Z6^/, •imb uMmm 9 prečiste Device. Bratam in sestram Marijniga presvetiga Serca z oziram na poddružnico te bratovšine p r i Z dovoljenjem visokočastitljiviga Ljubljanskiga Škofijstva. V LJUBLJANI 1854 . Naprodaj pri Matiju Gerberju. . Xektere besede O d 9i ar. sgr v a,š Zveličar je rekel, kjer sta dva ali kjer so trije v njegovim imenu zbrani, de je on sam v sredi med njimi (Mat. 18, 20). On je obljubil, de bo take zedinjene proš- nje Bog uslišal, naj ga prosijo, kar koli hočejo. Take družbe in edinstva so pobožne bratovšine, v kterih se jih na tavžente in milione sklepa, de bi z združeno molitvijo, z lepimi zgledi, pogostnišim in pobožnišim prejemanjem svetih zakramentov veči moč dobili, in se kakor v sveti vojski zoper svoje sovražnike: ■posvetnost, mesenost in satana vzdignili, in jih s premagovanjem samih sebe premagali, ukrotili in pod Božjo postavo podvergli. 1 4 Posvetni ljudje se vneštevilne družbe sklepajo, de bi kej dobička spravili, nekaj malo lažnjiviga veselja vžili; cele trope se jih podi na ples, svojo nenasitljivo poželji- vost past; drugi tavajo v pregrešnih dru- šinah od pivnice do pivnice in si išejo to- varšev, ž njimi vred nesrečnimu maliku, trebuhu, streči. Z brhkostjo v sercu mo¬ ramo viditi, de se hudovoljni sinovi ker- šanskih staršev celo pred Božjimi hišami v trope zbirajo in norčujejo, v tem ko bi mogli v cerkvi živiga Boga moliti, ali Božji glas zveličanja poslušati. V cerkvi se skrivnosti gode, pred kterimi angeli trepečejo, se beseda Božja razlaga, ktera je studenec večniga življenja, in ti ne¬ srečni v celih trumah terdovratno ta visoki dar sprave zaničujejo , kakor nekdaj na gori mertvaških glav uni pod križem, ki so se zaničljivo na križ v terpečiga Zve¬ ličarja ozerali, se mu posmehovali in vanj pljuvali. Zakaj bi se tedaj kristjanje svete volje ne zbirali v svete družbe, v kterih si ka¬ kor bratje in sestre nasproti pomagajo, 5 tiste čednosti ohraniti in perdobiti, ktere so nar hujšim nevarnostim podveržene, za keršansko popolnamost si prizadevati, in ubogim v greh pogreznjenim dušam po¬ magati iz njih nesreče ? Pomočki k tem bogoljubnim namenam niso nobeni drugi, kakor tisti, ki jih sveta Cerkev perporočuje , namreč: molitev, podučevanje in spodbudovanje, preje¬ manje svetih zakramentov, klicanje Ma¬ rije in svetnikov, lastno zatajevanje i. t. d. De tedaj pobožne bratovšine duhu ker- šanstva niso nasprotne, ampak njemu čisto in popolnama permerne in vgodne, se že iz rečeniga vidi, še bolj pa od tod, ker so bratovšine od svete keršansko-katoliške Cerkve sprejete, poterjene in priporoče- vane. Cerkev je bratovšine dobro preiskala in preudarila, jih z obilnimi duhovnimi do¬ brotami obdarovala in nektere zmed njih v matere-bratovšine ali poglavitne bratov¬ šine povzdignila. Matere bratovšine imajo oblast, poddrušne bratovšine napravljati, jih sebi perdruževati, in jim ravno tiste 6 duhovne dobrote deliti , ktere same od svete Cerkve imajo, kar se zgodi s ško¬ fovim pervoljenjem tistiga kraja. Tako, postavimo, ima mati bratovšina Marijniga neomadežaniga Serca v Parizu na Fran¬ coskim silo veliko poddružnih bratovšin po vsim svetu. Ako bi se komu čudno zdelo, de je toliko bratovšin, naj pomisli, de ni nobe¬ den vabljen, se v vse bratovšine zapisati; kolikor več pa je pomočkov za razločne okolišine in mnogotere potrebe razločnih ljudi in časov, toliko bolj se razodeva ne¬ skončna ljubezen in neizmerno usmiljenje Pastirja, kteri ne jenja iskati in zveliče- vati, kar je zgubljeniga. Svet se ne per- toži kmalo zoper mnogotere razveselje¬ vanja in kratkočase, tudi so mu ljube in drage razločne jedi in pijače; zakaj bi pa duši ne pervošil mnogoterih pomočkov , s kterimi se zamore v dobrim ohraniti in po- terditi, v ljubezni Božji rasti, ali tudi drugim k temu pripomoči ? Dobro je pa treba vediti, de bratov¬ šine niso nikakoršne čednosti samo na sebi, 7 ampak le perpomočki k čednostim. Ysak dobro ve, ko bi kdo tudi v veliko bratov- šinah zapisan bil in vse obmolil, ako bi pa v smertnim grehu živel, de bi ga vse to ne moglo od pogubljenja oteti. Bratov- šine imajo biti pomočki k zatajevanju sa- miga sebe, k ponižnosti, p o ter p e» Ijivost i, čistosti, zvestima spolnovanju dolžnost svojiga stanu, k pokoršini, k ljubezni do Boga in bliinjiga, k pokori grešnikov. In taki pomočki so one tudi v resnici, ka¬ kor so se ob vsili časih poterdile. One so perpomočki, ki jih sveta Cerkev sicer ne tirja, vender pa perporočuje, ki k zveli¬ čanju sicer niso potrebni, vender pa ko¬ ristni in perpomogljivi; torej je tudi spol- novanje njih postav radovoljno in nikogar pod greham ne veže. Kar sploh od bratovsin velja, to velja tudi posebej od bratovšine Marijniga pre- svetiga, neomadežaniga Serca. Njen sad, spreobernjenje brezštevilnih grešnikov, nar bolje spričuje njeno dobroto. 