VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriag:po:tamt 9020 Kiagenfurt E E tzhaja v Ceiovcu E Er$cheinung:ort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. = = ?ium)umtmnnum)tmt[m!)mmim)mmtmmmmnnmnm!ič LETNiK XXX)!. CELOVEC, PETEK, 11. NOVEMBER 1977 ŠTEV. 4$ (1839} NEDVOUMNO OPOZORiLO V BEOGRADU: Države morajo izpohjevati vse mednarodne obveznosti ki sojih sprejeie do narodnostnih manjšin Manjšinsko vprašanje kot vaien eiement miru, varnosti in sodeio-vanja med narodi in državami je bito obravnavano že pred dvemi ieti na heisinški konferenci o varnosti in sodeiovanju v Evropi ter so biia — predvsem po zasiugi jugosiovenske deiegacije — tozadevna dotočiia sprejeta tudi v skiepno iistino. Prav tako pa je o tej probiematiki vedno spet govora tudi na sedanji beograjski konferenci, kjer predstavniki 3$ držav ocenjujejo dosedanje izpoinjevanje v Heisinkih prevzetih obveznosti ter iščejo poti in možnosti, da bi načeia, za katera so se sporazumeti pred dvemi ieti, razvijaii še naprej in jih izvajati v vsakdanji praksi. OBVESULO V soboto 12. novembra 1977 s pričetkom ob 9.30 uri bo v ceiovški Deiavski zbornici (1. nadstropje, dvorana iV) juhitejni občni zbor Zveze koroških partizanov Občni zbor bo ietos v znamenju fridesetietnice obstoja in deiovanja naše borčevske organizacije. Deiegati in gostje so prejeii pismena vabiia. Odbor Slovenci v Italiji Posebno važnost tudi v sedanjih razpravah v Beogradu polaga no manjšinsko problematiko Jugoslavija, ki se pri tem lahko sklicuje na svojo tozadevno prakso, ki jo splošno priznavajo kot vzorno za druge države. Tudi v razpravi o človekovih pravicah je jugoslovanski delegat Silvo Devetak prejšnji teden obširno spregovoril o vprašanju manjšin, ki je naglasil, da je z uresničevanjem človekovih pravic organsko povezano tudi vprašanje pravic širših skupin ljudi, oziroma narodnostnih manjšin, glede česar vsebuje sklepna listina jasna in obdelana stališča^ Devetak je najprej še enkrat raz-iožil načelna izhodišča Jugoslavije, kar zadeva človekove pravice v sklopu deklaracije o načelih, ki naj Napisna akcija v čigavi režiji? V zadnjih dneh oziroma nočeh je prišio do ponovnih napisnih akcij, ki so zajeie razne kraje v Podjuni, ziasti v okoiici Piiberka in ob Kiopinjskem jezeru. Tako na javnih posiopjih kakor tudi na zasebnih zgradbah so neznanci napisati razna gesia, katerih ,izpoved* je segata od zahtev po izpoi-nitvi čiena 7 preko groženj koroškemu Heimatdienstu in dežeinemu giavarju Wagnerju pa do pozivov .na pomoč" RAF (to je organizacija zahodnonem-ških teroristov) in iRA (to je teroristično kriio irskega osvobodiinega gibanja). Prav z ozirom na vsebino in s tem seveda tudi na namen akcije tokrat nikakor ni jasno, kdo je v ozadju, komu naj bi koristita in komu naj bi biia v škodo. Obe osrednji organizaciji koroških Siovencev sta že ob raznih pri-toinostih nedvoumno izjaviti, da od-ktanjata terorizem kot sredstvo boja za pravice siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem odnosno za dostedno tzpoinitev vseh dotoči) čiena 7 državne pogodbe. V tuči tega jasnega sta-)išča se zato vsiijujejo tudi pomisteki gtede tega, v katerih krogih je treba tskati pobudnike in avtorje zadnjih akcij. Tega mnenja je tudi ceiovški dopisnik ijubijanskega Deia, ki svoje poročiio o akciji zakijučuje z ugotovitvijo: „Giede na gesia, ki se spogie-dujejo s terorizmom, bi bito moč skie-pati, da jih nikakor niso pisaii prija-teiji koroških Siovencev in njihovega boja." Ne giede na vse to pa tudi zadnja akcija — hote aii nehote — opozarja "a nekaj: na dejstvo, da manjšinsko vprašanje