PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu J 3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj4 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
7T
i
5
2
c
r
o
S-T
M
s n 5 ?
^ 5
§
L.
j-t
•N-:
Z
i—i
V
h
V
5
cs
I
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Poslanci SFRJ na. Goriškem
•	v' '*'1
m Irzaskem
GORICA, TRST — Tako v Kulturnem domu, kjer so bili gostje SKGZ, kot v pokrajinski palači, kjer jih je sprejel predsednik goriške pokrajine Cumpeta, so se parlamentarci jugoslovanske zvezne skupščine ter v njej a-kreditirani novinarji seznanili tako s problematiko odnosa ob meji kot z vprašanji, ki tarejo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. O tem je goste pobliže seznanil predsednik TO SKGZ za Goriško Primožič. V sproščenem Pogovoru so se gostje pobliže pozanimali za nekatera skupna vprašanja, tako tista, ki zadevajo manjšino kot tista, ki so v zvezi z obmejnim gospodarskim sodelovanjem. Popoldne so jugoslovanski parlamentarci in novinarji bili na obisku v Doberdobu.
Zvečer so gostje iz SFRJ obiskali Križ, kjer so se pred spomenikom padlim poklonili spominu borcev NOB. Po pozdravnih nagovorih predstavnikov Zveze partizanov je moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Konto-vela zapel nekaj pesmi. Delegati in novinarji iz matične domovine so se nato pomudili z gostitelji na družabnem srečanju v Domu Alberta Sirka.
NA 5. IN 9. STRANI
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 126 (12.158)
—X
Trst, petek, 14. junija «
____________________________ :0
.Po De Mitovi zahtevi o demokrščanskem predsedniku re
Politične sile ne oporekajo kandidatu MI če bo primeren in dogovorjen tudi s KPI
RIM — De Mitova zahteva, da mora biti novi predsednik republike demokristjan, je 11 dni pred začetkom glasovanja 1011 »velikih volivcev« na skupni seji parlamentarnih skupščin pospešila razpravo tudi v ostalih političnih skupinah. Predvsem je treba zabeležiti, da so dosegli sporazum, po katerem so porazdelili 58 zastopnikov dežel, ki sa bodo 24. t.m., pridružili senatorjem in poslancem za izvobtev novega državnega poglavarja: 20 jih bo pripadlo KD (ki ho razpolagala torej skupaj s 369 glasbvi), 15 KPI (283), 8 PSI (119), 3 MSI (63), 3 PRI (44), 2 PSDI (34), 2 PLI (24), 1 radikalcem (13), 1 DP (8), 1 SVP (7), 1 UV (3), 1 sardinski akcijski stranki (3), medtem ko bosta neodvisna levica (39) in Liga veneta (2) ohranili le svoje parlamentarce.
V splošnim je treba ugotoviti, da nobena politična skupina izrecno ne oporeka pravici KD, da kandidira za državnega poglavarja svojega zastopnika, dasi ne prepričuje De Mitovo sklicevanje na nekakšno pravilo »iz-meničnosti« med katoliškimi in laičnimi kandidati, po katerem naj bi moral Pertiniju slediti nujno demokristjan. Tako republikanci kot zastopniki drugih strank namreč postavljajo tajnika KD na laž, ko opozarja, da je demokristjanu Gronchi ju sledil prav
tako demokristjan Segni, še prej pa laiku De Nicoli laik Einaudi. Vse bolj si utira pot težnja, naj bo kar novi predsednik republike demokristjan, če bo KD izbrala primernega kandidata, ki lahko uživa zaupanje strank večine, toda tudi opozicije.
Tak mandat je De Mita tudi prejel od strankinega vodstva in od parlamentarnih skupin KD in v tem smislu bo začel zaupna posvetovanja z zavezniki in z opozicijo, zlasti s KPI. V prihodnjih dneh si bodo sledili sestanki parlamentarnih skupin in vodstev vseh strank, ki bodo zavzele stališče do možnih kandidatov pred začetkom glasovalnega postopka. Včeraj so liberalci potrdili svoje načelno nasprotovanje potrditvi že izvoljenih predsednikov, ki pa ni v noheni zvezi z osebnostjo Pertinija, saj je bil PLI vložil tak predlog zakona že pred dvema letoma. Liberalci so za neoporečno in sposobno osebnost, o kateri naj bi se dogovorih tudi s KPI. Včeraj so se sestah tudi voditelji parlamentarnih skupin KPI s tajnikom Natto, da razpravljajo o volitvah za predsednika republike. Poudarih so, da mora izbrana osebnost »predstavljati nacionalno enotnost, ne glede na dialektiko med večino in opozicijo« in izražati strogo zaščito ustavnih načel ter jamčiti korektne odnose.
Posvet Italija-Francija o EGS
FIRENCE — Na italijansko - francoskem posvetu sta Craxi in Mitterrand govorila o francoskem načrtu za tehnološke raziskave Eureka kot odgovoru na Reaganov projekt o vesoljskem ščitu, dalje o institucionalnih problemih EGS in o predlogu Gorbačova za vzpostavitev sodelovanja med SEV in EGS, ki ga bo danes poljski ambasador v Bruslju formalno predložil Delorsu. Zunanja ministra Andreotti in Dumas pa sta obravnavala sporazum o sprostitvi osebnega prometa med državama, ki ga bodo podpisah oktobra letos.
Jugoslovanski zunanji minister v Ženevi
Oboroževalna tekma vodi k militarizaciji družbe
ŽENEVA — Jugoslovanski sekretar zunanje zadeve Raif Dizdarevič na konferenci o razorožitvi v Žene-v| včeraj izjavil, da velika koncentra-^ja moči v rokah nekaterih sil pomedi nenehno grožnjo neodvisnosti in suverenosti drugih držav. Za sodobni j’vG- je nesprejemljivo, da imajo nekateri v svojih rokah usodo vseh. k^darević je izrekel veliko zaskrbljenost zaradi nadaljevanja oboroževalno tekme. Človeštvo se sprašuje ali stn° in koliko smo vami pred vseuniču-Joco vojno, je dejal zvezni sekretar in bodal, da prizadevanja za razoroži-,'v še vedno niso dala stvarnih rezultatov.
Uporaba pohtike sile spodbuja nje-no težnjo za povečanje vojaških zmo-ftjivosti in dosego prednosti. S tem Zeajo preprečiti pozitivne spremembe odnosih v svetu. Oboroževalna tek-ota vodi tudi k vse večji mihtarizaciji S°spodarstva in družbe. Koncept tesa tekmovanja vsebuje tudi težnjo, da
ravnotežje nenehno vzpostavljajo na višji ravni oboroženosti, kar samo povečuje splošno nevarnost in nezaupanje med glavnimi udeleženci tekme.
Da bi premostili to nevzdržno stanje, M grozi miru in varnosti, je nujna politična volja in resnična pripravljenost za razoroževanje. Dialog je e-dina možnost, pogajanja in sporazumevanja pa so zato edini instrumenti, ki nimajo nadomestila. V tem je tudi razlog, da'je ves svet z zadovolji stvom sprejel sklep o obnovitvi dvostranskih pogovorov med ZDA in SZ. Veliki sili kot nosilki oboroževalne tekme imata tudi največjp odgovornost za njeno prekinitev in za začetek procesa razoroževanja.
Dokler ne bomo sposobni odstraniti jedrskega orožja, je nadaljeval Dizdarevič, moramo narediti vse, kar je mogoče, da ga ne bi uporabih. Z drugimi besedami, treba je doseči sporazum o prepovedi tega orožja, (dd)
Turški terorist se je spet proglasil za Kristusa
Agca: Emanuelo Orlandi ugrabila loža P2, da bi me rešila iz ječe
RIM — Po zaslugi Mehmeta Alija Agcaja je veliko sojenje v Foru Italicu v Rimu postalo napeta nadaljevanka, ki s svojimi nepredvidljivimi zapleti in razpleti vedno znova preseneča, hkrati pa — kot pač vsaka nadaljevanka zbuja med opazovalci občutek, da ne gre jemati zares čisto vse, kar se na njem dogaja. Včeraj je atentator na papeža govoril predvsem o dveh stvareh: o hrérki vatikanskega uslužbenca Emanueli Orlandi, ki je bila v še povsem nepojasnjenih okoliščinah ugrabljena pred dvema letoma, in o nekaterih slikah, ki so bile posnete na Trgu sv. Petra na dan atentata.
,Y zvezi s prvo točko je turški terorist potrdil, kar je že bil izjavil preiskovalnemu sodniku, in sicer da so de kle ugrabili, da bi z njo izsilili Vatikanu oziroma italijanski vladi njegovo izpustitev iz zapora. Na vprašanje sodmka, kako je prišel do tega prepričanja, je Agca od-
Včeraj predstavili letošnji tržaški mednarodni sejem
NA 4. STRANI
govoril, da z branjem časopisov in z logičnim sklepanjem. Sodnike in sploh vse prisotne v sodni dvorani pa je presenetil s tole izjavo: »Gotov sem, da je Emanuela Orlandi živa. Z iskrenostjo naj povem, da je Emanuelo Orlandi ugrabila močna prostozidarska organizacija P2 Licia Gellija, ker je vedela, da sem Jezus Kristus. Hoteli so me zamenjati z njo, hoteli so me vtaknili v Vatikan, me uporabljati kiot sredstvo, toda jaz sem za vse človeštvo in ne bom nikogaršnje sredstvo.«
Trud predsednika sodišča Santiapichia, da hi s primernimi vprašanji ločil pleve od zma, ni bil kdove kako uspešen. V zvezi z zadevo Orlandi je od turškega terorista zvedel v bistvu le še to, da je računal na pomoč od zunaj, točneje od Bolgarov, za beg oziroma izpustitev iz zapora. Zato je Santiapichi opustil ta argument in pokazal Agcaju kakih deset slik, ki so bile posnete na Trgu sv. Petra ob atentatu. Turški terorist je dejal, da na eni izmed njih prepoznava skoraj z gotovostjo Sergeja Antonova, bivšega načelnika rimsklega urada Balka-naira, ki je med obtoženci procesa, na drugi pa svojega rojaka^ Orala Čelika, o katerem je dejal, da je verjetno našel zatočišče na Bolgarskem. Obravnava se bo nadaljevala v ponedeljek. Agcju bodo predložili povečave omenjenih slik, predvajali pa bodo tudi film, ki ga je neki turist posnel na Trgu sv. Petra.
Miloš Budin župan v Zgoniku
TRST Miloš Budin je bil sinoči izvoljen za novega zgoniškega župana in je na tem mestu nasledil partijskemu somišljeniku Josipu Guštinu, ki je vodil občino kar dvajset let. Budin, ki je prvi župan na Tržaškem izvoljen po majskih volitvah, je dobil glasove svetovalcev napredne liste, medtem ko so predstavniki Slovenske skupnosti oddali belo glasovnico. Na sinočnji seji so izvolili tudi občinski odbor, v katerem sta kot efektivna odbornika socialista Boris Štrekelj in Boris Pegan ter kot namestnika komunista Anton Furlan in Tamara Bla-žina por. Simoneta. Starejši odbornik, to se pravi podžupan, bo Boris Štrekelj.
Novi zgomški župan je eden vodilnih slovenskih komunistov v naši deželi. V občinskem svetu sedi že deset let, sedem let pa je tudi predsednik Kraške gorske skupnosti. Takoj po izvolitvi se je Budin zahvalil Josipu Guštinu za požrtvovalno delo v korist zgomške občinske skupnosti in izrazil upanje, da bo dosedanji župan kot svetovalec s svojimi izkušnjami še dalje prispeval za dobrobit občine. Guštinu se je zahvalila tudi Slovenska skupnost, ki je sinoči napovedala konstruktivno opozicijo.
Tržaški oktet zapel Pertiniju ki se je zavzel za našo GM
ANDREJ NOVAK
RIM — V predsedniški palači na rimskem Kvirinalu je včeraj zadonela slovenska pesem. Predsednik republike Sandro Pertini je sprejel slovenski Tržaški oktet, pod vodstvom umetniškega vodje Janka Bana. Pevce, ki so predsedniku zapeli štiri pesmi, sta spremljala predsednik Glasbene matice Adrijan Semen in senatorka Jelka Gerbčeva.
Predsednika Pertinija je v imenu pevcev pozdravil Boris Pangerc, u-metniški vodja Janko Ban pa ga je seznanil z repertoarjem zbora in okoljem, v katerem deluje. »Slišal sem že dosti zborov, takega, kot ste vi, pa še ne,« je rekel predsed-
nik Pertini ves zadovoljen, potem ko je poslušal kratek koncert, ki se je začel z Gallusom in končal z Vrabcem. Pertini se je nato razgovoril o stikih z jugoslovanskimi partizani med vojno in prijateljskih srečanjih s Titom po vojni. Zanimal se je tudi za glasbena življenje slovenske manjšine in predsednik Glasbene matice Adrijan Semen ga je v tej zvezi seznanil s problemi slovenske glasbene šole, ki si že dolgo zaman prizadeva za status državne ustanove. Pertini je, kot je njegova navada, takoj naročil, naj po telefonu pokličejo prosvetno ministrico sen. Falcuccijevo in obljubil je, da se bo pri njej zavzel, da se to vprašanje čim prej uredi.
Bolgarija zapira meje
BEOGKAO — Predstavnik zveznega seki-etaiia-a za zunanje zadeve Željko Jeglič je na včerajšnji ledni tiskovni konferenci izjavil, da je LR Bolgarija sprejela enostransko odločitev, da bo za mednarodni promet zaprla šest dosedanjih mednarodnih prehodov na bolgarsko - jugoslovanski meji.
Gre za mednarodne prehode Strazi-mirovci. Vrška Čuka, Mokranje, Del-čevo. Novo selo in Ribarci, preko njih pa bodo v prihodnje lahko mejo prestopali samo bolgarski in jugoslovanski državljani in to poleti od sedme do devetnajste, pozimi pa od osme do šestnajste ure, Jeglič je dejal, da so - bili do zdaj omenjeni mejni prehodi odprti neprekinjeno 24 ur na dan, tako za državljane obeh držav, kot za državljane tretjih držav. Še naprej ostajata stalno tudi mednarodni promet odprta mejna prehoda Gradina Dmitrovgrad in Deve Bair. V upanju, da bo Bolgarija spremenila svojo odločitev, je Jugoslavija predlagala, da bi se čimprej sešli predstavniki obeh držav in preučili možnost, da bi omenjene mejne prehode znova odprli za mednarodni promet, (dd)
Črni oblaki pred novim vrhom oh koncu meseca v Milanu
Atentati v Španiji in veto ZRN glede žita zagrenili razpoloženje v razširjeni EGS
BRUSELJ — Še prečen so se iztekle slavnosti ob podpisu vstopa Španije in Portugalske v EGS, sta vedro razpoloženje ra tukajšnjem sedežu Skupnosti presekali užaloščenost nad vt ritmi o valu a-tentatov v Španiji in nova politična kriza.
»ETA je Evropo dvanajsterice zavila v žalost,« se glasijo včerajšnje naslovnice tukajšnjih dnevnikov. štiri smrtne žrtve in osem ranjenih po seriji atentatov teroristov baskovske organizacije, vsega le nekaj ur pred podpisom sporazuma v madridski kraljevski palači, so po tukajšnji presoji očitna demonstracija teroristov ETA ob španskem vstopu v EGS. ETA je v enem od zadnjih sporočil poudarila, da nasprotuje vstopu Španije v »kapitalistično Evropo« in presoja, da je dogodek »nova zgodovinska agresija proti baskovske snu ljudstvu«.
Hkrati z razširitvijo meja Skupnosti, ugotavljajo v Bruslju, se je razširil tudi »evroterorizei j« in napadi ETA so dramatični opozorilo, da morajo notranji ministri v EGS odslej računati z dodatnim problemom v skupi?'h akcijah proti terorizmu.
Novo politično krizo pa je predvčerajšnjim na zasedanju kmetijskih ministrov v Luksemburgu
povzročil Zahodni Nemec Ignaz Kichle, ki se je odločil uveljaviti klavzulo zaščite »življenjsko pomembnih interesov« svoje vlade in je z vetom ustavil odločanje o cenah žita v sezoni 1935-1986, eni cd osnovnih postavk skupne kmetijske politike EGS.
Poseben pomen dogodku daje, da je do nove« krize v Skupnosti prišlo tik pred vrhunskim sestankom EGS v Milanu, na katerem naj bi obravnavali reformo Skupnosti, med drugim tudi ukinitev veta, ki velja za izvirni greh »evrosklerotičnega« odločanja EGS in po mnenju številnih ovira razvoj integracije.
Odločitev je vzdignila prah zlasti, ker gre za prvi veto Bonna, odkar obstaja Skupnost, in ker je ZRN doslej veljala za eno najbolj gorečih privrženk zamisli, da bi konsenz'v EGS zamenjali z večinskim glasovanjem in s tem spet pognali kri po utrujenem organizmu Skupnosti. »Če bi Kondrad Adenauer vedel, bi se obrnil v grobu«, dogodek opisuje eden od tukajšnjih komentator je v.
Pravica do veta velja za najbolj sporno sestavino predpisov EGS. Uvedli so jo, na zahtevo Francije, ki jo je tedaj vodil general De Gaulle,
sedem let po ustanovitvi Skupnosti, kot »lukseffl' huiški kompromis«, in sicer za izjemne primere, če bi vlade presodile, da so na kocki njihovi »življenjski interesi«.
Odločitev ZRN je nož v hrbet Italiji, Nizozern-ski, Belgiji in Luksemburgu, ki so odslej edine privrženke ukinitve »luksemburškega kompromisa«-Ker so na nasprotni strani vse tri vodilne držav® Skupnosti, ZRN, Velika Britanija in Francija, j® mogočo z zanesljivostjo napovedati polom posebnega sestanka EGS o »evropski uniji«, na katerem naj bi se dogovorili o institucionalni preobrazbi EGS, vsaj v takšni obliki, kot jo predlaga italijansko predsedstvo Skupnosti. Rim naj bi sestanek predlagal konec meseca na vrhu v Milanu.
Bonn je odbil predlog o 1,8-odstotnem znižanju zajamčenih cen žita, »ker zahodnonemški farmarji ne bi prenesli ponovnega zmanjšanja dohodkov«, Pocenitev je kompromisna inačica predloga evrop; ske komisije, ki je hotela cene žita najprej znižati za 5 odstotkov in tako zmanjšati pridelovanje »gor« prosežkov žita.
DUŠAN SNOJ
Po referendumu in odpovedi draginjske doklade
Težka pot sindikalnega gibanja k obnovitvi notranje enotnosti
RIM — V sindikalnih krogih teče vroča poreferendum-ska razprava, katere srž predstavlja izziv Confindustrie z enostransko odpovedjo sporazuma o draginjski dokladi in nuja o obnovitvi pogajanj glede tako imenovane cene dela. Zastavonoša veleindustrijcev Lucchini je rekel, da se hočejo podjetniki soočiti s sindikati brez vladnega vmešavanja. Večinski komunistični del CGIL soglaša, vendar se ne mara meniti izključno s Confindustrio, ampak z vsemi delodajalskimi organizacijami. CISL in UIL pa za pogajalno mizo nočeta sesti brez posrednikov vlade, s čimer se strinjajo seveda vsi glasniki petstrankarske koalicije. Nekje na sredi se kretajo ekonomisti: poseg vlade je vsekakor potreben, toda pod pogojem, da se strategija vladne pohtike usmeri v reševanje problema brezposelnosti, ki je zlasti žgoč na Jugu.
Tega se v CGIL dobro zavedajo in v nasprotju s CISL in UIL skušajo opustiti vsakršno polemiko. Apulijsko deželno tajništvo CGIL je včeraj izrecno povabilo deželni tajništvi CISL in UIL k sklicanju zasedanja, na katerem
naj bi v obnovljenem duhu sindikalne enotnosti nanovo preverili pogajalno vlogo sindikata na delovnih mestih, ki jo industrijci hočejo vsebinsko izvotliti, kot hočejo tudi izločiti iz okvira kolektivnega pogajanja bistvene probleme o delovnem času, proizvodno-preustrojitvenih postopkih in strukturi mezd in plač.
Benvenuto (UIL) in. Camiti (CISL) sta sicer naglasila potrebo, da vlada prične učinkoviteje ukrepati na področjih davčnega grabeža, zaposlenosti in premične lestvice, da Confindustria izplača zamrznjene decimalke draginjske doklado in sprosti razčlenjena pogajanja na deloviščih, ter da se obnovi enotnost sindikalnega gibanja. V isti sapi pa sta zvrnila odgovornost za nastale razmere (celo za Confindustriino odpoved doklade) na KPI, ki da se ji mora sindikat udinjati. Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj menita bazi v CISL in UIL o tesnih vezeh med vodstvoma teh sndikatov in koalicijskimi strankami. Dokler ne bp enotne vizije o resnični vlogi sindikata, menda tudi ne bo resnične enotnosti v sindikatu, (dg)
Danes izrečejo razsodbo proti trem pripadnikom Solidarnosti
GDANSK — Tukajšnje sodišče bo danes izreklo razsodbo proti trem sindikalistom, ki so obtoženi, da so vodili podtalno organizacijo Solidarnost. To so 30-letni Wladyslaw Frasyniuk (bivši predsednik ilegalnega sindikata v Wroclawu), 32-letni Bogdan Lis (nekdanji podpredsednik Solidarnosti v Gdansku) in 38-letni zgodovinar A-dam Michnik (ustanovitelj odbora K OR). Javni tožilec je za Frasyniuka zahteval 5, za Lisa in Michnika pa po 4 leta zapora. Vsi trije so med včerajšnjo obravnavo odločno zavrnili obtožbo, češ da so žrtve sistema: »Poosebljamo tisti del poljske družbe, ki nikdar ni priznal obsednega zakona, sprejetega z namenom zasužnjiti ljudstvo, zato smo tudi na zatožni klopi.« Obtoženci so dodali, da je obtožba neosnovana.
Na sliki: Frasyniuk in Lis med o-bravnavo.
žemm-
U\. settelontane 62
priložnost
TEDNA
Vedno dobiš:	.qQ Ur
kuhinjo P° _	396.000 hr
PO
men,C
obroke brez
Na posvetu o pospešitvi znanstveno-tehničnega napredka
Gorbačov kritiziral predhodnike in obsodil upravno birokracijo
MOSKVA — Zadnji nastop novega šefa sovjetske partije Mihaila Gorbačova na posvetovanju o pospešitvi znanstveno-tehničnega napredka v de želi je sprožil v sovjetski javnosti velik odmev. Gorbačov namreč ni samo ostro kritiziral predhodnega obdobja, ampak je napovedal tudi nekaj organizacijskih sprememb v upravnem sistemu, ki je zaradi svoje obsežnosti in togosti že dolgo tarča najrazličnejših očitkov.
Toda Gorbačov je s svojim nastopom hkrati tudi vnesel v najvišje kremeljsko vodstvo, namerno ali nenamerno, svojevrstno kadrovsko »polarizacijo«, saj je z oceno, da so se sovjetske gospodarske težave začele v bistvu že v začetku sedemdesetih let (praktično kmalu po prihodu na oblast Leonida Brežnjeva), vsaj del krivde za sedanji nezavidljivi položaj pripisal tudi njegovim najožjim sodelavcem, od katerih so mnogi še zmeraj na položajih. Po njegovem naj bi namreč v vodstvu veliko predolgo odlašali z nujnimi spremembami, zaradi katerih je v deželi močno zaostal gospodarski razvoj, gospodarstvo pa po nepotrebnem izgubilo na
področju tehnološke obnove »celo ob dobje«.