8 Začetek in namen matere bratovšine Marijniga presvetiga Serca. Začetek te bratovšine je bil pri Marii Devici, imenovani Zmagovavki, v mestu Parizu na Francoskim. Mož, kteriga je bila previdnost Božja k temu odmenila, je duhovni pastir tiste cerkve, gospod Difriš- Deženet, ki zdaj, ko se te bukve pišejo, še živi. Desiravno je prečudni začetek te bratovšine že v družili slovenskih bukvah razložen, je vender k namenu potrebno, ga tudi tukaj ob kratkim razložiti. Duhovnija (Tara) Marije Device Zma- govavke je sredi velikiga mesta Pariza, vsa obdana z glediši in hišami za posvetno razveseljevanje. Od 1830. do 1840. leta je bila ognjiše vsili prekucij in vse gnusobe. V tacih okolišinah je bila merzlota in celo sovraštvo do svete vere toliko naraslo, de se duhovni v svoji lastni duhovmi niso smeli v duhovski obleki perkazovati. Farna cer¬ kev je bila tudi o naj vikših praznikih pušavi podobna; šteje namreč duhovnija do 9 27 tavžent ljudi, vender je bilo v letu 1835 le samo 720 svetih hostij razdeljenih. Gnusoba je bila tolika, de so tudi na pragu smerti svete zakramente zaničevali. Ves trud in vse prizadevanje, delo in molitev gorečiga in pobožniga pastirja takimu merzlimu in posvetnimu življenju ni moglokej. Nejevera in pregrešno življenje seje tako močno razširjalo, de je bilo viditi, kakor de bi za bolezen teh duš nobeniga zdravila več ne bilo. Gospod pa se je vender usmilil, je odperl zaklade svoje gnade, in jel to ne¬ rodovitno pušavo obdelovati. Pomoček k temu svetim« namenu je bilo obnovljenje bratovšine Marijniga presvetiga Serca. Začetnik sam od tega takole piše: „3. grudna 1836 sim svete skrivnosti obhajal na altarju, kteriga sim od tistihmal prečastitimu in neomadežanimu Sercu po¬ svetil. Moje serce je bilo v spominu pre- žalostniga stanu meni zročenih duš in pet- letniga prizadevanja brez sadu — v nar globokejši bolečino zatopljeno. Kar me misel navda, svojo duhovnijo presvetimu 10 in n eomadešanimu Marijnimu Sercu po¬ svetiti, de bi se po njeni prošnji spre- obernjenje grešnikov doseglo. To misel siin kakor razmišljenje iz glave izbil, ker se mi ni nič permerna zdela. Pa spet se je povernila, in se mi je pri vsem naspro¬ tovanju do predglasja — sanktusa — vri- novala. To vedno vsilovanje mi je težavo, nepokoj in razinišljevanje delalo, sim bilža- lostin in sim Boga prosil, me te misli po- polnama rešiti, de bi zamogel brez motenja sveto opravilo opravljati. Bil sim res re¬ šen. Se le h koncu zahvale se me je ta misel spet lotila, in pa tako živo, de so bile vse moje moči vanjo obernjene. Pre- mišloval sim po vsih straneh, pa zdela se mi je ta misel le nekako poverimo, skriv¬ nostno pobožnikarstvo, ki bi bilo nepri¬ merno, duhu vredne misli in sercu pokoj dajati. Vse prizadevanja pa, se tega zne¬ biti, so bile zastonj, in utrujen nasprotvanja, sim se podal. Moje pervoljenje tedaj ni bilo radovoljno, ampak persiljeno in brez zaupanja. Mislil sim si: „Je vender le pobožnost k Marii Devici, ki utegne dober 11 nasledek imeti; bom poskusil/ 1 — Ivo v svoje stanovanje pridem, sim jel postave bratovšine spisovati, vender še zmiraj z namenam, se te misli znebiti. Postave so bile kmalo skupaj. Tako je/‘ ,,Ne tedaj jest sim začetnik matere bra¬ tovšine, Bogu samimu gre čast in hvala, ker moj duh in moje serce nista imela nič tistih lastnost, ktere bi me bile k temu početju naklonile. Ravno nasprot, moram Boga in Marijo odpušenja prositi in spoz¬ nati , akoravno sim otrok Marije in od perve mladosti navajen, jo za nar Ijubez- nivši mater ljubiti in častiti, de pa vender na češenj e njeniga presvetiga Serca nisim nikoli mislil i. t. d.“ iO. grudne duhovni pastir postave bra¬ tovšine vikšimu škofu v poterditev zroči, in dobi privoljenje, pobožnost naslednji dan — 3. nedeljo v Adventu, začeti. Oznani tedaj po pridigi, de bo zvečer ob sedmih opravilo v ta namen, de bi od Božjiga usmiljenja na prošnjo Marijniga Serca spreobernjenje grešnikov sprosili, in opomni pričujoče, de naj bi peršli.— Bilo je pričujočih le malo, IS in ni bilo upanja, de bi se to naznanilo dalje razširilo, ker so ljudje le od denara in kratkočasov govorili, ne pa od tega, kar se je v cerkvi godilo. Torej duhoven žalostin gre z leče. Bog pa mu serce po- terdi, ko se namreč v žagrad verne, pri¬ deta za njim dva štacunarja, ki jih sicer ni bilo v cerkvi viditi, se spovesta in sta od tistihmal dobra kristjana. Ona sta bila začetek Božjih usmiljenj in neštevilnih gnad, ktere je bil Gospod tej bratovšini prihranil. Popoldne se začne pobožnost z večer¬ nicami Matere Božje. Pričakoval je du¬ hovni pastir kakih 50 do 60 ljudi, prišlo jih je pa 400 do 500. Le o nar večih praznikih jih je bilo toliko v cerkvi. Pri večernicah so bili ljudje mirni, pa merzli in vnemami. Ko pa duhoven po¬ tem namen in postave bratovšine razklada, so se močno vneli in jeli svoj nesrečn dušni stan čutiti. To se je zlasti pri lita¬ nijah pokazalo, ker so besede: „Pribeža- liše grešnikov , C£ in v Z*anesi nam o Go¬ spod,“ ljudje sami iz svojiga nagiba tri¬ krat zaporedama ponovili. 13 Duhovna, ki je pred sv. Rešnjim Te- lesam klečal, take znamnja skesanja moč¬ no v serce ginejo, začne k Materi Božji zdihovati, de naj reši te uboge grešnike, ki jo svoje pribežališe imenujejo, in de naj sprejme to bratovšino pod svojo hram¬ bo. V znamnje pa, če je to Bogu dopad¬ ljivo, poprosi natihama za spreobernjenje nekiga velikiga terdovratniga grešnika in obljubi, de bo drugi dan v Marijnimu imenu k njemu šel. Ta mož je bil še minister kralja Lu- dovika XVI., spačen z nauki napčnih mo¬ drijanov, že 80 let star, in od svojiga petnajstiga leta čisto brez vsake vere. Bil je že slep in skoz več mescov bolan, ven- der od sv. zakramentov nič ni hotel slišati; že desetkrat je duhoven k njemu priti sku¬ šal, pa ni bilo perpušeno. Tudi zdaj, 12. grudna, so ga hotli odpraviti, ali duhoven ni hotel odstopiti in je silil, de ga morajo k bolniku pustiti, kar se je tudi res zgo¬ dilo. Ko nekoliko prijazno spregovorita, reče bolnik: „Gospod oče, blagoslovite Ciegnajte) me, prosim vas ! & — Ko mu to 14 željo spolni, reče bolnik: „ O kako dobro mi de vaše obiskanje! Viditi vas ne mo¬ rem, pa vašo pričujočnost čutim. Odkar ste per meni, čutim mir, pokoj in serčno veselje, kakoršniga še nisim imel.