KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
RDECl KRIŽ SLOVENIJE NA OSVOBOJENEM OZEMLJU
KATARINA KOBE-ARZENSEK
V času, ko se je vojna nagibala v prid par-
tizanskih brigad lin zavezniških 'armad, je
Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije
(NKOJ) dal pobudo za ustanovitev Rdečega
križa Jugoslavije. Pri Vrhovnem štabu je bil
ustanovljen centralni odbor Rdečega križa
kot vrhovno telo. Obenem so bila dana navo-
dila za organiziranje Rdečega križa na pod-
ročjih narodnoosvobodilnih svetov.
Sekretar Izvršnega sveta Slovenskega na-
rodnoosvO'bodilnega sveta (SNOS) Boris
Kidrič je poveril ustanovitev slovenskega
Rdečega križa dr. Dragu Marušiču. Ustanovno
listino Rdečega križa Slovenije (RKS) in
njegov pripravljalni odbor sta sestavila dr.
Drago Marušič in takratni organizacijski
sekretar SNOS dr. Marjan Brecelj. Priprav-
ljalni odbor je 11. junija 1944 izdal naslednji
razglas: »Na pobudo in v sporazumu s Pred-
sedstvom SNOS in Glavnim štabom Narod-
noosvobodilne vojske in pomožnih odredov
Slovenije (NOV in POS) sklicujemo podpisani
zborovanje za ustanovitev Rdečega križa Slo-
venije. Notranji in zunanji vojaški in politični
jKjložaj narekujeta nujno potrebo ustanovitve
Rdečega križa, ki naj prevzame v teku te
vojne same in v času po osvoboditvi vse nalo-
ge, ki pripadajo takim ustanovam po med-
narodnem pravu. Rdeči križ Slovenije bo se-
stavni del jugoslovanskega Rdečega križa.
Sporočamo vam, da se ustanovni sestanek
vrši v nedeljo dne 18. junija 1944 ob 10. uri
dopoldne v Gradacu v Beli krajini. Ohranite
čas in kraj zborovanja konspirativno. SF-SN!«
Razglas so podpisali: dr. Drago Marušič
(bivši ban in minister ter član SNOS), Jaka
Avšič (namestnik komandanta Glavnega šta-
ba NOV in POS), Vida Tomšič (članica SNOS
in Glavnega odbora SPŽZ), prodekan Andrej
lic (župnik v Podzemlju v Beli krajini) in
dr. Bogdan Brecelj (zdravnik in šef vojaške
bolnišnice).
Občni zibor je bil določenega dne v lepo
okrašeni dvorani Sokolskega doma v Gradacu,
kjer se je zbralo 150 ljudi. Med pomembne
aaistopnike, ki so se udeležili zborovanja,
sodijo: predsednik Izvršnega odbora Osvobo-
dilne fronte (OF) Josip Vidmar, člani SNOS
Vida Tomšič. Josip Jeras, France Svetek in
dr. Marjan Brecelj; član Izvršnega sveta Zo-
ran Polič; član CK KPS Miha Marinko; vodja
Znanstvenega inštituta dr. Franc Zwitter;
predsednik Komisije za ugotovitev zločinov
okupatorjev in njihovih pomagačev pri Pred-
sedniku SNOS dr. Maks Snuderl in glavni
javni tožilec dr. Vito Kraigher. Nacionalni
komite osvoboditve Jugoslavije je zastopal
dr. Kržišnik, narodnoosvobodilno vojsko ko-
mandant Glavnega štaba majior Franc Roz-
man in tuje vojaške misije angloameriški
kapetan Jim Goodwin in sovjetski polkovnik
Patrahaljcev.
Med važne točke dnevnega reda na zboro-
vanju prištevamo predlog o ustanovitvi Rde-
čega križa Slovenije in volitve Glavnega od-
bora ter delegatov Rdečega križa Slovenije.
Delovanje Rdečega križa Slovenije je bilo
zasnovano na določbah ženevske konvencije
(27. 7. 1929), na konvencijah o ravnanju z
vojnimi ujetniki (27. 7. 1929), na določbah
konvencije o mednarodni uniji za pomoč (12.
7. 1927) ter na sklepu Lige društev Rdečega
križa glede ustanavljanja Podmladka pri
društvih Rdečega križa (20. 3. 1922).
Društvo Rdečega križa, so poudarjali, je
človekoljubna in privilegirana narodna usta-
nova. Med vojno naj bi bilo društvo RKS
pomožen organ sanitete narodnoosvobodilne
vojske, v mirnem času pa glavni pobudnik
vseh človekoljubnih in kulturnih udejstvo-
vanj. Zlasti bo njegova naloga sodeloviati pri
obnovi države, skrbeti za invalide in sirote
ter naraščaj, ki naj se vzgaja v ljubezni do
bližnjega, naroda in domovine.
V prvi glavni odbor RKS so bili izvoljeni:
dr. Drago Marušič kot predsednik, Engelbert
Gangl, Vida Tomšič in Andrej lic kot pod-
predsedniki in Josip Jeras (predsednik slo-
venskih vojnih dobrovoljcev iz prve svetovne
vojne), dr. Bogdan Brecelj (primarij) in Sonja
Falatova (uradnica) kot tajniki. Za člane so
bili izvoljeni: dr. Niko Zupanič (univerzitetni
profesor), Franjo Novak (trgovec), dr. Igor
Tavčar (zdravnik), dr. Pavel Limaček (pri-
marij), dr. Franc Novak (asistent Inštituta za
novotvorbe), dr. Marjan Ahčin (zdravnik
Mestnega fizikata v Ljubljani), Peter Koren
(veletrgovec v Črnomlju), Stanko Novak
(kmet iz Preloke), Tone Nartnik (delavec,
član Delavske enotnosti za Gorenjsko), dr.
Jože Vilfan (odvetnik in član PO OF za Pri-
morsko), Mavrici j Borec (delavec, član PO^
OF za Gorenjsko), Henrik Kužnik (upravni
uradnik in član OO OF Ribnica), Zora Jane-
žič (učiteljica z Vrhnike), Ivan Sober (kovač
iz TopMc), Vilma Bebler (predsednica glav-
nega odibora ZSM), Ferdo Kravanja (delavec,
tajnik NOO Tolmin), Pepca Žagar (gospodi-
nja). Mara Osolnik-Rupena (članica Glavnega
odbora SPZZ). Predsedstvo SNOS je delegi-
ralo v Glavni odbor RKS Franca Svetka,
člana SNOS, in dr. Lada Milavca, načelnika
186
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO    KRONIKA
odseka za zdravstvo pri Predsedstvu SNOS
(ta se je kasneje ponesrečil). Glavni od'bor
NOV in POS je zastopal generallajtnant Jaka
Avšič. Osem mest je bilo pridržanih za ne-
osvobojene predele Slovenije.
