičlih 60 let, — ta na prvi mah ni dobil vtisa, da ima pred seboj človeka, ki mu je usoda prizadela bridkih udarcev. Na pogled je bil Suk majhen in debeluškast gospod preproste zunanjosti ter iskrenega in ljubeznivega vedenja. V njegovi topli govorici je bilo nekaj izredno prijateljskega ali celo očetovskega, kadar je mladini pripovedoval ali razlagal. In vendar je ta sivolasi, častitljivi mož preizkusil na sebi vse bridkosti, ki jih more zadati krivično zapostavi jen je v lastni domovini, večdesetletno neprestano naporno delo na turnejah širom sveta kot član slavnega Češkega kvarteta in vztrajno skladatelje-vanje danes tu, jutri tam, naposled pa izguba čislane žene Otilije, Dvorakove hčerke, s katero je živel komaj tri leta v srečnem zakonu. Vsakdo prenaša usodo primerno občutljivosti lastne dušev-nosti. Suk pa je bil preobčutljiv. To nam že njegove kompozicije iz-povedo. V njih razgali do bolest-nosti vsa svoja bogata čustva. Pa tudi kot interpret je bil sličen. Kadar je zagodel Češki kvartet, je poslušalec pozabil, da za pulti sede sivolasi rektorji in znameniti komponisti, ki so jim prsti že otrpli od pisanja not in upravnega posla. Kaj na tem, če je tu pa tam zaškripalo, če roka ni vedno zmogla tega, kar je volja hotela! Glasba, izluščena iz not, je zaživela v njihovi izvedbi in navdušila vedno in vselej. Tudi takrat, ko nam je Suk s svojimi okornimi prsti zaigral iz svojih in drugih partitur, so se njegove modre oči zablisnile v mladeniškem ognju izpod košatih obrvi in obraz, ki je bil tako naguban, kot da se je vanj zarezala kakor brazda vsaka poetična zamisel, se je navzel tiste blažene odmaknjenosti, ki nas je vselej presenetila in v globini duše užalosti-la. Saj smo bili tako majhni napram njemu! Sukove klavirske skladbe ne morejo podati popolne slike njegove skladateljske osebnosti. Klavir ni polnovreden instrument za podajanje takšnih romantičnih prelivov, kot so silni izbruhi erotike pa zapet nežno prijateljstvo, grenki spomini pa otroška preprostost. Godala, komorna združenja ali orkester jim bolj odgovarjajo. Vendar je Suk ustvaril toliko lepega in značilnega za klavir, da nas vedno znova navdušujejo te skladbe. Zmotno mnenje o Schubertu, ki hodi po gozdih in si sproti napi-suje svoja hipna navdahnjenja, še vedno straši v laiškem svetu. Če pa je kdo od novejših skladateljev res ustvarjal eruptivno gnan od čustva, je bil to Suk. V njegovih delih ni zapaziti suhe kostrukcije; imamo vtis, da se je čustvena emo-cija izprevrgla neposredno v glasbeno doživetje. Bil je v bistvu lirik in celo njegova več ko enourna orkestralna dela so zgolj lirizmi, ki rastejo eden iz drugega in se blagodejno prepletajo, mojstrsko spojeni v veliko celoto. Suk je v njih, kakor tudi v malih klavirskih komadih po romantiki že itak v smeri disonance razširjeni harmonski sistem izčrpal do tistih meja, kjer se neha tonalnost. Preko njih ni šel, kajti vsaka glasbena vsebina ima svoja prikladna sredstva za izražanje, s katerimi je nerazdruž-ljivo zrastla. Harmonska plat Su-kovih del je plod