“ Lahko ga je bilo tako omečeniga k spovedi v na¬ praviti, kar seje tudi precej zgodilo. Živel je še do 10. mal. travna v veliki spokor- nosti, ljubezni do Boga in zaupanju na Božje usmiljenje. Čemu drugimu, kot mo¬ čni prošnji Marije Device je to spreober- njenje perpisovati ? Spreobernjenje tako terdovratniga grešnika je bilo očitno spri- čevanje, de je djanje in prizadevanje te vnovič zbujene bratovšine Bogu dopadljivo. To se je tudi v kratkim pokazalo. Kmalo se je v tisti duhovmi vse spreme¬ nilo; ljudje so začeli lepši živeti, k Božji službi pridniši hoditi, svete zakramente prejemati in godile so se prečudne spre- obernjenja. *) Permeri : „Handbuch zuin Gebrauche d. Mitgl. der Erzbruderscb. d. heil. und unbefl. Herzens Maria.“ Vom Dufriche Desgenettes. Ein- siedeln 1843. Tudi: „Annalcn d. Erabrud.“ 15 Iz prejemanja svetih zakramentov za velikonočni čas se vidi nagla in velika sprememba. Zmed 26 do 27 tavžent ljudi tiste duhovnije jih v letu 1835 o veliki noči ni bilo več kot 720 per sv. obhajilu. Toliko je bila vera opešala. V letu 1838 pa jih je prejelo že 12 tavžent velikonočno sv. obhajilo, in čezdalje je bilo bolje. Pa ne le samo od dušnih, tudi od telesnih bole- zin je bilo njih veliko čudama ozdravljenih. Zavoljo tako obilniga sadu ta bratovšina ni bila v Rimu le samo poterjena, ampak z razpisani od 24. mal. serpana 1838 tudi v poglavitno ali mater-bratovšino povzdig¬ njena, ki ima oblast, po vsim svetu pod- drušne bratovšine imeti. Neizrečeno naglo se je ta bratovšina Jio Francoskim in po vsim svetu razširila. Že v 2 letih je bilo samo v Parizu 58962 va-njo zapisanih in imela je tudi drugod že 187 poddružnic ali pridruženih bratovšin. Od vsili strani so terdovratne grešnike v molitev materi-bratovšini perporočevaii, in velikrat so bili že tisti dan neutegama ome¬ čem, ko se je molilo za nje, in so bili v 16 molitev bratam in sestram perporočeni. In verni, kjerkoli so od te bratovšine slišali, so jo veseli sprejeli. Misionarji so jo med divjaki napravljali, ki so jih spreobernili in sprosili so z njo pogostama spreober- njenje naj terdovratniših nejevernikov. V letu 1851 je štela mati bratovšina že nad 16 milionov tovaršev, in 10 tavžent tri in trideset poddružnic. Po vsih krajih se te¬ daj vzdiguje glas in vpitje za terdovratne grešnike k Bogu, ki noče pogubljenja greš¬ nika, temuč de bi se spokoril in živel, in to klicanje Marija zbira in ga daruje Njemu, ki je neskončno usmiljen. Namen te bratovšine. Namen te bratovšine je češenje pre¬ svete Marije Device, ali kar je ravno to: češenje njeniga neomadežaniga Serca, po- vikšanje keršanskiga življenja, in zlasti spreobernjenje grešnikov na prošnjo mi¬ lostne Marije. — Ko pa Marijno Serce častimo, ne mislimo si toliko njeniga teles- niga serca, ampak veliko več njeno du- 17 hovno Serce, to je, postavimo si pred oči njeno popolnama nebeško življenje, njene visokosvete misli in želje, njene nadze¬ meljske zamišljenja, njeno pregoreče hre¬ penenje k Bogu, njeno silno veliko Ijube- zin do Boga in prečudno žejo za vsili ljudi srečo in zveličanje, njeno neizrečeno gnanje za spreobernjenje ubozih grešnikov, njene jasne in dobrotne namene, njene presvitle čednosti in lepe lastnosti. Vse to ima v njenim presvetim Sercu svoj sedež, v tem prečudno lepim Sercu , kteriga je Bog Oče zmed vsili sere za svojiga Sina iz¬ volil, in ga sveti Duh za njegovo stano¬ vanje z vsimi nebeškimi lepotijami ozaljšal. To duhovno Serce nar lepši Device in nar čistejši Matere nam je pred očmi imeti, se veseliti in čuditi nad njegovimi nebe¬ škimi lastnostmi, in se s svojini življenjem, kolikor nam je mogoče, njenimu življenju bližati. To je pravo češenje njeniga pre- svetiga Serca. 18 Začetek poddružne bratovšine Marij« niga presvetiga Serca pri farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ze od nekaj let sem sta si rajnki go¬ spod Ignaci Bernbaher in častni Brat David pri Ljubljanskili 00. frančiškanih priza¬ devala bratovšino Marijniga neomadeža- niga Serca razširiti, ali poddružnice te bratovšine do leta 1852 na Krajnskim ni bilo nobene. Pervo so napravili visoko- častiti duhovni pastir gospod Matevž Svet¬ ličič v predmestni duhovnii sv. Petra v Ljubljani. Vpervič so dobili pervoljenje od pre- častitljiviga Ljubljanskiga škofijstva, tako bratovšino napraviti (21. kiraovca 1851). Po tem so postave te nove poddruž¬ nice tudi v Pariz poslali ter jo k rnateri- bratovšini Marije Device Zmagovavke v Parizu perdružili. (Dopis iz Pariza od 20. grud. 1851.) Prečastitljivo Ljubljansko škofijstvo je pridruživno pismo sprejelo in nektere okolišine bolj natanko določilo z 19 odpisama od 16. in 29. sveč. 1852, in tako je bila poddružnica vstanovljena. Skorej ob ravno tistim času se je začela pod¬ družnica v Mengšu, malo poznejši tudi v Selcih, in 1. 1853 na Jezeru pri Marii D. na Gorenskim. Tedaj so dosihmal 4 na Krajnskim. Postave Šent-Peterske poddružnice. Bratovšina presvetiga in neomadeža- niga Serca Marije Device per farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani je poddružnica ma- tere-bratovšine Marijniga presvetiga in ne- oinadežaniga Serca, ki je pri farni cerkvi blažene Marije Device Zmagovavke v Parizu. Namen te bratovšine je ravno tisti, kteriga si je mati-bratovšina odločila. Ta namen je namreč: 1. Presvetimu in neomadežanimu Ser¬ cu blažene Marije Device sinovsko če- šenje, ljubezin in vdanost skazovati. Tako skazovanje se godi s tem, de naj kr at je in sestre vse svete opravila, do- 20 bre dela in molitve z zasluženjem pre- svetiga Marijniga Serca sklepajo, in ravno s tem trojedinimu Bogu in Božji¬ ma Sercu Jezusovima moljenje [Božjo čast), ljubezen , vernost , pokoršino in pobožnost darujejo. 