Ker so bili nekateri člani pozneje službeno
odsotni, klioani na drugo službeno dolžaiost ali
pa so padli v borbi, so bili imenovani v Izvrš-
ni odbor Glavnega odbora RKS Tone Toman,
načelnik odseka za socialno skrbstvo pri Pred-
sedstvu SNOS, dr. Tone Ravnikar, civilni
okrožni sanitetni referent za belokranjsko
okrožje, in Martin Slibar, učitelj ter načelnik
odseka za Podmladek RKS. Ko je bil pred-
sednik Glavnega odbora RKS dr. Drago Ma-
rušič poklican v zvezno> vlado, sta opravljala
njegove posle v Predsedstvu Glavnega odbo-
ra RKS Franjo Novak in Jože Jeras; namesto
slednjega pa je od februarja 1945 opravljal
te posle Martin Slibar. Tajniške posle je ves
čas urejevala Milica Falatova,.
Z ustanovnega zborovanja Rdečega križa je
predsednik dr. Drago Marušič poslal Rdeče-
mu križu Demokratične in federativne Jugo-
slavije pozdrave s kratko obrazložitvijo na-
mena zborovanja in ustanovitve RKS. Prav
tako je poslal pozdrave tovarišu Titu kot vr-
hovnemu komandantu NOV in POJ. O usta-
novitvi RKS je poročal radio OF. Novico o
ustanovitvi RKS je priobčil tudi časopis Pra-
vica, toda nekoliko kasneje. Dne 11. septem-
bra 1944 je Glavni odbor RKS sporočil Ligi
društev Rdečega križa v Ženevi, da je bil
ustanovljen RKS kot sestavni del Rdečega
križa Demokratične in federativne Jugosla-
vije, ki deluje na osvobojenem ozemlju. Isto-
časno je Glavni odbor RKS prosil Ligo, da
bi posredovala pri poizvedovanju v tujini in
mu pošiljala odgovore preko podružnice v Ba-
riju, še preden je Rdeči križ Jugoslavije spre-
jet kot član v Ligo društev Rdečega križa.
Sedež Glavnega odbora RKS je bil od nje-
gove ustanovitve do osvoboditve, ko se je pre-
selil v Ljubljano (11. maj 1945), v Semiču v
Beli krajini (v Dergančevi hiši, I. nadstropje,
kjer je bila gostilna). Vse posle Glavnega od-
bora RKS je vodila pisarna, ki je bila orga-
nizirana v juliju 1944. Sklicane so bile štiri
seje Izvršnega odbora, Glavni odbor pa je
imel od svoje ustanovitve do prvega občnega
zbora po osvoiboditvi 10 sej, nadzorni odbor
pa eno. S centralnim odborom Rdečega križa
Jugoslavije je imel Glavni odbor RKS stalne
stike; od tega je prejemal načelna navodila
in mu posredoval vse zveze s tujino. V de-
lovnem zapisniku je bilo zabeleženih 366 spre-
jetih in oddanih dopisov ter 13 organizacij-
skih okrožnic. Glavni odbor RKS je imel tudi
svoj tekoči račun pri denarnem zavodu Slo-
venije. Izdana so bila obširna začasna piravila
te humane ustanove, navodila krajevnim od-
borom, članske izkaznice, tiskovine za poiz-
vedovanje pogrešanih, učna snov za sanitetne
tečaje in podobno. Za čim plodnejše delovanje
je bilo že na prvi seji Glavnega odibora RKS,
14. julija 1944, ustanovljenih sedem odsekov:
1. administrativni, 2. organizacijsko-propa-
gandni, 3. gospodarsiko-finančni, 4. sanitetni,
5. poizvedovalno-informacijski, 6. socialni in
7. odsek za Podmladek.
Upravna ureditev RKS je bila usklajena z
upravno organizacijo ljudske oblasti. Obsta-
jali so naslednji upravni organi: Glavni od-
bor, okrožni, okrajni in krajevni odbori ter
odbori Podmladka RKS. Glavni odbor je bil
najvišji upravni organ RKS, kateremu so bili
podrejeni vsi drugi odbori. Glavni odbor RKS
je takoj na začetku izdal priporočilo o usta-
navljanju enot RKS. Krajevni odbori naj ima-
jo glede na število prebivalstva 4—10, okrajni
8—12 in okrožni odbori 10—15 odbornikov.
Odbori izvolijo iz svoje srede potrebne funk-
cionarje: predsednika, tajnika in blagajnika.
Da bi lahko ustanovili enote Rdečega križa
tudi manjši kraji, je bila dovoljena združitev
dveh ali več krajev v eno enoto Rdečega kri-
ža. Najvišji upravni organ RKS je tudi pri-
poročal, da pridejo v odbore tisti ljudje, ki
niso bili prezaposleni v drugih partizanskih
ustanovah in ki so imeU smisel in zanimanje
za delo Rdečega križa. Se posebej je bilo
poudarjeno sodelovanje deklet in žena iz vseh
slojev prebivalstva. Za Podmladek naj bi skr-
bele partizanske mladinske organizacije in
učiteljstvo. Organizacija enot Rdečega križa
na osvobojenem ozemlju naj bi bila po mož-
nosti izvedena do 15. avgusta 1944, kajti
Glavni odbor RKS je imel namen organizinati
Teden RK od 13. do 20. avgusta 1944 in bi
do tega časa morali že delovati krajevni,
okrajni in okrožni odbori. V krajih, kjer ne
bi uspeli do določenega dne zaradi nepredvi-
denih težkoč organizirati enot RKS, naj to
za gotovo naredijo v Tednu Rdečega križa in
sicer že prve dni.
Takoj po ustanovitvi RKS so zaživeli na
osvobojenem ozemlju prvi krajevni odbori
RKS. Okraj Črnomelj je imel 5 enot, Methka
3 in Semič 3. Vsi trije okraji so imeh po dveh
mesecih obstoja RKS kar 2728 članov. Eden
izmed okrajev novomeškega okrožja je imel
693 članov, čeprav so v te kraje cesto vdirali
Nemci. Redko naseljena okraja ribnišikega
okrožja Loški potok in Banja Loka sta šteli
500 članov. Tudi Notranjska ni zaostajala.
Okraj Loška dolina je imel 993 članov in je
že jeseni 1944 nameraval ustanoviti okrepče-
valnico za mimoidoče transporte ranjencev.