zvočnih predstav. Te so bile skladatelju v okviru razvoja skladbe važnejše kot zaznavanje zaporednosti posameznih glasov (= kontrapunkt). Zato je Suk ne le za češko, temveč tudi za svetovno glasbeno literaturo eden tistih godbenikov, ki so nazorno pokazali, da disonantnejši zvok ni morda posledica umske konstrukcije ali celo »pokvarjenih ušes«, temveč prava nujnost. Glasbena deklamacija v njegovih zrelejših kompozicijah se pa v toliki meri bliža prostemu, nevezanemu govoru, da je tudi s te strani doprinesel mnogo bistveno novega k današnjim nazorom o glasbenem izrazu. Njegove klavirske skladbe in njih karakteristiko bomo slišali 27. t. m. v prvi uri »češke moderne klavirske glasbe«. Kitara (K uredbi solo kitare pri ljubljanski oddajni postaji). že stari Grki so poznali in zelo cenili kitaro kot najbolj umetniški instrument na strune. Seveda je bila ta kitara po obliki precej drugačna kot današnja, ki se je razvila šele v poznejši dobi in je po grški pravzaprav prevzela samo ime. Pravo predhodnico današnje kitare so zanesli Mavri v Španijo, kjer še danes igra veliko vlogo kot solo-instru-ment, pri spremljavi pa nekako nadomešča klavir. Važno vlogo je igrala kitara v začetku 19. stoletja zlasti v Avstriji, Nemčiji, Rusiji in Italiji. Takrat so celo na dvorih imeli stalne kitariste ali takozvane dvorne lauteniste. Iz te dobe izhaja tudi največ literature, vmes nekaj prav dobre, ki pa seveda vsa nosi pečat tedanjega časa. Komponirali so večinoma virtuozi sami; bilo jih je tedaj mnogo, pa tudi drugi skladatelji so radi komponirali za kitaro. Najbolj znani so: Aguado, Carulli, Call, Diabelli, Mertz, Horezky, Legnani, Nava, Gernlein, Blum, Hoversky, Giuliani in Harder, pa tudi Paganini in C. M. Weber. Tudi pri nas je kitara zelo raz- širjen instrument in ga najdeš skoro v vsaki hiši, vendar pa je le malo naših kitaristov, ki bi znali več kakor spremljati najenostavnejšo narodno pesem. Da bi za ta lepi instrument vzbudili pri Slovencih večje zanimanje in poglobili smisel za tovrstno glasbo, kateri gre vsekakor prednost pred tamburico, ki skoro da ni popolnoma kromatična, je ljubljanska postaja vzela v spored tudi solokitaro. Jahta Elettra, s katere krova je Marconi delal svoje poskuse bo shranjena v Marconijevem muzeju. Oddaje Zveze narodov v francoskem jeziku bodo od sedaj dalje ob 19.30 uri. * Francosko poštno ministrstvo je sklenilo zgraditi novo veliko postajo v Dimogesu in je v ta namen že odkupilo parcelo 13 ha. Z deli bodo začeli v aprilu letošnjega leta, z oddajo pa v tem letu še ne moremo računati. * Belgijska vlada je sklenila, da bo zgradila novo postajo v Dupenu, ki bo oddajala v nemškem • jeziku. IZBOR IZ SVETOVNEGA PROGRAMA od 23. do 29. januarja 1938 KONCERTI Nedelja, 23. jan.: 16 Pariz (Koncert fanfar) ; Konigsberg (koncert v prid zimski pomoči); 17 Deutschlandsender (koncert v prid zimski pomoči); Rim (orkestralni koncert); 17-45 M. Ceneri (koncert moškega pevskega zbora) ; 18-30 Sottens (orgelski koncert); 19 Toulouse (koncert simfonične glasbe) ; 19-10 Frankfurt (klavirski koncert) ; Beromiinster (orgelski konc.); 20-05 Praga (Gala koncert radio orkestra češke filharmonije). Ponedeljek, 24. jan.: 9.20 Strassbourg (simfonični koncert); 14.05 Luxem-bourg (pevski koncert); 15-45 Toulouse (simfonični koncert); 16 Pariz (orgelski koncert); 17 Beromiinster (zabavni koncert); 20 Zagreb (koncert komorne glasbe); Lipsko (koncert simfonične glasbe); 21 Rim (simfonični koncert); Lizbona (simfonični koncert); 21-30 Rim (koncert simfonične glasbe); 21-45 Dunaj (zabavni koncert). Torek, 25- jan.: 12-40 Beromiinster (zabavni koncert); 16 Konigsberg (zabavni konc.); 1715 Strassbourg (klavirski koncert); 17-45 Toulouse (koncert simfonične glasbe); 19-30 Varšava (koncert mandolin); 20 Berlin (zabavni koncert); Belgrad (pevski koncert); 20-05 Lipsko (zabavni konc.); 20-15 M. Ceneri (orkestralni koncert); 20-30 Zagreb (klavirski koncert); 21 Milan (Italijansko avstrijski koncert). Sreda, 26- jan.: 1715 Strassbourg (koncert simfonične glasbe); 18 Berlin (zabavni koncert); 19-25 Firenca (koncert mandolin): 20-25 Stockholm (koncert simfonične glasbe); 20-35 Sottens (simfon. koncert); 20-55 Praga (koncert češke filharmonije); 21 Varšava (koncert Chopinove glasbe); Rim (koncert simfonične glasbe); 21-45 Luxem-bourg (simfon. koncert); 22-10 Dunaj (zabavni koncert); 22-50 Budimpešta (koncert simfonične glasbe). Petek, 28- jam.: Berlin (zabavni koncert); 15-30 Luxembourg (koncert angleške glasbe); 16 Rim (klavirski koncert); 17-35 Belgrad (klavirski koncert); 20 Zagreb (violinski koncert); Varšava (simfonični koncert); 20-55 Beromiinster (klavirski koncert); 21 Praga (koncert orkestraln. udruženja); Milan (simfonični koncert); 22 Firenca (klavirski koncert); 22 30 Breslau (orgelski koncert). Sobota, 29. jan.: 12 K51n (koncert zabavne glasbe); 18 Hilversum (orgelski koncert); 18-20 Oslo (zabavni konc.); 20-30 M. Ceneri (koncert mandolin); Strassbourg (koncert solistov); Pariz (koncert simfonične glasbe); 21.25 Breslau (pevski koncert); 21-40 Budimpešta (orkestralni koncert); 21-45 Sottens (koncert lahke glasbe); 22-15 Rim (violinski koncert). PREDAVANJA Nedelja, 23- jan.: Koln (Zakaj berejo pravljice tudi odrasli?); 1620 Dunaj (Na potih Timur Tamerlana); 16-45 Zagreb (iz zgodovine mesta Zagreba); 18 Beromiinster (Heinlin vom Stein, pridigar XV. stoletja). Ponedeljek, 24. jan.: 10.50 Dunaj (Beg iz šanghaja); 15-45 Praga (Ali res obstoja rumena nevarnost?); 17 Strasbourg (Kolonizacija Alžira); 18.45 Monakovo (Javna dela v Nemčiji); 19-20 Beromiinster (Vzgoja in značaj); 22-20 Kflnigsberg (Politika in gospodarstvo). Torek, 25- jan.: 14 Praga (Kulturno življenje na češkem); 15 Pariz (Francoska filozofija XIX. stoletja); 17 Strasbourg (Bančni promet v XIX. stol.); 18-15 Dunaj (Radioaparat. čudovit umotvor); 18-35 Beromiinster (Kaj je bilanca in kako jo berem?); 18-45 Rim (Začimbe in pijače); 20 M. Ceneri (švicarski gospodarski problemi). Sreda, 26. jan.: 13-20 Praga (Advokat in publika); 14 Dunaj (Pravilno učenje); 18-30 Strasbourg (Posvetna in cerkvena glasba