2. Je namen te bratovšine, sprositi, de bi vsakteri grešniki od neizmerniga Božjiga usmiljenja po zasluženju in proš¬ nji blažene Marije Device s češenjem in v pomoč klicanjem njeniga preusmiljeniga Serca poboljšanje in spreobernjenje do¬ segli. Pomočki, ki si jih je bratovšina v dosego tega namena odločila, so: očitne svete opravila pri bratovskim alt ar ju , in vsakdanje posebne molitve dmžnikov. Očitne svete opravile so : 1. Slovesna sveta maša pri bratovskim altarju s kratko primerno pridigo zjutraj, kakor se bo poprejšno nedeljo oznanilo, in popoldan po keršanskim nauku lavre- tanske litanije ob vsih bratovskih praznikih, to je: v nedeljo pred Septvagezimo, ki je 21 veliki praznik matere-bratovšine, in ob vsili praznikih Matere Božje, ki so v Ljubljanski škofii zapovedani. 2. Sveta maša pri bratovskim altarju v praznik 7 žalost Matere Božje; spre- obernjenja sv. Pavla (25. pros.); sv. Ma¬ rije Magdalene (22. mal. šerp.), in saj vsako pervo soboto sleherniga mesca skoz leto, ravno tako skoz celo osmino preči- stiga spočetja Marije Device. Sicer pa bo več ali manj svetili maš, kakor bo bratov- šina pomočkov imela. 3. Litanije Matere Božje ob vsili so¬ botah skoz leto permerno uro popoldan, in po litanijah vselej 5 očenašev in češena- Marij za spreobernjenje grešnikov. Vsakdanja molitev družnikov je ena češena-Marija s pristavkam : O Marija, pribežališč grešnikov, prosi za nas! ki naj se zvesto obmoli. Opomnijo se pa tudi bratje in sestre, de naj skerbijo, pogosto zakramente svete pokore in presvetigaltešnjiga Telesa vredno prejemati, in naj sad tega prejemanja več¬ krat za spreobernjenje grešnikov Bogu vsigamogočnimu pobožno darujejo. 22 Duhovni pastir (fajmošter) pri svetim Petru je za vselej vodja te poddružne bra- tovšine. Njegovo opravilo, in z njegovim pervoljenjem opravilo njegovih gospodov pomočnikov (kaplanov) je : 1. Verne zapisovati, kteri želijo k bra- tovšini perstopiti. 2. Bratovske duhovne opravila vladati in ljudstvu oznanovati. 3. Zapisovati pobožne darove vernih, razdeliti maše, skerbeti za ozaljšanje bra- tovskiga altarja in njegove naprave, in za druge potrebne reči. 4. Vsakoletne prihodke in izdatke za¬ pisovati, in ob letu soštete imeti, ako bi jih hotlo visoko škofijstvo viditi. 5. Varovati, de se te postave brez pervoljenja visokočastitiga škofijstva ne prenarejajo in ne kazijo. Kaj se družnikam Marijniga neoma- dežaniga Serca posebno perporočuje? Kar je vsaciga človeka dolžnost, to bratovšina Marijniga prečistiga Serca svo¬ jim otrokam še posebej perporoča, namreč 23 za čistost serca skerbeti , ker ta lepa čednost človeka posebno Marii perkupi in ga njene hrambe vredniga stori. Dalje naj vsi skerbe, goreče hrepenenje po zveli¬ čanju duš v svojim sercu vnemati, ter pomnijo visoke cene, za ktero jih je Sin Božji na križu odkupil. Iz tega namena naj si bratje in sestre prizadevajo : 1. Se nasproti z dobrim zgledam in po¬ hlevnim opominovanjem od hudiga od- vračevati in k dobrimu buditi; 2. starši, gospodarji, gospodinje naj si prizadevajo svoje otroke, posle, de¬ lavce keršanskiga življenja vaditi, jih k pobožnimu obiskovanju Božje službe rezno perganjali; pijančevanja, pono¬ čevanja in pregrešniga znanja svojih podložnih nikakor ne terpeti; 3. keršansko skerbljivost za dušne po¬ trebe bolnikov imeti; 4. ubogim po svoji moči pomagati, in s telesno pomočjo tudi dušno sklepati ter jih h keršanskimu življenju opominjati; 5. mertvih ne pozabiti. 24 Odpustki za druinike Marijniga Serca. Opomin. Odpustki so le odpušenje časnih št ra fin g, ktere bi mogel spokornik še terpeti, ki je že z zakramentam svete pokore v stan po¬ svečujoče gnade Božje prestavljen. Pri odpustkih se tedaj ne odpušajo grehi, ne večne štrafinge, ker to mora že v spovedi odpušeno biti, in človek mora biti v stanu gnade, ako hoče odpustke zadobiti. Zlasti se odpustki ne morejo doseči, dokler stor¬ jena škoda, kolikor je mogoče, ni poravnana, dano pohujšanje popravljeno, odvzeto blago ali dobro ime povernjeno, sovraštvo odpravljeno, pregrešno znanje opušeno, in kar je druziga enaciga. Bratje in sestre te bratovšine, ako se skesano spovejo, sv. Režnje Telo vredno prejmejo, in v namen sv. Očeta v kaki cerkvi molijo , zadobijo : A. Popolnama odpustke: 1. V dan sprejetja v bratovšino; 2. vsak rojstni dan ali god; 3. v nedeljo pred septvagezimo ; 4. noviga leta dan; 5. na svečnico; 6. v dan Marije Device oznanjenja; 7. rojstva; 8. vnebovzetja; 9. čistiga spočetja; 10. sedem žalost; 11. spreobernjenja sv. Pavla; 25 12. sv. M. Magdalene; 13. sv. Jožefa; 14. sv. Janeza Kerstnika; 15. vsak mesec dvakrat ob radovoljnih dnevih, ki se za- morejo tudi za duše v vicah oberniti; 16. ob smertni uri, ako se skesano spovedo in sv. Itešnje Telo prejmejo ; ali ko bi jim tega ne bilo mogoče, če presveto ime Jezus z besedo ali v sercu kličejo. B. Nepopolnama odpustki. Pri vsih bratovskih cerkvenih opravilih in očitnih molitvah, ki se opravljajo pri bratovskim altarju inatere-bratovšine ali pa kake pod- družnice, dobi’ vsak pričujoč, če tudi ni v bratovšini zapisan, vselej pet sto dni odpustkov, pa le takrat, ako on pri takih opravilih za terdovralne grešnike pobožno moli. —- Take opravila so pri poddružnici sv. Petra v Ljubljani: svete maše o praz¬ nikih Matere Božje, nekterih drugih svet¬ nikov, kakor se vselej oznani, maše z žegnam ob sabotah skoz leto in pa litanije ob sabotah in odločenih praznikih popoldne po keršanskim nauku. Ti odpustki so nekaj od papeža Gre- 2 26 gorja XVI., nekaj od sedanjiga sv. Očeta Pija IX. pobožnim vernim podeljeni. Še nekteri opomini. 