Cerknica je imela 342 članov.
187
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
Iz poročila Glavnega odbora RKS Odseku
za propagando in informacije pri Predsedstvu
SNOS zvemo, da je imel slovenski Rdeči križ
na dian 29. septembra 1944, to je po dveh mese-
cih delovanja, v belokranjskem okrožju okraj
Omomelj 12 krajevnih odborov z 969 člani. Čla-
narine so zbrali za 12.879 lir. V Tednu Rdeče-
ga križa je bilo 8 prireditev. Do tega dne so
zbrali tudi 2520 lir prostovoljnih prispevkov.
Dvema družinama so izplačali podporo v zne-
sku 2000 lir. Za ranjence so nabrali 58 pake-
tov s hrano in obleko. V okraju Metlika je
bilo 16 krajevnih odborov RKS s 1256 člani.
Članarine so zbrali za 14.883 lir, v Tednu Rde-
čega križa so bile 3 prireditve, za ranjence je
bilo zbranih 2178 lir prostovoljnih prispevkov.
Izplačali so v znesku 94.900 lir podpore. Slad-
kor je dobilo 129 dojenčkov. Poleg denarja so
zbrali za ranjence še 318 kg raznih živil. V
Okraju Banja Loka, ki je spadal v ribniško
okrožje, je bilo organiziranih 25 krajevnih od-
borov z 842 člani. Claniarine so nabrali 9755
lir. V Tednu Rdečega križa so bile 3 priredit-
ve. Za ranjence so zbrali 2908 lir, 600 kun,
6 RM prostovoljnih prispevkov; poleg tega so
jim razdelili precej hrane. Tuidi podpore so
izplačali 55 osebam v znesku 12.000 lir.
Zanimive podatke nam daje tudi naslednje
poročilo Glavnega odbora RKS Predsedstvu
SNOS, ki nosi številko 297, toda žal ni dati-
rano. Tako beremo v poročilu: »Organizacija
se lepo razvija. Posebno razveseljivi so uspehi
na Primorskem in Štajerskem. Stanje:
Ljubljanska pokrajina ima 117 krajevnih
enot in 6429 članov;
Štajerska 14 krajevnih enot in 2235 članov;
Primorska 173 krajevnih enot in 7180 čla-
nov;
skuipaj je bilo 304 krajevnih enot in 15.844
članov.
Članarine je bilo pobrano 168.193 lir in
8675 RM in prostovoljnih prispevkov 75.182
lir, 16.029 RM, 600 kun in 5 dolarjev. Iz Ko-
roške smo dobili prvo poročilo o ustanavlja-
nju enot Rdečega križa. Podmladek se lepo
razvija. Doslej je včlanjenih 3935 otrok. Po-
ročila pošiljamo Tanjugu in našim listom.
Rdeči križ Slovenije sodeluje z vsemi odseki
pri Predsedstvu SNOS, posebno z odsekom za
zdravstvo in socialno ski^bstvo. Rdeči križ je
tudi prevzel del bremen pri repatriaciji naših
izgnancev, intemirancev itd. V vseh okrožjih
se bodo vršili samaritanski tečaji. Do sedaj
so se vršili štirje v Črnomlju, zadnji v imenu
Rdečega križa, in eden na Primorskem. V sa-
maritanskih tečajih bodo predavali tudi o or-
ganizaciji Rdečega križa ter o osnovah admi-
nistrativne službe. Predvidevamo posebne ad-
ministrativne tečaje za vodstvo ustanov Rde-
čega križa. Sodelovanje z Glavnim odborom
RKJ je uskladeno in ga stalno obveščamo o
našem delovanju. Glavni odbor RKJ pozdrav-
lja z veseljem naše uspešno delo, se veseli so-
delovanja z nami in veruje, da bo naš jugo-
slovanski Rdeči križ eden najboljših ustanov
Rdečega križa. Posebno mu pošiljamo propa-
gandni material za inozemstvo, s katerim pri-
kazujemo trpljenje naših ranjencev v sliki in
besedi, bedno stanje našega naroda, izčrpa-
nost otrok ter obupen položaj naših ranjen-
cev. Odpremljamo pisma za inozemstvo ter
poizvedujemo za pogrešanci doma in v inio-
zemstvu. V ta namen se bo priredila pri Glav-
nem odboru RKJ in pri Glavnih odborih fe-
derativnih društev obširna kartoteka in po-
pis vseh, ki so morali zaradi vojnih razmer
spremeniti svoja bivališča po 1. aprilu 1941.«
Nadvse zanimivo, zelo bogato in obsežno je
tudi poročilo o poslovanju RKS, ki ga hrani
Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v
Ljubljani v fasdklu 500. Tudi to ni datirano.
Zaradi bogate vsebine je prav, da ga citiram:
»Delo v posameznih okrožjih RKS:
Bela krajina ima 55 krajevnih enot,
4367 članov, 47.677 lir plačane članarine in
36.620 lir pirostovoljnih prispevkov. V Tednu
Rdečega križa so za ranjence nabrali 21.811
lir, 1319 kg suhe hrane, 380 kg sadja, 58 pake-
tov, 99 jajc itd. Pogorelcem v Metliki — žrtvam
nemškega vdora — je bilo nakazanih 96.900
lir, v nabiralni akciji so abrali voz hišne opre-
me, orodja in perila (Semič), 518 kosov perila,
265 kosov gospodarskega orodja in gospodinj-
ske opreme (Črnomelj). Pogorelci v Drašičih so
dobili 25.000 Ur, kot prvo pomoč pa 234 kg
razne hrane, 12 padal, za 3000 lir sukanca in
4845 lir v gotovini. Bolnišnici v Kanižarid je
bilo oddanih 95 jajc, 37 kg moke in 10 odej.
Z mlečno akcijo so dobiU 2711 mleka. Po-
kretna bolnišnica je dobila kruh, med, mleko,
500 kom. cigaret in 5200 lir v gotovini. V ak-
ciji »Vse za našo vojsko« so nabrali 2542 kg
suhe hrane in sadja, 323,8 litrov tekočin, 377
kosov obleke in perila, 68 jajc, 7 parov čev-
ljev, 25.412 lir gotovine, nekaj volne, preje,
lanu, 43 parov nogavic in rokavic itd. Za bo-
žič je dobila vojska 20 kg potic, 22 kg sadja
in 526 lir, a v ambulanti je bilo obdarovanih
75 vojaških bolnikov, vsak s 70 hrami, obda-
rovana je bila tudi partizanska straža (Metli-
ka). Skupno s SPZZ in ZSM osikrbujejo pre-
hodne sirote iz bratske Hrvaitske, ki se umi-
kajo pred ustaši na osvobojeno ozemlje (Čr-
nomelj, Metlika). V naših okrepčevalnicah do-
be vsi ranjenci na prehodu okrepčila (Metli-
ka, Semič). V Črnomlju se je končal samari-
tanski tečaj. Nadaljnji se zaradi pomanjkanja
prostora ne more vršiti. Za revno šolsko mla-
188
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO    KRONIKA
dino so zbrali 95 kosov obleke in perila. Rdeči
križ Slovenije bo prevzel v popolno oskrbo
180 otrok-sirot iz sosednje Hrvatske do po-
vratka v domovino.