Nič čudnega, če so se razlike v pogledih in ocenah zaradi tega pokazale tudi v kasnejši razpravi, saj so nekateri pripadniki starejše generacije kljub podpori, ki so jo dali »novi ekonomski politiki«, veliko bolj »dobrohotno« ocenili prehojeno pot. Najbolj je bilo to opazno prav gotovo pri Viktorju Grišinu, najstarejšem članu politbiroja CK KPSZ in prvem sekretarju moskovskega partijskega komiteja, ki je bil v obdobju Konstantina Čemenka njegova desna roka in po napovedih nekaterih poleg Gorbačova celo eden od njegovih
možnih naslednikov. Grišin se namreč sploh ni veliko pretvarjal, ampak naravnost dejal, da v Moskvi že dalj časa posvečajo znanstvenemu napredku »veliko pozornost« in da so za prihodnje plansko obdobje že pripravili »širok program tehnološke obnove v večini moskovskih podjetij«.
Neverjetno ostrih kritik je bil deležen tudi Leningrad in njegovo vodstvo, češ da je tamkaj znanstveno-tehnični razvoj v preteklih letih močno upešal, v zadnjem obdobju pa se praktično povsem ustavil. Kritike je izrekel novi šef leningrajske partijske organizacije Lev Zajkov, ki je na tem položaju pred dvema letoma
zamenjal Grigorija Romanova, dolgoletnega sodelavca Leonida Brežnjeva. Tukajšnjim opazovalcem pri tem ni ušlo, da se Romanov, ki je kasneje prešel na delo v Moskvo, ni u-deležil tudi tega posvetovanja v Kremlju, tako kot že nekaterih prejšnjih, čeprav formalno odgovarja v politbiroja za pomembno področje vojaške industrije.
Kot kaže, se je novo vodstvo v Kremlju odločilo, da poseže v nekatera največja administrativna protislovja v upravnem sistemu in za začetek nekoliko poenostavi predvsem delovanje ministrstev, ki so se v mnogih sredinah močno zbirokratizi-
rala. Vsaj po razpravi sodeč so w® posvetovanju nekateri partijski voditelji iz notranjosti to usmeritev takoj odločno podprli, češ da je sedanji sistem upravljanja ne glede na nekatera mnenja v največji meri »preživet«. Pri tem je bil mogoče najbolj kritičen prvi sekretar čeljabinskega pokrajinskega partijskega komiteja G. Vedemikov, ki je dejal, da ministrstva največkrat sploh ne upoštevajo interesov podjetij in da je zaradi tega pot tehničnih inovacij v proizvodnjo »porazno dolga«.
Še najmanj jasno je pravzaprav, kaj je Gorbačov mislil, ko je dejal, da je treba popolnoma spremeniti tudi vlogo komiteja za državno planiranje (GOSPLAN) v upravnem sistemu. Postal naj bi namreč nekakšno posvetovalno telo, ki usmerja gospodarski razvoj v deželi, namesto da je operativni center za vse proizvodne odločitve. Toda, kot so pri tem takoj opomnili nekateri tukajšnji o-pazovalci, je nekaj podobnega hotel svoj čas že Jurij Andropov, vendar pa je upravni aparat to gladko preslišal. In tako je ostalo do danes . . • DANILO SLIVNIK
Deželni odbornik Renzulli izrazil svoje zadovoljstvo
Vlada odobrila deželni zdravstveni načrt
Danes in jutri
V Lipici tekmovanje gozdarjev Slovenije
TRST — Deželni odbornik za zdravstvo Renzulli je izrazil svoje zadovoljstvo, kar je osrednja vlada odobrila deželni zdravstveni načrt za Furlanijo - Julijsko krajino. »Naša dežela — je dejal — sedaj razpolaga z vsemi juridičnimi in administrativni-®i instrumenti, da bi lahko z večjo Učnkovtostjo zvajala svojo zdravstveno politiko. Cilji so jasni in že poznali: racionalizirati je treba izdatke za Izboljšanje državne zdravstvene službe v deželi; vedno bolj je nadalje keba poenostaviti in omejiti notranji birokratski stroj javnega zdravstva, tako da bi vse bolj zadobjl obris pravega servisa za vsakega prebivalca.«
»Jasno je« — je še dodal odbornik Renzulli — »da zdravstveni načrt ne Predstavlja nič travmatičnega; potrebno bo dosledno delovanje pristojnih organov in največja podpora zdravstvenih operaterjev; od njih bo mno-So odvisno — čeprav se niso nikoli izneverili svojim nalogam —, da borno lahko dosegli tiste cilje, ki smo si jih zastavili. Ob tem pa pozivamo tudi vse prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine, da bi podprlo delo, ki ga bo deželna uprava še naprej o-Pravljala z veliko mero partecipaci je, z nasveti — in če je potrebno tudi s kritikami — z edinim namenom, da bi dosegli vedno boljše blagostanje.«
Nova železniška
v
proga Yidem-Centa
VIDEM — Po odprtju avtocestnega odseka med Karnijo in Klužami so Prometne povezave med Furlanijo in srednjo Evropo včeraj pridobile še ono infrastrukturo velikega pomena:
uradno so namreč odprli železniško progo Videm - Centa, ki sodi v okvir podvojitve tabeljske železniške proge. Sklep o gradnji te infrastrukture, ki bo speljana med goratim področjem in v veliki meri po galerijah, je bil sprejet leta 1977 z državnim zakonom št. 546 o obnovi od potresa prizadete Furlanije. Pozneje so z drugimi zakoni nakazali finančne prispevke za skupnih 485 milijard lir.
Ostaja pa dejstvo — iz katerega izhaja določena zaskrbljenost krajevnih političnih in gospodarskih krogov —, da je železniška državna ustanova iz tega sklada uporabila le 100 milijard lir. V bistvu se bedo dela, ki bi se marala končati že v teku tega leta,
zaključila ne pred letom 1988. V teku leta 1987 bi morali dokončati odsek med Vidmom in Karnijo.
Nova železniška žila je odločilnega pomena za promet v Furlaniji - Julijski krajini: njena dograditev bi na primer omogočila, da bi pri vožnji na odseku med Dunajem in Benetkami prihranili kar polovico trenutno potrebnega časa. Dejstvo je, da je treba pohiteti z deli: na nekem nedavnem zasedanju je bilo namreč ugotovljeno, kako zamude pri podvojitvi tabeljske železniške proge, usmerjajo nekatere gospodarske operaterje, da se za prevoz svojega blaga vse bolj poslužujejo pristanišč v Hamburgu in Bremi in vse manj tržaškega in trži-škega ter luke v Portonogaru.
LIPICA — V Lipici bo danes in jutri XIV. republiško proizvodno tekmovanje gozdarjev Slovenije, ki ga organizira Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa iz Sežane. Današnji spored predvideva — v popoldanskih urah — prihod tekmovalcev in ostalih udeležencev, sestanek organizacijskega odbora, žrebanje sodnikov za posamezne discipline in štartnih številk tekmovalcev, okroglo mizo o problemih invalidnosti v gozdarstvu, testiranje teoretičnega dela tekmovanja in ob 19. uri odprtje razstave »Kras, nekoč in danes« v hotelu Maestoso.
Jutri pa se bodo vse ekipe in sodniki zbrali že ob 7.30 pred vhodom na tekmovališče, pol ure kasneje pa bo slavnostna otvoritev tekmovanja gozdnih delavcev — sekačev in voznikov kamionov. Zaključek tekmovanja je predviden za 14.30, ob 15. uri pa bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad in priznanj. Slavnostni govornik pred začetkom tekmovanja bo Robert Čeme, predsednik republiške konference ZSMS.
Zanimanje za novo letališče na Lošinju
ZAGREB — Italijanski športni piloti kažejo veliko zanimanje za novo športno letališče, ki je bilo pred nedavnim dograjeno na Lošinju. Uradno ga bodo odprli v nedeljo, ob tej priložnosti pa bo na njem pristalo okrog 30 letal, ki bodo priletela iz Italije. Na tem letališču bo od 16. do 25. septem-
bra tudi 6. svetovno prvenstvo v padalstvu: udeležilo se ga bo kakih 250 padalcev iz 23 držav.
Obnovitev povezave med Benetkami in Jugoslavijo
BENETKE — Plovna družba »Adriatica«, ki upravlja plovne proge med italijansko in jugoslovansko obalo je sporočila, da je motoma ladja »Tiepolo« ponovno obnovila povezavo med Benetkami in Jugoslavijo na progi Trst - Benetke - Split - Dubrovnik. Omenjena motoma ladja, ki je opremljena za prevoz potnikov in avtomobilov, bo odplula iz Benetk in iz Trsta 9., 19. in 29. vsakega meseca, iz Dubrovnika in Splita pa 4., 14. in 24. vsakega meseca. Tako speljana proga omogoča tudi krajše izlete med Benetkami in Trstom; že jutri (v soboto) bo iz Benetk odplula prva skupina 700 potnikov proti Trstu. Plovna družba »Adriatica« bo na tej turistično privlačni progi pripravila tudi zanimive kulturne in gastronomske pobude, ki jih je izbrala skupno z najbolj znanimi operaterji tega sektorja.
BERITE
»Novi Matajur«:
Danes začetek »Senjaraa beneške piesmi«
ČEDAD — Po dobrih dveh mesecih priprav in vaj se danes zvečer ob 21. uri začne v telovadnici na Lesah tradicionalni Senjam beneške piesmi, ki bo po uspehu lanske izvedbe potekal tri večere. Pevsko revijo tekmovalnega značaja prireja že dvanajsto leto KD Rečan iz Grmeka. Letos sodeluje na Senjamu nad 50 ljudi. V pretežni meri je šlo za mlade. Poleg ansambla SSS pevk, im pevčev' je namreč treba omeniti tudi avtorje besedil in muzik ter vse tiste, ki skrbijo za organizacijo.
Danes bodo predstavili osem izvirnih pesmi, od katerih jih bo pet šlo v finale, prav tako tudi jutri (začetek ob isti uri). Finale pa bo v nedeljo popoldne ob 16. uri in bo torej tekmovalo deset pesmi. Treba je dodati, da kot vsiako leto bo žirija, ki jo bodo sestavljali vsi poslušalci, izbrala prve tri pesmi, medtem ko bo KD Rečan nagradilo najboljše besedilo in najboljšo muziko. Vsak večer pa bo še dodaten kulturni program. Danes bo nastopila mlada harmonikarka Sabina Trinko, za njo bo dekliški kvartet zapel izbor narodnih beneških pesmi in pesmi prejšnjih izvedb Senjama. Jutri bo na vrsti beneški kabaret, v nedeljo popoldne pa bo prvič gostovala v Benečiji tržaška kabaretna skupina.
JOLE NAMOR
Nenavadna sreča potapljača in vodje piranskega akvarija
PIRAN — Zvonetu Kralju, potapljaču in vodji piranskega akvarija se je nasmehnila nenavadna sreča. V svoji dolgi potapljaški karieri je imel drugič srečo, da je dobro miljo od Pirana proti odprtemu morju našel izredno redko školjko z latinskim imenom Mitra zonata, ki doseže velikost 80 do 100 mm, je rjavo rumene barve, zadnji obroč je bistveno temnejši, nahaja pa se na peščenem in mulastem dnu v Sredozemlju. Prvič je tako školjko našel pred desetimi leti, v knjigi Favna in flora Jadranskega hiorja ni omenjena. Zvone Kralj pa trdi, da gre za tako izjemen dogodek, kot če bi v Jadransko morje priplaval Idt, le da gre za veliko manjšo stvar in samo zaradi tega morda nianj zanimiv dogodek. Je pa eden °d Pirančanov tako navdušen nad le-Poto te školjke, da je svojo jadrnico Pobarval v enake barvne odtenke in ji nadel ime po tej školjki, pove Zvone Kralj.
Tako bo v piranskem akvariju odslej še ena zanimivost več, res pa je, da školjke ponavadi preživijo v akvariju le leto ali dve. Že te dni beležijo v tem akvariju kot vsako leto izredno dober obisk. Vstopnina je 80 dinarjev, za otroke pa 40. Letos je zagnanemu vzdrževalcu akvarija uspelo zadržati precej rib in drugih živali še °d lanskega leta, ker se mu to zimo ^sprave niso veliko kvarile, tako da je trenutno zbirka razmeroma bogata. K temu veliko prispeva vsakodnevna skrb Zvoneta Kralja, ki vsako žival
pozna v dušo bi lahko rekli. Prav ko smo ga obiskali je na primer ribam pripravil gostijo. Nabral jim je don-dolov, školjk, ki jim rečejo tudi morski tartufi in komentiral, da je treba tudi ribam od časa do časa ponuditi kaj za priboljšek. Ribe so od veselja kar podivjale v svojih bivališčih. Največji sovražnik ribam v akvariju pa je pretoplo morje, ne more ga namreč črpati na globini, kjer ponavadi bivajo nekatere vrste rib, tako da jim to velikokrat škodi in včasih katere tudi pomori. (B. Š.)
Ustrelil je rogato srno
KOPER — To ni lovčevo pričeva nje ampak resnični dogodek: 42-letni Flavio Štoka iz Hrvatinov pri Kopru je v prejšnjih dneh na področju Debelega rtiča v bližini Ankarana ustrelil rogato smo! Pozneje je lovec spoznal, da se je narava poigrala s to uplenjeno živaljo. Rogovi so kazali, da gre za srnjaka, spolni organi pa da gre za samico.
Žival so odpeljali na Institut za higieno in patologijo divjih živali v Ljubljani, kjer so ugotovili, da gre za hermafrodita — dvospolnika z vsemi ženskimi in moškimi spolnimi organi. Ta pojav je med živalmi zelo redek. Ubita srna na Debelem rtiču je posebno zanimiva zaradi svojih velikih in lepih rogov!
Turistična ponudba ob koncu tedna
OBALA IN KRAS
Piran: H Piran Z, H Punta Z;
RZP: 15. 6. ob 15. uri na Tartinijevem trgu - Solinarski praznik.
Portorož: H Bernardin do 17. 6. R nato Z, H Emona do 19. 6. R nato Z, H Vile - Park 15. 6. in 16. 6. Z nato P, H Riviera do 15. 6. R nato Z, H Palače P, Grand H Palače Z, H Metropol Z, H Lucija do 15. 6. R nato Z;
RZP: pred H Bernardin - ribja tržnica, priprava in prodaja rib na prostem in zabavni program; 16. 6. ob 21. uri - folklorni večer v Avditoriju.
Strunjan: H Strunjan Z, v bungalovih še P, H Svoboda Z, ZS - Izola, Piran, Portorož še P;
Izola: H Belvedere potrebne R, H Simonov zaliv do 15. 6. R nato Z, H Marina R;
Koper: H Žustema R, H Triglav Z;
Ankaran: H Adria P;
Lipica: H Maestoso in H Klub od 14. do 16. 6. Z nato potrebne R;
Postojna: H Jama 20. 6. R ostalo P, H Kras 19. in 20. 6. R, 22. in 23. 6. Z, Motel Proteus 12., 13., 14. in 15. 6. Z naslednji teden še nekaj P, PE Erazem, ZS in KT še P;
RZP: 23. 6. bo v športni dvorani v Postojni Folklorni ansambel iz Slonokoščene obale - Magija črne A-frike;
GORIŠKA
Bovec: H Kanin in H Alp do 18. 6. Z;
Kobarid: H Km še P;
Most na Soči: H Soča P;
RZP: 16. 6. ob 15. uri velika smučarska tombola v Tolminu;
Cerkno: H Eta do 23. 6. Z;
Nova Gorica: H Park Z, H Sabotin potrebne R;
RZP: 15. 6. ob 17. uri bo na ploščadi pred Kulturnim domom praznik mesta s kulturnim programom -igrata ansambla Beneški fantje in Modra reka; 14. in 15. 6. ob 20. uri bo v H Park - Večer Slavonije, nastopajo folklorni ansambel Dju-ro Salaj - tamburaši, znani slavonski kuharji pa bodo pripravljali slavonske specialitete na vrtu;
Šempeter: PE Mark in PE Lipa priporočata R;
Dobrovo v Brdih:
RZP: 16. 6. ob 10. uri bo tradicionalna razstava češenj, nastopile bodo razne folklorne skupine, godbe na pihala, degustacija vin, predvajanje filmov o Goriških Brdih ter popestritev programa, ki ga vodi Janez Hočevar - Rifle;
GORENJSKA
Bled: H Vila Bled P, H Grand H Toplice P potrebne R, H Golf R, APP Savica potrebne R, H Park R, H Lovec R, H Kompas P, H Krim Z; H Jelovica P, potrebne R, ZS P;
RZP: 17. 6. ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu, nastop Slovenskega okteta; 19. 6. ob 21. uri v festivalni dvorani na Bledu - večer jugoslovanske folklore v izvedbi KUD Tine Rožanc iz Ljubljane;
Bohinj: do 16. 6. so vsi H Z, kasneje potrebne R, v ZS še P;
Jesenice:
RZP: 14. 6. ob 18. uri v domu Joža Ažman v Bohinjski Bistrici, otvoritev razstave fotografij Jaka Čopa; 20. 6. ob 18. uri v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, otvoritev prenovljene sobe, ki bo predstavljala dela Prešerna, na sporedu je tudi kulturni program:
Kranjska gora: vsi H so za konec tedna Z, v ZS še P.
* * »
SEZNAM KRATIC
H — hotel
PE — penzion gostišče KT — kmečki turizem Z — zasedeno R — rezervacije potrebne ZS - zasebne sobe P — prosto APP - apartmaji
RZP - rekreacija, zabava, prireditve
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
24.
Ne bom več dolgo igral bogu v čast in slavo, vesel pa bom, da bom na kraju svojega življenja privedel v cerkev tebe, ki boš kronala moje delo. Prihajaj torej k meni vsak drugi dan — dedek te bo pri-vedel, ker prihaja večkrat sem — da te naučim tiste tri pesmi, ki jih hočem slišati, kako jih boš ti za-Pela. Kasneje pa boš prišla zvečer, saj te bo oče hotel privesti in tedaj bomo poskusili skupaj, zakaj ena je taka, da drugi pripevajo zraven. Ako se nama Posreči, da boš zapela tako, kakor je za tvoj glas Primemo, tedaj se bova za božič posebej potrudila. Takega božiča v naši cerkvi še nismo imeli, kakor Sa mislim pripraviti zdaj, ko sem našel tebe. — Vam Pa, Koštrca, hvala, da ste me opozorili nanjo. Zdaj Pa mislim, da vama sme moja žena postreči s čajem; zunaj je dovolj hladno in čaj vaju bo samo ogrel.«
Koštrca je videl, da ima organist vlažne oči, šesar mu ni mogel zameriti, saj toliko da se ni še sam razjokal in ga ne bi bilo prav nič sram tega. Nemudoma je prijel za roko Katico, ki je še vedno hemo stala ob klavirju in jo pobožal; tistega, kar
bi ji bil rad povedal ta trenutek, ni zmogel, ker ni našel prave besede in ker je čutil, da za kaj takega besede niti ne pozna.
Ko je torej slišal besede o čaju, se je že nekoliko pomiril, vsaj toliko, da je lahko rekel:
»Najlepša vam hvala za čaj, gospod organist. Ni potrebno, da se milostljiva gospa trudijo še s kuho zaradi naju. Bilo je dovolj, da ste hoteli poslušati, kako dekle poje, ker greh bi se mi zdelo, če bi ostala skrita če ne svetu, pa vsaj naši vasi.«
Vendar gospa organistova ni dopustila, da bi bila odšla brez čaja. Posadila je torej Katico za mizo, kamor sta sedla tudi organist in Koštrca, ponudili so ji neko pecivo, da ga je morala vzeti, medtem ko sta Koštrca in organist pila vino, ki ga je dekla prinesla iz kleti in postavila na mizo. Tudi kadila sta in Koštrca se ni branil dobre cigarete, čeprav si je moral priznati, da je grdo jemati cigarete od dobrega človeka zdaj, ko ima polne žepe odpadkov in celo celih cigaret. Vendar si bo to že oprostil.
Ko sta popila čaj, in ker je bilo že pozno popoldne, sta se še enkrat' lepo zahvalila organistovim, gospe in gospodu, se poslovila in stopila na cesto. Nekaj veselega je bilo na tej cesti, najsi je bila blatna, najsi je bila zavita v rahlo jesensko meglo, ki ni dopuščala razgleda. Ko sta prispela iz vasi, je morala Katica poiskati dedkovo roko, da se mu je najlepše zahvalila za njegovo skrb in dobroto, s tem, da mu je dlan nekoliko stisnila.
In dedek je to razumel.
»Prav je imel gospod organist,« je tedaj rekel Koštrca. »Nobeno oko ne bo ostalo suho tisti dan, ko bodo slišali tvoj glas. Prepričan sem tudi, da ne bo mogel nihče do kraja izmoliti ene same molitve, če'jo pa bo, ne bo kaj prida. Jaz zase vem, da razen nekaj križev, ki jih bom vrgel nase že zaradi navade, kadar zvoni, ne bom započel niti enega samega očenaša pa naj mi bog še tako zameri. — A eno bo pri tem le bridko, da ne bomo mogli pri tej priliki spraviti v cerkev moje stare. Ne samo, da ne boš imela najbolj vnete poslušalke, ki bi se v solzah umila pred samim božjim obličjem zaradi tebe, temveč zaradi nje same mi je hudo. Razen ptic v gozdu, ki nama pojo spomladi, ni slišala nikdar lepe pesmi, kolikor nama zdaj ne poješ ti. A priznati moram, da te skoraj nisem spoznal po glasu; doma nisi nikdar tako zapela. Prepričan sem, da boš v cerkvi zapela prek svojih moči in se boš sama sebi čudila. Moja Ana pa tako ljubi pesem, ne glede na to, da sama že dolgo ne more kaj prida zapeti, temveč se ji trgajo iz grla, kadar že poje, kar trije glasovi hkrati, da se zdi, kakor bi peli trije ljudje. In to mi bo tisti dan grenilo srce, tako da moja radost zaradi tega ne bo popolna.«
»Kar se tiče mamice,« je odvrnila Katica, »jim bom doma posebej zapela in potrudila se bom, da ne bom nič slabše pela, kakor sem danes ali kakor bom v cerkvi.«
Včeraj predstavitev 37. mednarodnega tržaškega sejma
mednarodni pomen sejma
Dvodnevno zasedanje o manjšinah v priredbi Inštituta Gramsci
Vedno večji
Od torka, 18. junija, pa do 30. junija bo letos odprt mednarodni tržaški sejem, ki je že 37. po vrsti. Podroben program sejma in pa predvidene spremljajoče manifestacije jé včeraj na tiskovni konferenci podrobno obrazložil predsednik avtonomne sejemske ustanove Piero Toresella.
Kot vsako leto se je tudi letos povečalo število držav udeleženk. Tako bo letos na sejmu razstavljalo 1200 podjetij iz 17 držav in dveh avstrijskih dežel (Štajerska in Tirolska), ki na sejmu nastopata samostojno poleg uradne avstrijske delegacije.
Zelo močno bo zastopana tudi Jugoslavija, ki se bo predstavila z navtično opremo in živilskimi proizvodi. Dan Jugoslavije na tržaškem sejmu bo v sredo 19. junija, ko bo dopoldne na trgovinski zbornici najprej srečanje gospodarskih dejavnikov, nato pa ho v kongresni dvorani na sejmišču tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili celotno jugoslovansko ponudbo na sejmu.
Med novostmi letošnjega mednarodnega sejma velja omeniti prvi nastop Hong Konga z industrijskimi in obrtnimi proizvodi, prvi samostojen nastop avstrijske dežele Tirolske in predvsem prvo uradno sodelovanje ČSSR in Romunije. Predvsem sodelovanje ČSSR predstavlja veliko priložnost za tržaško pristanišče, da si zagotovi to-
vor iz te srednjeevropske države, ki naj bi večino svojega blaga (12 milijonov ton letno) pošiljala preko severno - jadranskih pristanišč.
Precej pozornosti so organizatorji letos namenili tudi nastopu ZDA na sejmu in tako bo dan ZDA isti dan kot otvoritev. Ob tej priliki naj bi gospodarski dejavniki Italije in ZDA predvsem proučili vlogo Trsta kot možnega posrednika v odnosih med Vzhodom in Zahodom ter v odnosih med ZDA in ostalo Evropo.
