SADJARJI! Brez denarja vam je mogoče nabaviti si samodelne sadne škiopilnice. Prevzamem v zameno jabolka. Pojasnila pri J. Videmšek, Maribor, Koroščeva ullca 36. 914 Telave in zahfefe polfe_!€_§_____ ^ržav. Gospodarska kriza, ki je zajela gospodarstvo večalimanj vseh držav, je zadela zlasti poljedelstvo. Agrarni pridelki se ne morejo ve. v toliki meri izvažati v druge države, kot se je to dogajalo prej. Ostajajo doma, kjer njihova cena pada letno, mesečno, celo dnevno. Iz te krize prodaje je nastala občutna denarna kriza. Pomanjkanje denarja raste, kar povzroča še večje padanje cen. V tej težki krizi so agrarne države že večkrat apelirale na velike države, ki razpolagajo s kapitalom. Dobile so povečini pomoč v obliki tolažilnih besed — drugega nič. Prejšnji francoski ministrski predsednik Tardieu je pokazal nekaj več zanimanja za male države, kfležijo ob Donavi, ter je v njihovo rešitev izdelal poseben načrt, ki pa ni našel milosti v očeh Nemčije in ItaUje. Da bi njihova beseda bila glasnejša in močnej.a, so agrarne države uvidele potrebo složne besede. Tej svrhi služijo konference poljedelskih držav srednje in vzhodne Evrope. Takšna konferenca še je vršila zadnji teden avgusta v Varšavi. Tamkaj so se zbrali zastopniki Jugoslavije, Bolgarske, Rornunije, .Madžarške, Čehoslovaške, Poljske, Estonske in Latvije. Posvetovali so se o tem, kako naj bi se na najizdatnejši način pomagalo posameznim agrarnim državam, ki težko nosijo bremena sedanje krize. Poudarjali so, da je vprašanje prodaje kmetskih pridelkov tesno zvt_ano z vprašanjem kredita. Nesorazmerje med cenami poljskib pridelkov in industrijskih proizvodv je preveliko, zato ne bo težka agrarna kriza prej olajšana, dokler se to ogromno nesorazmerje^ne odpravi. Svobodnega krogotoka kapitalov danes ni in s tem se kriza še bolj poostruje. Najmanjša ugodnost, ki naj jo države-upnice podelijo državam-dolžnicam, je ta, da dovolijo pridelkom in proizvodom svojih dolžnikov razn.e . uvozne olajšave in prednosti. Konferenca je soglasno sprejela obSirno resolucijo, v kateri poljedelske države zahtevajo, naj se postopno od- stranijo ovire, ki sedaj motijo mednarodno izmenjavo . dobrin. Države-upnice naj dovolijo državam-dolžnicam posebne uvozne kontingente (določene količine uvoza), da jim tako olajšajo odplačilo njihovega dolga. Poljedelskirn pridelkom se morajo dati posebne carinske olajšav^. Organizirati se morajo tržišča poljskih pridelkov in cene teh pridelkov se morajo okrepiti. Kar se tiče finančnih vprašanj, naj bi se ustanovili posebni fondi, ki naj bi podprli kreditne ustanove držav-dolžnic, da bi ti kreditni zavodi vedno bili likvidni. Tej svrhi naj bi tudi služila posebna posojila na tujih tržiščih, tako da bi zanje jamčile druge države. — Sklepi varšavske agrarne konference so stvarni in dobri, učinkoviti in uspešni pa bodo takrat, ako ne bodo nasli pri velikih, odločujočih državah gluha ušesa. Predvsem je želeti, da o njih vodi račun velika gospodarska konferenca, ki se sestane v Stresi (v severni Italiji), da pretrese položaj srednje Evrope ter določi pomoč državam v tem delu Evrope. Dižavni prazniki in trgovine v Mariboru. — Gremij trgovcev v Mariboru razglaša, da smejo biti na praznik dne 8. septembra trgovine dopoldne odprte. Kar pa se tiče raznih državnih praznikov, opozarja gremij ponovno svoje člane, da morajo biti trgovine zaprte