Listek.                                                             63
bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega Povest mora biti spisana tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom  ,,Matice Slovenske '.
Pisatelj, kateremu se prisodi častuo darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, pre me vrhu tega za svojo povest se navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje ,,Matica  Slovenska"  po §   15.  svojega opravilnega   reda po  20 — 30 gld   za tiskovno polo.
Rokopisi naj se brez pisateljskega imena pošiljajo odboru ,,Matice Slovenske" do I. rožnika 1890. 1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano   dotično gaslo.
Večkrat se je poudarjalo, da ,,Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter svojim članom podati v roko lepo zabavno  knjigo.
Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. — V Ljubljani  20.  grudna   1889.  —                                                Odbor ,,Matice Slovenske'1.
•f Dr. Anton Kovačič Dne 16 grudna je nemila smrt uplenila v najlepši dobi pesnika in pisatelja hrvaškega dr. Antona Kovačiča. Pokojnik je bil od leta 1874. marljivi sotrudnik ,,Vienca", kjer so tiskane njegove najlepše, povesti, v katerih se je pokazal pravim realistom. Pisal je tudi v ,,Hrvatsko Lipo ' in ,,Balkan1'. Zadnji čas je sestavljal roman. ,,Demagog ' in dramo ,,Doktor od knjiga" za ,,Matico hrvatsko". ,,Doktor od knjiga" je vzrok njegove smrti, ker se je v njega tako zamislil, da je izgubil um in potem  za  nekoliko dnij umrl.     Naj  počiva v miru!
V.
Matica hrvatska je dne 15. decembra 1889 imela svojo redno glavno skupščino, ki je na več stranij bila jako imenitna. Ker sta ji med letom umrla predsednik in prvi podpredsednik, med tem ko drugi podpredsednik bolan leži, je skupščini pred-sedal najstarejši odbornik, gospod mestni svetovalec Ivan Benkovic. Pred zborovanjem je tajnik ob kratkem čital o zaslugah štirih slavnih matičarjev, ki so od zadnje skup ščine umrli. Ti možje so Kukuljevič, Jurkovič, Veber in Mažuranič, o katerih je ,,Zvon" prinesel obširnejše poročilo v XX. ,,pismu iz Zagreba". Na to se je tajnik zahvalil deželni vladi ki je v minulem letu ,,Matici" dala podpore 1700 gld.; hvaležno se je spomnil rajnega kateheta Crnica, ki je v svoji oporoki od pičlih prihranjenih novcev „Matici" zapustil 50 gld , ter tudi ministra Bedekoviča, čigar nasledniki so ,,Matici" podarili 500 gld. Nadalje povzamemo iz tajnikovega poročila, da je ,,Matica" za društveno leto 1888. izdala 11 knjig, o katerih smo v ,,Zvonu" tudi že govorili. Za mesec dnij bodo dotiskane knjige za leto 1889., a preskrbeno je vse, da bodo knjige za leto 1890. ugledale svet še pred koncem istega leta, in spolnila se bode davna želja odbora in udov, da bode ,,Matica hrvatska" odslej svoje knjige izdala sproti za vsako leto Za leto 1889 bodo udje za svojo letnino od 3 forintov sprejeli devetero knjig: 1.) tretjo knjigo ,,Iz bilinskoga svieta", od Kišpatica, 2) drugi del „Poviest, rimskih careva" od Rabara, 3.) ,,Slaveni u davnini" od Maretiča, 4.) zvezek ,.Sabrauih pripoviesti" od rajneega Šenoe, 5.) ,,Psyche", komedija od Vojnovica. 6.) ,,Izbrane pjesme" od Sundečiča, 7.) ,,Podgorske pripovijetke" od Novaka, 8.) ,,Teodora"', pripoviest od Kumičiča, 9.) ,,Pjesničke pripoviesti" od Haram-bašiča. Razven tega bo sedmi zvezek grških in latinskih klasikov prinesel Kornelija Tacita manja dela ,,razgovor o go v o rnici ma", ,,Agrikolo" in Jermani jo', ki jih je   na   hrvaški   preložil   vseučiliški   profesor dr.  Srepel.    V teku istega leta