Poleg posebnih dni namenjenih državam udeleženkam pa so organiza-
torji tudi letos pripravili razne spremljajoče manifestacije. Med njimi prav gotovo izstopajo tradicionalni dnevi lesa in kave. še posebej kava je izrednega pomena za, tržaško pristanišče in predstavlja tudi enega izmed glavnih artiklov iz držav v razvoju.
Ob koncu tiskovne konference je predsednik sejemske ustanove Toresella opozoril tudi na kritični finančni položaj ustanove kot take in pri tem postavil zahtevo, da se morajo predvsem odgovorni v mestu odločiti, če sejmišče in njegove prireditve hočejo tudi v bodoče.
Danes dopoldne se v hotelu Savoia v Trstu začne dvodnevno zasedanje o manjšinah ob meji, ki ga organizira Inštitut Gramsci v Trstu pod pokroviteljstvom tržaške in videmske univerze, svoje sodelovanje in podporo pa so že obljubili deželna uprava, razna odborništva za kulturo, kulturne organizacije in ustanove to in onstran meje ter ljubljanska in zagrebška u-nivtrza.
Namen organizatorjev tega pomembnega zasedanja, na katerem bo predvsem govor o slovenski manjšini v Italiji in o italijanski manjšini v Jugoslaviji je, da se čim širša javnost seznani s problematiko manjšin, predvsem narodnostnih, ki mora prodreti, so poudarili na tiskovni konferenci v sredo na sedežu inštituta, v zavest večinskega naroda, pa tudi oblasti. Mi nismo obšlavstveni organ, ki lahko odloča o zakonski zaščiti manjšine, so predstavniki inštituta poudarili, menimo pa, da so zaščita, ohranitev in razvoj manjšin ne samo v interesu prizadetih narodnostnih skupnosti, temveč da so to problemi tudi večinskega naroda, ki mora z ustreznimi ukrepi in zakoni poskrbeti, da se vsaka manjšina obdrži, da ohrani in še obogati svoje kulturno bogastvo, da postane povezovalec med sosednimi državami in narodi in torej tudi subjekt pri krepitvi različnih medsebojnih stikov in to na vseh področjih od kulture, gospodarstva itd.
Organizatorji so povabili kot predavatelje vidne strokovnjake s področja manjšinske problematike, tako iz rajnih krajev Italije, kot tudi Jugoslavije. Napovedani pa so posegi in govori tudi predstavnikov slovenske manj' šine v naši deželi, kot tudi predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti v Istri.
Danes na pokrajini o arzenalu S. Marco
Dopolnilna blagajna v arzenalu San Marco in še posebej izgradnja plavajoče platforme bosta glavni turni na današnjem srečanju, ki f?a je sklicala pokrajinska uprava in na katerem naj bi sodelovali predstavniki dežele, pokrajine, tržaške občine, Fincantierija, sindikatov ter krajevni poslanci.
Srečanje je pokrajinska uprava sklicala na zahtevo predstavnikov de; lavcev arzenala zaradi vedno bolj zaskrbljujočega stanja na področju zaposlovanja in proizvodnje v tem podjetju. Namen srečanja je, da iz različnih zornih kotov osvetlijo ta problem in najdejo najprimernejši način za obrambo interesov zaposlenih v tem pomembnem tržaškem industrijskem obratu.
Občinski prispevki tudi pristašem okultnih ved?
Koliko Tržačanov je seznanjenih, da v mestu deluje Združenje han-dikapiranih za proučevanje in širjenje okultnih ved? Verjetno nihče, kot tudi si danes na tržaški občini nihče ne zna razlagati, kako se je ta organizacija (če jo hočemo tako imenovati) »vrinila« v seznam tistih ustanov, ki so vsako leto deležne prispevkov dežele, občine, Krajevne zdravstvene enote in drugih javnih teles. Ne gre za nekaj tisoč lir, gre za skoraj 25 milijonov lir javnega denarja, s katerim bi si to »združenje« nato kupilo kombi Volkswagen caravelle.
O tem je tekla beseda na zadnji seji pristojne občinske komisije, kjer je prišlo na dan, da odbor, pristojni odbornik in občinski funkcionarji niso sploh vedeli za obstoj te organizacije. Malomarnost odgovornih je sprožila proteste članov komisije, svetovalec Tržaškega gibanja Parovel pa je v zvezi s tem naslovil na župana nujno vprašanje. »Nimam nič proti o-kultnim vedam, vsekakor mislim, da bi se morala občina preden se odloči za katerikoli finančni prispevek podrobno pozanimati, komu gre ta denar,« pravi Parovel, »potem ko je vsem dobro znano, kako uprava ravna s tistimi, ki imajo res potrebo pomoči.« Svetovalec je' tudi pozval Richettija, naj uvede preiskavo o dodeljevanju javnih sredstev zasebnim ustanovam.
Parovel opozoril senatno komisijo na odnose med LpT in Heimatdienstom
Paolo Parovel je v imenu Tržaškega gibanja naslovil na predsednika ožje senatne komisije, ki se ukvarja s problematiko zaščite slovenske manjšine, Renata Garibaldija odprto pismo1, v katerem ga, opozarja na nevarno stopnjevanje nacionalistične gonje na Tržaškem. Kot zadnji primer tega navaja nedavno »politično pobratenje« tukajšnjega odbora za obrambo italijan-stva in Liste za Trst s koroško neonacistično organizacijo »Heimafdienst«.
Javna občila v Avstriji in v Jugoslaviji so ostro obsodila te vezi, pravi Parovel, medtem ko je tržaški Piccolo žal spet podprl ta nacionalistični manever. Tržaško gibanje se je obrnilo na sen. Garibaldija (PSI), ker gt, je hotelo opozoriti, kako v praksi operirajo določene sile, ki se imajo za zagovornike italijanstva Trsta, v resnici pa je njihova dejavnost stvarno uperjena proti dejanskim interesom našega mesta. »Te sile nimajo nič skupnega s Trstom, govorijo o sožitju in o spravi, v resnici pa netijo sovraštvo in razdor med Slovenci in Italijani.«
Padriče so kljub zgodovinskim ujmam ohranile svoje trdno slovensko jedro
Jutri in v nedeljo bodo vaške organizacije s Padrič proslavljale 400-letnico »nastanka« vasi. Morda bi ta datum lahko odprl med zgodovinarji razpravo, kajti čeprav je res, da .so Padriče novejše naselje, je morda tudi res, da je bil kraj obljuden pred to obletnico. V bistvu je težko natančno določiti datum nastanka neke vasi ali mesta. Kljub tem možnim časovnim »premikom« pa ostaja okrogla obletnica simbol, oziroma že nekaj več kot simbol.
Gre tu za 400 let zgodovine neke vasi, ki je kljub svoji majhnosti (po številu prebivalstva) vztrajala skozi
nelahko zgodovino. Prav Padriče, so prisostvovale številnim krizam, neravnovesjem in napetostim iz preteklega in tudi sedanjega časa.
Padriče so bile izjemno zavedna slovenska vas z zelo trdno zakoreninjeno kulturno in narodno dediščino. Kulturno delo sega tja v dobo čitalnic in ni usahnilo niti v najhujših trenutkih narodnega zatiranja pod fašizrnom in nato med NOB. Padriče imajo svojo »gospodarsko« zgodovino; od bojev za jusarska zemljišča pa do današnjih načrtov za ovrednotenje zemlje in dragih dejavnosti.
Padričarji so se udeleževali bojev delavcev, trdovratno so ohranjali svojo zemljo, v velikem številu so se udeležili NOB, bili so partizani, aktivisti itd. Znali so se kot vas organizirati. Po vojni pa so doživeli gradnjo velikih vojaških objektov (za caspi anglo^ameriške uprave), potem so se v te objekte naselile številne begunske družine; pri Podri čah je bilo taborišče za ubežnike iz vzhodnih držav, ki so ga k sreči u-kinili in naselili v prostore raziskovalne delavce. Področje (sicer mnogo večje od obstoječega naselja) sodi danes v sklop Znanstveno-razisko-valnega centra. Tu so potem razlastitve zemlje, naseljevanje ljudi iz mesta, ki so si blizu vasi zgradili
nove hiše. Vse to pa ni porušilo slovenskega jedra Padrič.
Ob proslavah 400-letnice vasi sodelujejo KD Slovan, Gozdna zadruga, SZ Gaja, osnovna šola K. D-Kajuh, odsek VZPI - ANP1. Število organizacij je že samo po sebi zgovorno.
No, če preidemo na praznovanje, moramo zapisati, da je na Padričah vse pripravljeno. Osrednji program bo v nedeljo na športnem igrišču ŠZ Gaja. Tu bodo tudi kioski, jutri v nedeljo zvečer pa bo prisotne zabaval ansambel Ottavia Brajka.
Jutri zvečer, ob 20. uri, bodo na Padriškem trgu (pri vodnjaku) odkrili kamniti stol, ki bo ostal simbol 400-letnice. V popoldanskih urah (od 16. ure dalje) bo na trgu otroški slikarski ex tempore. Otroci bodo risali na asfalt, tehniko vsi poznamo, saj tudi v Trstu marsikdo nariše na tla kakega svetnika ali drugačne podobe. Slika, ki je, dokler je dež ne opere. . .
Osrednje proslave bodo v nedeljo, o tem pa bomo še pisali.
• Na povabilo upravnega odbora tržaške KZE je včeraj dospel na obisk v naše mesto ravnatelj finskega urada za zdravstveno načrtovanje Vau-ramo.
Prihodnjo soboto in nedeljo
Na jutrišnjem koncertu v Križu
Dekliški zbor Vesna praznuje 10-letnico
V Nabrežini
Vse je pripravljeno za 1. kraški praznik piva, ki bo 22. in 23. junija v Nabrežini. Glavna atrakcija sobotnega večera bo koncert profesionalne »country« skupine »PLAVA TRAVA ZABORAVA« iz Zagreba. Ansambel se je začel ukvarjati s »country-we-stem« glasbo leta 1982 in je bil sprva ocenjen, ah bolje kitiziran, kot »velika medijska manipulacija«, kar pa ne drži. Po izredno uspešnih koncertih, so člani ansambla dokazali odli čne tehnične individualne kvalitete, kot tudi izredno skupinsko homogenost. Njihov vzpon se je pričel v sezoni 1982-83, ko so igrali v »Country clubu«, naslednjo sezono pa so koncertirali najprej v zagrebškem »Lapidariju«, nato pa še v glasbenem centru »Josip Kulušič«. Vse to je pripomoglo, da so zbrali in pripravili zelo pester in raznolik repertoar, ki razpolaga s tradicionalnimi »country« songi kot je npr. »Will The Circle De Unbroken«, western swingi kot je »Take Me Black To Tulsa«, »blue-grass, gospel, country rock« v stilu Grama Parsonsa »Las Vegas«, in še nepozabne »Lucilie« in »Oh Suzanna«. Naj omenimo, da ansambel sestavlja osem članov, in sicer: Eduard »Jim-my«, Matešič pri električni kitari ir, mandolini, Rajka Sutlovič poje, na pedal »steel« kitaro igra Davor Rodik, medtem ko akustično kitaro in harmoniko mojstrsko upravlja Brane
priprave na
»Pif« Bogunovič. Sledijo še violinist Vatroslav Markušič. banjoist Pavle Balenovič, basist in leader skupine Vladimir Georgev ter bobnar Hrvoje »Bibi« Galekovič. Ansambel PTZ je v svoji razmeroma kratki karieri nastopil že 180 krat bodisi doma kot tudi po Evropi in povsod navdušil občinstvo.
Njihov album LP »PLAVA TRAVA ZABORAVA LIVE« je doživel vsekakor izreden uspeh, saj so prodali med julijem in avgustom 1984 kar 30.000 plošč. No, prihodnjo soboto čaka vse prisotne, poleg ostalih točk večera še prijetna kavbojska zabava.
V nedeljo zvečer pa bo ob pestrem zabavnem sporedu nastopil koprski ansambel »PRIZMA«, ki je eden najpriljubljenejših ansamblov v Sloveniji. Minilo je še več kot deset let, odkar je prvič stopil na oder. Seveda se je nekdanja postava spremenila z odhodom Danila Kocijančiča, ki igra sedaj pri skupini »Bazar«, vendar so si fantje s prihodom novega talenta Dušana Šandriča, ki je pevec basist in komponist, kaj kmalu opomogli in znova začeli igrati s polno paro. Sedaj je postava taka: Ladi Mljač bobni in glas, Franci Čel-har - klaviaturist, Igor Kos - kitarist ter Dušan Šandrič - basist in pevec. Seveda ni mogoče naštevati vseh uspehov, ki jih je »PRIZMA« doživela v svoji desetletni karieri, naj orne-
praznik piva
nimo le, da so večkrat že odnesli nagrado na Melodijah morja in sonca v Portorožu ter na Slovenski popevki. Njihovih uspešnic je veliko: Glas noči, Pogum, Elektrošok, Budnica itd. itd. Posneli so že več kaset in plošč na RTV Ljubljana, pa tudi na PGP Beograd, kar dokazuje, da je ansambel »PRIZMA« na zelo dobri kvalitetni ravni. Naj omenimo še, da odlično igrajo stare in nove rock, pop in disco skladbe in zabava je torej zagotovljena. Dobro pivo, »country«, »western«, »rock«, »pop« in »disco« ter še številne igrice. Vse to na prvem prazniku piva v Nabrežini, ki bo na športnem igrišču Sokola.
Boris Devetak
Kitajski
gospodarstveniki na obisku v Trstu
Te dni je v Trstu kitajska delegacija, ki jo vodi Liu Yuew, generalni poddirektor pri ministrstvu za gospodarske odnose in za trgovino s tujino v Ljudski republiki Kitajski. Gostitelj je Avtonomna pristaniška ustanova. V razgovorih so obravnavali že obstoječe sodelovanje, ki zadeva zlasti skladiščne prostore za kitajsko blago v tržaškem pristanišču
V Domu Alberta Sirka v Križu bo jutri zvečer jubilejni koncert domačega dekliškega zbora Vesna, ki praznuje letos 10-letnico ustanovitve. Zbor, ki šteje danes 24 pevk, je prvič nastopil na vaški Prešernovi proslavi pred desetimi leti, dva meseca pozneje pa je pel na slavnostnem odkritju kriškega spomenika. Od takrat do danes je bài skoraj stalen gost revije »Primorska poje« in zborovskih srečanj »Pesem ne pozna meja«, nastopil pa je na vseh pomembnejših vaških prireditvah. Zbor je do lanske sezone vodila Pija Cah-
Širca, letos pa je taktirko prevzel dirigent Bogdan Kralj.
Za jutrišnji koncert se je kriški zbor temeljito pripravil. Občinstvu se bo predstavil z zelo pisanim programom, ki sega od napevov iz 16-stoletja pa do ljudskih pesmi in črnskih spiritualsov, medtem ko k° v drugem delu sporeda posvetil med drugim posebno pozornost skladbain in zborovskim priredbam tržaških skladateljev.
Na sliki: dekliški zbor Vesna s svojim dirigentom Bogdanom Kraljem-
Makuc v TK Galeriji
Nastopili so otroci otroških vrtcev in celodnevne osnovne šole
Zaključna šolska prireditev v Ricmanjih
Včeraj je bila v Galeriji Tržaške knjigarne otvoritev razstave znanega primorskega grafika in slikarja Vladimira Makuca. Po pozdravu Franka Vecchieta je umetnika predstavila številnemu občinstvu mlada umetnostna zgodovinarka Sonja Bezenšek.
V svojem posegu je označila razvojno pot, ki jo je Makuc prehodil v svo-
jem dolgoletnem ustvarjanju.
Razstava v TK Galeriji pomeni nekakšen pregled umetniškega dela, ki ga je slikar opravil v zadnjih desetih letih.
Razstavo v TK Galeriji so priredili v sodelovanju z ljubljansko galerijo Ar s.
Prejšnji teden so imeli celodnevna osnovna šola Mara Samsa od Domja ter Ivan Trinko - Zamejski iz 'Ricmanj in oba otroška vrtca zaključno šolsko prireditev. Zvečer so se zbrali na šolskem dvorišču v Ricmanjih, da bi se veselo poslovili od šolskega leta.
Najprej so nastopili otroci domjan-skega otroškega vrtca. Svoj nastop so posvetili obletnici osvoboditve. Ric-manjski otroški vrtec pa je prikazal nekaj pesmi in deklamacij, ki so o-dražale igrivost otroškega sveta.
Levji delež so imeli osnovnošolski otroci. Učenci, ki obiskujejo L, 2. in 3. razred osnovne šole Mara Samsa pri Domju, so se predstavili z lepljenko, ki je bila posvečena 40-letnici o-svoboditve in obnovitve slovenske šole. Med pesmimi so podali zgodovinski prerez hudih fašističnih časov, preko vojne, osvoboditve, obnovitve današnjega sveta, blagostanja in miru. Učenci četrtega in petega razreda Ivan Trinko - Zamejski pa so na živahen in igriv način prikazali zgodovino Ricmanj, mimo važnejših vaških dogodkov, vse do življenja nekdaj, ko so domačini bili v glavnem kmetje, vinogradnild, peki, perice... Točka je pritegnila pozornost vseh navzočih.
Osnovnošolci so se izkazali še v nekaterih točkah, kot so ritmična telovadba in izvajanje pesmic po Orff metodi, šolski zbor je zapel še nekaj pesmi, večer je zaključil vaški pevski zbor Slavec.
Številno občinstvo je bilo z večerom zelo zadovoljno in se je zadržalo v veseli družbi še nekaj časa na pre-
lepem dvorišču osnovne šole. Isti šoli in vrtca pa so v nedeljo, 9. junija, imeli istočasno razstavo ročnih izdelkov in likovnih prikazov. Vse to je bilo letos v domjanski šoli. Šolski zbor pa je še isti večer nastopil na šagri na Krmenki. Kot vidimo je bilo letos delovanje šole in vrtcev vsestransko zelo razvejano.
V nedeljo drugi del pohoda po starih barkovljanskih poteh
Danes in jutri še številne zaključne šolske prireditve
Dogovor o realizaciji vinske ceste
Vinsko cesto po zahodnem Krasu bo realizirala pokrajinska uprava v sodelovanju s trgovinsko zbornico. Tako so sklenili ob priliki ob,iška pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Ca-vicchiolija pri predsedniku trgovinske zbornice Tombesiju.
Trgovinska zbornica je že pripravila idejni načrt, pri njegovi realizaciji pa bo potrebno zagotoviti še sodelovanje zainteresiranih krajevnih uprav in kmetijskih proizvajalcev. Ob tej pri-liki je Tombesi izrazil tudi pripravljenost trgovinske zbornice, da nudi vso možno podporo za proizvodnjo vin z oznako DOC, ki naj bi se proizvajala prav na področju, po katerem bo potekala tudi vinska cesta.
Prekooceanska regata jadrnice iz Milj
Jahta »Riviera Muggia«, s katero se bosta Angela in Paolo Rizzi udeležila prekooceanske regate iz Portofina do New Yorka je sedaj v Ti-gullijiskem zalivu. 16. junija bosta •nati in sin odplula na odprti ocean Proti Ameriki. Prvo etapo sta Rizzi-jeva opravila kot tehnično vajo. Po besedah Angele, jahta odlično odgovarja vsem tipom vetra, tako da je vse pripravljeno za začetek regate. V Portofinu so pomorščaki prisrčno sprejeli jahto miljskega turističnega konzorcija, ki se bo na 7.300 kilo-Oieterski regati pomerila z drugimi jadralnimi ekipami. »Riviera Muggia« je s svojo odlično posadko ena izmed favoritov regate.
Včeraj je bila na obisku v goriški in tržaški pokrajini skupina delegatov obeh zborov skupščine SFRJ in skupina novinarjev iz vseh repubjik in Pokrajin Jugoslavijo.
Že v dopoldanskih urah je okoli Petdesetčlanska delegacija obiskala Gorico, kjer se je sestala s teritorialnim odborom Slovenske kulturno gospodarske zveze, nato pa si je o-gledala Kulturni dom v Gorici. Bila je sprejeta tudi pri predsedniku go-riške pokrajine Cumpeti, kjer je stekel razgovor o številnih problemih, ki zadevajo tako gospodarske kot kulturne odnose med obema sosednjima državama.
Delegacija je nato nadaljevala pot v občino Doberdob, kjer jih je sprejel župan doberdobske občine Marij Lavrenčič, skupno s celotnim občinskim odborom. Tu je delegacija položila tudi venec pred spomenik padlim.
Delegacija, Id jo vodi zvezni delegat Tone Turnher, je nato v popoldanskih urah prispela v Križ, kjer je ob udeležbi številnih vaščanov, pa tudi predstavnikov Vsedržavnega združenja partizanov Italije, Združenja ak-ti vi.s to v osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje, Zveze vojnih invalidov, Vsedržavnega združenja političnih pre-ganjencev in deportirancev v nacistič-hih taboriščih položila venec pred spo-uienik padlim, kjer jih je v imenu Pokrajinskega odbora ANPI pozdravil Dušan Košuta, v imenu domače sekcije državnega združenja partizanov
Člani KD v Barkovljah, pa tudi njihovi prijatelji, se pripravljajo v ne-nedeljo na »pohod« po starih Barkovljah, oziroma na odkrivanje vsega tistega, kar sicer predstavlja že delček zgodovine tega kraja pa bi šel v pozabo, če se z njim ne bodo spoznali in seznanili tudi mladi Barkov-Ijani.
Lani, približno ob tem času, so Barkovljani izvedli prvi tak pohod, ki je zelo lepo uspel. Ogledali so si le del Barkovelj in pustili ostalo za letošnji izet. Lani so si na primer ogledali Franklovo, pa Staro goro, pa javo-jezero od Margona, pa Ga-šperete, gozd Kantovo, od tam so se povzpeli še na vrh hriba, kjer so se odpočili, otroci pa nazabavali ob raznih igrah. Od tod so se podali še k Cijakom in pozno popoldne zaključili izlet v domačem kulturnem domu, kjer so si privoščili, kot so nam povedali, tudi gobe, ki so jih nekateri nabrali. Na lanskem pohodu so se ustavili tudi pri dveh starejših Barkovljanih, pri Mičetu in Miklavcu, ki pa sta na žalost med tem umrla.
Letošnji pohod nameravajo posvetiti 40. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Kot vsi zavedni Slovenci in napredni italijanski antifašisti, so se tudi Barkovljani vključili v narodnoosvobodilno gibanje, delali v njem kot aktivisti, ali pa se vključili v partizanske edinke.
Sedaj bi želeli člani domačega društva pokazati predvsem mladim, kje so bile med drugo svetovno vojno v
pa predsednik Ferdinand Bogateč. Tu so položili venec nato pa je pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka - Kon-tovela zapel dve priložnostni pesmi. V spremstvu domačinov, kot tudi v spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula Draga Mirošiča in konzula Aleksandra Nikoliča, so nato gostje odšli v Kulturni dom Albert Sirk, kjer je bilo uradno srečanje in kjer je stekel razgovor o problematiki, ki zadeva slovensko manjšino v Italiji, pa tudi o številnih drugih problemih. Tu je zbor zapel še nekaj pesmi, nato pa je sledilo družabno srečanje. Gostje so v večernih urah odpotovali ponovno v domovino.
N. L.
Prireditev v Ricmanjih
Na pobudo domačega KD Slavec in fotokrožka Foto Trst 80 bo drevi v Babni hiši v Ricmanjih zanimiva kulturna prireditev z odprtjem razstave fotografij Janija Torosa iz Ljubljane. Toros bo razstavil nekaj svojih zadnjih stvaritev na tematiko stekla.
Na večeru bodo predstavili tudi novo knjigo domačina Aleksija Pregarca Temelji mojega vrta. Prireditev bosta z glasbo in petjem popestrila Miha Dovžan (z izvajanjem na citre) in član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar.