v XVI. in XVII. stoletju); 19 Varšava (Kitajski zid); 19.15 Stuttgart (Nemška aviacija); 19-55 Beromiinster (Televizija); 20-30 Breslau (Temeljne sile narodno življenjske enotnosti). četrtek, 27. jan.: 14-30 Dunaj (Ljudska izobrazba); 18 Lipsko (Leonardo da Vinci); Sottens (Vzgoja otrokovega značaja); Budimpešta (Mladin. skrbstvo v Nemčiji — predavanje v nemščini) ; 19-20 Beromiinster (Vzgoja in značaj). Petek, 28. jan.: 14 Pariz (Kozmopoliti-zem v francoski literaturi); 15.40 Dunaj (žena in pesništvo); 17 Strasbourg (Zgodovina francoske kulture). Sobota, 29. jan.: 16-05 Dunaj (Umetnost in vera pri primitivnih narodih); 18 Breslau (Mesta in vasi na nemškem vzhodu); 19-30 Beromiinster (Kdaj je film umetniški?); 19-45 Praga (Kaj hočejo češki židje?). OPERA — DRAMA OPERETA Nedelja, 23- jan.: 16-30 Milan (Slava — drama); 20 Kiiln (Fra Diavolo — opera) ; Lipsko (Operni ples — opereta); 20-30 Pariz P. T. T. (Puškin — drama); Strassbourg (Hans flavtist — opera); 21 Milan (Grof iz Luxembour-ga — opereta). Ponedeljek, 24. jan.: 20 M. Ceneri (Ha-nlčina smrt — drama). Torek, 25- jan.: 20 Varšava (Fra Diavolo — opera); Breslau (Fidelio, opera). Sreda, 26- Jan.: 20-30 Firenca (Od šivan-ke do milijona — opereta). Četrtek, 27- jan.: 21 Rim (Traviata — opera). Sobota, 29. jan.: 20 Praga (Kralj potepuhov — opereta); Konigsberg (Dijak, prosjak — opereta); 20-40 Hamburg (Monika — opereta); 21 Milan (človek, ki se smeje — drama). ZABAVNA GLASBA Nedelja, 23. jan.: 9.45 Lipsko; 16 Hamburg, Koln, Monakovo; 18-45 Stuttgart ; 23 Deutschlandsender. Ponedeljek, 24- jan.: 1415 Berlin; 1705 Oslo; 19-10 Breslau; 19.15 Stuttgart; 20-40 Dunaj; 21-30 Hamburg; 22-35 Koln; 23 Deutschlandsender. Torek, 25- jan.: 14-15 Monakovo; 16 Berlin; 19-10 Deutschlandsender; 22-35 Koln; 22.40 Stuttgart. Sreda, 26- jan.: 11.15 Berlin; 16 Hamburg; 19-10 Deutschlandsender; 19.15 Beromiinster; 22-40 Monakovo; 23 Stuttgart; 23-30 Frankfurt. četrtek, 27- jan.: 11.15 Berlin; 16 Deutschlandsender; 1910 Hamburg; 19.35 Monakovo; 20 Lipsko; 22.20 Konigsberg; 22-30 Frankfurt. Petek, 28- jan.: 8-30 Koln. Monakovo; 16 Hamburg; 19-15 Stuttgart; 21 Konigsberg; 2230 Berlin; 23 Deutschlandsender. Sobota, 29. jan.: 8-30 Stuttgart; 9.30 Berlin; 14-25 Monakovo; 16 Deutschlandsender; 19-10 Konigsberg; 20 Hamburg; 22-30 Berlin. PLESNA GLASBA Nedelja, 23. jan.: 14-30 Stuttgart; 16-10 Lizbona: 18-15 Budimpešta; 2215 Oslo; 22-20 Zagreb; 22-35 Praga; 22-45 Rim, Belgrad, Hamburg; 23 Pariz, Toulouse. Ponedeljek, 24. jan.: 17.30 Lizbona; 19.50 Oslo; 20 Monakovo; 21 Varšava; 22.10 Budimpešta: 22-20 Zagreb; 22-45 Rim; 22-55 Luxembourg; 23 Toulouse. Torek, 25-jan.: 16 Hamburg; 1715 Rim; 17.20 Lizbona; 18-20 Sottens; 22 Dunaj; 22-30 Monakovo; 23 Toulouse; 23 05 Budimpešta. Sreda, 26- jan.: 12-15 Toulouse; 17-20 Lizbona; 18-30 Beromiinster; 21-30 Berlin; 22 Varšava, Stockholm; 22-15 Oslo; 22-20 Zagreb; 22-30 Lipsko. Breslau. Sottens; 23 Luxembourg, Deutschlandsender; 2315 Rim. četrtek, 27. jan.: 13-30 Stockholm; 16 Hamburg; 17-30 Lizbona; 20 Berlin, Luxembourg; 