64                                                                   Listek.
bode se tiskal tudi še osmi zvezek te zbirke, namreč ,,Dem c s teno v i izabrani govori" v prevodu od profeSora Senca. Za isto zbirko pišeta dr. Šrepel „Grčko in rimsko mitologijo", dr. Musič pa ,,povijest grčke književnosti". Od knjižnice za hrvaške trgovce bodo leta 1890 prišli na svitlo trije novi zvezki: 1.) .,Trgovačko knjigovodstvo" od prof Bošnjaka, 2.J ,,Mjenbeno pravo" od dr. Vrbaniča, 3.) „K o m p t o i r s k e rad nje" od Milana Krešiča. Prav pridno uredujejo trije profesorji velikansko ,,Matičino" zbirko ,,narodnih pesem" in brž ko bode mogoče, pojde prvi zvezek v tiskarno. Da to ni lahka stvar, bode vsakdo sprevidel, če mu povemo,  da  ta zbirka  šteje kake 4 milijone vrstic,  a imajo te izbrati najlepše.
Kakor tajnikovo, je tudi blagajnikovo poročilo skupščina zadovoljno vzela na znanje. ,,Matica je štela letos 7247 udov, torej 482 več nego lani, in pošle so ji že skoraj vse letošnje knjige, katerih je bilo 67.200 iztiskov. Dohodkov je imela 29.765 gld., od katerih je 23.663 gld. potrosila na knjige, 5.080 gld. priložila glavnici, a 382 gld. ji je ostalo na račun za prihodnje leto. ,,Matica" ima hišo, cenjeno na 60.000 gld , redne glavnice 27 204 gld , a če prištejemo še razne ustanove, s katerimi ,,Matica" gospodari in trosi v književne namene svoje, znaša vse imetje ,,Matice Hrvatske« gld. 110.339. Povrh tega ima še za 12300 gld. nerazprodanih starejših knjig, katere misli odbor prav kmnlu po znižani ceni razpečati. Za tem poročilom je odbornik Fok negovič v prelepem govoru nasvetoval pesnika Ivana Trnskega za častnega uda, ter poudaril, kako lepo bi to imenovanje pričalo o nepretrgani zvezi sedanjega Matičinega roda z nekdanjimi Ilirci. Prvi častni ud „Matice hrvatske" je bil Slovenec dr. Janez Blei-tueis, a 1 ruski bo prvi Hrvat. Z navdušenimi ,,Živio!" je skupščina sprejela nasvet ter starega pesnika imenovala drugim častnim udom svojim. Trav takisto je navdušenje bilo burno, ko je po dovršeni volitvi tajnik oglasil, da je za predsednika izvoljen lirvaškj zgodovinar, vseučiliški profesor in akademik Tadija Smičiklas. Za podpredsednika lite rarnega odseka izvoljen je vladni tajnik, znani književnik hrvaški Jos. Kug Tomic, a za odbornika sta v prvič izvoljena vseučiliški profesor dr. Luka Marjanovič in priljubljeni  romanopisec   Eugen Knmičic.
Popravek. V spisu „Narodne pesni koroških Sloveucev" v 12. številki lanskega ,,Zvona" popravi in dostavi naj se tode: St. Lenart, katerega je mislil g. nabiratelj. ne leži v spodnjem Roži, ampak blizu Podkloštra. ,,Kaku" ali ,,Kultu" je le prestava nemške pesni: ,,Du verpanter Kuku". — ,,Purpelica" ni isto kar ,,prapelica", nego prvo po-menja divji mak, ,,die rothe Mohnrose". ,,Uršej, kolej" je napačno naglasevano ; sliši se povsodi le ,,Uršej, Kolej" i. t. d. — Kar se tiče posebnosti koroškega narečja, o tem se čitatelj lahko pouči iz gosp. nabiratelja spisa ,,Obraz rožanskega narečja" v L *n II. ,,Kresu" ter v programu celovške gimnazije 1. 1882. Slovarček manj razumljivih koroških izrazov izide 1. 1891. v programu celovške gimnazije. Z besedami ,,po vzgledu Haderlapa in Prešerna"  ni hotel podpisani gosp.  nabiratelju nič žaljivega očitati.
S. Rutar.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr.,  pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  I  gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr.  Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in  upravništvo v Ljubljani,  v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska   »Narodna tiskarna«   v Ljubljani.