Barkovljah sovražnikove vojaške postojanke, kje so stanovali najbolj zagrizeni fašisti, ki niso dovolili nikomur, da bi spregovoril slovensko, kje so bili razni bunkerji, ki še danes obstajajo in kako so potekale tudi razne vojaške akcije v tistem času na tem področju.
Seveda pa si bodo udeleženci ogledali še marsikaj drugega. Tako se bodo na primer sprehodili ob barkov-Ijanski obali, šli po Judovcu na Kozjak in od tam proti večeru zopet v društvo, kjer jim bodo pridne bar-kovljanske kuharice pripravile dobro »paštašuto«.
Zanimanje za nedeljski pohod je veliko in če bo lepo vreme, bo prav gotovo tudi dobro uspel. Odhod udeležencev bo ob 9. uri izpred Kulturnega doma v Barkovljah. Organizatorji upajo in želijo, da se ga bodo, kot lani, udeležili člani s svojimi družinami, predvsem pa mladi, ki bodo lahko marsikaj zanimivega slišali in doživeli.
Danes popoldne odprte bolnišnice
Sodišče za pravice bolnikov sporoča, da bodo danes ob priliki dneva pravic bolnikov vse tržaške bolnišnice odprte za obiske med 13. in 19. uro. Predstavniki te organizacije bodo ves dan na razpolago pred bolnišnicami za informacije o težavah in o problemih v krajevnih zdravstvenih strukturah.
Pokrajinsko _ združenje žensk UDI bo letos prvič poskusno organiziralo dvojezični poletni center, ki bo v Dijaškem domu od 1. do 15. julija. Pobuda je seveda zelo pomembna, saj je to velik korak v smeri skupnega sožitja med tu živečima narodoma. Slovenski in italijanski otroci bodo lahko preživeli skupaj petnajst dni m se tako res boljše spoznali. Vzgojiteljice in animatorji, ki bodo vodili poletni center bodo organizirali pobude, pri katerih bodo otroci skupno sodelovali, se igrali in peli
Prav je, da se začnejo take pobude med najmlajšimi, saj so prav o-troci brez predsodkov, ki se v odras-lih navadno razvijejo z življenjskimi izkušnjami. Take izkušnje, kot je center, pa so za otroka gotovo pozitivne, saj lahko uničijo nekatere tabuje, ki so' vkoreninjeni med Italijani in pogosto tudi med Slovenci. Ti pa gotovo ne koristijo za razvoj sožitja. Take pobude so torej podzkušnja za italijansko stvarnost, saj se bo iz odziva na to pobudo lahko videlo, koliko nas ta sprejema, preizkušnja pa je tudi za nas, saj se v tem vidi koliko smo pripravljeni sodelovati z italijmisko stvarnostjo.
Vpisovanje otrok za poletni center bo na sedežu UDI od 17. do 19. ure od 20. junija dalje. Kdor bi želel podrobnejše informacije lahko kliče na Zvezo žensk tel. št. 761618.
Kot pripis treba dodati, da bo pobuda stekla, če bo število otrok za-
Danes in jutri se bodo zvrstile po naših šolah še številne zaključne šolske prireditve. Drevi (ob 19.30) se bodo v Prosvetnem domu na Opčinah poslovili od šolskega leta učenci o-snovne šole France Bevk. Na boljun-ški osnovni šoli Fran Venturini bodo ob zaključku pouka priredili filmski večer. Ob 20. uri se bo v Marijinem domu v Ul. Cordaroli začela sklepna prireditev rojanske nižje' srednje šole Fran Erjavec. Otroci osnovne šole na Pesku pa bodo drevi sodelovali na proslavi obletnice osvoboditve v Gro-čani.
Jutri bodo imele zaključne prireditve osnovna šola Ribičič od Sv. Jakoba (ob 11. uri v šolski telovadnici), osnovni šoli Miroslav Vilhar iz Ce-rovelj in Josip Murn Akiksandrov iz Mavhinj (na mavhinjski šoli po maši) in osnovna šola v Mačkoljah (prav tako dopoldne po maši). Ob 17. uri se bo v Marijinem domu v Ul. Brandesia začela prireditev osnovne šole Župančič pri Sv. Ivanu, uro kasneje bo v Soščevi hiši na Proseku stekla prireditev proseških osnovnošolčkov, zvečer (ob 20. uri) pa se bpdo v Prosvetnem domu na Opčinah poslovili od šolskega leta dijaki nižje srednje šole Srečko Kosovel.
Zaskrbljujoče stanje v železarni Terni
Stanje v škedenjski železarni Temi je po mnenju tovarniškega sveta iz-
dostno (najmanj 30). Otroci bodo v primeru, da se center organizira, skupaj od 8.30 zjutraj do 17. ure in to vsak dan od ponedeljka do petka.
Predlog pokrajine o nakupu grozdja
V okviru pobud, katerih cilj naj bi bila izboljšava < kakovosti vina, je govor tudi o vinu, ki ga pri nas pridelamo iz kupljenega in iz drugih vinorodnih krajev Italije pripeljanega grozdja. Ob velikem povpraševanju po kvalitetnem grozdju pa nekateri trgovci prodajajo povsem legalno slab pridelek za dobrega, tako grozdje pa nam da slabo kvahtetno vino s samimi 8 do 9 odstotki alkohola.
Jasno je torej, da je potrebno zaščititi kupca in proizvajalca. Korak k temu je predlog odbornika za kmetijstvo pri tržaški pokrajini Cavicchio-lija, da se grozdju, namenjenemu prodaji in proizvodnji vina, določi odstotek sladkorja, ki ga mora vsebovati in to mora biti na vpogled kupcu ob nakupu grozdja. S predlogom bodo seznanili vse občine tržaške pokrajine z namenom, da proučijo problem.
• Minister za znanstveno raziskovanje Granelli je pred dnevi zagotovil tržaškemu poslancu KPI Cuffaru, da si bo vlada prizadevala za namestitev stroja za industrijsko raziskovanje
redno zaskrbljujoče. Kot kaže, obnova visoke peči ni bila vključena v sanacijski program, ki naj bi nudil neke garancije za ponovni razvoj te železarne. Stanje se je še poslabšalo z uvedbo kazenskega postopka proti tajništvu tovarniškega sveta zaradi protestne manifestacije vseh delavcev 10. novembra 1983. S to akcijo so delavci odgovorili na sklep Fin-siderja, da se zmanjša število zaposlenih s 1800 na 900.
Ta postopek ne zadeva samo nekaterih posameznikov, temveč je naperjen proti vsem delavcem, ki so enotno nastopili za obrambo delovnih mest. Zato tovarniški svet škedenj-ske železarno poziva vse politične sile in krajevne ustanove, ki so s svojo prisotnostjo na omenjeni manifestaciji že izrazile solidarnost z bojem delavcev železarne, da si tudi sedaj prizadevajo za pravično rešitev te za-deve.
■v
Stipendiji za poletna tečaja v občini Buje
V okviru sodelovanja s pobrateno občino Buje, razpisuje občina Devin -Nabrežina natečaja za dodelitev dveh štipendij za obiskovanje dvotedenskega poletnega tečaja Kulturnega centra mednarodne federacije glasbene mladine v Grožnjanu ter tečaja Kiparske šole »Komarija« v Marušičih.
Prvega se lahko udeležijo gojenci glasbenih šol, ki so stalno bivajoči v občini Devin - Nabrežina in Id študirajo v višjih razredih glasbenih zavodov čelo, harfo, violino, klavir ali flamenko kitaro, drugi pa je namenjen vsem stalno bivajočim v občini, ki se ukvarjajo s kiparstvom (izoblikovanjem kamna) in ki želijo aktivno spoznati to umetnost.
Interesenti naj pismeno prošnjo, z osebnimi in študijskimi joodatki, oddajo v sobi štev. 20 na županstvu v Nabrežini do vključno jutri, kjer bodo dobih tudi ustrezne informacije.
Na prazniku Dela večer posvečen Berlinguerju
Današnji večer festivala Unità in Dela pri Sv. Ani bo posvečen 1. obletnici smrti Enrica Berlinguer ja. Ob 20. uri bodo spregovorili režiser Franco Giraldi, Luca Fomari, predstavnik sekcije KPI Enrica Berlinguerja »Ponte Milvio« iz Rima, Maurizio Pinter iz pokrajinskega tajništva KPI in Micaela Pinter iz tržaškega FGCI. V teku večera bodo predvajali tudi dokumentarni film »Ciao Berlinguer« o pogrebu Berlinguerja in prebrali nekaj pričevanj.
Ob izgubi prof. Zorana Tavčarja izreka iskreno sožalje sorodnikom podjetje PARCO.
Odborniki KD I. Grbec iz Skednja izrekajo Klari Sancin in družini globoko sožalje ob izgubi dragega očeta Franca.
Skupina jugoslovanskih delegatov in novinarjev na obisku v Križu
Pričelo se je vpisovanje v dvojezični poletni center
Objavljeni novi razpisi za ljudska stanovanja
KD VALENTIN VODNIK - DOLINA
4. GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI danes, 14. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina
JASNA CORRADO MERLAK - harfa
Galerija Torkla: razstava umetniških izdelkov Jasne Merkù in Magde Tavčar. Umik: v petek in soboto od 19. do 21. ure.
Vabljeni !
Avtonomna ustanova za ljudska stanovanja IACP je razpisala natečaj za podeljevanje novih stanovanj na tržaškem ozemlju.
Devinsko-nabrežinska in miljska občina sta že izdali razpisa. V devin-sko-nabrežinski občini je na razpolago 25 stanovanj, v miljski pa 32. Tržaška občina bo z natečajem podelila 250 stanovanj, ki jih gradijo v okviru načrtov za ljudske in cenene gradnje PEEP »Don Bosco«.
Olajšave so predvidene za tiste, ki opravljajo poklicno vojaščino, za mladoporočence, za ostarele in nekatere druge kategorije. Razpis je na razpolago na sedežu IACP v Ul. Ghirlandaio 43 in na oglasnih deskah vseh občin.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona ’85
Danes, 14. junija, ob 20.30 (red A) trinajsti koncert. Dirigent Andrea Giorgi; solisti: T. Sto jat, H. MUller Moli-nari. C. De Bartoli.
Jutri, 15. t. m., ob 18. uri (red B) štirinajsti koncert.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 14. junija, ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
V nedeljo, 16. t. m., ob 19. uri: Revija folklornih skupin Slovenije.
Okrogla dvorana
Od nedelje, 16., bo petka, 21. t. m.: »VI. Vidmarjev memorial« - Šahovski turnir.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
Jutri, 15. t. m., ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus.
POLETNO
GLEDALIŠČE KRIŽANKE
Od 21. do 23. t. m. ob 20. uri: 26. mednarodni festival jazza. Sodelujejo skupine: Vienna Art Orkestra, Paquito d’ Rivera Quintet, Big Band RTV Ljubljana, Quatebriga, Anthony Braxton Quartet, Nana, Enrico Rava Quartet in Julius Hemphill Yah Band.
kino
Ariston 17.30 — 22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Woody Alien.
Eden 15.30 — 22.10 »Le porcelline universitarie». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.00 »Star man«. Režija J. Carpenter.
Excelsior 17.30 — 22.00 »Un fantasma tra noi due«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Madame Helene». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 17.00 — 22.00 »Scuola guida«.
Dvorana št. 3 17.00 — 22.00 »L’amico silenzioso«. Za vsakogar.
Mignon 16.00 — 22.15 »Birdy, le ah della libertà«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Runaway«.
Capito! 17.00 — 22.00 »Rombo di tuono«. Za vsakogar.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Desideri di gente bene«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Fuga di mezzanotte«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Broadway Danny Rose«. W. Alien.
Radio 15.30 — 21.30 »La chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Slavistično društvo Trst vabi na družabnost ob zaključku sezone, ki bo jutri, 15. junija, ob 20.30 pri Radoviču v Nabrežini. Zbirno mesto na trgu v Nabrežini (pred knjigarno). Pridite!
TPK Sirena priredi jutri, 15. junija, ob 20.30 v pomorskih prostorih v Barkovljah HIMALAJSKI VEČER, na katerem bo časnikar Lojze Abram predaval in pokazal diapozitive, inž. Livij Pertot pa bo razstavljal izbor fotografij o trekingu tržaških planincev v daljnem Nepalu.
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Glasbena matica vabi na zaključni nastop danes, 14. t. m., ob 20.30 v Slovenskem šolskem centru v Miljah.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava grafik Vladimira Makuca.
Jutri, 15. junija, ob 18. uri bodo v tržaški galeriji na Trgu Unità odprli razstavo slikarja Alferia Colauttija.
V	galeriji Meduza v Kopru je odprta razstava akademskega slikarja Gabrijela Stupice iz Ljubljane, ki bo odprta do 18. junija.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan (njenih let iz olike nočemo razkriti) naša predsednica ILDE. Vse naj naj ji vošči odbor KD Vesna.
Prošnje je treba poslati do 31. julija po pošti ah lastnoročno z vso potrebno dokumentacijo. Za natečaj so veljavne tudi tiste prošnje, ki so bile poslane za natečaj IACP leta ’83. Treba pa jih je ponovno potrditi z izpolnitvijo formularjev, ki jih nudi Ustanova. Potrditev je treba nemudoma izvršiti.
Urad IACP je odprt vsak dan razen sobote od 8.30 do 11.30.
Tudi sindikat SUNIA poziva svoje člane, da se za informacije zglasijo v njegovih uradih od 9. do 12. in od 16. do 19. vsak dan razen ob četrtkih in sobotah. Za tiste, ki so že oddali prošnje za prejšnje natečaje zadostuje prijava dohodkov leta 1984.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje priredi v nedeljo, 16. t. m., pohod po barkovljanskih klancih. Odhod izpred barkovljanskega društva ob 9. uri. Vodil bo Edi Godnik.
OPZ in MPZ Zvonček, ženski zbor Repentabor ter ansambel Burja vabijo ob zaključku sezone na SLAVNOSTNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 16. t. m., ob 20.30 na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu. Sledila bo predstavitev dela slovenske zemlje v sliki in besedi »Tam kjer sonce in burja valovita v morje in kamen«.
Mladinski krožek Barkovlje - Rojan
priredi danes, 14. t. m., ob 20.30 VEČER O ZNANSTVENI FANTASTIKI v prostorih SKD Barkovlje, Ul. Ceretta Ì2. Predaval bo Henrik Gruden, sledilo bo predvajanje filma Dark Star.
KD Prosek - Kontovel vabi na ZAKLJUČNI NASTOP OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA, ki bo danes, 14. t. m., ob 20. uri v dvorani na Kontovelu. Sodeluje BALETNI ODSEK ŠD MLADINA iz Križa.
KD Vesna prireja jutri, 15. junija, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu jubilejni koncert dekliškega zbora Vesna ob 10-letnici obstoja. Dirigent Bogdan Kralj.
Godbeno društvo Nabrežina prireja 15. in 16. junija na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK GODBE. Jutri, 15. junija: ob 17. uri otvorite»- praznika; ob 18.00 koncert domače godbe; od 20.30 do 24.00 ples z ansamblom POMLAD. V nedeljo, 16. t. m. : ob 16.00 odprtje kioskov; ob 18.00 koncert Pihalnega orkestra SVOBODA iz Anhova pri Novi Gorici pod vodstvom Franca Žižmonda; ob 19.00 nastop plesalcev društva CIABS iz Tržiča; od 20.30 do 24.00 ples z ansamblom POMLAD.
KD Slavec Ricmanje - Log in Foto Trst 80 vabita na kulturno-umetniški večer, ki bo danes, 14. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Na sporedu:	fotografska razstava J. Torosa,
predstavitev pesniške zbirke A. Pre-garca in nastop Toneta Kozlevčarja ob spremljavi Mihe Dovžana.
šolske vesti
Učenci in učitelji osnovne šole F. Milčinski na Katinari vabijo na razstavo ročnih del, ki bo jutri, 15. t. m., od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 16. t. m., od 9. do 13. ure.
Osnovna šola’ P. Trubar in otroški vrtec iz Bazovice vljudno vabita na razstavo risb in ročnih del, ki bo v nedeljo, 16. t. m., od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter v ponedeljek, 17. t. m., od 9. do 12. ure.
Osnovna šola F. S. Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo jutri, 15., 17., 18., 19. in 20. t. m., od 9. do 12. ure v šolskih prostorih.
Učenci in učiteljstvo šole F. Bevk z Opčin vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 14. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na otvoritev RAZSTAVE ROČNIH DEL danes, 14. t. m., ob 10.30.
Srednja šola S. Kosovel z Opčin vabi starše učencev, znance in prijatelje na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 15. junija, ob 20. uri. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje dijakov.
šola F. Erjavec v Rojanu vabi starše in prijatelje na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo danes, 14. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Ul. Cordaroh 29.
Učiteljstvo in osnovnošolci s Peska vabijo starše in vaščane na proslavo 40-letnice osvoboditve, ki bo danes, 14. t. m., ob 20.30 v prostorih KD Krasno polje v Gročani.
Osnovna šola J. Ribičič vabi na zaključno prireditev, ki bo jutri, 15. t. m., ob 11. uri v šolski telovadnici.
izleti
SPDT Trst obvešča, da je zbirališče nedeljskega izleta na Snježnik ob 6.15 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpia-no), odhod avtobusa pa ob 6.30. Udeleženci naj imajo s seboj veljavne potne Uste; hrana iz nahrbtnika!
Sklad »M. Čuk«
priredi
JUTRI, 15. T. M., OB 20.00 v telovadnici v Repnu
KONCERT
SLOVENSKIH LJUDSKIH IN UMETNIH PESMI
Sodelujeta: dekliški pevski zbor Glasbene šole iz Trebnjega in tamburaški orkester osnovne šole D. Kette s prilagojenim programom iz Novega mesta.
SKD SLAVEC in
FOTO KROŽEK TRST ’80
vabita
danes, 14. t. m., ob 20.30 v galerijo Babna hiša v Ricmanjih na
KULTURNO-UMETNIŠKI
VEČER
Na sporedu:
otvoritev fotografske razstave Janja Toroša iz Ljubljane - dela in avtorja bo predstavil Milan Stepanovič;
predstavitev pesniške zbirke A-leksija Pregarca »Temelji mojega vrta« - uvodna beseda prof. Josip Tavčar;
nastop znamenitega basista Toneta Kozlevčarja ob spremljavi Mihe Dovžana z značilnimi citrami.
Častni gost Tone Partljič.
menjalnica
13. 6. 1985
Ameriški dolar................ 1.955.—
Kanadski dolar.................1.410,—
švicarski frank................. 752.—
Danska krona.................... 175,—
Norveška krona.................. 218.—
švedska krona................... 217.—
Holandski florint............. 562.—
Francoski frank................. 205.—
Belgijski frank.................. 29,—
Funt šterling................. 2.470.—
Irski šterling................ 1.980.—
Nemška marka.................. 633.—
Avstrijski šiling............... 89.80
Portugalski eskudo............ 10.—
Japonski jen.................. 7.—
Španska pezeta................... 10.—
Avstralski dolar...............1.175.—
Grška drahma.................. 14.—
Debeli dinar..................... 6.60
Drobni dinar....................  6.60
isu
BANC/S 01 CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r.A.
TRST - ULICA F.’FILZMD - CS G1-4d6
darovi in prispevki
V	spomin na Viktorja in Lojzko Gruden darujeta Stanko in Anica Kralj
10.000	lir za ŠK Kras.
V	spomin na dragega očeta Ferdinanda Košuto daruje Nives 20.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu.
V	spomin na prijatelja Oskarja Da-neva daruje Pepko Starc (Cilen) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na draga Avguština Veljaka in Amalijo roj. Zobin daruje Alojzija Olenik 10.000 lir za KD Primorsko.
Namesto cvetja na grob Franca Kaića daruje nečak Rado 100.000 lir za KD Skala.
V	spomin na predraga Viktorja in Lojzko Gruden daruje sestra Marica
20.000	lir za Center za rakasta obolenja in 20.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na mamo Ivanko Vodopivec daruje sin Milko z družino 50.000 hr za KD Rdeča zvezda in 50.000 lir za ŠK Kras.
Luciano Hrvatič daruje 20.000 lir za KD F. Venturini.
Namesto dvetja na- grob Ivana Komarja daruje družina Kalc (Gropada 75) 10.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob sestre Marte Sosič por. Daneu darujejo Marija in Ivanka ter nečakinja Anica Pregelj
150.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Za nakup novih oblek pevskega zbora V. Vodnik darujejo: Milan Graho-nja (Dolina 358) 15.000 lir, Milan Strain (Dolina 225) 10.000 hr, Josip Kočevar (Dolina 206) 30.000 hr, družina Lovriha (Dolina 481) 40.000 hr, Željko Čuk (Dolina 237) 10.000 hr, Rudi Bandi (Dolina) 20.000 hr, Juština štrain (Dolina)
10.000	hr, Alojzija Lovriha (Dolina)
20.000	hr, Darinka in Baziljo Cunja (Dolina) 10.000 lir, Ivan Slavec (Dolina 162) 50.000 lir, družina Tavčar (Dolina 244) 50.000 lir, Vera Štrain -del Cielo 30.000 hr, Iči Štrain - Gombač (Dolina) 30.000 hr, Ljuba Štrain (Dolina) 20.000 hr, Miranda Ferluga (Dolina 444) 30.000 hr, Boris Bandi (Dolina 443) 10.000 hr, Emil Ota (Dolina 407) 50.000 hr, Sergio Kocjančič (Kroglje 45) 30.000 hr. Donato Martinem (Kroglje 38/A) 10.000 hr, Alfio Fumani (Dolina 325) 20.000 hr in Slavko Ota 5 litrov žganja.
Ob četrti obletnici smrti dragega moža Ferdinanda Košute daruje žena Viktorija 20.000 hr za kriško godbo na pihala Vesna.
Namesto cvetja na grob Zorana Tavčarja daruje Srečko Colja 20.000 lir za Združenje aktivistov NOB Tržaškega ozemlja.
N.N. daruje 50.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 14. junija METOD
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 2.55 in zatone ob 17.05.
Jutri, SOBOTA, 15. junija VID
Vreme včeraj: temperatura zraka 17.2 stopinje, zračni tlak 1009,9 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 14 km na uro južni, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Francesca Folino,
Nadia Palermo, Michela Lubiana, Jan Rebula, Corinne Padovan.
UMRLI SO: 72-letni Silvio Lepre, 60-letni Francesco Del Caro, 55-letni Bruno lerman, 55-letni Tullio Tomassich, 71-letni Guido Giacomini, 90-letna Olga Larese, 81-letna Olga Načini vd. Ulini, 77-letni Giovanni Rossi, 78-letni Giovanni Bucci.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure ! in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teh 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
mali oglasi
PRODAM parcelo z gozdom, 1.100 kv. m. Tel. na št. 228-390.
WINDSURF fanatic-fun prodam. Tel. na št. 040/421-515.
PRODAM mizarske stroje in mašinsko orodje. Tel. 412-380.
IŠČEM večji travnik za košnjo. Tel. na št. 040/631-962.
JOSIP LOVRIHA, Dolina 233, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
HONDO 400 four kupim. Telefonirati zjutraj na št. 68-475 ah zvečer na redakcijo Primorskega dnevnika — Nadja.
Alfa 75.