1. De bratovšina svoj namen doseže, naj bodo njeni družniki kakor od Jezusa in njegove Matere Marije najeti zvesti delavci, kterim ni nič svetejšiga, kakor nedolžne greha varovati, in grešne na pot pokore zavračevati. Ali ni grešnik nar ne- srečniši stvar pod milim nebam ? ,,/io bi grešnik spoznal, kako hudobno in grenko je, Gospoda Boga zapustiti, gotovo bi nikoli ne grešil,“ govori sv. Duh po Je¬ remiju preroku 2, 19. Kako dobro in Bogu dopadljivo delo je tedaj, takim nesrečnim zgubljenim nazaj na pot zveličanja poma¬ gati ; — pa ne le samo tem, ampak sploh vsim, ki so deleč od Boga, nevernikam in krivovercam. Bratam in sestram naj bo tedaj per- poročeno, molitev sv. Bernarda. „Spomni se, o preusmiljena Devica" i. t. d. vsak dan za se in za grešnike moliti, pogosto sv. zakramente prejemati, ubogajime da- 27 jati, kteri premorejo, z res keršanskim življenjem dobre zglede dajati, zlasti praz¬ nike bratovšine v prid za grešnike obračati. 2. Prazniki bratovšine so: Praznik Marijniga Serca (v nedeljo po osmini veliciga Šmarnja) ; nedelja pred septva- gezimo, in zgorej imenovani prazniki, ob kterih so popolnama odpustki. Verh tega tudi sabote skoz leto, zlasti vsaka perva sabota v mescu. Ob sabotah je posebno dobro , de družniki pridejo k bratovski maši in k litanijam v poddružnico, ako zamorejo, ker zraven tega, de sveto mašo in molitve za spreobernjenje grešnikov da¬ rujejo, imajo še sami za se velik prid, ko se odpustkov vdeležijo. 3. Kdor je v ti ali drugi bratovšini, pa ne sme misliti, de namenu bratovšine s tem zadosti stori, ako opravila bratov¬ šine po zunanje dopolni, zraven tega pa pozabi svoje serce lepšati, svoje življenje boljšati. Eno je potrebno : po božjih in cerkvenih zapovedih živeti , in de bi se to eno doseglo, so bratovšine velik in bnenitin pomoček. Nobene čednosti pa člo- 2 * 28 vek ne more z bratovšino nadomestiti; zlo bi se motil, ako bi kdo mislil, jest te čed¬ nosti nimam, se bom pa namesto nje v bratovšino zapisal. Misli si veliko več : v bratovšino se bom zapisal in zvesto oprav¬ ljal in molil, za to, de bi zamogel ložej to ali to čednost pridobiti, ktere mi še posebno manka. 4. Nektcri pomišlujejo, se v kako bra¬ tovšino zapisati, ker se boje, de bi grešili, ako bi opravil bratovšine kterikrat ne do¬ polnili. Takim boječljivim bodi v tolažilo rečeno, de zunajne opravila nobene bra¬ tovšine ne vežejo pod greham. Ako po¬ stavim kdo kak dan opasti bratovske mo¬ litve obmoliti, za to nima greha, škoda pa se ve de mu je, ker se s tistim bra¬ tovskim opravilam sklenjenih gnad ne vde- leži. Torej se po besedah svetiga Frančiška Salezjana zamore vselej pri bratovšinah veliko pridobiti, nikoli pa nič zgubiti ne. 5. V bratovšino zamorejo sprejeti biti vsi katoliški kristjani brez razločka iz vsa- kiga stanu in starosti. Sprejemajo se tudi otroci, ker so tako Marii darovani in Ma- 29 rijne brambe prav posebno deležni. Spre¬ jemati je celo take, ki so dozdaj more¬ biti vse opušali, kar vera zapoveduje; celo taki, ki so bili sovražniki svete vere, ali njih služabniki, se sprejmejo, ako že¬ lijo. Sama misel: „Ivoliko služabnikov ima v hiši mojiga Očeta obilno jesti, jest pa tukaj od lakote konec jemljem,* 1 'je v zgub¬ ljenim sinu sklep obudila, se v očetovo hišo verniti. In koliko naših zgubljenih bratov pekli ravno taka misel! Skušnja nas je učila, kako močno taki velikrat hrepene po priprostosti keršanske vere in po dušnim miru. Tode napuh, nečimernost in napčni strah pred ljudmi jih imajo v svoje verige vklenjene. Ako tedaj taki to pervo stopinjo poskusijo, naj se ljubeznjivo sprejmejo, in pridobljeni bodo za Boga in za njih zveličanje. Tako piše začetnik bratovšine (Handb. str. 282.). 30 31 Pobožne molitve in opravila. Memorare sv. Bernarda. Dobro vsak dan s Češeno Marijo moliti, ker s to molilevjo sv. Bernarda je že veliko prečudnih spreobernjenj od Boga sprošenili. Spomni se, o preusmiljena Devica, de ni bilo še nikdar sli¬ šano, de bi kdo zapušen bil, kteri koli je pod tvojo brambo perbežal, tebe pomoči prosil, in se tvoji prošnji per Bogu perporočil. S tem zaupanjem navdan, hitim k tebi, o devic Devica, Kraljica angelov, in Mati našiga Gospoda Jezusa Kristusa! K tebi zdihujem, o Zvezda na morji, k tebi pridem, k tebi bežim, pred teboj grešnik zdihajoč stojim: ne zaverzi moje prošnje, o Mati večne Besede! temuč mi¬ lostljivo me sliši in usliši. Amen. 32 Zjntranje molitve. V imenu Boga -J- Očeta, in -j- Sina, in sv. -j- Duha. Amen. O presveta Trojica, trojnoedini Bog! ti me vidiš; v tvoji pričujočnosti sim, ko spim, pred tvojim obličjem se zbudim. Tebe molim s preponižnim ser- cam, tebe častim in hvalim iz vse duše, tebi vse dušne in telesne čutila in moči zročim. Vari me po svoji nezmerni do¬ broti, de ne pridem v nevarnost, de ne grešim. O Marija, prosim te po tvojim presvetim Sercu, pridobi mi gnado in lepoto ponižniga duha, čistiga serca in telesa, in vedno budeče vesti. O Marija, čista in neomadežana v svojim spočetju! prosi za nas per Bogu Očetu, čigar Sina, od svetiga Duha spočetiga, si ti Mati. Amen. O Angel Božji! ti varh si moj, po Božji milosti sim tebi zročen; raz¬ svetli me in vari, vodi me in vižaj. Amen. 33 O velik svetnik in pomočnik (svet¬ nica in pomočnica) I.! na čigav ime sim keršen; prosi za me, de bom, kakor ti na zemlji, zvesto Bogu služil, in ga v nebesih vekomaj s teboj hvalil. Amen. v Angelovo češenje; Oče naš, Cešena Marija, čast bodi, Vera. Darovavna molitev. Vsako jutro dobro