samo na državni praznik dne 1. decembra in na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. decembra. Vsi ostaii državni prazniki za trgovine ne pridejo v poštev. Dvodnevni tečaj za konserviranja sadja in zelenjave se vrši dne 23. in 24. septembra t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8. do 12. in od 14. do 18*ure. Udeležbo je prijaviti z dopisnico do dne 22. t. m. ravnateljstvu šole. Za nabavo potrebščin ter obrabo aparatov in strojev prispevajo udeleženke 10 Din. Sv. Bolfenk pri Središ.u ob Dravi. Preteklo nedeljo je doživel naš kraj lepo uspeli »Gospodarsko-prosvetni dan«. Udeležba domačinov je bila številna in dokazuje živo zanimanje ljudi za gospodarska vprašanja v teh težkih časih. V celoti je bilo tekom dneva sedem poljudnih predavanj za ljudstvo in sicer so predavali: dopoldne gg. živinozdravnik J. Nardin 0 svinjski rdečioi, inženir Lupša 0 izvozu naših kmetijskih pridelkov V Vzhodne dežele, R. Košar pa 0 modernem pakovanju svež. grozdja za trg. Zanimivo je Kilo tudi predavanje o zeml.jiški knjigi. Ta predavanja so bila nnmenjena moškim in odrasli mladini. Popoldne pa sta govorila ženam in dekletom voditeljica gospa Vadnjal 0 gospodinjstvu, upravitelj Iv Vadnjal pa o jetiki in zdravljenju te zavratne bolezni našega naroda. Predavatelji so se brezplačno odzvali vabilu ter v domačih in zanimivih besedah razodeli svoje misli, predloge in nasvete. Podobnih prireditev si želi Ijudstvo po prilikah še več, kajti v izobrazbi naroda je n.jegov nspeh in napredek! Na banovinski kmetijski šoli v Sv. Jurijv ob južni žel. se začne novo šolsko leto dne 10. oktobra t. 1. Radi zvišane oskrbovalnine in težkih gospodarskih razmer se letos priglaša žal manj proailcev, dočim se je prejšnja leta moralo veliko število odktoniti. Uprava je zato za,pro8ila kr. bansko upravo, da bi v interesu izobrazbe naših kmetskih sinov znižala oakrbovalnino ter upa, da bo banska uprava to prošnjo tudi upoštevala Uprava zato podaljšuje termin za vlaganje prošenj do 12. t. m. ter poziva interesente, da vlože prošnje in vse javne faktorje in denarne ustanove, dabi priskočile z delnimi prispevki domačim prosilcem na pomoč. — Uprava, ;. '..'-: Km.tijska razstava na leto.nfem Jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra obsega: a) Sliokovno-poučni kmeti.jski oddeIek. b) Sirarsko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirarske zadruge. c) Razstavo jajc. d) Čebelarsko razstavo in sejem za med. e) Zelenjadno razstavo. f) Vinsko razstavo in sejem. Ta del kmetijske razstave organizira kmetijski odbor velesejma. Kmeti.jski razstavi so priključene še: g) Razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi zivinorejska zadruga Jugomontafon. Razslnvn se je vršila 3. in 4. sept. h) Razslavo penitnine in kuncev priredi Društvo rejcev malih živali »Živalica«. Te.j razstavi sta prikljnčeni še rnzstavi ribic in ptic. Razstava traja od 3. do 12. septembra. i) Kmetijski odbor velesejma priredi dne 10. in 11. sepfembra razstavo plemenskih konj j) Ves čas razstave do 12 septembra je velika razstava poljedelskih strojev in orodja. liidosfriia umitn -Hmtt v propasf! Petletka ruskih sovjetov se je glede industrije večinoma posrečila s pomočjo inozemskega kapitala in inozemskih inženirjev. Napravili so razne važne stvari, n. pr. veliki jez na Dnepru, da se postavi tam mogočna elektrarna. V