Kreativna vožnja
J

- - J ■	- -
Želiš voziti z užitkom? Vabimo te na veliko doživetje za volanom z novim avtom alfa 75
danes, 14. junija, ob 16. uri CARVAT — Ulica Caboto 22 (Ind. cona) in AERRE CAR, pooblaščena trgovina, Ulica sv. Frančiška 60
Mi in prizadeti otroci [
— Rubrika sklada »Mitja Čuk« —
Srečanje na Slavniku
radiotelevizija
ITALIJANSKA
V sodelovanju z Obalnim društvom za pomoč duševno prizadetim iz Kopra smo preteklo nedeljo organizirali izlet na Slavnik, da bi se srečali s starši prizadetih in s tistimi, ki jim je ta problem tako ali drugače pri srcu, in si izmenjali občutke, mnenja, izkušnjo... Posebej pa je bilo srečanje namenjeno stikom staršev z onkraj in s te strani meje. Dostop je bil mogoč z avtomobilom s Kozine ali pa za slabo poldrugo uro peš iz Podgorja. Od tu je tudi krenil planinski odsek Delavnice pod posebnimi pogoji iz Kopra in nekaj navdušencev z naše strani meje. Vsi, tako tisti z avtomobili kakor tisti brez njih, smo se srečali v Tumovi koči, na višini 1028 metrov, kjer je prijazna oskrbnica pripravila odlično domačo joto. Ko smo si privezali dušo in po obveznih pozdravih, je ostalo časa še na pre-
Koncert gostov iz Slovenije
Jutri bedo med nami gostje iz Slovenije. Iz Trebnjega pričakujemo dvajsetčlanski dekliški zbor tamkajšnje glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič, iz Novega mesta pa pride cel tamburaški orkester OŠ »Dragotin Kette« s prilagojenim programom.
Medtem ko bo dekliški zbor popolnoma novost, za tamburaše tega ne moremo reči, saj smo jih vsaj na papirju spoznali takrat, ko smo o njih pisali v naši rubriki. Šestnajstčlanski orkester vodi dirigent Silvester Mihelčič.
Oboji bodo za naš Sklad priredili Koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi v ref*r.ski telovadnici jutri, v soboto, 15. junija ob 20. uri. Toplo vabljeni!
tek za sprehode, igranje in pogovore.
Življenjskih zgodb je bjlo toliko kot ljudi, vendar so nismo ustavljali ob tem, pomembnejše so bile ugotovitve o predsodkih, ki so na tej in na oni strani meje še vedno preveč živi, o trudu, ki je bil potreben, da je bila Delavnica pod posebnimi pogoji sprer jeta in postavljena. Zadoščenje, ki ga sedaj daje, pa poplača ves trud. Prizadeti mladostniki ali pravzaprav že odrasli z navdušenjem zahajajo v delavnico, ki jim nudi možnost, da so enaki drugim. Tu se krepijo v samostojnosti in se kar najbolj osamovo-jijo, ker se čutijo koristne in so za svoje delo nagrajeni. Ob koncu meseca namreč vsakega čaka plača: ta je tem višja, čim bolj si je pri delu kdo Prizadeval.
Od gospe, ki je del svojega življenja preživela v Veliki Britaniji, smo izvedeli, kako je za prizadete preskrbljeno v Anghji. Po njenem mnenju so Angleži zelo zavzeti za problem prizadetih, ker se s tem problemom srečujejo že kot otroci. Na občinski ravni so organizirana šolska središča za Prizadete in preskrbljen je vsakodnevni prevoz v šolo in nazaj. Poleg druž-btinih storitev pa so tudi sami starši zelo angažirani in so z gradnjo igrišča, organiziranjem plavanja, jahanja in podobnega obogatili že obstoječe strukture. Seveda je ta obogatitev vezana tudi na ekonomske zmogljivosti staršev. Očitno pa je, po gospejinem mnenju, da je angleška mentahteta, kar se tega tiče, bolj odprta kot pri
Stran uredila
JELKA CVELBAR
(Foto Peter Cvelbar)
nas in da ta problem sprejemajo drugače.
V pogovoru smo se dotaknili tudi problema tistih staršev, ki se s prizadetostjo svojega otroka' ne morejo sprijazniti. Do njega so ali preveč popustljivi iz nezdravega usmiljenja, ali neobčutljivi za njegove resnične probleme in potrebe. Eno in drugo je negativno. V svoji neosveščenosti pogrezajo v krizo sebe, družino, otroka in ožje okolje. To temo smo pov-zeli tudi kasneje, ko smo se ob mizi zbrali starši prizadetih, ravnateljica Delavnice pod posebnimi pogoji Marija Šonc, predsednik Zveze društev za pomoč duševno prizadetih Tomaž Jereb, predsednik Obalnega združenja za pomoč prizadetim, pedagoški delavci iz koprske delavnice in predstavniki našega Sklada. V vsestransko zanimivem razgovora smo izvedeli, da so pred nedavnim ustanovili Društvo za pomoč prizadetim v Sežani, ki je odprto tudi za člane z naše strani meje. S tem je sedaj krita skoraj cela Slovenija z izjemo trt h občin. Društvo si z družbeno podporo, ki jo dobivajo, prizadevajo vsestransko delovati v korist duševno prizadetih in njihovih družin. Med drugim organizirajo seminarje na Pohorju, v Ravnah na Koroškem, pri morju... Na začetni stopnji so to priprave staršev na sprejemanje svojega problema tudi za ceno bolečega pcdoživlja.ija vsi ga trpljenja, krivic in nerazumevanja, ki so ga občutili. Po tej fazi prečiščenja pa so v naslednjih letih seminarji, neke vrste letovanja.
Druga oblika skrbi za starše pa je tudi ta, da imajo tisti, ki živijo s svojim prizadetim otrokom, med počitnicami možnost, da otroka za deset dni izročijo v varstvo in si sami naberejo prepotrebne moči za nadaljevanje svojega vsakodnevnega boja.
Govorih smo še o literaturi, ki je staršem na razpolago, pa o audiovizualnih pripomočkih, ki jih včasih krvavo potrebujejo pedagogi, o povezanosti slovenskega društva s podobnim društvom v Avstriji in še o tem in onem. Naši gostitelji so zamejskim staršem prizadetih otrok ponudili po našem Skladu vsestransko pomoč. Pa še ni bilo dovolj časa za vse, kar smo želeh povedati.
Ko smo pretresali možnosti sodelovanja, je prišel čas slovesa. Navdušeno smo še načrtovali podobno srečanje za prihodnje leto, mogoče bolj rano, v maju, in nizah zamisli o tem in onem v skupno korist...
Ostal je le še čas za skupinsko fotografijo in že so se prvi planinci začeli spuščati v dohno, v nove napore, vendar s kančkom več zaupanja v prihodnost.
Poletna središča
V teh dneh smo razdehh po šolah predvpisne pole za poletni središči, ki jih starši prizadetih otrok nameravajo organizirati v sodelovanju s Skladom »Mitja Čuk«. Pole smo razdehh samo po osnovnih šolah, čeprav je vpis predviden do trinajstega leta. Kdor ni dobil predvpisne pole in ga poletno središče zanima, naj pošlje na naslov Sklada »Mitja Čuk« sledeče podatke: ime in priimek, kraj in datum rojstva, šola in razred, bivališče in telefon, prevoz (mogoč ali ne), zaposlenost staršev (oba ah eden) in morebitne pripombe o dieti, alergijah in podobnem. Vpis bodo starši potrdih prvi dan poletnega središča, to je 19.8.1985. Cena za deset dni bo približno 30.000 lir. Središče bo delovalo vsak dan od 8.30 do 15.30, razen ob sobotah in nedeljah.
Morebitne dodatne informacije dobite po telefonu 211691 po 20. uri. Naslov: Sklad »Mitja Čuk«, Narodna Ul. 79, p.p. 2046, 34016 OPČINE.
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pomeridiana - zadnja oddaja
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute
14.05	Clap clap - glasbeni program
15.00	Primissima - aktualnosti
15.30	Šola in vzgoja:
Javne službe: gasilci - 2. del
16.00	Topo Gigio in viaggio con gli eroi di cartone - risanka
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Ciao, cowboy - TV film
17.55	Športna oddaja
18.20 Programi pristopanja 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes
18.50	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.35 Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Serata d’onore - 3. oddaja
22.50	Dnevnik
23.00	Linea diretta - Trideset minut kronike
Oddajo vodi Enzo Biagi 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
23.55	Šola in vzgoja:
Psihiatrija in antropologija
00.40 Boks
Drugi kanal
10.00	Tele video
11.55	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Chip - informatika
13.30	La mala hora - 5. nadaljevanje
Ljubljana
17.35	Teletekst
17.50	Poročila
17.55	Naš prijatelj Tito - otroška serija
13.10	Grizli Adams - TV nadalj.
18.40	Na poti v inovacijsko družbo:
Organizirano ustvarjalno delo in inovacije
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik I.
20.05	Človekovi možgani:
Gibanje - 4. del
20.55	Ne prezrite
21.10	Naša krajevna skupnost:
Lisjaki - zadnji del
22.15	TV dnevnik H.
22.25	Malce sreče - film
Zagreb
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	V osemdesetih - otroška serija
18.15	Govorimo o zdravju
18.45	Domovina se brani tudi z lepoto
19.30	TV dnevnik
20.00	Mike Hammer - TV film
20.55	Magic Show Paula Daniela
21.45	Dnevnik
22.00	Kultura srca
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.20	Maude - TV film
9.50	Marakatumba, ma non è una rumba - film
11.20	11 salotto di Minilinea
12.00	Tuttinfamigha - kviz
12.50	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degli animali
17.00	Due onesti fuorilegge
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	Help - glasbeno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Hotel - TV film
21.30	Love Boat - TV film
23.30	Šport
00.30 Premiere
00.45 Strike Force - TV film
8.30	Vicini troppo vicini - TV film
8.50	La fontana di pietra
RETEQUATTRO
9.40	Malù - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	La fontana di pietra
15.10	Ruy il piccolo Cid - risanka
15.30	L’uomo ragno- - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malù - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	W le donne - kviz
23.00	II ponte di Waterloo - film
1.00	L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	Lasciarsi - film
11.30	Sanford and Son - TV film
TELEVIZIJA
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.05 Tandem
14.45	Ognuno al suo posto - tekmovanje
16.05	II cucciolo - risanka
16.30	Giro d’Italia
17.00	Jane Eyre - 9. nadaljevanje
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Aboccaperta
22.00	Dnevnik 2 - Vesti
22.10	Quelli della notte
00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.20 Tuttocavalli
Tretji kanal
11.45	Televideo
13.00	Šola in vzgoja:
Hraniti se s prehrano - 4. del
13.30	Šola in vzgoja:
Človek in narava
14.00	Bologna: Tenis
17.15	Galleria di Dadaumpa:
Stasera Rita
18.15	L’Orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.35	La testa nel pallone - 5. oddaja
20.05	Šola in vzgoja:
Za ohranitev živali
20.30	Gledališče - zgodovina Zgodovinske osebnosti: Stalin
22.05	Dnevnik 3
22.40	Finché dura la memoria - La doppia morte di Stalin -
Koper
14.20	live - koncert v živo
15.00	Primer Muri - TV nadalj.
16.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
16.30	Bratje in sestre - TV film
17.00	Neznana obzorja - dok.
17.30	Čudoviti ranch Rumene žolne -TV film
18.00	Sužnja Isaura - TV film
19.00	Odprta meja
Današnja ODPRTA MEJA bo v celoti posvečena oddaji »Srečanja za zaprtimi vrati«, ki jo je pripravil novinar TV Koper Boris Maljevac, režiral pa Boris Benčič. Prikazuje blišč in bede življenja v igralnicah, posneli pa so jo v portoroškem Casinoju. Za montažo oddaje je An-deljko Dokič prejel 3. nagrado na srečanju montažerjev RTV centrov Jugoslavije na Ohridu, maja letos.
19.30	TVD stičišče
19.50	Z nami. . . pred kamero
20.25	Odiseja - 4. del
21.30	Ekologija in onesnaževanje
22.00	TVD vse danes
22.10	Visok pritisk
23.00	TV film
24.00	Košarka
POSTAJE
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famigha Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn Laura - risanka
La famigha Mezil - risanka I fantastici viaggi di Fiorelhno - risanka
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	D grande sogno di Maya -
20.30	La vendetta deh’uomo chiamato cavallo - film
23.00	Gh eroi deho sport
23.30	I servizi speciali di Italia 1
24.00	Appuntamento con il delitto -
I.	30 Mod Squad i ragazzi di Greer
TELEPADOVA
12.00	Operazione ladro - TV film
13.00	Risanke
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.00	Luisiana mia - TV film
15.30	Capriccio e passione - TV film
16.30	Risanke
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
21.30	Amityville Horror - film
00.30 L’allucinante notte di una babysitter - film
TRIVENETA
II.	45 TV film
12,15	Huckleberry Finn - risanka
14.00	Squadra speciale anticrimine
14.45	I tre volti della paura - film
16.30	Risanka
17.30.	TV film
18.00	TV film
19.00	Dr. Kildare - TV film
20.30	A Sud dei Tropici - TV film
21.00	Laramie - TV film
TELEFR1ULI
14.20	Mamma Linda - TV film
15.20	Film
16.50	Risanke
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Frank Castello faccia d’angelo
22.25	Quella strana ragazza
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Tostran in onstran sonca (ponovitev) ; 12.15 Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper, Mladinska oddaja;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila ; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Otvoritev -jutranji glasbeni program; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Pogovor o modi;
10.35	Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Danes bo govor o; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Vrtiljak kulture in u-metnosti; 18.00 Besede in glasba; 18.45 Country music; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Canzoni nel tempo; 11.00 Odprti prostor; 11.10 La ladra - radij, priredba; 11.30 Spomini Carle Boni; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Zeleni val weekend; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master; 15.03 Homosapiens; 16.00 H Paginone; 17.30 Radiouno jazz; 17.55 Zeleni val; 18.30 Glasbeni program: Domenico Scarlatti; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Na naših trgih; 20.00 Fonit Cetra predstavlja; 20.29 L’immaginifico Gabriele - Komentar o D’An-nunziovem življenju; 21.03 Simfonični koncert; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja;
8.05	Radiodue predstavlja; 8.45 Matilde - radij, priredba; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Tanto è un gioco; 15.00 I Promessi sposi; 15.42 Omnibus; 17.32 Diventerano famosi; 19.32 Čas za glasbo; 21.00 Jazz! 21.30 Radiodue 3131 -nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 »Glasbeno veselje«...;
14.30	človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želje in EP; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja V nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Jugoslovanski parlamentarci in novinarji so bili včeraj v Gorici in Doberdobu
Nastopi tudi v Števerjanu in Jamljah
Zaključna prireditev drevi v goriškem Kulturnem domu
Vsako leto skupina delegatov (poslancev) beograjskega parlamenta gre, skupno s parlamentarnimi novinarji, na večdnevni ogled ene jugoslovanskih republik. Pobliže se sooča s specifičnimi problemi, tako da jih potem bolje razrešujejo v zvezni skupščini. V teh dneh je bilo tako zastopstvo (11 delegatov in 37 novinarjev) na obisku v Sloveniji. V sredo popoldne so bili v Novi Gorici, kjer so se seznanili s tamkajšnjo realnostjo in problematiko sodelovanja ob meji.
Informacija pa ne bi bila popolna, če ne bi ta delovna skupina obiskala tudi zamejstva, saj v Beogradu velikokrat razpravljajo tudi o vprašanjih sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Zaradi tega je ta skupina bila včeraj v Gorici. Najprej so obiskali Kulturni dom, zatem pokrajinsko palačo, popoldne pa še do-berdobsko občino.
V kulturnem domu jih je predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič seznanil z našo zamejsko realnostjo, z odnosi tu živečih Slovencev in Italijanov, z našimi prizadevanji za globalni zaščitni zakon, z našimi odnosi z matično domovino. O gospodarski problematiki Slovencev v zamejstvu in o gospodarskem sodelovanju z matico, še zlasti na obmejnem področju (precej govora je bilo o avtonomnih računih) jih je seznanil član 10 SKGZ Suadam Kapič. Novinar našega dnevnika Marko Wal-tritsch pa je goste seznanil s problematiko slovenskega časopisja v zamejstvu, realnostjo televizije in radia ter s tehničnimi novostmi pri
našem dnevniku. V imenu gostov sta spregovorila Tone Tumher, koordinator delegatov iz Slovenije v Zveznem zboru skupščine, ter Ranko Dju-kič, sekretar komisije za informacijo v skupščini SFRJ. Prisotni so bili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič, novogoriški župan Baški, dober dobski župan Lavrenčič in števerjanski župan Humar. V telovadnici Kulturnega doma jih je z delovanjem v njej seznanil prof. Aldo Rupel. Zatem so si gostje ogledali film Zdenka Vogriča o lanski manifestaciji na Travniku.
Na obisku ožje skupine pri pokrajinskem predsedniku Silviju Cumpeti so jugoslovanski gostje povedali, da so, po njih oceni, stiki med Jugoslavijo in Italijo zelo dobri, najboljši med Jugoslavijo in svojimi sosedi.
Cumpeta je tudi povedal, da so stiki med Gorico in Slovenijo vsakdanji, zelo dobri. Povedal je tudi, da je pokrajinski svet dva dni prej sprejel resolucijo v prid hitremu izglasovanju globalnega zaščitnega zakona in da pride senatna komisija kmalu spet v Gorico. Treba je odstraniti kontradikcije, ki še obstajajo, je dejal Cumpeta. V Gorici ne bi smelo biti strahu, da se govori več jezikov, je še dejal pokrajinski predsednik.
V Doberdobu je goste sprejel župan dr. Mario Lavrenčič ter jih re-znandl z realnostjo te male slovenske občine. Poslanci in novinarji so položili venec pred spomenik padlim v NOB. Tako med parlamentarci kot med novinarji so bile zastopane vse narodnosti Jugoslavije.
Kar precej zaključnih šolskih prireditev bo danes, v petek, 14. junija, tik pred zaključkom šolskega leta. Ob 14. uri se bodo na prireditev zbrali otroci, ki obiskujejo celodnevno osnovno šolo Alojzija Gradnika v Števerjanu. Prav tako ob 14. uri bodo prireditev imeli otroci, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Ulici Faidutti v naselju Sv. Ane.
Ob 18.30 bo v Dijaškem domu Simo na Gregorčiča beneški večer, na katerem nastopajo razni umetniki iz Slovenske Benečije.
V Kulturnem domu v Gorici pa bo ob, 20. uri zaključna šolska prireditev
Jutri zjutraj brez elektrike
V briškem delu goriške občine in v delu števerjanske jutri zjutraj, v soboto, 15. junija, od 6. do 10. ure zjutraj ne bo električnega toka. Vest nam je sporočilo ravnateljstvo ENEL. V programu imajo nekatera popravljalna dela.
Električnega toka ne bo pri pevmskem mostu (naselje Ponte del Torrione), v Pevmi, v Štmav-ru in na Oslavju, v goriški občini, ter v nekaterih predelih števerjanske občine in sicer v Ščed-nem, v Sovenci, na Trgu svobode ter v ulicah Castello in O-slavje. Uporabniki naj to upoštevajo.
Razprava v pokrajinskem svetu
Komisija za gospodarstvo naj izdela stališče o obnovitvi proste cone
Male mature na trgovskem zavodu
V uvodnem delu torkove seje genskega pokrajinskega sveta je tekla beseda tudi o nedeljskem ljudskem glasovanju ter o gospodarski problematiki, zlasti v vidu priprav na obnovitev zakona o goriški prosti coni ter najbolj smotrni uporabi finančnih sredstev, ki jih zagotavlja paket Altissimo. Ni bilo sicer dolgotrajne razprave, vendar je poročilo predsednika pokrajine Cumpote, zlasti njegova o-cena o izidu glasovanja, kljub temu sprožilo nekaj polemičnih posegov s strani predstavnikov strank, ki so v opoziciji in seveda nato še odgovor predstavnikov koalicijskih strank.
Cumpeta, ki je uvodoma na kratko poročal o nedavnem srečanju s predstavniki tržaške pokrajinske uprave, na srečanju so razpravljali predvsem o uporabi finančnih sredstev plaketa Altissimo, je zatem dal krajšo, vendar precej umirjeno izjavo o izidu glasovanja o draginjski dokladi. Pohvalil je zlasti visoko volilno udeležbo ter »zrelost« volivcev na Goriškem, ki so v takem številu podprli vladno izbiro za gospodarsko stabilizacijo. Proti taki oceni je ostro nastopil misovec Cosma in še zlasti očital nedemokratičen način vodenja volilne kampianje, ko naj bi vladna koalicija monopolizirala sredstva javnega obveščanja. Komunist Poletto je predsedniku Cum-poti očital pristranskost pri ocenjevanju referenduma; opozoril je tudi na določene spodrsljaje, ki naj bi jih Cumpieta zagrešil že v manifestu ob letošnjem 1. maju. Načelnik komunistične svetovalske skupine je spot postavil zahtevo, naj pokrajina sprejme aktivnejšo vlogo na gospodarskem področju. V razpravo o referendumu je posegel še komunist Cipolloni (nazadovanje inflacije in uravnavanje gospodarstva se da urediti tudi brez vladnih dekretov), socialist Cej, ki je
opozoril na kompleksnost gospodarske problematike, medtem ko je načelnik krščanskodemokratske skupine Berga-min v celoti podprl oceno, ki jo je glede referenduma podal Cumpieta. S tem se je razprava o tem kočljivem vprašanju tudi izčrpala.
Glede gospodarske problematike velja zabeležiti, da je predsednik Cum-pieta priporočil komisiji za gospodarska vprašanja, da čimprej izdela stališče, ki naj se upošteva ob obnavljanju zakona o goriški prosti coni. Prav tako naj bi komisija čimprej razpravljala tudi o paketu Altissimo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU:
Alla salute, Ulica C. Cosulich 117 -tel. 711315.
Že nekaj dni prebivalci Tržiča lahko večkrat na dan opazujejo na nebu, nad vzhodnim predmestjem, čuden podolgovat predmet, -v višini kakih 500 metrov. Sprva so seveda pomislili na neznani leteči predmet, ki vsaj na podlagi številnih novic v časopisih zelo radi obiskujejo prav našo deželo. Tokrat pa take ugotovitve ne držijo, kajti predmet, ki leti na nebu, je samo navaden meteorološki balon, za zbiranje informacij o temperaturi zraka, o hitrosti in smeri vetrov, o vlagi v zraku itd.
Družba ENEL je namreč specializiranemu podjetju »Centro ricerche termiche e nucleari« iz Milana poverila izdelavo posebne študije o pojavih v
Zaključni izpiti v tretjem razredu slovenskega strokovnega zavoda za trgovino Ivana Cankarja so že mimo in dijakinje ter dijaki so lahko zadovoljni, saj so vsi izdelali.
V	3. B razredu, kjer so dijake u-sposabljati tudi za špedilersko stroko, so izdelali: Irma Humar, Marina Le-ghissa, Daria Makuc, Bogdana Maraž, Diana Mulic, Guido Pahor in Rudi Pintar.
V	3. A razredu pa so izdelali Mi-chela Baldan, Katja Brajnik, Elena Cociancig, Giovanni Contin, Marina Ferfoglia, Carmen Frandolič in Marija Vicchi.
Dijaki bodo sedaj lahko pwiskali zaposlitev ali nadaljevali študij še dve leti na istem zavodu, do mature.
Mala sodna kronika
Na šest mesecev zapx>ra px>gojno je bil obsojen 32-letni Marino Petrovčič
ozračju nad območjem Tržiča. Stvar je seveda v tesni povezavi z obratovanjem termocentrale v Tržiču, ki jo, kakor znano proganja premog.
Te dni opravljajo uslužbenci zgoraj omenjenega podjetja meritve in večkrat na dan spuščajo v višino kakih 5 do 6 metrov dolg balon, na katerem so merilne naprave in ki je seveda zasidran k tlom. Podatke, ki jih posredujejo naprave v balonu, potem analizirajo v prosebnih premičnih e-lektronskih centrih, ugrajenih v posebne avtobuse. Z analizo podatkov naj bi ugotovili, v katerih dnevnih obdobjih je sesedanje prahu in dima bolj ali manj oteženo.
iz Gorice zaradi žalitve javnega funkcionarja. Zgodba sama na sebi ne Di bila kdove kako zanimiva, če ne bi uproštevali okoliščin, kako je do kaznivega dejanja pravzaprav prišlo. Petrevčiču je prolicijska obhodnica naprtila globo, menda zaradi neprimerne hitrosti. Zadeva pia se ni s tem končala, kajti Petrevčič je naslednjega dne telefoniral na dom Ugu Ta-glioniju, pripadniku prometne prolici-je, ki naj bi bil odgovoren, da je bila izrečena kazen ter, kakor je bilo slišati na včerajšnji obravnavi, protestiral na dokaj grob in žaljiv način. Tako grob, da je ta Petrovčiča prijavil.