ni rešeno in da tozadevna doiočiia pogodbe niso izpoinjena — to kažejo zahteve po izpoinitvi čiena 7, pa tudi nevarno poigravanje z mi-!iijo na terorizem je možno samo tam, Mer nerešena vprašanja predstavijajo žarišče sporov in nemirov. veljajo v odnosih mod podpisnicami, in nato opozoril na jugoslovansko prakso in teorijo obravnavanja pravic manjšin. Pri tem je navedel, da narodnosti v Jugoslaviji uživajo vse pravice kot vsi jugoslovanski narodi, tako na gospodarskem, političnem in kulturnem ter drugih področjih, ne glede na njihovo število; propagiranje in širjenje nacionalne neenakosti ali kakršnokoli podpihovanje narodnostne, rasne ali verske nestrpnosti pa je protiustavno in kaznivo. .Zato je za Jugoslavijo, njeno angažiranje v dvostranskem, v evropskem in svetovnem merilu, to je v okviru Združenih narodov in na druge načine — pri krepitvi pravic manjšin, s sodelovanjem med državami in z izboljševanjem obstoječih določi) v mednarodnih instrumentih, ki se tičejo teh vprašanj, načelna zadeva," je dejal Devetak in poudaril pozitivno vlogo manjšin v mednarodnih odnosih kot dejavnika zbliževanja. .Temu na- sproti pa poiitika asimiiacije in nespoštovanja pravic narodnostnih manjšin predstavijo stvarno oviro za razvoj odnosov in sodeiovanja med državami, ziasti sosednjimi, pa tudi širših mednarodnih odnosov v regiji, kjer manjšine živijo." Jugoslovanski delegat je potem konkretno spregovoril o manjšinah v sosednjih državah ter naglasil, da je Jugoslavija utemeljevala svoje odnose s sosedi vselej na načelu spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti ter nevmešavanja v notranje zadeve. Ob tem je opozoril tudi na govor predsednika Tita v Helsinkih leta 1975, ko je glede nedotakljivosti meja izrecno ugotovil: Tu želim slovesno potrditi, da smatra moja država to načelo za obvezno tako zase kot za svoje sosede, kar zadeva obstoječe meje, določene bodisi z mirovnimi pogodbami ali z drugimi veljavnimi mednarodno pravnimi instrumenti, ki so jih podpisale vlade Jugoslavije in nekaterih njenih sosed ali pa one skupaj z vladami drugih držav. .izhajajoč !z fega," je dejal Devetak, .smo gioboko prepričani, da je odprtost meja za svoboden pretok ijudi, idej, dobrin in tako datje najboijši način tudi za ustvarjanje pogojev za nemoten razvoj narodnostnih manjšin ob vzajemnem zaupanju in vsestranskem sodeiovanju." Pri tem je opozoril na pomen osimskih sporazumov, s kate- (*Dg/je ng #. strgMi) spominjajo vlado Predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so pred nedavnim poslali predsedniku italijanske vlade Andreottiju skupno pismo, s katerim so ga spomnili na obljube, ki jim jih je dal letos avgusta, ko je v Rimu sprejel delegacijo Slovencev. Takrat so mu Slovenci izročili zahtevo po sprejetju globalnega zaščitnega zakona, in sicer v roku, ki ga predvideva osimski sporazum za rešitev vprašanj slovenske skupnosti, predsednik Andreotti pa je delegaciji zagotovil, da bo dat pismen odgovor in da bo poskrbel za ustanovitev komisije pri predsedstvu vlade za ureditev teh vprašanj. Ker pa doslej ni bilo pismenega odgovora niti glasu o kakšni komisiji, so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti prejšnji teden predsednika Andreottija spomnili na dane obljube. V pismu posebej opozarjajo tudi r.a obljub- na dane obljube Ijeno komisijo in poudarjajo, da bi bilo pred sestavo komisije primerno predhodno posvetovanje s predstavniki slovenske manjšine, ki bi lahko s koristnimi in stvarnimi nasveti pripomogli k sestavi komisije same. .To bi bil prvi izraz namena," je rečeno v pismu, .da se manjšina obravnava kot