Notranjsko — Ribnica: ima 53 krajev-
nih enot, 2849 članov, 28.334 lir plačane čla-
narine, 16.906 lir prostovoljnih prispevkov.
Sem prištejemo še 600 kun, 6 RM in 5 dolar-
jev. Za ranjence so v Tednu Rdečega križa
nabrah 1957 kg suhe hrane, 619 jajc ter 3585
lir, 600 kun in 6 RM v gotovini. Ob okupator-
jevem vdoru je bila ubita tovarišica in pred-
sednica okrajnega odbora RK.
Novo mesto: ima 13 krajevnih enot,
864 članov, 9043 lir plačane članarine in
12.929,20 lir prostovoljnih prispevkov. V Ted-
nu Rdečega križa so za ranjence nabrali 311
kg suhe hrane in 111 jajc. Organizirali so na-
biralno akcijo za pogorelce v Sušicah, ki je
dobro uspela. Z mlečno akcijo podpirajo stal-
no nekaj najpotrebnejših. Bolnišnici v Kani-
žarici so poklonili 8 odej. Zaradi neprilik so
odpovedali samaritanski tečaj. Za božič so P'0-
klonili: Odsek za socialno skrbstvo pri Pred-
sedstvu SNOS 10.000 hr. Odsek aa trgovino
pri okrožnem odboru Novo mesto 10.000 lir,
podprli so nekaj najsiromašnejših, s prepečen-
cem pa obdarovali pokretni bolnišnici XV. in
XVni. divizije in vojaško bolnišnico v neki
vasi. Belogardisti so zaprli nabiralce članarine,
preganjajo tudi člane Rdečega križa.
Severno Primorsko: ima 85 kra-
jevnih enot, 3655 članov, članarine 12.504 lir
in 20.885 lir prostovoljnih prispevkov. Imajo
8 ambulant, kjer nudijo pomoč ranjencem in
ostalim. V osnutku imajo bolnišnico. Posluje
25 vaških lekarn. Končal se je samaritanski
tečaj. Pripravljajo tečaj za babice. Iz Idrije
dobavljajo za ranjence sladkor, kekse in sia-
nitetni material. Cepovanskim pogorelcem so
pokloniU 19.000 lir, cerkljanskim 55.000 lir,
ostale podpore znašajo 45.706 lir gotovine in
200 kosov perila.
Srednje Primorsko: ima 150 kra-
jevnih enot, 10.728 članov, 189.626 Hr plačane
članarine in 96.299 lir prostovoljnim prispev-
kov. Pogorelcem iz Kobdila in Štanjela so na-
kazali podporo v znesku 54.600 lir. Ostalih
podpor so razdelili aa 17.310 lir. Imajo eno
ambulanto s štirimi posteljami. Za božičnico
so siromakom nakazali 2200 hr. Iz Gorice so
spravih domov 78 Rihemberžanov, ki so se
vrnili iz Nemčije na svoje požgane domove, jim
nakazali 25.000 lir prve pomoči ter jih pod-
pirali s hrano in obleko. Dobavljajo tudi sa-
nitetni material za ranjence. Za božičnico so
nabrali 218 kg hrane, 25 htrov vina in 800
lir za siromake; bolnišnici pa so poslali 10 kg
peciva in 3 Utre žganja. Stalno prehranjujejo
in zdravijo ranjence. Dosedaj so jih oskrbeh
170. Pri njihovem delu je padlo 8 tovarišev
in 1 tovarišica, a odvedenih je bilo 5 tova-
rišev in 1 tovarišica. Na Krasu so za ranjence
nabrali 300 paketov.
Zapadno Primorsko: ima 49 kra-
jevnih enot, 575 članov, članarine so nabrali
7254 Hr in 6488 prostovoljnih prispevkov. V
Tednu Rdečega križa so dobiH za 2272 Hr
zdravil in sanitetnega materiala za ranjence,
103 kg suhe hrane, 80 Htrov tekočin. 262 jajc,
nekaj perila in copat.
Staj ersko : Podatki se nanašajo pred-
vsem na okrožje Kozje. Štajerska ima 14
krajevnih enot, 2235 članov, 8665 RM plačane
članarine in 10.700,75 RM prostovoljnih pri-
spevkov. Ustanovitev Rdečega križa je bila
združena z veHko proslavo. Za naše ranjence
so nabraH 556 jajc, 172 kg peciva in prep)e-
čenoa, 1277 kg suhe hrane, 8,5 litrov žganja,
43 piščancev, razne druge hrane, papirja in
mnogo sanitetnega materiala.
Po dobljenih podatkih je bilo v vsej Slove-
niji organiziranih: 419 krajevnih enot, 24.773
članov, aa 263.143 Hr in 8665 RM je bilo pla-
čane članarine in za 190.124,50 Hr, 10.706,75
RM, 600 kun ter 5 dolarjev prostovoljnih pri-
spevkov.
Vsi sodelavci se jasno zavedajo potrebe te
organizacije, a tudi ljudstvo. Vsi odbori s po-
žrtvovalnostjo delajo in kažejo veliko samo-
delnost pri organiziranju raznih nabiralnih
akcij. V poročilih so podani lepi osnutki za
ambulante, bolnišnice, razne tečaje, razširitev
organizacije, a z vdori je bilo prekinjeno tako
lepo začeto delo, posebno na Štajerskem in
Primorskem. Pa naj okupator še tako divja,
organizatorji niso obupli, nasprotno, s po-
dvojeno silo so zgrabiH, organizirajo in po-
magajo povsod, da tudi Rdeči križ doprinese
svoj delež naši osvobodilni borbi, da čimprej
uresničimo naš sen — svobodno Slovenijo v
Federativni demokratični Titovi Jugosla\dji.