moliti. Cešena si, Marija! Ti si polna milosti. Gospod je s teboj. Žegnana si med ženami in žegnan je sad tvojiga telesa, Jezus. S temi besedami te z velikim angelam v začetku dneva po¬ nižno pozdravim, o presveta Mati! in ti darujem vse svoje misli, želje in do¬ bre dela, tudi vse svoje opravila in vse djanja keršanske ljubezni, in vse zatajevanja, ktere bom dans opravljal. Sprosi mi gnado, pri vsili rečeh svet namen in goreče želje imeti, si Božjo dopadljivost pridobiti; ker le samo ta 2 «* 34 me zamore srečniga storiti. Darujem vse moči' in djanja tvojimu presvetimu in neomadežanimu Sercu, de bodo, z njegovimi zasluženji obogatene, peršle pred tron tvojiga Božjiga Sina, — in te preponižno prosim, naj smem s tvo¬ jim Sercam zedinjen presveto Trojico moliti, in de od Jezusoviga Božjiga Serca sebi in vsim grešnikom praviga spreobernjenja prosim in sprosim. Amen. Večerne molitve. V imenu Boga f Očeta, in -j- Sina, in sv. "j- Duha. Amen. S svetim straham te molim, o moj Bog! ker vem, de se znajdem pred tvojim neskončnim veličastvam. Tvoje oko me vidi, tvoja roka me je današ¬ nji dan varovala, tvoje serce me je ljubilo. V tebe verjem, ker si neskon¬ čno resničin; v tebe upam, ker si ne¬ skončno dobrotljiv; tebe ljubim iz vsiga serca, ker si neskončno ljubezniv. O Bog, daj, de te bom res ljubil. Ljubim 35 svojiga bližnjiga, kakor sam sebe 5 do¬ deli mi, o Bog, de ga bom res kakor sebe ljubil. Bodi česen in hvaljen, o usmiljeni Bog! de si me ta dan obvaroval veli¬ kih nesreč na duši in na telesu. Bodi česen in hvaljen, de si me zdraviga in živiga ohranil, ki jih je ravno ta dan na tavžente zbolelo in pomerlo. Prosim te pohlevno, obvari me tudi nocojšno noč vsiga hudiga, zlasti pa greha in hudobnih duhov zalezovanja. Pomisli, kaj si od davi zagrešil. Zoper Boga: zamude ali vnemarnosti v svetih opravilih, nespoštljivost v cerkvi, zadolžene razmišljenja per molitvi, naspro¬ tovanje do Božje gnade in svetih navda- janj • zmerjanje, kletev, prederzno imeno¬ vanje svetih imen, pomankanje zaupanja in vdanosti v voljo Božjo. Zoper bližnjiga : Prederzne sodbe, natolcvanja, sovraštva, nevošljivost, vje- danje in želje se zmaševati, prepir, jeza, zaničevanja, razžaljenja, raznašanja, obre- 36 kovanja, zasmehovanja, krivične obdol- ženja in zatožbe, škodovanja na premo¬ ženju in na časti in poštenju, slabi zgledi, pohujšanje, preslabo spoštovanje, pokor- šina, keršanska ljubezen, zvestoba . . . Do samiga sebe : Nečimurnost, napčni strah pred svetam, laži, misli, želje, be¬ sede in djanje zoper čistost, nezmernost, serd , nepoterpežljivost , življenje brez prida in koristi, nečimerno in posvetno življenje, lenoba v spolnovanju dolžnost svojiga stanu . . . Zdaj reci: Zal mi je v resnici iz globočine serca, de sim spet dans velikrat in hudo razžalil tvojo neskončno lepoto, tvojo neizmerjeno ljubeznjivost, tvojo neprecenjeno dobroto, o presveti Bog, moj dobrotljivi Stvarnik, moj usmiljeni nebeški Oče ! O sveti Duh, studenec večne luči! razženi temote iz rnojiga uma in pa¬ meti, de bom spoznal gnusobo in hu¬ dobijo greha, in de se ga bom v pri¬ hodnje z vsimi dušnimi in telesnimi močmi varoval. 37 Čuj mi tudi ti, o preljubeznjiva Božja Mati! nad dušo in telesam, de dušni in telesni sovražniki in pošasti teme s svojim zalezovanjem nič ne opravijo zoper mene. Zavoljo svojiga preusmiljeniga neomadežaniga Serca bodi vselej moja Mati, o Marija, in sprejmi moje serce k sebi, de se v posvetnost ne zamisli in s kugo greha ne ognusi. Vari me greha, tudi ti, moj angel varil! o vari greha ! Jezus, Marija in Jožef! vam v roke zročim svojo dušo. Vsak dan obuditi. Vero. O moj Bog! terdno in sta¬ novitno verjem , kar sveta katoliška Cerkev zapoveduje verovati; ker si ti, o Bog! to razodel, ki si večna resnica in modrost, ktera ne more ne goljufati, ne goljufana biti. „Verjem, o Gospod! pridi v po¬ moč moji slabi veri.“ Upanje. O moj Bog! zaupam v 38 tvojo gnado, večno življenje doseči, ker si ga ti obljubil, ki si vsigamogočin, neskončno zvest, dobrotljiv in usmiljen. „Obvari me, o Gospod! ker v te zaupam . 44 Ljubezen. Ljubim te, o Bog! ker si naj vikši in neskončno ljubeznjiva Dobrota, ki je vse ljubezni vredna. „Ti veš, o Gospod! de te ljubim . 44 Obžalovanje. O moj Bog in Go¬ spod! žal mi je iz globočine serca, de sim tebe, naj vikši neskončno Dobroto, ktero nad vse ljubim, kdej razžalil. Gnusi in studi se mi do mojiga greha, in terdno sklenem, svoje življenje po¬ boljšati in te ne več žaliti. Dober namen. O moj Bog! tebi darujem vse svoje misli , besede in djanja, naj bodo v tvojo veči čast, in sklenem jih z britkim terpljenjem in s smertjo Jezusa Kristusa, ki je moj Zveličar. Amen. Opomin. Kdor te molitvice vsak dan celi mesec zvesto moli, zamore enkrat kadar koli v mescu 39 popolnama odpustke zadobiti, ako vredno sv. Zakramente prejme in potem 7 Očenašev in Češena Marij in Vero v namen svetiga Očeta moli. Verh tega zadobe tudi zadnjo uro popol¬ nama odpustke, kteri so v svojim življenju to pobožnost zvesto opravljali. Tudi se dobe še vsak dan posebej, ko se te čednosti obudijo, nepopolnama odpustki 7 let in sedemkrat 40 dni. Vsi ti odpustki se zamorejo tudi za duše v vicah obernili. Benedikt XIV. razp. 11. grud. 1754. Sieta maša 9 zlasti kadar se bere bratovska maša za spreobernjenje grešnikov. Per tih mašah, ki se bero ob sobotah za spreobernjenje grešnikov, zadobt vsak verni, ki pobožno za spreobernjenje greš¬ nikov moli, pet sto dni odpustkov, naj bo ud bratovšine ali ne. (Papež Gregor 24. mak travna 1838.) 