22-15 Sottens; 22-20 Zagreb; 23 Toulouse. Petek, 28- jan.: 17.30 Lizbona; 21.20 Deutschlandsender; 22-15 Belgrad; 22-20 Zagreb, Dunaj; 22-30 Sottens; 23 Luxembourg, Toulouse; 23-05 Budimpešta; 23-15 Rim. Sobota, 29- jan.: 1730 Lizbona; 21 Varšava; 2130 Beromiinster; 21-35 M. Ceneri; 22 Stockholm; 22-10 Sottens; 22-15 Belgrad; 22-30 Stuttgart; 22-45 Oslo; 23 Luxembourg, Dunaj, Toulouse; 23-15 Rim. LAHKA GLASBA Nedelja, 23. jan.: 13 Stockholm; 1430 Konigsberg; 1530 Lipsko; 1735 Dunaj; 19.10 Hamburg; 19-30 Strasbourg, ottens; 21 Zagreb. Ponedeljek, 24. jan.: 820 Lipsko; 11.45 Strasbourg; 14-15 Koln, Stockholm, Hamburg, Konigsberg; 15-35 Berlin; 18 Sottens; 21-30 Zagreb; 22-35 Deutschlandsender. Torek, 25- jan.: Stockholm; 14 Stuttgart; 1415 Konigsberg, Hamburg; 1810 Lipsko; 19-30 Sottens; 22-30 Deutschlandsender. Sreda, 26- jan.: 8-20 Berlin, Lipsko; 14-15 Hamburg, Konigsberg; 19-30 Stockholm; 19-45 Stuttgart; 23-20 Lizbona. četrtek, 27- jan.: 8-20 Berlin; 14.15 Konigsberg. Hamburg; 17 Sottens; 18-20 Lipsko; 18-30 Strasbourg; 20 Stuttgart: 22 Stockholm. Petek, 28. jan.: 820 Berlin; Lipsko; 1225 Stockholm: 14-15 Hamburg, Konigsb.; 18 Sottens; 22-30 Deutsch-Id,nds6nd6r Sobota, 29- jan.: 820 Berlin; 14 Stockholm; 14-15 Hamburg, Konigsberg, Koln; 18-15 Lipsko; 19.30 Sottens; 22-30 Deutschlandsender. KOMORNA GLASBA Ponedeljek, 24- jan.: 12-45 Hilversum; 21 Pariz; 21-15 Deutschlandsender. Torek, 25- jan.: 11.15 Luxembourg. Sreda, 26. jan.: 2130 Monakovo. Petek, 28 jan.: 13.30 Toulouse; 15.25 Hambourg; 17.30 Bratislava; 21.15 Stuttgart; 2205 Luxembourg; 2250 Breslau. VOJAŠKA GLASBA Nedelja, 23. jan.: 12 Berlin; 17-50 Lizbona; 19-10 Breslau; 19-30 Stockholm. Ponedeljek, 24. jan.: 20 Hilversum; 20 30 Luxembourg. Torek, 25- jan.: 10-30 Hamburg; 11.45 Pariz; 12 Lipsko; 17 Budimpešta, Stuttgart. Sreda, 26- jan.: 12-25 Stockholm; 12-35 Praga; 22-40 KSnigsberg. Četrtek, 27- jan.: 19 Lizbona; 19-25 Dunaj. Petek, 28. Jan.: 16 Stuttgart; 19.15 Praga. Od 3. januarja dalje je British Broadcasting Corporation začela oddajati programe v arabskem jeziku in sicer na valu 31.32. Angleška vlada je podvzela ta korak, da bi de-mantirali tendiciozne vesti, ki so jih v večji meri začele oddajati italijanske postaje. Razvojna smer modernih zvočnikov Zvočniki so se v zadnjem času izdatno zboljšali, tako v elektro-akustičnem kakor tudi v gospodarskem pogledu. Dočim so še pred nedavnim začeli svoj zmagoviti pohod perma-nentnodinamični zvočniki so ti sedaj že začeli izgubljati na pomenu in v modernih aparatih se že pojavlja tendenca po zopetni vpeljavi elektrodinamičnih zvočnikov. Vzroki za .to so v glavnem naslednji: specijalna železna zlitina, ki se uporablja za permanentne magnete je zelo draga in težko obdeljiva. Dalje moremo uporabljati magnetno tuljavo zvočnika za pomirjevalno dušilko, kar nam tudi poceni aparat. Kar se tiče membrane, se bolj in bolj uvaja zelo mehka pritrditev. Centralno pritrditev, ki vodi tuljavico po sredi špranje, so prestavili od znotraj na ven. Na ta način moremo ta