Glavni odbor RKS.^<
Iz navedenih citatov je razvidno, da se je s
prodiranjem partizanskih brigad ideja Rdečega
križa širila po vsej Sloveniji. Prvotnim odbo-
rom Rdečega križa na osvobojenem ozemlju
so sledili odbori na Notranjskem, Sloven-
skem primorju in Štajerskem. Narodnoosvo-
bodilna borba je prinesla misel Rdečega kri-
ža tudi na slovensko Koroško. Tako je bil
RKS kmalu povezan z vsemi pokrajinami slo-
venskega ozemlja. Kljub nevtralnosti organi-
zacije Rdečega križa in njenega osebja so na
Primorskem in Notranjskem padale žrtve pri
ustanavljanju enot. Številni organizatorji so
blH zaprti. Toda mlade človekoljubne insti-
tucije ni mogla zavreti nobena sila. Ljudstvo
je z zaupanjem vstopalo v njene vrste, po-
sebno pa tisti, ki jim je okupator prizadejal
189
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO' KRAJEVNO    ZGODOVINO
največ gorja. Rdeči križ je postal vseljudska
organizacija, ki je imela 18. januarja 1945 na
slovenskem ozemlju 388 enot in 24.453 članov
ter v aprilu 1945 25.273 članov; skupaj s Pod-
mladkom je bilo čez 30.000 članov RKS, kar
je velik in pomemben uspeh v tej kratki
dobi. Članarina je znašala letno 24 lir ali 10
RM. Ker je bil RKS ustanovljen sredi leta
1944, se je plačala za to leto le polovica letne
članarine. O enotah, članstvu, članarini in
prostovoljnih prispevkih v okrožjih RKS tik
pred koncem vojne (27. aprila 1945) naj spre-
govori naslednja razpredelnica:
V kratkem obdobju uspešnega delovanja je
RKS prirejal stalne nabiralne akcije za ra-
njence. Tem je bila posvečena največja skrb.
Poleg tega je organiziral RKS še vrsto po-
sebnih akcij (npr. akcijo za sladkor, plenice,
mleko, akcijo »Vse za našo vojsko«). Za bol-
ne in slatotne dojenčke je bilo v eni sami
akciji zbranih 100 kg sladkorja, 400 kosov ple-
nic in 64 metrov tkanine za otroško perilo.
Vse to je bilo razdeljeno na pet okrajev, kjer
so pomoč po nasvetih zdravnikov in civilnih
ambulant dobili najpotrebnejši. S stalnimi
prostovoljnimi prispevki si je RKS zbral po-
trebno hrano in sanitetne potrebšdne. Tako
si je tudi pridobil mnogo žganja za zdrav-
stvene namene. Ob podobnih priložnostih se
je nabralo več tisoč kilogramov suhe hrane,
še več pa suhega sadja. Darovanih je bilo
mnogo jajc, več sto paketov, različnega peci-
va, prepečenca, potic, piščancev in zelenjave.
Prebivalstvo je nudilo tudi obleko, obutev in
odeje. Prispevalo je poleg precejšnje vsote
denarja še sanitetni material. Za ranjence je
bilo na voljo celo nekaj cigaret.
Od 13. do 20. avgusta 1944 je bil »Teden
Rdečega križa«, ki so ga počastili s številnimi
predstavami. V ta namen so se pri vseh okra-
jih RKS formirali tričlansiki pripravljalni od-
bori. Sodelovale so krajevne kulturne skupi-
ne, pevski zbori, mladina, narodno gledališče
in vojaška godba. Že v začetku avgusta je
Glavni odbor RKS sporočil vsem okrožnim
pripravljalnim odborom naslednje: »Pri pri-
reditvah v Tednu Rdečega križa bodo sode-
lovali: frontni teater in podoficirska šola VII.
korpusa, propagandna skupina notranjskega
odreda, invalidski pevski zbor, vojaška godba,
oficirska šola. Slovensko narodno gledališče,
pevski zbor meščanske šole in mladi harmoni-
karji iz Črnomlja. Razen tega bodo sodelo-
vale vse kulturne propagandne skupine ope-
rativnih edinic tam, kjer se bodo v Tednu
Rdečega križa nahajale. Na Primorskem, Go-
renjskem, Štajerskem in Koroškem bodo pri-
reditev Tedna Rdečega križa izvedli pokra-
jinski in okrožni pripravljalni odbori RKS
skladno s tamkajšnjimi razmerami. Pri iz-
vedbi programa naj sodelujejo tudi krajevne
kulturne in mladinske skupine.« V Tednu
Rdečega križa so prirediU na osvobojenem in
delno kontroliranem ozemlju zbirko daril za
ranjence in bolnike civilnih bolnišnic. Na pri-
dobljenem ozemlju so Teden Rdečega križa
organizirali takrat, ko so to razmere dopu-
ščale. Poglavitni namen »Tedna« na tem pod-
ročju je bil ustanavljanje novih enot Rde-
čega križa. Kljub izrednemu uspehu Tedna
Rdečega križa je Glavni odbor RKS v svoji
okrožnici štev. 5 z dne 23. VIII. 1944 nazna-
nil, da se odslej ne bodo več organizirale na-
biralne akcije, ker je slovenski narod preveč
izčrpan, razen v izjemnih primerih. Priporoča
pa, da se v jesenskih mesecih prirejajo sa-
maritanski tečaji in predavanja o prvi pomoči
ranjencev in obolelih, o potrebi medsebojne
pomoči v nesreči, o zdravstvu in sanitetnih
razmerah pri nas in o splošnih ciljih in nalo-
gah Rdečega križa. Tečaje naj vodijo zdrav-
niki aH strokovno izobraženi ljudje.
Rdeči križ je priskočil na pomoč pogorel-
cem v Cepovanu, Cerkljah, Kobdilu, Štanjelu,
Brkinih, Dragatušu in Sušicah. Ko so vdrli
v metliški okraj nemški fašisti in njihovi po-
magači pod vodstvom domobranskih izdajal-
cev Vlage in Cmuglja ter izropali letino, po-
žgah gospodarska poslopja, odgnali živino in
odnesli vse, kar je imelo kakršnokoli vred-
nost, je prizadetim prebivalcem Rdeči križ
dal pomoč iz lastnih sredstev. V ta namen je
tudi organiziral zbiralno akcijo v neprizade-
tih okrajih belokranjskega okrožja. Zbirka je,
če upoštevamo splošne razmere, odlično uspe-
la. V nekaj dneh je bilo zbranih 44.900 lir v
gotovini in mnogo raznovrstnega materiala.
Mladi ustanovi Rdečega križa so pomagale
vse množične organizacije in ljudska oblas.t.