Jutri na šolah šolske maše
Jutri, v soboto, 15. junija, se zaključi šolsko leto. Seveda za tiste dijake, ki nimajo izpitov na malih oziroma velikih maturah, ki se prično v pronedeljek, 17. junija.
Učenci slovenskih osnovnih šol se bodo zbrali v svojih šolah ob običajnem umiku, t.j. ob 8.30. Zaključne šolske maše bodo v vsakem kraju za prosamezne šole.
Dijaki štirih slovenskih višjih srednjih šol, t.j. liceja, učiteljišča ter obeh trgovskih šol, bodo imeli šolsko mašo v kapieli v Ulici Alviano jutri ob 9. uri. Dijaki zavoda Ivan Cankar naj se zberejo pred šolo ob 8.30. Dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko pa bodo imeli zaključno šolsko mašo v isti kapieli ob 10. uri. Po maši bodo na oglasnih deskah razobesili prodatke o izidih v prosameznih razredih.
Novi telefonski številki
KMEČKE BANKE sta
31811 — centrala 32671 — tajništvo
Meteorološki balon nad Tržičem zamenjali za leteči krožnik
Župani v malih italijanskih občinah
dveh mestnih slovenskih osnovnih šol Otona Župiančiča na Livadi in Franceta Bevka v Ulici Vittorio Veneto.
Gre za prireditev na kateri nastop» nad 140 otrok, ki so se že več časa vadili prod vodstvom učiteljic in Janeza Povšeta, ki je z gledališko spro-sobnostjo provezal pirireditev. Posvetili so jo 40-letnici obnovitve slovenskih šol. Program so razdelili v tri dele. V prvem je prikaz otroškega sveta, tistega sveta, ki ga otroci vidijo ko vstopiajo v šolo. Otroci bodo pičli in recitirali. V drugem delu so prikazane težave otrok v grozotnem vojnem času. V tretjem delu p» nastopa množični zbor naših učencev s puntarsko prosmijo, ki simbolizira u-por našega naroda, protem pa je prikazan prehod v obdobje optimizma in miru. Šlo bo torej za izredno prireditev na katero seveda vabimo ne le učitelje in starše otrok, marveč vso goriško slovensko publiko.
V	Jamljah pa bo zaključna prireditev jutri, v soboto, pro šolski maši.
Drevi praznik v Rubjah
V	rubijskem gradu bo danes odprtje dvotedenskega praznovanja v skupni priredbi športnega združenja Soča in zbora Rupa - Peč s prokrovitelj-stvom sovodenjske občinske uprave. Ob 19. uri bodo odprh razstavo vin, protem bo tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami, zvečer pa bo ples z »Novim ansamblom«.
Umrl je dr. Tomassich nekdanji odbornik
V	Trstu je umrl dr. Tullio Tomassich, dolgo let znan tudi v Gorici, saj je bil od leta 1965 do 1975 odbornik za zdravstvo v goriški občin. Odbornik je postal leta 1965, ko je prišlo z vstopom socialistov v večinsko koalicijo, do levosredinskih uprav. Kot odbornik si je dr. Tomassich prizadeval uvesti nove poglede v zdravstveno in socialno politiko občine. Sad njegove pobude je bilo odprtje občinske lekarne v štandrežu, uvedba pomoči ostarelim na domu, preosnova nekdanje stavbe ECA v Ulici Baia-monti. V času ko je bil odbornik in tudi pokrajinski tajnik socialistične stranke, si je Tomassich odločno prizadeval tudi, da je prišlo do ustanovitve občinske konzulte za slovenska vprašanja, da so se ustanovili rajonski sveti, da je bila politika občine do Slovencev odprta. Takrat so, na njegovo zahtevo, tudi za nekatera točno določena mesta v občinski u-pravi vzeli v službo nekatere slovenske uslužbence. Pogreb bo danes zjutraj v Trstu.
prireditve
Šola Glasbene matice vabi jutri ob 20. uri na zaključni nastop gojencev iz Gorice, ki bo v predavalnici v Ulici della Croce 3. V pronedeljek ob 20. uri bodo v istih prostorih nastopili gojenci sovodenjske prodružnice.
____________izleti_____________
Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamlje obvešča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet na Kmečko ohcet v Ljubljano 29. junija. Prijave pri odbornikih društva. Odhod bo ob 6. uri izpred spromenika v Jamljah in ob 6.15 izpred spromenika na Palkišču.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Omicidio a luci rosse». Preprovedan mladini prod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Una ninfomane tutta bocca«. Preprovedan mladini prod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Tenebre«. Prepovedan mladini prod 18. letom.
V Šempietru ob Soči je bil za župana protrjen komunist Adriano Cra-gnolin. Tudi tokrat je v tej občini zmagala lista sestavljena iz komunistov in neodvisnih, v opro-ziciji so demokristjani in socialdemokrati. Potrjeni so bili tudi efektivni odborniki kot namestniki. Efektivna odbornika sta Dino Furlan in Fausto Visintin, namestnika p» Sergio Gregorin in Giordano Pollonio. Občino Šemproter ob Soči komunisti upravljajo že od prvih volitev pro vojni.
Tudi v Fari je ob teh volitvah prvič prišlo do koalicije med demokristjani, socialisti in socialdemokrati, p» čeprav ima KD sama absolutno večino glasov. V oproziciji so se znašli trije komunisti, tokrat sami. Za žup>ana je bil že v tretje izvoljen Vincenzo Sfiligoi. V odbor je kot prodžupian prišel Alessandro Donda (PSI), kot odbornik pia Piergiorgio Blasizza (KD). Namestnika bosta socialdemokrat Paolo Bi-siacchi in demokristjan Maurizio Spies-sot. V svetu je 12 svetovalcev.
Komunist Romano Zilli je bil izvoljen za župiana v Zagra-ju. Njegova lista, na kateri so bili tudi neodvisni, je zmagala protem ko je prišlo do sprora s sociahsti, ki so tokrat bili na listi skupno z demokristjani. Zmagali so komunisti, imajo 12 svetovalcev, vsi trije manjšinski pa so socialisti. V ožjem odboru bosta še, kot efektivna odbornika, Beniamino Visintin in Elisabetta Pian. Namestnika bosta Claudio Di Chiara in Lucio Visintin, Zilli je bil deset let odbornik, dve pa župan.
V Šlovrencu je bil za župiana protrjen demokristjan Luigi Zoffi. Tokrat vodi koalicijo, ki je odraz zavezništva med demokristjani in socialisti. V odboru sta še kot efektivna odbornika Bruno Medeot in Armando Grion. Namestnika sta Silvio Razza in Alberto De Negro. V oproziciji so komunisti. Do koalicije med demokristjani in socialisti je v Šlovrencu pršlo tokrat prvič. Prej so socialisti bili v oprozicijski listi. Do leta 1980 pia so občino vseskozi vodili neodvisni.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Lingua profonda«. Preprovedan mladini prod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Koncert pianista Joannesa Kropfitszha in flavtistke Aleksandre Schlench.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Hotdog«; 20.30 »šokantna Azija«; 22.30 »Ljubezen«.
SVOBODA 20.30 »Smaragdni led«; 22.30 »Lady Chatterly«.
DESKLE 19.30 »Smisel življenja — Monty Piton«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI: Alesani, Via Carducci 33 - tel. 84268.
Pri Založništvu tržaškega tiska in Dravi
Jalov pelin Florjana Lipuša
Knjiga koroškega pisatelja v samem vrhu slovenske proze
V razmeroma kratkem obdobju je Florjan Lipuš izdal eno za drugo dve knjigi: Odstranitev moje vasi, ki jo označuje letnica 1983 in sedaj še Jalov pelin, ki je nekakšno idealno nadaljevanje »odstranitve«, a vendar s svojskimi vsebinskimi elementi, ki zaokrožajo in dopolnjujejo Lipuševo izrazno, metaforično in vsakršno izpovednost. Gre seveda za knj'po (izdali sta jo zamejski založbi Drava in Založništvo tržaškega tiska), ki nosi v sebi vse značilnosti tega koroškega pisatelja, ki spada s svojo avtentičnostjo in originalnostjo v sam vrh sodobne slovenske proze.
Na tem mestu ne moremo (ob mnogoterih odtujevalnih elementih, ki pronicajo v zapisovalčev »predalček literature«) nuditi bralcu popolnega zapisa o najnovejši Lipuševi knjigi, lah ko samo nakažemo nekaj elementov, ki postavljajo Jalov pelin ob bok nekaterim boljšim stvaritvam iz tega obdobja. Najprej gre tu za besedišče, za semantično vrednost posameznih besed in povedi, ža njihovo konstrukcijo, ritem in ritmizacijo, skorajda metrično natančno zgradbo, s katerimi pisatelj izrisuje in popisuje posamezne drobce, skicira situacije, utemeljuje sosledičnost ter vse skupaj, kot s čarobno palico, povezuje v trd
no celoto, kjer zagospodari arhaično-moderen, poetično obarvan melos. Najbrž bi kazalo vse to pisanje staviti pod drobnogled, vendar bo to stvar jezikoslovcev, dialektologov in teoretikov literarne estetike, ki bodo morali Lipušev jezik obdelali.
Eno pa je gotovo. V poplavi birokratskih pojmov in terminov, v ginot-ju plastičnosti in elastičnosti jezika, deluje Liptiševa slovenščina nadvse prvinsko in osvežujoče, da se moramo temu kar čuditi. Dokaz več, da prav literatura ohranja prastaro bitje slovenskega srca in njegovih izraznih sposobnosti, kar seveda ne velja samo za koroškega pisatelja.
Če smo v Odstranitvi moje vasi sledili neizbežnemu ginotju šh-šega okolja, nekakšnega koroškega makrokoz-mosa, se v Jalovem pelinu soočamo s takim slovenskim mikrokozmosom, rezultat obeh pa je enak: neizogibno propadanje, ki vodi v smrt, zapuščene in trohnobe polne domačije, samota in minevanje, izguba tistih predznakov, ki so bili za človeka na Koroškem značilni še v polpreteklem času. Kajti kanec starejšega očaka pomeni konec nekemu poglavju, modusu vivendi. Star običaj, začinjen z vsemi drugotnimi, a zato nič manj središčnimi dogodki, star običaj torej
— bedenje ob mrliču, je bil še edini kohezijski element med ljudmi, kar je seveda jalovo početje, če edino r.mrt lahko še združuje. A vendar v ta mozaik smrti vnaša Lipuš vsakršno življenjskost, ki se v drobcih spušča nad pare, z minucioznim artizmom opiše vse, kar obred pomeni in pri tem izpostavlja eno izmed njegovih značilnih karakteristik: ironijo.
Že od vsega začetka smo prepričani, da je prav ironija med glavnimi značilnostmi koroškega pisatelja. Ironija mu omogoča tudi določeno distanco do muke polne snovi in s tem zadobiva vsa pripoved sintetizirajočo moč, kjer ni ničesar preveč in nič premalo, vse je dozirano s farmacevtsko natančnostjo in osebna prizadetost je manj krvava, ali vsaj daje tak občutek. Kajti reševanje sebe skozi literaturo je prav gotovo mučen, z grozo in nemočjo nabit obred, ki pa vendarle omogoča videnje svetlih bilk in jasnejših obzorij.
Jalov pelin, je torej trdno zgrajena lepljenka mnogoterih občutij, ki z realističnimi zasuki, nadrealističnimi občutji in prvinskim melosom odkriva in zaključuje prav gotovo eno izmed značilnih (najbrž že pozabljenih) strani življenja.
MARIJ ČUK
Zaplešimo, zapojmo na Taboru mladih
»Zaplešimo, zapojmo«, ki je pred leti nastala kot revija otroških in mladinskih folklornih skupin, je letos spet nekoliko spremenila svojo podobo. Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je pobudnica revije, je namreč letošnji plesni prikaz vključila v Tabor mladih. Glavna značilnost tokratne priredbe »Zaplešimo, zapojmo« pa je dejstvo, da je šlo za plesno prireditev in ne več za strogo folklorno.
že v prejšnjih letih so na reviji nastopile skupine, ki so se posvečale drugačni plesni izraznosti, letos pa je bilo razmerje med folklornimi, skupinam] in ostalimi nekoliko spremenjeno. To po eni strani kaže na deloma zmanjšane zanimanje za otroško fol-
Kmečki motivi Karmela Kleve
V izolski knjižnici je od 10.6. do 29.6.1985 na ogled razstava lesenih reliefov, ki ponazarjajo fragmente kmečkih opravil in vaško življenje, ki se je ohranilo do današnjih dni v slovenski Istri.
Navezanost na naravo in krepka zakoreninjenost v tleh življenja dajeta ustvarjalnosti Karmela Kleve močno občutljivost za pokrajino in čut za resničnost. Stare in prvinske sile še vedno delujejo v njegovem življenju in pomenijo gonilno silo, ki jo potencira istočasnost izginjanja in nastajanja pa tudi kontrast med arhaično patriarhalnostjo in moderno družbo, ki zavestno načrtuje in spreminja kraje in ljudi.
Stvaritve Karmela Kleve pripadajo krogu primitivnih in naivnih. V njegovem ustvarjanju ni razvoja, so pa širjenja in bogatitve. Njegova psihična materija je določena vnaprej, prav tako kakor les, iz katerega izdeluje svoje reliefe. Njegovo ustvarjanje je tudi etnografskega pomena, saj nam ohranja spomin na kmečka opravila in življenjski utrip slovenske Istre, ki nezadržno izginja iz sodobnega življenja na našem podeželju.
Pokrajina obalnih mest v Sloveniji je razgibana,
ljubka in mikavna. Poseben pečat ji dajejo številne stare vasi, raztegnjenega tipa ali strnjeno pozidane, ki ležijo na gričih, zasajenimi z oljkami, vinsko trto, smokvami... Danes se vasi modernizirajo, pa vendar mnoge še vedno ohranjajo svojo tipičnost, podobo iz preteklih dob in »skrivajo« v sebi razne znamenitosti in specifičnosti, ki jim dajejo posebno draž (Raven, Padna, Kost a-bona, Krkavče itd.).
Ena od teh vasic je tudi Malija blizu Izole, ki nima tako bogate zgodovine kot npr. Dvori (Korte) a kljub temu kot tipična istrska vas ponuja mnogo zanimivosti, ki jih na svojih reliefih ponazarja Karmelo Kleva.
Karmelo Kleva posega tudi v intimno sfero — večeri ob kaminu, kvartanje po opravljenem delu na polju ipd. Njegov poglavitni interes je posvečen kmečkim o-pravilom, posebno mesto v njegovem opusu pa zavzemajo tudj liki živali (oslički, petehi), ki izpričujejo Kar-melovo globoko navezanost na naravo in domači kraj.
SLAVKO GABERC
kloro, po drugi pa na večje po plesni dejavnosti za otroke in mladino. Pri tem seveda moramo upoštevati vrsto težav, v prvi vrsti kronično pomanjkanje vaditeljev za katerokoli zvrst plesne izraznosti, ki naj bi bila prvenstveno namenjena najmlajšim.
Program letošnje revije »Zaplešimo, zapojmo«, ki je bila v nedeljo popoldne na dvorišču openskega Prosvetnega doma, je bil raznolik in dovolj pisan. Kot ponavadi so začeli najmlajši plesalci; tokrat so to vlogo prisrčno opravile članice mlajše plesne skupine športnega društva Mladina iz Križa, ki so prikazale priredbo štajerskih plesov. Plesna skupina domačega društva Tabor, ki jo vodijo Mirta Čok, Egon Gornik in Dunja Sosič, je odplesala razposajen kavbojski ples. S spletom belokranjskih in gorenjskih plesov pa se je na Opčinah predstavila folklorna skupina tržaškega KD Ivan Cankar, mlade plesalce je pripravila Majda Fakin.
Dve, plesno zahtevnejši točki, je prikazala starejša plesna skupina ŠD Mladina iz Križa in sicer točko »Cirkus« in pa Jugoslovansko kolo; plesalke kriškega društva že dolgo let vodi Anka Kocjančič. S plesom na moderno glasbo je nastopila mladinska skupina KD V. Vodnik iz Doline, pripravila jih je Nerina Švab. Prvič pa co na reviji nastopili člani KD F. Prešeren iz Boljunca, ki obiskujejo letos ustanovljeno šolo standardnih in latinskoameriških plesov. V vrsti točk, kj so jih pripravili Antonella Berini, Renzo Cimarosti in Iviana Strain, so mladi plesalci prikazali krajši izbor naštudiranih plesov. Ob zaključku revije, ki jo je povezovala Dunja Sosič, so mladi plesalci še prosto zaplesali.
(bip)
Zupančičeve nagrade za kulturne dosežke
LJUBLJANA — V prostorih mostne skupščine je bila slovesna podelitev letošnjih Župančičevih nagrad, najvišjih priznanj za kulturne dosežke, ki jih podeljuje Ljubljanska kulturna skupnost in se navezujejo na dosežke, odmevne v slovenskem glavnem mestu. Nagrade je podelil Franc Pristov-šek, predsednik skupščine Ljubljanske kulturne skupnosti.
Župančičevo nagrado je prejel za prevajalsko delo v minulem letu Drago Bajt. Njegovo prevajanje zaznamuje poseben kulturni angažma; približati Slovencem najodličnejšo duhovno ustvarjalnost ruskega jezika dvajsetega jezika, pa najsi bo s področja leposlovja ali s področja refleksije besednega ustvarjanja. Njegov ustvarjalni prevajalski dalež dopolnjuje našo vednost o nekaterih najsijajnejših in odločilnih dejanjih ruskega duha, Pa tudi o literarni ustvarjalnosti drugih jugoslovanskih narodov. Poezija Osipa Mandelštama, Lirika Petra Gu-delja in delež prevodov v Srbski poeziji dvajsetega stoletja prinašajo mojstrske slovenske ubeseditve in zgledne dosežke zahtevnega književnega prevajanja, ob obsežnih Ruskih formalistih pa se srečamo s pogumnim prevajalčevim oranjem ledine pri utrjevanju slovenskega literarno - teoretskega izrazja.
Danilo Benedičič je prejel nagrado za vlogo Nikiasa v Smoletovi igri za igro, prvega angela v Kohoutovi drami Marija se bori z angeli in Vikonta de Valmonta v Miillerjevem Kvartetu. Benedičič si je trdno in samosvoje mesto v slovenskem igralstvu pridobil s smislom za poglobljeno psihološko igro, s svojim darom za oživljanje poetičnih dramskih besedil, ki so v iskanju slovenskega gledališkega izraza posebej plodna, s svojim izrazitim smislom za humor, ki sega od blage ironije do grotesknega cinizma, in s svojo celotno igralsko kulturo in ustvarjalno etiko, ki pomagata ohranjati in razvijati visok nivo igralstva na Slovenskem.
Milan Butina je nagrajen za knjigo Slikarsko mišljenje. Delo pomeni Pomembno dejanje tako po strokovni kot tudi založniški strani. V razpravi s podnaslovom Od vizualnega k likov-
nemu je avtor predstavil dialektičen odnos in medsebojno vplivanje dveh, v naših naziranjih pogosto sinonimnih svetov — sveta vizualne stvarnosti in sveta likovnosti. Na podlagi dolgoletnih teoretičnih raziskovanj in neposrednih slikarskih izkušenj nam je razkril notranjo strukturo in smisel likovnih ravnanj in rezultatov, obenem pa tudi naravo konceptualnih pogojev, ki so potrebni, da bi se iz območja vsakodnevnega glodanja in njemu ustreznega mišljenja ustvarjalno ali poustvarjalno povzpeli v svet likovnosti.
Ljudmila Plesničar - Gec je Župančičevo nagrado prejela 'za prispevke na področju arheologije. Sodi med vodilne raziskovalce antične Emone. Kot vodja številnih izkopavanj na območju Ljubljane je z izjemnim občutkom za ohranjanje in predstavitev antičnih ostalin uspela ohraniti vrsto času iztrganih arheoloških spomenikov in jih vključiti v sodobno življenje našega mesta. Rezultate svojega bogatega znanstveno - raziskovalnega dela je predstavila v obliki številnih razprav, publikacij, predavanj ter razstav v domovini in tujini. Kot sad njenih prizadevanj je nastala tudi publikacija Starokrščanski center v Emoni, za katero je prispevala glavni tekst, njeni sodelavci pa so s posebnih vidikov osvetlili to arheološko lokalitete, predstavljeno po načulih modeme arheološko - znanstvene predstavitve.
Mateja Rebolj je prejela nagrado za vlogo Ariadne v baletu Tezej in A-riadna. Balerina je že po končanem baletnem šolanju v Ljubljani in po izpopolnjevanju v tujini obetala, da bo prispevala pomemben delež k razvoju baletne umetnosti v Sloveniji. Široke umetniške razsežnosti Mateje Rebolj so bile očitne še v nizu manjših sohstičnih vlog različnih plesnih stilov v prvih letih njene umetniške rasti. Njene svojevrstne sposobnosti so zablestele v modemih koreografijah Milka šparembleka; kot izrazito Ulična Odette v Labodjem jezeru se je soočila s tehnično zahtevno baletno klasiko, jeseni 1984 pa je v vlogi A-riadne v baletu Tezej in Ariadna Eri-cha Wolfganga Korngolda in koreogra-ga Gyorgyja Vamosa združila svoje
raznovrstne, prirojene in pridobljene vrline.
Franc Zupet - Krištof je prejel nagrado za sUkarske dosežke. Na retrospektivni razstavi, ki jo je slikar pripravil ob 25. obletnici nepretrganega razstavljanja v svojem rojstnem kraju, je predstavil bogat pregled svojega opusa od leta 1961 do danes. Tako so se gledalci na razstavi srečali z deU iz vseh najpomembnejših umetnikovih obdobij, ki jih sprva zaznamuje oster kolorit, hitra, odločna, včasih že kar divja poteza. V najnovejšem obdobju v njegovih podobah zvenijo bolj intimni toni; v portretih se slikar modelu tudi dobesedno pri-bUža, ekspresivni kolorit je manj poudarjen in kontraste zamenjajo bolj
skladni barvni akordi, poteza postaja umirjena in široka. To intimno fazo nadaljuje Krištof tudi v svojem zadnjem obdobju.
Hanka Štular in sodelavci (Vera Ba loh, Vesna Bučič, Jasna Horvat, Mirko Kambič, Damjan Prelovšek, Borut Rovšnik, Marjetica Simoniti, Andreja Vrišer in Matija Žargi) za razstavo »Secesija na Slovenskem«, ki je bila izjemna kulturno - zgodovinska predstavitev obdobja in načina življenja Slovencev na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Razstava pomeni odličen primer usklajenega dela skupine strokovnjakov, ki so pri tem projektu u-stvarjalno sodelovaU od začetnih raziskav do končne predstavitve in spremne publikacije. Raziskovalci so se
svoje naloge lotih z namenom, da zberejo in ustrezno ovrednotijo kulturno dediščino obdobja na prelomu stoletij, ki je bila doslej tako v stroki kot pri širšem občinstvu prelzrta oziroma premalo cenjena. Evidentirah so o-gromno gradiva v družbeni in zasebni lasti, zlasti na območju Ljubljane, ki je secesijski slog vključila kot lastno umetniško prvino ustvarjalnosti.
Festival Ljubljana je prejel Župančičevo nagrado za dosežke pri organiziranju kulturnega življenja in pri posredovanju kulturnih vrednot delovnim ljudem in občanom Ljubljane. Festival je v minulih letih potrdil vse tiste značilnosti, ki so se razvile v več kot tridesetih letih njegovega obstoja.	M. Z.