konstruktivni del napraviti mnogo bolj podajen in soliden. To zunanjo pritrditev so sedaj prevzele žs skoro vse tvrdke. Zunanji rob membrane so tudi naredili mnogo mehkejši in volnejši in sicer s tem, da so membrano proti robu zelo stanjšali in še večkrat vdrli s koncentričnimi gubami. Čim rahlejša pa je postajala pritrditev membrane na obodu, tem bolj so se konstrukterji trudili izdelati čim togejšo membrano, da bi preprečili lastno nihanje membrane same. Nihalna tuljava je sprva bila tako globoka ((v smeri gibanja), kot je bila aksijalna globina zračne reže. Tu se je kmalu pokazal ta 'nedostatek, da je tuljava: pri večjih jačinah prišla preveč iz reže, tako da se jaka mesta niso slišala čisto, ampak zelo popačeno. Temu so sprva odpomogli na ta način, da so zvečali aksijalno globino zračne reže. Sedaj sicer tuljava ni nikoli prišla iz območja magnetnega polja, a gostota polja se je občutno zmanjšala. Posledica je bil slab faktor učinkovitosti. Moderni zvočniki so ubrali obratno smer. Imajo daljšo tuljavico kot je aksijalna globina reže. Na prvi pogled se s tem ni dosti spremenilo; kolikor smo pridobili na ma-gnetični gostoti, toliko smo izgubili na povečanem omskem uporu tu-ljavice. Toda poskusi so pokazali, da te vrste zvočniki izdatno bolje podajajo posebno visoke tone. Da bi se razdelitev glasu izboljšala, so začeli graditi razne razde-lilce, ki predvsem izžarjajo visoke tone. Ti razdelilci so tanki stožci iz stisnjene mase, ki prisilijo visoke tone, da se širijo tudi na strani, kar nizki toni store že sami od sebe. Na nizke tone pa seveda ti stožci nimajo vpliva zaradi malih dimenzij. Ves napredek je v tem, da se v prostoru, kjer poje tak zvočnik, slišijo po vsem prostoru visoki in nizki toni v enakem razmerju, dočim se pri navadnem zvočniku visoki širijo pretežno v aksijalni smeri iz zvočnika. Tudi ločeno postavljeni zvočnik se še vedno uveljavlja. Posebno če je montiran v večjo resonančno steno. Že 1 m X 1 m neverjetno izboljša kvaliteto podane glasbe. Razen tega je pogon drugega zvočnika, ki ga priključimo na navaden sprejemnik, popolnoma brezplačen. Ce pomislimo, da nam razen tega pri kolikor toliko skrbni postavitvi nudi bolj čisto glasbo kot aparatov zvočnik, se ne bomo čudili, da se ta na prvi pogled staromodna kombinacija še vedno bolj in bolj uporablja. Stm m taka l Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani javlja, da bo tudi letos brezplačno izposojala novim radijskim naročnikom moderne prvovrstne kompletne detektorske aparate. Poleg tega bo novim radijskim naročnikom, oziroma takim, ki doslej vsaj eno leto niso bili več radijski naročniki, in ki se bodo prijavili po 1. decembru 1937, razdelila sledeče nagrade: 1. Najmodernejši 4 cevni radijski aparat s priključkom na električno omrežje ter radijsko naročnino za eno leto. 2. Najmodernejši 2 cevni radijski aparat s priključkom na električno omrežje ter enoletno radijsko naročnino. V slučaju, da bi izžrebani radijski naročnik želel mesto priključka na električno omrežje rajši baterijski aparat, bo to