Iz dotacije v znesku 800.000 lir, ki jo je naka-
zalo Predsedstvo SNOS, je Izvršni odbor RKS
podehl 450.000 Hr okrožjem bivše ljubljanske
pokrajine in 250.000 lir Slovenskemu primor-
ju. Okrožnemu odboru Rdečega križa Novo
mesto so darovali Odsek za socialno skrbstvo
pri Predsedstvu SNOS 10.000 lir. Komisija za
upravo narodne imovine 5000 hr in Odsek za
trgovino pri okrožnem NOO Novo mesto 10
tisoč lir za podporo ranjencem in potrebnim.
190
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO    KRONIKA
Organizacijski razvoj RKS bo vsekakor
osvetlilo tudi poročilo Glavnega odbora RKS
Predsedstvu SNOS, ki je datirano s 5. apri-
lom 1945. Poročilo navaja, da je bila 25. mar-
ca v Črnomlju izredna skupščina okrožnih od-
borov RKS Novo mesto in Bela krajina zara-
di združitve v okrožje Novo mesto. Omenja
tudi, da so bile 16. februarja 1945 na učitelj-
ski konferenci v Dragatušu v Beli krajini izo-
blikovane smernice o poslovanju RKS in Pod-
mladka. Povedati še velja, da je bil 4. marca
zbor funkcionarjev najbližjih krajevnih enot
Rdečega križa, in sicer popoldne v Črnomlju
in Dragatušu, dopoldne pa v Adlešičih; 18.
marca je bil tak zbor v Starem trgu ob Kolpi,
19. marca zopet v Črnomlju in 2. aprila v
Tophcah. V poročilu so napovedani sestanki
še v Metliki, Gradacu in Semiču. Namen teh
zborovanj je bil poživitev dela krajevnih
enot, spoznavanje razmer in teženj ter kritika
navodil v okrožnicah. V omenjenem poročilu
je še navedeno, da je Glavni odbor RKS do-
volil pokrajinskemu pripravljalnemu odboru
RKS za Primorsko, da si zaradi slabih pošt-
nih zvez ustanovi začasno blagajno, kamor
odvajajo okrožja denar. Tu tudi zvemo, da je
bil v Adlešičih zaključen samaritanski tečaj,
ki gia je oibiskovalo 18 tečajnic.
Vzporedno z razvojem organizacije je de-
lovala tudi propaganda, ki je prikazovala tu-
jini težave borbe, trpljenje naroda, ki se je
boril za svojo socialno in nacionalno svobodo.
Pri tem se je odsek za propagando posluževal
fotografij in čla.rLkov o ranjencih in zločinih
okupatorja. Zbrano gradivo je pošiljal preko.
Glavnega odbona RKJ v inozemstvo za liste
in časopise naših izseljencev. Zasluga za do-
bre stike z našimi izseljenci v Ameriki gre
opolnomočencu RKJ v Bariju dr. Neubauer-
ju. Nadvse zanimivo je tudi, da je propagand-
ni odsek pri SNOS pripravljal tiskovno in fo-
tografsko razstavo za inozemstvo. Gradivo z
zdravstvenega področja naj bi pripravil RKS.
Ali je bila ta razstava resnično poslana v tu-
jino, v poročilih nisem mogla zaslediti. Nava-
jam dva dokumenta — pismi Vide Tomšič
Glavnemu odboru RKS — z dne 9. in 18. sep-
tembra 1944, ki bolj obširno poročata o tej
razstavi. Prvo: »Pošiljam vam ves material,
ki smo ga dobili od zdravnikov. Naš propa-
gandni odsek sedaj sestavlja tiskovno in fo-
tografsko razstavo za inozemstvo iz vseh pa-
nog našega življenja in dela. V to razstavo se
mora nujno vključiti tudi oddelek, kjer bi se
prikazalo naše delo na zdravstvenem pod-
ročju. Razstave morajo biti štiri enake za
Sovjetsko zvezo, Anglijo, Ameriko in Franci-
jo, opremljene s primernim tekstom. Sporo-
čite nam, če boste za razstavo prevzeli v ce-
loti oddelek, ki ziadeva bolnice in skrb za
ranjence. Razstavo pripravlja naš odsek za
informacije in propagando. Priložene fotogra-
fije nismo mogli poslati prej, dokler ne do-
bimo še kopij, za kar še čakamo fotografski
material. Pozdrave!« in drugo: »Kot sem vam
že pisala, pripravljamo razstavo za inozem-
stvo. Nudi se nam možnost, da jo sigurno
pošljemo 20. t. m. in vas zato prosim, Vklju-
čite vaš material o bolnicah in sploh o va-
šem delu v skupno razstavo. Material zbira
odsek za informacije in propagando in poskr-
beh bomo tudi za prevod v ruščino, angle-
ščino oziroma v francoščino in poslali po
možnosti štiri izvode razstave. Dobro je, če
pošljete vsaj po en izvod posameznih foto-
grafij s primernim tekstom. Nekaj fotografij
o ranjencih imajo tudi že na propagandnem
oddelku Glavnega štaba in nam jih bodo po-
slali. Material bi moral biti na točki 20 19.
septembra opoldne, ker ga morajo še urediti
in primemo opremiti. Sporočite, če ne morete
poslati materiala. V okviru naše razstave bo-
mo poslah tudi lepak Rdečega križa za Teden
Rdečega križa in na podlagi podatkov, ki ste
jih poslali, tudi kratko poročilo.«
Uspehi propagande niso izostali. V času od
26. februarja do 24. aprila 1945 so prispele
štiri pošiljke. Prva pošiljka (17 zabojev), ki jo
je daroval kanadski Rdeči križ, je vsebovala
sanitetni material in posteljno perilo. Pomo-
toma je bila naslovljena na sanitetski odde-
lek pri Glavnem štabu. Kasneje je bilo pis-
meno pojasnjeno, da je bila pomoč namenje-
na Rdečemu križu Slovenije. Zaradi tega je
sanitetni oddelek pri Glavnem štabu odstopil
precej materiala civilni bolnišnici v Kaniža-
rici pri Črnomlju, nekaj tega je porazdelil
med civilne ambulante, ostalo pa je porabil
za vojaške bolnišnice in operativne enote.