subjekt in da je aktiven tvorec pri pridobivanju in zagotavljanju njenih pravic." Predsednika vlade opozarjajo na nevzdržno stanje slovenske narodnostne skupnosti ter naglašajo, da je zato potreben nujen poseg. Pri tem omenjajo konkretne primere iz zadnjega časa, ko lokalni (orumi niso upoštevali zahtev Slovencev: tako je npr. nadzorni organ avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine prav v tistem času, ko je predsednik Andreotti sprejel slovensko delegacijo, zavrnil sklep tržaškega pokrajinskega sveta o uvedbi rabe slovenščine na sejah izvoljenih pokrajinskih organov; deželni svet pa je odklonil predlog o ustanovitvi avtonomnega šolskega okraja za šole s slovenskim učnim jezikom. Na podlagi teh ukrepov Slovenci ugotavljajo, da .pomanjkanje pozitivnih norm, ki bi državljanom slovenske narodnosti zagotovile zaščito, enakopravnost z ostalim prebivalstvom in ki bi preprečile nove diskriminacije, predstavlja torej pretvezo, da se slovenski skupnosti odrekajo njene pravice". Zato je nujno potrebna rešitev tega vprašanja. Erklarung Wir haben in unserer Ausgabe vom 19. 8. 1977 auf Seite 1 einen Artiket veroffentlicht, der unter anderem den drei Karntner Tageszeitungen ais .journaiistische Heilige Dreieinigkeit in Karnten" den Vorwurf macht, kunstvoil den Eiterherd der Untole-ranz gegen die Karntner Slowenen zu pflegen. Weiters wird der Vor-wurf der demagogischen Verlogen-heit erhoben und der Vorwurf, die Wahrheit mit stinkenden Liigen aus-zuioschen. Wir ziehen diese haltiosen Beschul-digungen mit Bedauern zuriick und entschuldigen uns hiefur bei der „Sty-ria Steirischen Verlagsanstait" als Ei-genttimer und Herausgeber der Karntner Ausgabe der .Kleinen Zei-tung". Dvojna merila zunanjega ministra dr. Pahra Ng tisbovni bon/erenci, bi jo je ime/ tg teden ng DKMgjg, je ZMngnji minister dr. Wi//ibg/d Pgbr med dr%g;'m govori/ tndi o mg^jš/Ms^i pro/?/emgti^i. Pove-dg/ Mi nieesgr novegg, MgsprotMO, pongv/jg/ je v bistvK /e tisto, /Mr so on iM drggi gvstnjsb; po/itibi že vedMo de/g/i v mgMjšiMs^em vprgšgnjn.' Kve/jgv/jg/ je ZMgMg ng-če/g dvojnih meri/ — Mg eMi strgMi mgMjšiMe v Avstriji, Mg drngi strgMi gvstrijsbg mgMjsiMg v /tg/iji. Ao je odgovgrjg/ Mg vprgšgnjg, g/i so treMKtMo med Avstrijo iM /ggos/gvijo bgbšni pogovori o s/oveMs/?em vprgšgnjn, je miMister Pghr dejg/, dg treMKtMo med obe-mg držgvgmg Mi nobenih MrgdMiZ) iM tndi Me po/grgdMi/^ pogovorov o tem vprgšgnjn. Agbor bg di hote/ nteme-/jiti Mepotre/most tg^iZ< pogovorov, je še pondgri/, dg je Avstrijg z zgbonom o MgrodMiZ? sPgpiMgZ) izpo/Mi/g svoje tozgdevMe obveznosti iz držgVMe pogodbe. 5 tem pg je miMister Pghr v resMici sgmo odbri/ vzroke, zgbgj treMMtMo med obemg držgvgmg Mi tgbib pogovorov; nehote je prizMg/, bdo Mosi krivdo iM odgovor-Most, dg so odMosi med Avstrijo iM /ggos/gvijo obremenjeni s težbo hipotebo MerešeMegg mgMjšiMS&egg vprg-šgMjg. Agjti svojg zgtrdi/g, dg je Avstrijg svoje obvez-Mosti izpo/Mi/g, je sgm postgvi/ Mg /gž, bo je v isti sgpi govori/ o zgdMjiZ? „^gmpgMjgZ;" Mg Aoroš^em iM s tem očitMo mis/i/ demoMstrgtivMg opozori/g borošbib $/o-veMcev Mg MerešeMo mgMjšiMtZm vprgšgMje iM Mg neiz-po/MjeMi č/en 7 držgVMe pogodbe. AZinistrovg izjgvg, dg tgbe „Z?gmpgMje" Me koristijo Miti s/oveMsZd MgrodnostMi sbnpnosti Miti odMorom med obemg držgvgmg, pg ze/o jgsMO bgže, dg merodgjm' gvstrijsbi dejgvrdZd treMKtMo sp/oZ) Mišo dostopMi bg-^rŠMt%o/i pobndi zg resnično reševgMje mgMjšiMS&egg vprgšgMjg po dnthn iM črbi č/eng 7, mgrveč hočejo vztrg-jgti Mg sedgnji .Kreditvi" b/jnb temn, dg /e-tg pomeMt' eb/gtgntno kršitev držgVMe pogodbe. Povsem drKggČMg