zamenjavo oskrbela postaja. Če pa bi oseba, ki bo zadela, že imela 4 cevni radijski aparat, mu bo postaja dala na izbiro ali motorno kolo ali zlato uro, ki bo odgovarjala vrednosti takega aparata. Naročnik, ki bo zadel 2 cevni radijski aparat, pa bi takega že imel, ima možnost izbirati med najfinejšim dvokolesom ali precizno švic. srebrno uro. Novi naročniki, ki žele biti deležni nagrade, dobe v pisarni radijske postaje v Ljubljani, Tyrševa cesta 29, proti dokazilu, da so postali radijski naročniki po 1. decembru, kupon s številko. Dne 18. februarja 1938 bodeta pred mikrofonom izžrebani 2 številki, katerih lastnika dobita po vrstnem redu zgoraj navedena darila. Darila bodo pred žrebanjem razstavljena pri radijskih trgovinah, kjer bodo kupljena. Javite se na Vaši pošti kot naročnik, pa boste lahko pri najboljšem radijskem aparatu poslušali radijske prireditve vse leto brezplačno, ker Vam bo radijska postaja sama poravnala naročnino. Radio v nacionalni Španiji že pred pričetkom državljanske vojne je bilo težko dobiti o španski radiofoniji točne podatke. Poleg ducata močnejših oddajni postaj, je bilo v ti deželi veliko število slabej-ših, tako, da lahko računamo njih skupno število na kakih 60—70. — Kljub mnogoštevilnosti postaj, pa je bilo število radijskih naročnikov zelo majhno. Izmed 23,000.000 prebivalcev, je bilo le okrog 400.000 naročnikov. Po pričetku državljanske vojne pa so podatki o radiofoniji v Španiji še bolj pičli, čeprav je radiofonija med tem časom tudi v Španiji zavzela precejšen obseg. Zaenkrat lahko Španijo porazdelimo v tri odseke, namreč v področje, ki ga ima pod sabo general Franco, potem oddajne postaje, ki spadajo v območje vlade V Kataloniji, in končno ozemlje, ki ga ima v rokah vlada v Valenciji. Največ postaj in tudi najjačje med njimi ima v rokah general Franco. Nacionalna španska vlada kaže veliko iniciativo za organizacijo narodne radiofonije in graditev novih oddajnikov. Poleg 39 manjših oddajnih postaj, ki imajo po 0.2 kw jakosti in oddajajo vse na 1500 Kc in 1492 Kc, to je na valu 200 in 201.1 in ki imajo tedaj samo lokalen pomen, je v obratu šest jačjih postaj in sicer: Radio nacional v Salamanki 1258 Kc, 238.5 m, 20 kw. Radio EAJ 10 v Saragosi 1447 Kc, 207.8 m, 5 odnosno 20 kw. Radiio EAJ 27 v Burgosu 1447 Kc, 207.8 m 5 kw. Radio EAJ, 5 v Sevilji 731 Kc, 210.4 m 5 kw. Radio EAJ, 8 v San Sebastianu 1447 Kc, 227.3 m 0.5 kw. Radio EAJ, 6 v Pampeluni 13.20 Kc, 227.3 m 0.5 kw. Sedaj grade dva nova velika oddajnika z jakostjo 60—120 kw in sicer v Bilbao in Sevilji. Mrežo oddajnih postaj, ki oddajajo na normalni valovni dolžini pa dopolnjuje še cela vrsta kratkovalovnih oddajnikov, med katerimi je največji oni v Tenerifi, ki ima ja-kost 20 kw. RoafUs nagead! Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani razpisuje tri nagrade v višini Din 1.200.—, Din 800.—, Din 600.