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G.B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
POSOJILO 12% 1980-1987 ZA 500 MILIJARD LIR (RUTHERFORD)
Po izžrebanju, ki je bilo dne 10. junija 1985, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. septembrom 1985 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije:
11 - 17 - 18 - 21 - 25 - 28 - 36 - 38 - 51 - 53 62 - 66 - 72 - 73 - 82 - 86 - 91 - 97 - 99 - 100
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo od 1. marca 1986 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
Na 24. evropskem košarkarskem prvenstvu v Zahodni Nemčiji
Jugoslavija nadaljuje pot navzdol
ZRN — Jugoslavija 98:84
(49:37)
ZRN:	Peters, Beack, Komer 8
(0:1), Sawer 2 (0:1), Jackel 33 (6:6), Welp 10 (0:2), Blab 13 (3:4), Sowa, Schrempf 23 (1:1), Wadhn 9 (3:3), Schròder, Bohnke.
JUGOSLAVIJA: D: Petrovič 5 (3:4), Zorkič 9 (2:2), Čutara 10 (4:4), Vran-kovič, Sunara 23 (6:6), Mutapčič 8 (3:4), Radovič, Knego 5 (1:2), Ušič 7 (2:2), Vučevič 6, B. Petrovič 11.
SODNIKA: 'Rigaš (Gr.) in Van Re-nen (Niz.); PM: ZRN 13:18, Jugoslavija 21:24; PON: Knego (32. min.), Schrempf (39. min.).
STUTTGART — Če bo šlo vse po sreči, bo Jugoslavija na tem 24. evropskem prvenstvu zasedla mesto, na katerem je pristala pred dvema letoma na evropskem prvenstvu v Franciji, ko je bila sedma. Gotovo pa bo morala v nedeljo proti Bolgariji, s katero se bo pomerila za to skromno uvrstitev, pokazati kaj več od tega, kar je pokazala sinoči proti ZRN, si-
cer zna biti uvrstitev še slabša.
Vsekakor takega razpleta po kvalifikacijskem delu, v katerem je Jugoslavija v svoji skupim zasedla celo prvo mesto, ni bilo pričakovati. Polom se je začel v predsinočnjem četrtfinalnem srečanju proti Češkoslovaški, ko je čosičeva vrsta doživela nepričakovan poraz. Očitno je to pustilo globoke posledice v ekipi, ki jih v enem dnevu ni prebolela, sicer si je težko razložiti sinočnjo klavrno predstavo proti domačinom.
Čeprav tekma ni veljala več za kolajno ampak samo za uvrstitev na 5. mesto, in je torej manjkala prava motivacija, pa bi »plavi« lahko vseeno pokazali kaj več. Tudi tokrat pa prave borbe ni bilo, Jugoslovanom ni nič uspevalo, igrali so praktično brez obrambe, v napadu jim je manjkala prodornost in natančnost pri metu (domačini so imeli 63% pri metu na koš, »plavi« pa le 43%, Nemci so bili tudi učinkovitejši pri skokih na odbite žoge).
O kroniki tekme je'skoraj bolje ne govoriti. Najbolj zgovoren bo podatek, da je najboljši jugoslovanski mož, Dražen Petrovič, v prvem polčasu dosegel eno točko, in še to iz prostega meta, svoji prvi točki iz igre pa šele v 15. minuti drugega polčasa. Potem ko so v prvem polčasu zaostajali tudi za 15 točk, so »plavi« sicer v začetku drugega zaostanek zmanjšali na samih šest (56:50, 58:52), vendar so jim Nemci znova ušli in si nabrali tudi 20 točk prednosti (v 33. min. 81:61). Na koncu je Jugoslavija ta zaostanek le nekoliko znižala, vendar je bilo očitno, da kaj več ji ne bo uspelo.
Medtem ko se bodo torej »plavi« v nedeljo z Bolgarijo pomerili za 7. mesto, bo Zahodna Nemčija danes i-grala s Francijo za 5. mesto.
Danes polfinalni tekmi
Danes popoldne bosta na vrsti polfinalni srečanji, v katerih bo zaposlena tudi Italija. »Azzurri« se bodo pomerili s Sovjetsko zvezo, ki je seveda
glavni favorit za končno zmago. Glede na to, kar je Sovjetska zveza doslej pokazala in na igralce, ki jih ima na razpolago, je težko pričakovati uspeh Italije. Vendar Gambovo moštvo gotovo ne bo vrglo puške v koruzo še predno stopi na igrišče. Navsezadnje so »azzurri« Sovjetom pripravili dve grenki presenečenji, na evropskem prvenstvu v Liegeu in na olimpijskih igrah v Moskvi.
V drugem polfinalu se bosta srečali Španija in Češkoslovaška. Španci gotovo imajo boljšo obrambo kot Jugoslavija, ki Čehoslovakov nikakor ni mogla zaustaviti. Če jim bo šel še met, bi ob, svoji običajni hitri igri ne smeji imeti prevelikih težav.
OSTALA VČERAJŠNJA IZIDA: finale za uvrstitev od 5. do 8. mesta Francija - Bolgarija 107:105 (39:51, 90:90), finale za uvrstitev na 11. - 12. mesto Poijska - Nizozemska 102:100 (53:40). DANES: 15.30 finale za 9. mesto Izrael - Romunija; polfinala
18.00	Španija - Češkoslovaška, 20.30 Italija - SZ.
DREVI V ZGONIKU
Zaključni večer
v
sezone SK Kras
Bližamo se zaključku nadvse uspešne namiznoteniške sezone, v kateri je ŠK Kras dosegel nekaj izrednih uspe-hov na državni in krajevni ravni, ki jih bo izredno težko še kdaj ponoviti-Da omenimo le najvažnejše: v prvi vrsti gre za drugi zaporedni ekipni državni naslov, štiri naslove na državnem prvenstvu za posameznike (3 Cergolova v prvi kategoriji, enega Sedmakova v drugi kategoriji), prestop Krasovih mladink v C ligo, odličen nastop fantov v tretjeligaškein prvenstvu. Da bi primemo obeležil te uspehe, bo namiznoteniški odsek društva drevi ob 20.30 v prostorih novega športno-kultumega doma v Zgoniku priredil zaključni večer, na katerem bodo nagradili protagoniste omenjenih uspehov in se na kratko spomnili najvažnejših športnih dogodkov v letošnji sezoni. Vabljeni so vsi igralci, trenerji, njihovi starši in odborniki društva in ostali simpatizerji, ki so Krasovim dekletom stalno sledili m jim stali ob strani v tej zgodovinski sezoni. (Z. S.)
Po sinočnji zmagi v Miljah
Breg v promocijski ligi
1. jugoslovanska nogometna liga
Sarajevo le korak od drugega naslova
CGI — Breg 60:62 (34:28)
BREG: Kapič 2 (0:3), Meneghetti 12 (4:9), Malè 3 (1:3), Barut 12, Race 4, Sosič 10, Zobec 19 (7:13).
Bregu je torej uspelo. Naši fantje so si dve tekmi pred koncem končnice prvenstva v 1. diviziji zagotovili prestop v promocijsko ligo z zasluženo zmago proti nevarni peterki CGI iz Milj. Tekma sama je bila zelo izenačena in napeta, naši pa so po slabem prvem delu pridobili v drugem polčasu osem točk prednosti, kar jim je v dramatičnem finalu zadostovalo za zmago.
Vsi naši košarkarji so se tokrat o-dlikovali z veliko borbenostjo in vo-
Poletni Totocalcio
RIM — S sredo, 19. t. m., bodo uvedli poletni Totocalcio, za katerega bodo prišli v poštev nogomet, avtomobilizem, motociklizem in kolesarstvo. Prvi stolpec se bo nanašal na povratna srečanja italijanskega nogometnega {»kala (delni in končni izidi tekem) ter eno srečanje švicarskega prvenstva. V dneh 23. in 30. 6. ter 7. julija pa bodo začeli s Totospor-tom, za katerega bodo prišli v poštev tudi kolesarstvo, motociklizem in avtomobilizem. Za prvi stolpec bo na primer treba uganiti uvrstitev 7 pilotov na dirki formule ena v Detroitu (»1« za uvrstitev na 1. ali 2. mesto, »X« za 3. in 4. in »2« nad 4. mestom ali za odstop). Stolpec bodo dopolnili z imeni šestih kolesarjev na dirki p» Venetu (»1« od 1. do 5. mesta, »X« od 6. do 10. in »2« od 10. mesta navzdol ali odstop). Za stolpec 30. t. m. (etapa »toura«) bo »1« veljal od 1. do 15. mesta, »X« od 16. do 30. in »2« nad 30. mestom. Za stolpec 7. 7. bodo vnesli motociklizem, formulo ena in kolesarstvo.
Ijo do zmage. Nad vsemi pa sta izstopala Zobec z izredno igro pod košema in Meneghetti z dobro obrambo. Naslednjo tekmo bo Breg igral v nedeljo ob 11.00 v telovadnici v Ul. della Valle. (D. čok)
Anglija boljša od ZRN
CIUDAD MEXICO — V prijateljskem nogometnem srečanju je Anglija s 3:0 (1:0) premagala ZRN.
Gomez v vodstvu
UDDEVALLA — Na 1. etapi kolesarske dirke po Švedski je zmagal Francoz Marc Gomez, Hinault je na skupni lestvici na 8. mestu po 20”.
ŠAH: VIDMARJEV MEMORIAL
Trije v vodstvu
V zadnjem kolu portoroškega dela mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial sta Parma in Miles remizirala že v deseti potezi. Portisch je že drugič prekinil srečanje 5. kola s Charlssonom, danes pa še srečanje 6. kola s 17-letnim Jugoslovanom, mojstrom Fide Ciganom. Šahovska karavana se bo danes preselila v Ljubljano, kjer bodo turnir nadaljevali.
■Izidi 6. kola: Parma - Miles remi, Gligorič - Nikolič remi, Ribli - Smislov remi, Portisch - Cigan prek. v 42. potezi, Christiansen - Charlsson remi, Barle - Popovič remi.
Vrstni red po 6. kolu: Miles, Christiansen in Ribli po 4 točke; Nikolič 3,5; Smislov, Gligorič 3; Parma, Popovič 2,5; Charlsson 2 (1); Portisch 2 (2); Barle 2, Cigan 1,5 (1). (J. K.)
Posebej za Primorski dnevnik
FRANCI BOŽIC
Nogometašem Sarajeva manjka do njihovega drugega naslova jugoslovanskega prvaka samo še korak. Tri 'kola pred koncem imajo dve točki prednosti, do konca pa bodo tako Splićani kot Sarajevčani igrali še dve tekmi doma ter eno v gosteh. Hajduk bo gostoval pri Željezničarju, Sarajevo pri Vardarju, nasprotnik Sarajevčanov je torej lažji. Splićani se morda lahko zanašajo le na boljšo raz liko v golih ter na zadnje kolo, ko bo Sarajevo doma igralo s Crveno zvezdo.
Hajduk je v Vinkovcih igral za 1. mesto, Dinamo pa za obstanek. Domačini so vodili z 1:0, potem sta brata Vujovič izenačila, toda 20 minut pred koncem je Zahirovič dosegel zmagoviti gol za Vinkovčane. V Mostarju je Sarajevo z goloma svojih najboljših igralcev Pašiča in Muse-miča 25 minut pred koncem še vodilo z 2:0, toda po ugodnih vesteh iz Vinkovcev je prišlo do izenačenja.
Še bolj razburljive pa so bile tekme za obstanek. Tekmovalna komisija je med tednom razveljavila tekmo Iskra - Priština (1:1) in zahteva ponovitev. Kosovsko moštvo skušajo na vsak način spraviti iz lige, kajti razveljavitve tekme v Jugoslaviji ne pomnimo, na drugi strani pa tekme O-sijek - Priština, na kateri so Osiječani zmagali z golom, ki ga ni bilo, niso razveljavili. Priština je tokrat v gosteh izgubila s Crveno zvezdo z 0:3, Nikolič, Mrkela in B. Djurovski pa so gole dosegli v zadnjih 25 minutah.
V nevarnih vodah za obstanek je
zdaj kar šest moštev, tudi nekloč že odpisana Iskra ni čisto brez možnosti, čeprav je tokrat doma spet le remizirala z Radničkim. Vinkovški Dinamo je praktično že rešen, malo skrbi pa bo imela tudi Sloboda, ki je tokrat doma izgubila z zagrebškim Dinamom, pri čemer je zanimivo, da je zmagoviti gol za Zagrebčane dosegli nekdanji igralec Slobode Cvijetko-vić. Rijeka je doma igrala brez golov s Partizanom, bržkone pa je Skob-larjevo moštvo s tem zamudilo priložnost, da bi se uvrstilo v pokal UE FA. Rečani bodo do konca doma i-grali še s Prištino, v gosteh pa z Bu-dučnostjo in Osijekom, toda skoraj nemogoče se zdi, da bi lahko osvojili tri točke, kolikor bi bilo potrebno za uvrstitev v pokal UEFA.
IZIDI 31. KOLA
Dinamo (V) - Hajduk 2:1 (0:0), Ve-lež - Sarajevo 2:2 (0:0), Sloboda - Dinamo (Z) 0:1 (0:0), Željezničar - Vojvodina 0:0, Crvena zvezda - Priština 3:0 (0:0), Rijeka - Partizan 0:0, Vardar - Osijek 2:0 (0:0), Iskra - Radnički 1:1 (0:0), Sutjeska - Budućnost 0:0.
LESTVICA
Sarajevo 43; Hajduk 41; Crvena zvezda 36; Partizan 34; Vardar in Rijeka '33; Dinamo (Z) 32; Željezničar 31; Sutjeska in Velež 30; Dinamo (V) in Sloboda 29; Osijek 28; Vojvodina 27; Radnički in Budućnost 26; Priština 25; Iskra 23,
PRIHODNJE KOLO (16. 6.)
Vojvodina - Velež, Sarajevo - Iskra, Radnički - Vardar, Osijek - Crvena zvezda, Priština - Sutjeska, Budućnost - Rijeka, Partizan - Dinamo, Hajduk - Sloboda, Dinamo (Z) - Željezničar.
danes igra za vas
Marko Kalc
totocalcio
Bari - Pescara (1. p.) X Bari - Pescara (k. i.)	1
Bologna - Cesena	1
Cagliari - Catania (1, p.) X Cagliari - Catania (k. i.) 1 Campobasso - Triestina X Genoa - Empoli	1
Monza - Lecce (L p.) X Monza - Lecce (k. i.) X Parma - Sambenedettese 1 Perugia - Varese	1
Pisa - Arezzo	1
Taranto - Padova	X
Marko Kalc (letnik 1966) je kot odbojkarski delavec in pedagog pred kratkim dosegel izreden uspeh, saj je kot pomožni trener ekipe deklic Friul-exporta osvojil naslov državnega podprvaka. Poleg tega, da je trener, je Marko Kalc tudi igralec druge Borove moške odbojkarske ekipe, s tem športom pa se bavi že sedem let. Marko Kalc se ukvarja še s smučanjem, sicer pa je maturant na strokovni šoli »Jožef Stefan«.
Prejšnji teden je Tatjana Grgič pravilno napovedala 11 izidov.
iz planinskega sveta
Drevi v Novi Gorici
Košarkarski maraton (ob 19.00)
V	Novi Gorici se bp drevi pričel 24-umi košarkarski maraton, na katerem bosta nastopili ekipi goriškega Doma in pa domačega KPK (Klub prijateljev košarke). Domovci bodo stopili na igrišče z okrepljeno postavo in sicer z nekaterimi igralci Jadrana, Bora in Kontovela. Med ljubitelji košarke vlada veliko zanimanje za drevišnji nastop, obenem pa je takšna pobuda gotovo lepa priložnost, da mladi z o-beh strani meje navežejo nove in trdnejše stike.
V	lanskoletnem maratonu so zasluženo slavili igralci KPK, ki so tudi letos nesporni favoriti za končno zmago. Mlajši domovci pa bodo gotovo dali vse od sebe, da bo pravi zmagovalec prav košarka. Maraton se bo pričel ob 19. uri na odprtem igrišču v športnem parku v Novi Gorici (pri glavnem vhodu atletskega stadiona). Pol ure prej, in sicer ob 18.30 bo slovesna predstavitev igralcev, trenerjev, sodnikov in zapisnikarjev. I-gralce Doma opozarjamo, da je zbirališče vseh na mejnem prehodu pri Rdeči hiši ob 17.30. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo, tako da bo vzdušje ob igrišču gotovo prijetno.
Torej vsi ljubitelji košarke v Novo Gorico. Maraton bo ob kateremkoli vremenu, zato želimo igralcem čim manj dežja in ne prevročega sonca.
(M. čubej)
Saronni odstopil
LAAX — Giuseppe Saronni je zaradi prehlada moral odstopiti na kolesarski dirki p» Švici, na kateri po 1. etapi vodi domačin Winterberg pred Portugalcem Da Silvo.
totip
1. —	prvi	X	2	
	drugi	X	X	
2. —	prvi	X	1	
	drugi	1	X	
3. —	pni	1	X	
	drugi	1	1	
4. —	pni	X	1	2
	drugi	1	X	2
5. —	pni	2	X	2
	drugi	X	2	1
6. —	prvi	1	2	
	drugi	2	1	
Poletno delovanje SPDT
V nedeljo je bilo v Sovodnjah pri Gorici že 14. tradicionalno srečanje zamejskih in obmejnih planincev, ki ga je priredilo SPD iz Gorice. Srečanje je ob lepem vremenu vsestransko lepo uspelo, saj se ga je udeležilo prav mnogo planincev s tostran in onstran meje. Na sporedu so bili kulturni spored, pozdrav gostov in pa zaključna zabava ob petju in plesu.
* * *
SPDT prireja v nedeljo avtobusni izlet na Snježnih nad Reko. Povpraševanja za ta izlet je bilo veliko, saj je avtobus že natrpan. Zbirališče izletnikov bo ob 6.15 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano), odhod avtobusa pa bo četrt ure kasneje. Udeleženci morajo seveda imeti s seboj veljavne potne liste, hrana pa bo iz nahrbtnika.
Tridnevni izlet za
srednješolsko mladino
SPDT prireja 30. junija ter 1. in
2.	julija tridnevni izlet za srednješolsko mladino. Cilji izleta so Planina pri Jezeru nad Bohinjem, Mala Tičarica in Triglavska jezera. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767304) do 25. junija. Vse informacije pri
Zvezdanu Babiču (tel. 76228) in Ervinu Gombaču (tel. 754742).
Predavanje himalajcev SPDT
Sinoči je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu predavanje alpinistov SPDT, ki so se pred kratkim vrnili iz Himalaje, kjer so poskušali z vzponom na sčdemtisočak Južna A-napurna. Predavanje, ki mu je sledilo res mnogo ljudi, je bilo opremljeno s pestrimi diapozitivi.
Sestanek Smučarskega
odseka SPDT
Pred tednom dni so se člani Smučarskega odseka SPDT srečali s starši smučarjev, ki bodo v prihodnji sezoni tekmovali za to društvo. Sestanek je bil vsestransko ploden, saj so na njem nakazali smernice bodočega delovanja, (dj)
Kako je z letno članarino
SPDT?
S skorajšnjim prihodom poletja in visokogorske planinske sezone se za marsikaterega planinca postavlja problem neplačane letne članarine v planinsko društvo, s katero ima član popuste pri prenočevanju v kočah in še druge usluge.
Kdor še ni plačal letošnje članarine SPDT, lahko to stori v Tržaški
knjigarni, kjer lahko pusti izkaznico in jo v kratkem dobi žigosano, ali pa na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadst.) ob torkih od 20.00 do 21.00, ko je v teku seja odbora SPDT.
POBUDA DOBER DAN NAŠI
Dvanajst kolesark drevi v Lonjerju
Drevi okrog 19. ure bo v Lonjer prispela skupina 12 kolesark iz Kamnika, ki bodo v petih dneh prekolesarile vse ozemlje, kjer prebivajo zamejski Slovenci v Italiji in Avstriji-Kolesarke bodo pripotovale iz Lipice, kamor se bodo po postanku v sedežu lonjerskega KK Adria tudi vrnile. Naslednjega dne bodo v okviru pobude, kateri so nadeli naslov Dober dan naši, nadaljevale pot po Goriški in Benečiji, o čemer bomo še poročali.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Po predvčerajšnjih srečanjih za italijanski nogometni pokal je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze za eno kolo izključila Collovatija (Ihter), Occhipintija (Fiorentina) in Galdetrisija (Verona).
!

Odbojka: jutri moški in ženski deželni finale under 15
Sloga v obeh konkurencah
Načrtno delo z naraščajem se pri °dt)ojkarskemu odseku športnega ^druženja Sloga že krepko obrestuje. Slovensko društvo z Vzhodnega Kra-sa bo jutri, tako v moški kot ženski konkurenci, predstavljalo trža-sko pokrajino na deželnem finalu '•"Under 15«. Gre nedvomno za lep dosežek, saj se res ne dogaja pogosto, da bi bilo eno samo društvo ^ istem letu tako uspešno v obeh konkurencah. Uvrstitev na deželni fi-Uale je že samo po sebi priznanje j;a požrtvovalno delo Slog inih obdoj-karskih delavcev, hkrati pa velja Poudariti, da imata ekipi na tem fi-Palu tudi možnost, da se uveljavita.
Moški
V moški konkurenci so se v finale Poleg Sloge uvrstile še šesterke Volley Bali iz Vidma, CSI Prata pri Pordenonu in Libertas iz Gorice. Za-Pintivo je, da so na lanskem deželnem finalu nastopile ekipe istih dru-stey. Takrat je naslov prvaka o-svojila prav Sloga, letos pa bo nedvomno težje, saj zastopajo letos slovensko društvo skoraj v celoti drugi igralci, medtem ko bi morali 1 Krati nasprotniki, med katerimi je Slavni favorit Volley Bali, z nespre-Pjenjenimi postavami. Moč Sloge sloni na igri podajača Giulia Taučerja Ul centra Maria Čača, ki je že stan-dartni član članske ekipe Sloge in Pha za sabo že določene četrtoliga-®ke izkušnje. Ta igralca sta hkrati ludi edina »preživela« od lanske e-kipe. Njuni letošnji soigralci so znatno mlajši (letnik 1972) in so prak-l’čno tisti, ki so kot dijaki openske
Kar štirje Slovenci v reprezentanci FJK
Slovenski odbojkarji Ivo Hrovatin (Sloga), Luka Marassi (Olympia), Valter Prinčič in Danijel Boškin (oba Val) so štirje od 12 članov deželne reprezentance »under 16« Furlanije Julijske krajine, ki se bo prihodnji teden v Rimu udeležila tradicionalne »Trofeje dežel«. Pod vodstvom furlan-skega trenerja Pietra Visintinija reprezentanca že dalj časa vestno tre-Pira, tudi po trikrat tedensko. Uvrstitev v reprezentanco kar štirih igral-cev, je za slovensko odbojko seveda res lepo priznanje.
šole Kosovel nastopili na Mladinskih igrah. Sloga je naslov pokrajinskega prvaka osvojila na račun Bora. Bili sta to tudi edini vpisani e-kipi v pokrajinskem delu prvenstva, zato žal, slogaši nimajo kdove kako bogatih tekmovalnih izkušenj. Prav zato lahko rečemo, da ne startajo kot favoriti in bi že osvojitev tretjega mesta predstavljala lep uspeh. Ekipo bo vodil Peter De Walderstein.
Spored je naslednji:
15.30	v Pordenonu, osnovna šola Gozzi, Ul. Vesaglio: CSI Prata - Sloga;
15.30	Volley Bali - Libertas GO; 18.00 v Borgo Meduna (PN), občinska telovadnica v Ul. Prosecco: finale za
3.	mesto; sledi finale za 1. mesto.