Ameriški izseljenci so poslali 18 vreč čevljev
in 11 zabojev raznega materiala. Šivalna stro-
ja so odstopili ortopedski delavnici, zdravila
sanitetnemu oddelku pri Glavnem štabu in
garniture zdravniških instrumentov brigad-
nim zdravnikom. Čevlje in prehrambene iz-
delke (kakao, sladkor, mleko in moko) so raz-
delili v soglasju z odsekom za socialno skrb-
stvo in idelegatom notranjskega okrožja no-
tranjsko-ribniškemu in novomeškemu okrož-
ju RKS. Vehko materiala (0,25 tone konden-
ziranega mleka, 8 ton ribjih konzerv, 1 tono
čevljev, 25 ton civilne obleke, 2 dezinfektorja,
1156 kosov prešitih odej in 9 zabojev še raz-
nega drugega materiala), ki so ga ameriški
izseljenci namenili našemu Rdečemu križu,
je bilo deponiranega v Dalmaciji. V Bari so
sporočih, naj jim skupaj z obleko in obutvijo
z letalom pošljejo nekaj sladkorja, riža, ma-
ščob, plenic in dud. V poročilu Glavnega od-
bora RKS Predsedstvu SNOS 5. aprila 19451
191!
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
je poudarjeno, kako nujno je, da odpotuje
v. d. predsednika Martin Slibar v Bari in
Dalmacijo z nalogo, da namesti primerne lju-
di pri Jadranski komisiji in v skladiščih v
Sphtu, Zadru in Biogradu. Pozabiti ne sme-
mo, da so naši interni ranči — Primorci na
Korziki — namenili RKS od svojih prihran-
kov 1,500.000 lir.
Važno delo je opravljal tudi poizvedovalni
odsek RKS. Pomagal je iskati svojcem pogre-
šance v narodnoosvobodilni vojski in tiste, ki
so bili raztepeni po vsem svetu. Prav tako so
prihajali na poizvedovalni odsek listi iz ino-
zemstva. Kartoteka, ki jo je vodil poizvedo-
valni odsek, je že v februarju 1945 štela 1601
poizvedovalnih primerov, od teh je bilo 245
rešenih. Poizvedovanja so oteževaM nejasni
osnovni podatki in ilegalna partizanska ime-
na. V februarju 1945 so prispela iz inozem-
stva številna pisma in nad tisoč poizvedoval-
nih listkov. Od teh se je več ko polovica na-
našala na okupirano ali strogo kontroHrano
ozemlje. Ostali so bili takoj razposlani. Naša
ustanova se je povezala s slovenskimi Pri-
morci (ujetniki bivše italijanske vojske), ki so
bili v taboriščih v Italiji in Afriki, ter uredila
dopisovanje med njimi in svojci v domovini.
Prispela sta dva seznama s pribUžno 400 ime-
ni Primorcev iz taborišč v Philippevillu in
Baufariki (Alžir). Zaradi tega je odpotoval
Jože Jeras z ženo v Beograd, da z navodili in
poverilnicami RKJ odpotujeta v Italijo. Po-
skušala sta tudi urediti dopisovanje ranjen-
cev v svobodni Dalmaciji s svojci v domovini.
Sanitetni odsek je imel eno sejo, na kateri
so bile razdeljene naloge. Ker je bil Rdeči
križ v vojnem času sestavni del vojne sani-
tete, je RKS tesno sodeloval z vojaško sanite-
to in posvetil vso skrb ranjencem, sodeloval
je pri opremi civilnih in vojaških bolnišnic,
zbiral sanitetni material, hrano in priboljške
za ranjence. Ustanavljal je ambulante, poseb-
no na Primorskem, in opremljal po vaseh
ročne lekarne. Za mimoidoče ranjence je imel
lastne okrepčevalnice. Ko je bila v Kanižarid
pri Črnomlju ustanovljena bolnišnica vojnega
zaledja, je imel sanitetni odsek RKS velike
zasluge pri njeni opremi, nabavi potrebnih
zdravil ter instrumentov pa tudi pri name-
stitvi zdravstvenega osebja. Za izurjenje sa-
maritanov so priredili tečaje, na Primorskem
celo tečaj za babice.
Mimo skrbi za revno šolsko mladino in si-
rote, ki so pred ustaši pribežale iz Hrvatske,
je Glavni odbor RKS izdelal poseben predlog
o sodelovanju RKS pri repatriadji naših iz-
gnancev, intemirancev, ujetnikov, prisilnih
in prostovoljiiih delavcev. Prva naloga jim je
bila, da pri RKJ zvedo, kako bodo zavezniške
oblasti in mednarodni Rdeči križ postopali
pri reševanju taboriščnikov, njih preskribe s
hrano, obleko in obutvijo in določiti zbiralne
baze v Nemdji pa tudi na Češkem za inter-
nirance v Sleziji. Za hrano naj bi poskrbel
mednarodni Rded križ. Intemirance naj bi v
posameznih taborišdh prevzemale trojke, ve-
šče nemščine; tem se dolodjo še po trije
spremi j evald za vodstvo transportov do zbir-
nih baz. Od zbirnih baz do karanten v naši
državi bi bilo enajst vodij transportov, za
vsako karantensko postajo eden. Za sprem-
ljevalce transportov so nameravaH prirediti
dvodnevni tečaj. Članom RKS, ki bodo so-
delovali pri repatriaciji v tujini, mora RKJ
priskrbeti potne Hste, legitimadje in poobla-
stila, izdana od mednarodnega Rdečega križa
zaradi neoviranega sodelovanja s predstavni-
ki drugih nadonalnih društev Rdečega križa,
ki se bodo z enakimi nalogami mudili v Nem-
dji, in z okupacijskimi oblastmi zavezniških
držav. V domovini, kjer se bodo organizirale
karantenske postaje, bodo pomagali samari-
tanski tečajniki. Krajem, ki bodo določeni
za zbirališča intemirancev, je treba poskrbeti
številčno močno ekipo, ki bo kos težki nalogi.
Poskrbeli bodo za točna navodila. Nujno je,
da so sodelavci pri repatriadji vešd prve po-
moči in opremljeni s primernim sanitetnim
priborom. Za tranzitne transporte preko Slo-
venije so dolodli štiri sjjremljevalce; za mi-
moidoče bodo priskrbeU hrano.
Ko so bili z ustanovitvijo RKS postavljeni
temelji organizadje Rdečega križa na vsem
takrat osvobojenem in delno po okupatorju
kontroMranem ozemlju, je Glavni odbor RKS
začel tudi z organiziranjem Podmladka. Usta-
novna seja Podmladka RKS je bila skUoana
v Semiču v Beli krajini v pisarni Glavnega
odbora RKS dne 31. avgusta 1944. Te seje so
se udeležili na predlog odseka za prosveto pri
Predsedstvu SNOS Venčeslav Winkler, Drago
Vondna in Martin Slibar. Glavni odbor RKS
je zastopala Milica Falatova, Zvezo slovenske
mladine pa Pavle Boje. Poleg teh zastopnikov
so se seje udeležili še Vilma Baebler, Darinka
Lubej, Julka Miheldč in Majda Rančigaj. V
Podmladek so sklenili vključevati mladino do
osemnajstega leta. Na vsaki šoh naj bi bila
dva odbora Podmladka: prvi za šolsko, drugi
pa za izvenšolsko mladino. Oba odbora bi naj
vodil udtelj na šoli in ju zastopal pri svojem
krajevnem odboru RKS. Območje šolskega
odbora Podmladka naj zajema področje šole.