— za izvirne slovenske zvočne igre. Trajajo naj od pol do ene ure. Prednost imajo dela, pisana v poljudnem in po možnosti narodnem slogu. Vsa nagrajena dela bo postaja odkupila po običajni ceni. Rokopise je poslati pod psevdonimom najkasneje do 1. marca 1938 na naslov: RADIOFONSKA ODDAJNA POSTAJA v Ljubljani, Tyrševa cesta 29-1. ZABAVNI KOTIČEK »Vi torej resno mislite, da dobro izgledam, gospod šmid?« »Kot dvajset let stara breskev, gospodična.« »Na vsako premiero grem, samo da lahko govorim vmes!« »Kaj, ali to ne moti predstave?« Neki Škot si je hotel kupiti avto. Njegovi ženi je zelo ugajal mali, lični model. Škot pa je zabavljal: »Avto, samo z dvema sedežema? Kje naj pa sedi prijatelj, ki ga povabim s sabo, da nam plača bencin?« Prijateljica: »Tvoj mož pa postaja iz leta v leto bolj grob in osoren.« »Da, da, tudi v pisarni je prav tak. Rabijo ga samo zato še, da piše opomine in svarilna pisma.« »Boro, samo pomisli. Pravkar mi je vedeževalka prerokovala z roke, da postajam stara.« »No, poglej,« se hudobno nasmehne mož, »tudi ta je že uganila.« »Pri' vaši novi predstavi bom gotovo tudi jaz nastopila s kako vlogo, kajne, gospod režiser?« Tako je vprašala režiserja domišljava igralka. »To se razume, gospodična. Vi boste takoj v prvem dejanju umrli!« Gospa Storžek je pravkar dokončala neko sonato. »Igranie na klavir,« reče možu, »je zame vedno dobrota.« »Ljuba moia,« vzdihne gospod Storžek, »toda dobrote lahko tiho opravimo.« »Pomislite, ko sem prišel včeraj domov, sem zalotil svojega triletnega otroka, ko je trgal moje pesmi...!« »Vraga, ali zna že ta pobalin brati?« Oče in mati stg. bila povabliena k večerji. Mali, pet let stari Jakec je moral ostati doma. Starši so mu za-bičill, da mora ostati v postelji in da ne sme pustiti nikogar v stanovanje. Ko sta oče in mati odšla, se je mati na koncu stopnic obrnila in se z skrbjo napotila nazaj proti sobi, kjer je sinko varoval hišo. Ko je potrkala na vrata, ni bilo dolgo časa nobenega glasu, končno pa je zaslišala korake malega Jakca, ki je dejal: »Zgubi se, ti stari tat, tu je velik lev!« Urh je zaljubljen v Maričko. »Ljuba Marička,« jo nagovori, »rad bi te poljubil.« »Samo poskusi,« pravi ona, »takoj bom zakričala.« Urh se boječ odmakne. »Ampak,« nadaljuje Marička, »čisto tiho.« »Slišite gospod, odpeljali ste mi nevesto. Streljava se torej, da se odloči, čigava bo.« »Ni vredno, rajši se streljajte s svojo nevesto.« »Ljuba Laura, ali danes ne boš vzela spalnega praška, ki ti ga je zdravnik predpisal?« »Zaradi mene! Toda ključa od vež-nih vrat kljub temu ne boš dobil!« Umetnica svoji prijateljici: »Ko me je ravnatelj vprašal po starosti, res nisem vedela ali sem stara šestnajst ali sedemnajst let.« »No, in kaj si mu dejala?« »Enai ndvajset.« »Obtoženi je zmerjal gostilničarja s starim volom. Ne glede na to, da je ta psovka že sama na sebi težka žalitev, ie še ta obtežilna okolnost, da je ozmerjani vegetarijanec.« »Z vašimi spričevali nisem popolnoma zadovoljna!« »Tudi jaz nisem, milostljiva gospa, toda to so moia najboljša spričevala, ki sem jih sploh mogla dobiti!« »Zakai pa nič ne prideš v našo vaško krčmo? Al' si morda kaj go-st;1-;*aT"<'a razčal''l?« »Ne obratno! Pri njem sem prav dobro zapisan.