ženske
Ženski deželni finale bo v organizaciji društva Farra. Ob Slogi nastopajo še ekipe PAV Ideal Cose (Videm), ITAS Fiume Veneto (Porde-non) in Mossa (Gorica). Konkurenca je na papirju dokaj ostra. Ne gre namreč pozabiti, da sta, tako Fiume Veneto kot Videm, tradicionalno bogati odbojkarski središči. ITAS, s katerim se bo Sloga pomerila v izločilnem polfinalu, je znana kovačnica talentov, iz njegove sredine so
izšle številne privoligašice, vrhu tega pa je to društvo pred dvema letoma v tej starostni kategoriji o-svojilo naslov državnega podprvaka. Zelo dobro gojijo odbojko tudi pri PAV, slabša bi morala biti ekipa Mosse. Sloga, ki je v svoji pokrajini izgubila le en set, starta v tem krogu nasprotnic najmanj z enakimi možnostmi. Varovanke trenerja Peterlina so letos dokaj uspešno nastopale v D ligi, v kateri so brez večjih težav dosegle obstanek. Gre za uigrano skupino, ki s tehničnega vidika gotovo ne zaostaja za boljšimi nasprotnicami v deželnem merilu.
Spored je naslednji:
15,30	v Ronkah, telovadnica Filiput, Ul. dei Campi: Sloga - Libertas IT AS Fiume Veneto; 15.30 v Farri ob Soči: Mossa - Pav Ideal Cose; 18.00 v Farri ob Soči, občinska telovadnica: finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto.
Tako za moške kot za ženske velja, da letošnji nastop na deželnem finalu, ni zadnji v tej kategoriji. Odbojkarska zveza je namreč s prihodnjo sezono uvedla tekmovanje under 16, kar pomeni, da bodo isti igralci in iste igralke še za eno leto tekmovali v isti konkurenci, (ak)
Z nagrajevanja Radia Opčine
Boris Vitez, športnik sezone 1984-1985 po anketi Radia Opčine, ob prejemu pokala
Statistični pregled 2. amaterske lige
Zarja v drugem delu na ravni ekip, ki so se borile za vrh
V	nadaljevanju statističnega pregleda 2. amaterske nogometne lige objavljamo danes še statistiko Zarje.
ZARJA
Bazovci so z 28 osvojenimi točkami pristali na 10. mestu končne lestvice (lani 32 točk, šesto mesto). V prvem delu prvenstva je Zarja zbrala le 9 točk (1 zmaga, 7 remijev, 7 porazov).
V	nadaljevanju so v 7 tekmah v Bazovici zarjani premagali Radio Sound, Begliano, Libertas in CGS, remizirali proti Vesni in izgubili proti S. Sergiu in Domiu. Osvojili so torej 9 točk, dali 11, prejeli pa 9 golov.
V	8 tekmah v gosteh pa so premagali Aurisino, Giarizzole, Opicino in Isonzo, remizirali proti Campi Elisi in Fortitudu ter podlegli Zaulam in Stocku. Zbrali so torej 10 točk, dali 14, prejeli pa 10 golov.
V	15 nastopih na bazoviškem pravokotniku je torej Zarja zbrala 13 točk (5 zmag, 3 remije, 7 porazov), dala 17 in prejela 18 golov.
V	gosteh (15 tekem) pa so Bazovci zbrali 15 točk (4 zmage, 7 remijev, 4 porazi), dali 19 in prejeli prav tako 19. golov.
Skupni obračun Zarje v letošnjem prvenstvu je torej 28 osvojenih točk (9 zmag, 10 remijev, 11 porazov) 36 danih, 39 prejetih golov.
Zarjani so začeli letošnje prvenstvo, skoraj bi rekli, katastrofalno. Vedno so bili na spodnjem delu lestvice in prvi del so skupaj z Aurisino končali prav na repu, le z 9 točkami. Kljub temu nerodnemu položaju pa na srečo Zarje ni zajela kriza. Obratno, v povratnem delu prvenstva je ekipa zaigrala kot prerojena. O tem zgovorno priča dejstvo, da so Bazovci v drugem delu prvenstva zbrali kar 19 točk. če bi bili tako uspešni tudi v prvem delu, bi se lahko prav gotovo potegovali tudi za napredovanje, kar je bil tudi letošnji cilj Zarje. Tudi zarjani bodo torej prihodnjo sezono ponovno igrali v 2. AL in to 15. zaporedoma, kar predstavlja pravi rekord za naše ekipe.
V	povratnem delu prvenstva predstavljajo pri Zarji glavno zanimivost le 11-metrovke. Bazovci so jih imeli na razpolago dve. Uspešno sta ju iz-
Gabrielli (na sliki) in Piscanc sta bila letos z 29 prisotnostmi najbolj »zvesta« člana Zarje
vedla Grgič (Campi Elisi) in Piscanc (Libertas). Prav tako pa so zarjani imeli dve 11-metrovki proti in sicer proti Campi Elisi in Radiu Sound.
Trener Vojko Križmančič, ki je tudi letos moral nekajkrat obleči dres nogometaša, je skupno poslal na i-grišče 22 nogometašev, od katerih pa ni nobeden igral vseh tekem.
29 tekem Gabrielli (1) in Piscanc (13); 28 Sossi (3); 27 Gotti in Grgič (1); 24 Bon (1); Franco, E. Fonda (7); 22 Tognetti (2); 19. D. Fonda 4); Puzzer in Sulcich (2); 15 Ben-cich; 14 V. Križmančič; 12 Borelli; 11 Racman in Meden; 8 Udovicich (1); 6 Mitja Žagar; 3. Zeugna (1), 1 Ražem in Marc.
S temi podatki zaključujemo naš pregled in obenem rubriko o amaterskem nogometu. V glavnem je za vse ekipe prišel čas oddiha, čeprav nekatere še igrajo na raznih poletnih turnirjih. K amaterskemu nogometu se bomo ponovno vrnili z našimi stalnimi rubrikami v drugi polovici avgusta, ko bodo ekipe začele s pripravami za prihodnjo nogometno sezono. Kljub temu, da rezultati naših ekip v letošnji sezoni morda niso bili najboljši, upamo, da se bodo vse ekipe zavzele in začele z resnimi treningi tako, da prihodnja sezona bo lahko prinesla tista zadoščenja in uspehe, ki smo jih morda letos pogrešali.
(Bruno Rupel)
Odbojka: medvaški turnir na Vzhodnem Krasu
Drugič zapored ekipa Banov
Zaključil se je drugi mešani med-v9ški odbojkarski turnir, ki se je Ovijal na območju Vzhodnega Kra-Sa- Organizator turnirja, športno združenje Sloga, je želel s to manife-stacijo predvsem vzbuditi še večje za-hirnanje za odbojkarsko igro, predvsem pa je namen turnirja ta, da ak-Hvni odbojkarji in odbojkarice v pred-stavništvu svoje vasi z igranjem popestrijo konec sezone. Turnir, ki se le odvijal skozi 6 kol pa je pokazal tudi to, da je odbojka zelo priljubljena, saj smo v dresu posameznih Vasi lahko videvali uspešno igro Iju-ui. ki se sicer aktivno ukvarjajo z urugačno športno panogo.
Tudi letošnja izvedba je uspešno Potekala, saj so posamezne šesterke Pokazale precejšnjo odvzetnost in za-Vzetost za tovrstna tekmovanja. V Primerjavi z lanskim letom smo sicer
lahko opazili novost v tem, da se je turnirja udeležila predvsem mlajša generacija, kar daje organizatorjem dobro upanje za bodoče izvedbe.
Letošnji turnir je potekal v znamenju precejšnje izenačenosti sil. Vse do konca namreč smo bili priča o-stremu boju za 1. mesto med predstavniki Banov in Padrič - Gropade. Obe ekipi sta pristali na vrhu lestvice z enakim številom točk. V medsebojnem obračunu je vsaka ekipa enkrat slavila, o končnem zmagovalcu pa je odločala razlika v setih. Z razliko enega samega niza je prvo mesto drugič zapored odnesla Plesničar-jeva ekipa Banov, Padriče - Gropada so bile druge, Bazovci so osvojili tretje mesto, mladi Openci pa 4. mesto.
Nagrajevanje ekip bo na občnem zboru športnega združenja Sloga na koncu meseca.	(Inka)
Drevi ob 19.00 na Opčinah
Finale šahovskega prvenstva
Drevi bo na sedežu Poleta v Kon-konelski ulicj 1 na Opčinah finalni del zamejskega šahovskega prvenstva. To je sklepni akt bogate šahovske sezone, ki se je že začela oktobra lani s prvim brzopoteznim šahovskim turnirjem ZSŠDI ter se nato nadaljevala preko mnogih gostovanj tostran in onstran meje.
Kvalifikacije za dravišnji finale so bile na Opčinah pred dobrim mesecem dni na turnirju, ki ga je priredilo ŠD Polet ob priliki 40. obletnice osvoboditve. Na takratnem mednarodnem turnirju je zmagal tržaški mojstrski kandidat Tullio Mocchi, osem najboljše uvrščenih zamejskih šahi-stov pa se je uvrstilo v finale. Ti so bik Egon Pertot in Zlatko Jelinčič, k; sta se kot edina zamejca uvrstila v finalni del tistega turnirja, nato pa se Drago Antončič, Drago Bajc, Du-
šan Jelinčič, Cveto Prašelj, Pino Ru-dež in Danilo Ukmar. Drevišnjega finala se bosta udeležila še mojstra Božidar Filipovič in Pino Lakovič.
Turnir se bo začel ob 19.00 vsi igralci pa bodo igralj med sabo dvokrožno. Prvi trije uvrščeni bodo dobili pokale ZSŠDI, ki tudi ta tumir prireja.
To je že tretje zamejsko šahovsko brzopotezno prvenstvo. Pred dvema letoma je zmagal državni prvokategornik Egon Pertot pred mojstrom Božidarjem Filipovičem, lani pa se je to stanje na prvih dveh mestih obrnilo.
Tudi letos sta ta dva šahista favorita za osvojitev naslova, čeprav so presenečenja še vedno možna. V tej sezoni je bilo namreč na sporedu sedež mesečnih šahovskih brzopoteznih turnirjev ZSŠDI, vsa prva mesta pa sta pobrala gor navedena šahista.
Sabotinski cesti
Ljubitelji kolesarjenja iz Nove Go-Uce pripravljajo zanimiv izlet v Go-Uška Brda v nedeljo, 16. junija. S tern izletom bodo goriški kolesarji o-beležili novo cestno povezavo Nove Gorice z Brdami, po novi Sabotinski cesti, ki bo uradno predana svojemu tlarnenu dan pred tem.
Zborno mesto za udeležence bo ob p uri pred Salonom Mebla v Novi Gorici. Pot bo kolesarje vodila po ulicah Nove Gorice, preko nove Sabo-ririske ceste, Podsabotina, Huma, Koj-p °ga, Gorjače, Vrhovlje pri Kojskem, Gmovk, Neblo (Brdice s piknikom), Gobrovo, Medana, Ceglo, Spodnje Vi-P°lže, do Gonjač, kjer bodo pri spo-teeruku dobili posebne nalepke in ■Tačke. Od tod bo pot vodila nazaj skozi Kojsko in obisk Praznika češenj y. Bobrovem in nato zopet po Saboterski cesti nazaj v Novo Gorico. Start v Novi Gorici na nadmorski višite 90 m, naj višja točka kolesarske case pa je pri Vrhovljah pri Kojskem (400 m). Skupna dolžina poti je 50 te11- Cilj bo na vrtu hotela »Park« v Novi Gorici.
Konec meseca domovke na Madžarskem
Ženska ekipa Doma Agorest se pripravlja na pomembno gostovanje na Madžarskem, kjer se bo udeležila mednarodnega turnirja. V ta namen so đomovke odigrale prijateljsko srečanje z ekipo Corridonija, ki se je do zadnjega borila za napredovanje v C-2 ligo. Tudi proti bolj izkušenim igralkam so Strgarjeve varovanke dosegle uspeh in premagale ekipo iz Foljana s 3:1. Za Dom Agorest so ob tej priložnosti igrale: Humar, Kocjančič, Primožič, Zavadlav, Plet, Roner in Oral.
Kar zadeva mednarodni tumir, naj povemo, da bo od 28. do 30. junija v kraju Szombathely in ga organizira ŠD Haladas. V ženski konkurenci bodo poleg domovk nastopile še ekipe iz Jugoslavije (tudi Nova Gorica), Avstrije in Madžarske. Med moškimi pa sta najavljena tudi nastopa ekip iz San Giovannija al Natisene ter Salonita.
Na sliki: trener Strgar s svojimi varovankami med minuto odmora.
obvestila
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA prireja tečaj za odrasle, ki se bo začel v sredo, 19. t. m., na Padričah. Tečaj, ki ga bo vodil Roberto Čorbo, bo potekal v 10 lekcijah. Vpisovanje v sredo, 19. t. m., ob 20. uri na teniških igriščih.
TPK SIRENA
vabi jutri, 15. junija, v popoldanskih urah na sejem rabljene opreme (jadralnih desk).
TPK SIRENA
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom In prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. nre. Telefon 422696.
TPK SIRENA
prireja julija meseca jadralne tečaje v razredu optimist in v razredu jadralnih desk. Informacije in vpisovanje na sedežu društva vsak dan, razen ob sredah, nedeljah in praznikih, od 18. do 20. ure, ali po telefonu (422-696).
'ŠZ BOR
sklicuje v ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu REDNI OBČNI ZBOR na svojem sedežu v Trstu, Vrdelska cesta 7.
JK ČUPA
obvešča redne člane, da bo 25. junija ob 19. uri v uradu notarja dr. Vladimira Claricha — Ul. XXX. ottobre 19 v Trstu — IZREDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: sprememba 1. člena društvenega statuta.
ŠD ZARJA
sklicuje v sredo, 19. t. m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v svojem krožku 19. REDNI OBČNI ZBOR.
ŠK KRAS
vabi odbornike, igralce in člane na DRUŽABNO SREČANJE s pobratenim društvom Partizan - Moste, ki bo v nedeljo, 16. t. m., na Črnem vrhu. Odhod z osebnimi avtomobili ob 7.30 iz Zgonika (pred občino). Prijave na tel št 229-425, od 19. do 20. ure, in pred odhodom.
ŠD VESNA vabi vse člane na
IZREDNI OBČNI ZBOR
danes, 14. t. m., ob 20.30 na sedežu v Ljudskem domu v Križu.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000	Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. j	TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zaseb-	viš. 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi	“^55® 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi j	Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270
nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organi-		GORICA Drevored 24 maggio 1
zacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00,	550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA	Tel. (0481)83382-85723
letno nedeljski 800.00 din.	zahvale	formatu 1	ČEDAD Stretto De Rubeis 20
	iz	Furlanije -	nara 1 Hjj	^B	■■ iH ■■ BB	^B	^B^^ ^B^£	Tel. (0432) 731190
Poštni tekoči račun za Italijo	pn	ui i |B| BB h im	n ih h mn mi Montecchi 6 -	tlx	iz	^B	■	H H H ^B ^B	H	^	I v	podružnicah-SPI 1	dlL JILmJHL JIHto	JHL 1 Ji.	dnevnik	Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023		Izdaja L-JzTT	fpfrjjl član Italijani*« m tiska	Trst	|M|J|] zvara Časopisnih 1	'	zalolnikov FIE0
14. junija 1985
Odobrena podpora 27 milijonov dolarjev za protisandiniste
Reagan in nikaragovski » contrasi « končno prodrli v ameriškem kongresu
NEW YORK — Ameriški predsednik Ronald Reagan in nikaragovski protisandinistični borci so končno prodrli s svojimi zahtevami v washingtonskem parlamentu. Predsinočnjim je namreč predstavniški dem odobril 27 milijonov dolarjev podpore »contrasom«, kar je še pred sedmimi tedni odločno zavrnil. Za dodebtev podpore so se izrekli 303 poslanci, proti pa jih je glasovalo 123. Podoben sklep je že sprejel senat, kljub temu pa se bo moral o zadevi šč enkrat izreči, ker so bile v predstavniškem domu sprejete nekatere spremembe.
Predstavniški dom je na istem zasedanju med drugim zavrnil predlog demokratične skupine, naj bi podpore zamrznili za šest mesecev v pričakovanju, da bi »contadorska skupina« v tem času dosegla sporazum za razrešitev sedanje krize v Srednji Ameriki. Poslanci so tudi preklicali neko normo, ki ni dovoljevala ameriški
administraciji, da bi se posluževala tajne službe CIA za nudenje pomoč protisandinističnim borcem.
Od kod ta preokret ameriških parlamentarcev? Zdi se, da sta mu botrovala predvsem dva vzroka. Prvič, potovanje nikaragovskega predsednika Daniela Ortege v Moskvo, da bi dosegel pomoč od SZ. Drugič, formalna obveza, ki jo je sprejel Reagan, da ne bo s silo prekucnil sandinističnega režima. Resnici na ljubo, ta obveza ni ravno vseh prepričala. Predsednik predstavniškega doma Thomas 0’Neil, Id pripada demokratični stranki, je med razpravo izjavil, da Reagan »ne bo zadovoljen. dokler se marinci ne bodo izkrcali v Nikaragvo in dosegli popolno zmago.« Poudariti" pa velja, da .f za odobritev podpor »contrasom« bil odločilnega pomena pritisk trideseterice predstavnikov demokratične stranke, ki so še aprila zagovarjali nasprotno stališče.
Cvetoča trgovina s smrtjo
V Parizu je te dni razstava vojne industrije. Tam se sestajajo največji svetovni trgovci z orožjem, ki ga potem izvažajo v najrazličnejše države sveta	(Telefoto AP)
Jetnica polarnega ledu
Polami led je oklenil sovjetsko raziskovalno ladjo »Mihail Somov«. Nahaja se v bližini sovjetske baze »Ruskaja« na Antarktiki. (Telefoto AP)
Po mnenju ameriških ljubiteljev znane pijače
Nova coca-cola ni več tista
NEW YORK — Govorice so se začele širiti takoj, sedaj pa imamo tudi uradno potrditev: coca-cola, najznamenitejša brezalkoholna pijača na svetu, je v hudi krizi, odkar so spremenili formulo, po kateri so jo izdelovali od vsega začetka. Sedaj je že sedem tednovodkar je v ZDA v prodaji nova coca-cola in ugledni časopis »New York Times« je zbral nekaj pričevanj njenih privržencev: Floridski pisatelj Robert Hester trdi, da ima nova pijača tragičen okus; Kathy Kapture, natakarica iz Detroita trdi, da je povsem anonimna in brez kakršnegakoli značaja, saj se sploh niti ne {jeni, je ogorčeno izjavila. Da je coca-cola brez značaja trdi tudi komik Jean Shepard, ki je zadnje tedne zaslovel zaradi svojih skečev, ki so imeli vsi kot tarčo ponesrečeno novost.
Pri Coca-coli so zelo zaskrbljeni. Odkar so začeli prodajati svojo pijačo, izdelano po novi formuli, prejemajo približno 1500 telefonskih pozivov dnevno in vsi se pritožujejo, da jim nova coca-cola ni všeč. Z druge
strani pa je konkurenca nadvse zadovoljna. Predstavniki družbe Pepsi-cola, ki je druga najbolj prodajana pijača v ZDA menijo, da gre za izredno priložnost. Prodaje so še daleč pod prodajami Coca-cola comp. so pa zadnje čase močno narastle.
Sicer pa mnogi trdijo, da nova coca-cola doživlja neuspeh, ker je preveč podobna svoji tekmici pepsi-ccli. Eden od ljubiteljev coce je označil okus nove pijače s posrečeno primerjavo: ima okus po pepsi-coli, ki ste jo pustili čez noč odprto v hladilniku.
Seveda so z nezadovoljstvom ljudi nad novo coca-colo začele cveteti velike špekulacije. Ljubitelji coca-cole so v Beverly Hillsu v Kaliforniji pokupili v trgovini s pijačami vse zaboje stare coca-cole po 30 dolarjev zaboj. Novinar iz Detroita pa je potrošil 920 dolarjev, da si je zagotovil večjo količino stare coca-cole. Skratka, družba, ki proizvaja coca-colo utegne imeti v prihodnje marsikatero težavo, če ne bo prav kmalu našla rešitev iz sedanjega položaja.
Tajski gostilničar svojevrstni rekorder
BANGKOK — Tek Kor ima 42 let in je skromen gostilničar. Ni pa skromen kot zakonski mož. Veste, koliko žen ima? Sedem. In otrok? Dvaindvajset! Tajci otrok nimajo samo radi, ampak jih dobesedno obožujejo. Ko je torej Tek Kor napovedal sorodnikom, prijateljem, znancem in strankam, da si bo privoščU še osmo ženo, ga nihče ni debelo pogledal, temveč so mu vsi zapovrstjo čestitali in se z njim veselili.
Tajci imajo radi otroke, zato pa je otrok tudi vse več in že preveč, tako da so začele oblasti pred nekaj leti pozivati družine, naj se vendar pomirijo, sicer bo zmanjkalo kruha. Tek Kor je poslušen državljan in tako je ob napovedi žene številka 8, ki je velika prijateljica žene številka 5, najavil, da se bo dal sterilizirati. V isti sapi pa je zatrdil, da se žena številka 8 zaradi tega nikakor ne bo morala odreči nosečnosti, ampak bo zanosila s pomočjo banke semen. Volk bo torej sit in koza cela.
Tek Kor je strasten zagovornik teze o usojenosti: »Upam, da bo to moja zadnja žena, če pa mi bo usoda velevala še deveto in deseto, se bom pač s tem sprijaznil.« Železni možakar, pravijo, je z vsemi dosedanjimi ženami bil zadovoljen in še srečen povrh. Ima za to poseben recept? Seveda: »Zanje moram skrbeti kakor zdravnik in vsaki dati tisto, kar ji gre!«
Zaklad pod stolpom
Ob vznožju znamenitega poševnega stolpa v Pizi so v teh dneh našli ostanke etruščanskega naselja. (Telefoto (AP)
Učinkoviteje proti alkoholu
NEW YORK — V boju proti alkoholu kot bistvenemu povzročitelju velikega števila prometnih nesreč je bilo sprejetih že mnogo ukrepov. Močno je napredovala tudi tehnologija na področju ugotavljanja vinjenosti voznikov tako v preventivne kot v preiskovalne namene. Najnovejši dosežek dolgoletnih znanstvenih raziskav v tem pogkdu je novi ameriški »znanstvenofantastični aparat«, ki je spričo svojega izredno občutljivega senzorja sposoben zaznati v 10 do 15 sekundah tudi najmanjšo količino alkohola v avtomobilu oz. vozniku.	............
Ta aparat omogoča seveda prometnikom hitro in učinkovito kontrolo nad visokim številom vozil in njihovih šoferjev, kar bo nedvomno olajšalo težave, ki so napoti pristojnim oblastem v prizadevanjih za zredčenje prometnih nesreč zaradi učinkov preobilnega zaužitja alkohola.
□	TAJPEJ — Trije žirafji samci v tajvanskem zoološkem vrtu so po smrti svoje edine družice postali homoseksualci. Tako je povedal na tiskovni konferenci direktor zoološkega vrta,' ki je dodal, da mrzlično iščejo po drugih vrtovih samico, ki bi jo potem uvozili na Tajvan. »Ne vemo namreč, kaj več povedati otrokom, ki prihajajo v zoološki vrt,« je dejal z dokajšnjo zadrego direktor.
□	MOSKVA — Pet dni izrednih padavin je v Sibiriji imelo kot posledico hude povodnji, ki so poškodovale ceste, mostove, električne in telefonske napeljave, ki so jih v več primerih prekinile. Poročajo o stotinah hektarov obdelanih polj, ki so jih podivjane vode prekrile in uničile pridelek.
□	PEKING — Kava je spremenila stoletno tradicijo pitja čaja v kitajskem glavnem mestu. Ena najpomembnejših trgovin v Pekingu proda dnevno tudi do 300 kg kave, kar pomeni, da se je potrošnja črnega poživila povečala v prvih petih mesecih letošnjega lata za 82 od sto.
»Mostiščarji«
Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK
TOVARIŠI ! PROBLEMI STOJIOO PRED NAMI, ZATO MORAMO PREITI OD BESED K DEJANJEM!

IS