40 Perpravlj anj e. Pred teboj klečim, o presveta Mati Jezusa, moji ga Zveličarja, in te prosim, perdobi mi gnado, de bom s preponižno molitvo, z naj gorečnisi ljubeznijo, z naj ob- čutljivši hvaležnostjo in z odkrito- serčnim obžalovanjem svojih gre¬ hov zamogel biti per ti visoki da¬ ritvi svete maše. S tem neoma- dežanim daram, o presveta Mati! želim in si namenim, se presveti Trojici zahvaliti za vse gnade, s kterimi je tvoje presveto in ne- omadežano Serce obogatila. Tudi želim in si namenim, Boga ne¬ skončno usmiljeniga po zasluže- nju Jezusa Kristusa in po pre- ljubeznivi lepoti tvojiga Serca pro¬ siti svojiga lastniga spreobernje- 4! nja in spreobernjenja ubozih greš¬ nikov. Presveto Marijno Serce! brez greha spočeto, prosi za me, vari me. — Češena Marija . . Pristop *). V imenu Boga Očeta, in Sina, in sv. Duha. Amen. Ti, o Bog, si moja moč. Zakaj si me zapustil, in zakaj hodim žalostili, ko me moj so¬ vražnik stiska? Pošlji mi svojo luč in svojo resnico, naj me vodite in pripe- Ijete na tvojo sveto goro in v tvoje prebivališa. Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu; kakor je bilo v začet¬ ku, zdaj in vekomej. Amen. *) Naslednje molitve so sploh iz mašnih bukev vzete. 42 Spovem se Bogu vsigamo- gočnimu, Marii, vselej Devici, svetimu Mihaelu arhangelu, sve- timu Janezu Kerstniku, svetima apostelnama Petra in Pavlu, in vsim Svetnikam, de sim obilno grešil z mislimi, z besedami in z djanjem: moj greh, moj greh, moj silni greh! Torej prosim Marijo , vselej Devico , svetiga Mihaela arh angela, svetiga Ja¬ neza Kerstnika, sveta apostelna Petra in Pavla in vse Svetnike, za me prositi per Gospodu, našim Bogu. Usmili se nas vsigamogočni Bog , in perpelji nas po odpu- šanju naših grehov v večno živ¬ ljenje. Amen. *) Per teh besedah se z mašnikam vred trikrat na persi vdari. 43 Mo lit e v. O Gospod ! prosimo te, od¬ vzemi od nas naše grehe, de bo¬ mo vredni, s čistim sercam stopiti v nar svetejši svetiše. Amen. Prosimo te, o Gospod! po zasluženju tvojih svetnikov, kte- rih svetinje se na tem altarju hra¬ nijo, in vsili Svetnikov, odpusti nam milostljivo vse naše grehe. Amen. Gospod, usmili se! Kriste usmili se! Gospod usmili se nas! Gloria. v Čast Bogu na visokim, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te; zahvalimo se ti zavoljo tvojiga veliciga usmi- 44 Ijenja. Bog 1 , nebeški Kralj! Bog, vsigamogočni Oče! Gospod, edi- norojeni Sili, Jezus Kristus! Go¬ spod, Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov! Ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo molitev! Ki sediš ob desnici Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam Narvikši, s sve¬ tim Duham, v Veličanstvu Boga Očeta. Amen. Mo lit e v. O Bog, ki si presveto Serce preblažene in vselej neomadežane Marije Device z duhovnimi darmi in milostmi obilno prenapolnil, in ga po podobi Božjiga Serca, Sina tvojiga Jezusa Kristusa z ljubez¬ nijo in usmiljenjem navdal $ dodeli, 45 ki spomin njeniga presladkiga Ser¬ ca obhajamo, de bo z zvestim po¬ snemanjem njenih čednost v našim sercu zaznamnjan Jezus Kristus, kteri s teboj in s sv. Duham živi in kraljuje, Bog vekomej. Amen. Vsigamogočni in neskončno pohlevni Bog, ki si žejnimu ljud¬ stvu studenec žive vode iz skale obudil; zbudi iz naših terdih sere solze obžalovanja, de bomo svoje grehe objokovali, in po tvoji mi¬ losti njih odpušenje dosegli. Užgi, o Gospod, z ognjem svetiga Duha naše serca, de ti bomo s čistim telesam služili in z očišenim sercam dopadli. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. 46 K berilu in evangeliu. Iz bukev Sirahovih 24. Jest sim ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz mojiga cvetja je častit in obiln sad. Jest sim mati čiste ljubezni, in strahu, in spoznanja, in svetiga upanja. Per meni je vsa milost pota in resni¬ ce, per meni vse upanje življenja in čednosti. Perstopite k meni vsi, kteri me želite, in mojiga sadu se nasitite. Zakaj moj duh je slajši od medu, in moj del slajši od medu in satovja. Moj spomin je v večne rodove . . Kdor mene posluša, ne bo osramoten ; in kteri po moje delajo, ne bodo grešili. Kteri mene oznanujejo, bodo večno življenje imeli. Vera. Se moli, ako jo mašnik moli. 47 Darovanje . Sprejmi, sveti Oče, vsigamo- gočni večni Bog! ta neomadežani dar, kteriga mašnik, tvoj služab¬ nik , tebi pravimu živimu Bogu daruje, za moje neštevilne grehe, zamere in zanikernosti, za vse pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve; naj bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen. Darujemo ti, o Gospod! kelih zveličanja, in prosimo tvojo milost, naj pride š prijetnim duham pred obličje tvojiga Božjiga veličastva za nase in vsiffa sveta zveličanje. Amen. V duhu ponižnosti in s po- tertim sercam naj bomo od tebe, o Gospod! sprejeti, in naša da¬ ritev naj se tako opravlja dans 48 pred tvojim obličjem, de tebi, o Bog! dopade. Sprejmi, o sveta Trojica! ta dar, kteriga ti darujemo v spomin terpljenja, od smerti vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, Go¬ spoda naši ga, in v čast presvete, vselej čiste Marije Device, sve- tiga Janeza Kerstnika, svetih apo- stelnov Petra in Pavla, teh in vsih Svetnikov; de bo njim v čast, nam pa v zveličanje, in de oni za nas v nebesih prosijo, kterih spomin obhajamo na zemlji 5 po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen. O Bog! čigar veličanstvu je presveta neomadežana Marija De¬ vica neomadežan dar darovala, vžgi v naših sercih oginj tiste ljubezni, kteri je v njenim Sercu gorel, de 49 bomo, ž njim očišeni, vredni spoz¬ nani, tebi ravno tisti dar daro¬ vati, Jezusa