sfg/iščg pg je zgstopg/ minister ZGhr, bo je govori/ o jnžnotiro/sbem vprgšgnjn. Prizng/ je, dg je Žtg/ijg po njegovem obisbn v Aimn sicer nebg; Mgprgvi/g, todg ostg/g je nerešeng še ce/g vrstg vprg-šgnj med temi predvsem vprgšgnje eng^oprgvMosti nem-š^egg jezi^g v sodstvK in Kprgvi. Govoriti o ce/i vrsti nerešeni/? vprgšgnj, ^o vendgr ves svet ve, pg/:o dg/eč je nresničeng dejgns^g eng^o-prgvnost ng /nžnem Tiro/s^em — in to ce/o prizngjo sgmi /nžni Piro/ci — je vse/tg^or mg/o endno. Ne sgmo endno, mgrveč povsem nergZKm/jivo in ngrgvnost nezg-s/išgno pg se to s/iši, če tg&o govori tisti minister PgZ?r, Z?i o/? isti pri/ožnosti v očitnem ngsprotjK z resničnim po/ožgjem zgtrjnje, dg je Avstrijg izpo/ni/g svoje obveznosti g/ede mgnjšin — čeprgv morg bot pristojni minister dobro vedeti, dg te obveznosti ne sgmo dg niso izpo/njene, mgrveč dg se je po/ožgj mgnjšin s sedgnjo .rešitvijo" ce/o bistveno pos/gbšg/, ne ngzgdnje tndi ng področjn s/ovensbegg Krgdnegg jezibg v sodstvK in Kprgvi, ber je Avstrijg tozgdevng jgsMg do/oči/g č/eng 7 pre/Knbcionirg/g v srgmotno jgrso. Ao je tgjnib Z30 inž. Pe/ibs Wieser v izjgvi zg tisb bomentirg/ izvgjgnjg ministrg Pgbrg, je med drKgim meni/, dg si gvstrijsbg dip/omgcijg izstgv/jg s/gbo spri-čevg/o, ber rgvng povsem pgsivno, čeprgv je povsod, bjer se pojgvi ng medngrodni rgvni, bonjrontirgMg z opozori/i ng neizpo/njevgnje držgvne pogodbe. Dodg/ je, dg bi bi/o od gvstrijsbe dip/omgcije to/ibo bo/j pri-čgbovgti bonbretne pobgde, ber ne gre /e zg ngvgden spor, mgrveč zg bistveno vprgšgnje, bi vp/ivg ng ce/o-vitost odnosov med Avstrijo in /ggos/gvijo. 5/gbo spričevg/o pg si izstgv/jg Avstrijg predvsem tndi s svojo prgbso dvojnih meri/, bi jo vedno spet Kve/jgv-/jg v svoji mgnjšinsbi po/itibi/ Cesta skozi Karavanke naj bi biia dograjena do ieta 1983 PREDLOG JUGOSLAVIJE MA KVSE: Leto 1980 !eto kuiture za boijše spoznavanje med narodi Ma :edanji konferenci o varno:ti in :odetovanju v Evropi (KVSE), ki ob :odeiovanju deiegacij iž 3$ držav poteka v Beogradu, :o biii poieg izčrpnih razprav o posameznih vprašanjih izneseni tudi raziični pred-iogi, kako bi načeia, zajeta v heisinških skiepih, v bodoče konkreti-ziraii in praktično izvajati v odnosih med narodi in državami. Taki prediogi se nanašajo na vprašanja gospodarskega sodetovanja kakor tudi na vojaška vprašanja ter probiem varnosti. Jugostovanska deie-gacija pa je sprožita zanimivo pobudo, ki zajema področja stikov med tjudmi, izmenjavo informacij ter sodetovanja na področju kutture in izobraževanja. Po jugostovanskem prediogu naj bi teto 1980 progtasiti za teto kutture oz. kutturnega sodetovanja. Glavni citj te akcije je spodbuditi še uspešnejše uresničevanje tozadevnih sktepov heisinškega dokumenta ter vsebuje jugostovanski predtog tudi vrsto konkretnih za-misii o razširitvi dvo- in večstranske dejavnosti držav udeieženk KVSE na področju kutture, znanosti in izobraževanja, pri čemer se naj to sodetovanje ne bi omejevato na Evropo, marveč opozarja Jugosiavija na koristnost kutturnega odpiranja tudi do drugih detov sveta za botjše spoznavanje kutturnih zaktadnic narodov. Ko je raztagat predtog, je vodja jugostovanske detegacije Mitorad Pešič nagtasit, da ima kulturno sodetovanje žeto pomembno funkcijo povezovanja med narodi. Med drugim obsega jugostovanski predtog organiziranje dnevov radia in tetevizije, dokumentarnih in informativnih fitmov, izmenjavo razstav za zagotovitev širšega pristopa do najpomembnejših det kutturnega in umetniškega ustvarjanja, skupne radijske in teievizijske programe, potujoče razstave knjig, znanstvena srečanja