Nižjem-Novgorodu so sezidali veliko tovarno za izdelavo avtomobilov. V mestu Magnitogorsk na Uralu so začele delovati velike topilnice za železno rudo itd. V načrtu pa imajo še mnogo znamenitih reči, n. pr. jezove in elektrarne na Volgi, razne prekope med rekami, prekop med Črnim in Hvalinskim morjem, elektrarne naAngari pri Irkutsku v Sibiriji itd. Če bi v istem razmerju z industrijo napredovalo na Ruskem tudi kmetijstvo, bi bili sovjeti pač lahko ponosni. Toda tu tiči zajec. Petletka je glede kmetijstva popolnoma odpovedala in vsled tega trpi industrija in velik del države. Sovjeti so hoteli napraviti iz ruskega »mužika« komunista, ki naj bi kot suženj garal in pridno delal za državo. A ruski »mužik« noče biti konrunist in noče delati fcot suženj fcomunistom. Ruski ikmet hoče imeti svojo zemljo in to zeinljo obdelovati kakor lastnino. Tu je vzrok revščine v nekdaj bogati Rusiji. Po poročilih ruskih listov hodijo po selih oddelki »Čeke« in iščejo zrno za prehrano mest in za izvoz, da bi sovjeti dobili dobro valuto. Prebivalci pa zrno skrivajo v volčjc jame, ker nočejo stradati, v Harkovu so ječe polne kmetov radi skrivanja živeža in radi sabotaže. »Komsomolskaja Pravda« poroča, da celo komunisti fcot voditelji kolhozov skrivajo zrno in dajejo o pridelkih potvorjena poročila, n. pr. ravnateljstvo simferopolskega kolhoza je pri sestavi letnega računa vedoma zmanjšalo količino pridelanega zrna. Voditelj kolhoza Uspenske stanice, Novopokrovskega ujezda na severnem Kavkazu, je napravil tak letni račun, ki izključuje za leto 1932 vsako oddajo zrna. Letošnja letina je v Rusiji slabša kot lanska, zato prcti pomanjkanje. Da bi se Ijudstvo temu izognilo, na eni strani skriva zrno, na drugi pa krade živila na polju, pri transportih na želcznici in na ladjali. Ker se to pojavlja v velikem številu, zato je »svet narodnih komisarjev« (ministrov) na seji dne 7. 8. izdal zelo strogo naredbo proti temu. »Izvestija« in »Pravda« sta dne 8. avg. prinesli to naredbo tiskano z debelimi črkami. Vsebina dotične naredbe je ta: Kdor bi se polastil živil, ki se pošiljajo po želcznici ali na ladijah, bo vstreljen in se mu zaseže vse premoženje. Kdor bi se polastil živil v kolhozih ali zadrugah, bo tudi vstreljen. In v obeh teh slučajih se krivec ne more pomilostiti. Kdor bi nagovarjal člane kolhozov, da bi zapustili kolhoz, izgubi svobodo od 5 do 10 let in ga pošljejo v koncentracijsko taborišče. V Rusiji je torej zopet zavladalo nasilje. Sovjeti si ne znajo drugače pomagati. Po vaseh se glasi »doloj kolhozi« (proč s kolhozi)! Vsled velike revščine prebivalccv pa tudi ni varna niti državna, niti kolhozna lastnina. Revščina je v Rusiji hujša kot drugod po Evropi. Čeh dr. Jan Slavik je letos potoval po Rusiji. 0 svojih utisih iz Rusije pravi, da je tam v mestih toliko pomanjkanje živil, kakor ga pri nas (na Češkem) ni bilo niti koncem svetovne vojne. In dalje pravi: »Uverjen sem, če bi prebivalci Prage nekaj dni trpeli tako veliko pomanjkanje živil, bi naši ministri bili pobiti in člani mestne samouprave bi bili obešeni!« Prav enako se izraža nek nemški politik, ki je zadnji čas potoval po Rusiji. Vse to poroča list »Rossija i Slavjanstvo« z dne 30. julija t. 1. To naj vzamejo na znanje vsi tisti, iki boljševike občudujejo radi njihovih industrijskih podjetij, za vse drugo, kar se godi v Rusiji, so pa slepi. A. K.