Za organizadjo Podmladka odgovarjajo na
prvi šolski konferenci izvoljeni udtelji, v
okraju in okrožju pa referenti za narodno
vzgojo. Vodstvo odseka Podmladek RKS so
sestavljali: Martin Slibar, načelnik odseka, ter
člani Venčeslav Winkler, Drago Vončina, Vil-
ma Baebler, Darinka Lubej, Majda Rančigaj
192
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO    KRONIKA
in Julka Mihelčič. V oktobru 1944 so bila iz-
dana začasna pravila Podmladka RKS. Te-
meljna naloga Podmladka je bila vzgoja mla-
dine v ljubezni do bližnjega ter njena rast v
dobre in zavedne državljane. Razvoj Pod-
mladka so ovirali okupatorjevi vdori. Uči-
teljstvo se je s polno vnemo zavzemalo za to
mlado ustanovo. Dan Podmladka RK, 15. av-
gusta 1944, so mladi šolarji počastili z odr-
skimi prireditvami, kjer so nastopali sami, z
izleti in predavanji. Nabirali so zdravilna ze-
lišča, različen material in pomagali p>ri nabi-
ralnih akcijah. Dopisovali so si z ranjenci,
podmladkarji in mladino zavezniških držav.
Do 18. januarja 1945 je bilo v Podmladek
RKS včlanjenih 76 šol z 559 podmladkarji.
Članarina Podmladka je letno znašala 6 lir
ali 2,50 RM. Iz akta, ki ga hrani arhiv pri
Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v
Ljubljani (fasc. 500), zvemo za stanje Pod-
mladka RKS v februarju 1945. To stanje nam
nazorno kaže naslednja razpredelnica:
V aprilu 1945 je imel Podmladek že 8583
članov.
SUka o delovanju Rdečega križa Slovenije
na osvobojenem ozemlju seveda ni popK>lna.
Omejuje nas skromno arhivsko gradivo. Na-
vzlic temu pa je orisana podoba dovolj jasen
dokaz pretresljive humanitarne akcije RKS
v najtežjih trenutkih naše zgodovine.
UPORABLJENI VIRI
Za Žensko pomočno društvo za Kranjsko od
njegove ustanovitve 1866 do združitve z Dežel-
nim pomočnim društvom za Kranjsko 1902 sem i
uporablja gradivo v fasciklih 859 in 961, Reg.
št. I, ter v fasciklih 1078 in 1386, Reg. št. II, ki
jih hrani Mestni arhiv v Ljubljani.
Za Deželno pomočno društvo za Kranjsko od
njegove ustanovitve 1879 pa do združitve z Žen-
skim pomočnim društvom za Kranjsko 1902 sem
črpala gradivo v fasciklih 859, 961, 1077 in 1387,
Reg. št. I, ter v fasciklih 1078 in 1386, Reg. št. II,
ki jih hrani Mestni arhiv v Ljubljani. Poleg tega
sem uporabljala še »Rechenschafts-Bericht iiber
die Thatigkeit des patriotischen Landes-Hilfs-
vereines fur Krain« za leto 1890, 1891 in 1892,
ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja v
Ljubljani.
Za Deželno in žensko pomočno društvo Rde-
čega križa za Kranjsko od združitve 1902 pa do
konca prve svetovne vojne 1918 sem uporabljala
gradivo v fasciklih 1391, 1685 in 1688, Reg. št. I,
ki jih hrani Mestni arhiv v Ljubljani. MimO' tega
sem dobila podatke še v naslednjih virih: »Po-
ročilo pod pokroviteljstvom njene cesarske in
kraljeve visokosti presvetle gospe nadvojvodinje
Marije Kristine stoječega Deželnega in gospej-
nega društva Rdečega križa za Kranjsko v letih
1909 do 1913« in brošurici »Kranjski Rdeči križ
v vojnim letu 1914« (Od predsednika Deželnega
pomočnega in gospejnega društva Gustava del
Cotta); oboje hrani knjižnica Narodnega muzeja
v Ljubljani. Navesti moramo še »Sonderbericht
der unter dem Allerhochten Protektorate seiner
Majestat des Kaisers und Ihrer Majestat des
Kaiserin stehenden osterreichischen Gesellschaft
vom Roten Kreuze fiir die Zeit vom 1. Marz
1916 bis 28. Februar 1917«; to posebno poročilo
je izšlo na Dunaju 1917.
Za zgodovinski pregled Rdečega križa Slove-
nije med obema svetovnima vojnama sem pre-
2. Pravila društva Rdečega križa kraljevine
gledala naslednje vire:
1. Rdeči križ — čemu je — kako deluje.
Ob 10-letnici Ljubljanskega oblastnega odbora
Rdečega križa. Ljubljana 1930.
Jugoslavije in Zakon o društvu Rdečega križa
Jugoslavije. Ljubljana 1933.
3. Pravilnik Podmladka Rdečega križa kralje-
vine Jugoslavije in Navodila za organizacijo in
delovanje Podmladka Rdečega križa. Ljubljana
1934.
4. Poročilo Dravskega banovinskega odbora
Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v
Ljubljani.
Za VI. (XIII.) redno skupščino 12. marca 1939
v Ljubljani.
5. Poročilo Dravskega banovinskega odbora
Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v
Ljubljani.
Za VII. (XIV.) redno skupščino dne 16. marca
1941 v Ljubljani.
Vse navedene publikacije za to obdobje hrani
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Gradivo za zgodovinski razvoj Rdečega križa
Slovenije na osvobojenem ozemlju sem dobila
v obsežnem fasclklu št. 500, ki ga hrani Arhiv
pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v
Ljubljani, in v naslednjih publikacijah, ki jih
hrani knjižnica Glavnega odbora Rdečega križa
Slovenije:
1. Poročilo o poslovanju Rdečega križa Slove-
nije za skupščino Glavnega odbora v Ljubljani
dne 7. aprila 1946;
2. Vestnik Glavnega odbora Rdečega križa Slo-
venije (ob 10-letnici RKS), letnik II, št 3, 1954;
3. Teden Rdečega križa 1948.
193