o medsebojni povezanosti in vptivu evropskih kuitur in števiine druge prireditve. Jugostovanski predtog je med udeteženci beograjske konference natetet na ugoden sprejem, več detegacij pa je napovedato, da bodo pripravite tudi svoje pobude oziroma dopoinitve jugostovanskega predtoga. Ne more soditi drugih kdor sam tepta pravice in svoboščine Na Dunaju je bilo te dni sporočeno, da so že v teku priprave za ratifikacijo avstrijsko-jugoslo-vanske pogodbe o skupnem projektiranju, gradnji, vzdrževanju in obratovanju cestnega predora skozi Karavanke. S tem bo prižgana .zelena luč" za začetek del pri velikem podvigu, ki naj bi bil uresničen do srede leta 1983, ko bi po cesti skozi Karavanke zapeljali prvi avtomobili. Meddržavna pogodba o skupni gradnji karavanškega predora je sad večletnega dogovarjanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Treba je bilo premostiti številne ovire in težave, ne nazadnje tudi najrazličnejše .pomisleke" politične narave, s katerimi so določeni krogi na Koroškem do zadnjega skušali preprečiti izgradnjo cestnega predora. Vendar pa so Karavanke takšna ovira za razmah sodobnega cestnega prometa, da so končno morali prevladati vidiki, ki so se ravnali po širokih mednarodnih potrebah in interesih. Karavanški predor bo povezal bodočo karavanško cesto A 11 na avstrijski strani ter avtocesto A 2 od Karavank preko Ljubljane do Zagreba. Taka povezava je izrednega pomena z ozirom na mednarodni promet tako glede nadaljnjega razvoja turizma kot še posebej gle- de ugodnejših gospodarskih povezav. Ravno gospodarski računi pa so tudi pokazali, da je naložba v karavanški predor povsem umestna. Po sedanjih ugotovitvah naj bi gradnja predora stala 2,1 milijarde šilingov. Avstrija in Jugoslavija naj bi prispevali nevračljivo po 20 % te vsote, to je 400 milijonov šilingov za vsaka državo-pogadbenico; ostala sredstva pa bi poskrbeli v obliki mednarodnih posojil, pri čemer bi se morala Jugoslavija pogoditi za potrebe obeh držav. Stroške gradnje si bosta državi delili na polovico; isto velja tudi za poznejše dohodke (za vožnjo skozi predor bo treba plačati ,predornino", ki bo predvidoma znašala okoli 100 šilingov na vozilo), vendar bo Avstrija del svojih dohodkov prepustila Jugoslaviji za odplačevanje mednarodnih posojil. Predor, ki se bo na avstrijski strani začel zahodno od železniške postaje v Podrožci in na jugoslovanski strani na Belem polju pri Hrušici, bo meril 7,6 kilometra — od tega bo na avstrijsko stran odpadlo 4,3 kilometra in na jugoslovansko stran 3,3 kilometra. V predoru bo sprva speljana dvopasna cesta, medetem ko bi za drugo „cev" predora poskrbeli šele takrat, ko bi bilo to bolj potrebno. Zmogljivost predora bo namreč že po dograditvi prve (aze znašala 1800 vozil na uro v obeh smereh, vendar predvidevajo, da bo prvo leto zapeljalo skozi predor le okoli 4500 vozil in da se bo promet šele proti letu 2000 zvišal na okoli 8000 vozil dnevno. Vzporedno s pripravami in poznejšo gradnjo karavanškega predora pa bodo morali v obeh državah poskrbeti tudi za izgradnjo povezav z ostalim cestnim omrežjem. Na avstrijski strani gre za dograditev turske in junže avtoceste, na jugoslovanski strani pa za trans-jugoslovansko avtocesto Bratstva in enotnosti, katere slovenski krak nosi ime tlirika. V obeh primerih so to podvigi, ki bogo zahtevali še velikanske vsote denarja in je zato razumljivo, da tozadevne načrte morejo uresničevati le po etapah. Vsekakor pa bo dograditev karavanškega predora ogromnega pomena za izboljšanje cestnega prometa med obema državama in v širšem mednarodnem merilu. Pred tedrd je drž