Kristusa, kteri s te¬ boj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog vekomej. Amen. Raztergaj, o Gospod, vezi naših grehov, in dodeli nam vno¬ vič , kar si nam že enkrat dodelil, ter odreši nas z odpušenjem, ki si se bil ponižal nas z milostjo odrešiti: de ti bomo hvalni dar s pravo rado voljnostjo in s čistim sercam darovali. Amen. Predglasje ali Sanklus. Zares vredno in pravično, spodobno in zveličavno je, de tebi povsod in vedno zahvalo da¬ jemo, sveti Gospod! vsigamogočni Oče, večni Bog! in de te v če¬ menju presvetiga in neomadežaniga 3 50 Serca Marijniga hvalimo, častimo in poveličujemo. Ker ona je z ob- senčenjem svetila Duha tvojiga Edinorojeniga spočela in per večni časti devistva svetu večno luč dala, našiga Gospoda Jezusa Kristusa; po kteriin tvoje veličanstvo hva¬ lijo angeli, molijo gospostva, se moči tresejo ; kteriga nebesa in nebeške moči, in zveličani Serafi v združenim razveseljevanju pre¬ pevajo ; s kterimi prosimo, tudi nase glasove skleni, ker te po¬ nižno hvalimo, rekoč: Svet! Svet! Svet! Gospod, Bog nebeških trum! Nebo in zem¬ lja je polno tvoje Slave. Hosana na visokim ! Česen bodi, kteri pride v imenu Gospodovim! Ho¬ sana na visokim! 51 Pred povzdigovanjem. Tebe tedaj, predobrotljivi Oče, ponižno prosimo po Jezusu Kri¬ stusu, tvojim Sinu, Gospodu na¬ šim 5 dopadljivo sprejmi in blago¬ slovi te dari, te ponudbe, te svete in neomadežane darila, ktere ti darujemo, zlasti za tvojo sveto katoliško Cerkev, ktero milostljivo vmiri, ohrani, zedini in vladaj po vesoljnim svetu, s tvojim služab- nikam našim papežem L, in na¬ šim škofarn I., in našim cesarjem I. in vsimi pravovernimi in spozna- vavci katoliške in apostolske vere ob enim. Spomni se, o Gospod! svo¬ jih služabnikov in služabnic 1.1.; in vsih pričujočih, kterih vera in pobožnost ti je znana, za ktere ti darujemo, in kteri ti darujejo 3 * 52 ta dar, za se in za vse svoje, v rešenje njih duš, v upanje njih zveličanja in blagra, in kteri tebi, večnimu, pravimu in živirnu Bogu, svoje obljube opravljajo. Zavoljo tega te prosimo, o Gospod, sprejmi dopadljivo ta dar naše službe in cele svoje občine, naše dneve v svojim miru vladaj, in zapovej, de bomo večniga po¬ gubljenja oteti, in čedi tvojih iz¬ voljenih peršteti; po Kristusu Go¬ spodu našim. Amen. K povzdigovanju sv. Resnjiga telesa. Bodi česen in hvaljen pravi Bog, v podobi kruha na altarju živ pričujoči! O Jezus , bodi mi milostljiv ! O Jezus, bodi mi usmiljen! 53 O predobrotljivi Jezus, od¬ pusti mi moje grehe ! K povzdigovanju sv. Resnje kervi. Bodi česen in hvaljen pravi Bog, v podobi vina na altarju živ pričujoči. O Jezus, tebi živim! O Jezus, tebi umerjeni! O Jezus , tvoj sim živ in mertev! Daj, o Jezus! de tvoja draga Kri nad menoj ne bo zgub¬ ljena. Po povzdigovanju. Spomnimo se, o Gospod! vi- sokosvetiga terpljenja Kristusa, tvojigaSina, našiga Gospoda, pa tudi njegoviga od smerti vstajenja, in njegoviga castitljiviga vnebo- 54 hoda, in darujemo tvojimu viso- kimu veličanstvu zmed tvojih da¬ rov in naklonil čist dar, svet dar, neomadežan dar, sveti kruh več- niga življenja in kelih nepreneh- ljiviga zveličanja. Na te dari tedaj se ponižaj z usmiljenim in per- jaznini obličjem pogledati, in jih sprejeti, kakor si se ponižal spre¬ jeti dar svojiga pravičniga slu¬ žabnika Abelna, dar našiga očaka Abrahama, in uniga, ki ti ga je daroval tvoj veliki mašnik Melki- zedek, svet dar, neomadežano daritev. Spomni se tudi, o Gospod! svojih služabnikov, in služabnic I. I., ki so z znamnjem vere pred nami v večnost šli in v spanju tvojiga mini počivajo. Tem, o Gospod! in vsim, ki v Kristusu počivajo, dodeli milostljivo kraj 55 hladu, luči in miru; po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen. Tudi nam grešnikam, svojim služabnikam, ki v tvoje obilno usmiljenje zaupamo, dodeli dobrot¬ ljivo, imeti delež in občino s tvo¬ jimi svetimi apostelni in marter- niki Janezam, Štefan am, Matev¬ žem, Barnabam, lgnacjem, Alek¬ sandram , Marcelinam , Petram, Felicito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo, in z vsimi tvojimi svetniki; sprejmi nas milostljivo v njih občino, ne za¬ voljo našiga zasluženja, ampak zavoljo svoje prizanašljivosti, po Kristusu, Gospodu našim, po kte- rim ti, o Gospod! vse te dobrote stvarjaš, posvečuješ, oživljaš, bla- goslovljaš in deliš. Po njem, ž njim in v njem je tebi, o Bog, vsigamogočni Oče, v edinosti sve- 56 tiga Duha, vsa čast in veličastvo od vekomej do vekomej. Amen. K Ocenami . Moli Očenaš. Reši nas, prosimo te, o Go¬ spod ! od vsiga hudiga, preteče- niga, pričujočiga in prihodnjiga ; in na prošnjo prečiste in vselej Device Marije in vsili svetnikov nam daj mir v našim življenju, in brani nas pred vsimi sovraž¬ niki, de nas v zmote ne zapeljejo in od tebe ne odvernejo. Amen. Jagnje Božje. Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; daj nam mir! 57 O Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostelnam: mir vam zapustim, svoj mir vam dam; nikar ne glej na moje grehe, am¬ pak na vero svoje svete Cerkve; in po svoji dobrotljivi volji jo v miru in edinosti ohrani. O Gospod Jezus Kristus, Sin živigaBoga! ki si po volji svoji- ga Očeta s sodjanjem svetiga Duha po svoji smerti svet poživil, reši me s tem presvetim svojim Tele- sam in Kervjo od vsili mojih gre¬ hov in vsiga hudiga; daj, de se vselej tvojih zapoved deržim, in ne perpusti, de bi se kdej od tebe ločil. Mašnikovo obhajilo. Gospod, nisim vredin, de greš pod mojo streho, ampak reci le 3 ** 58 z besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.) Zdaj obudi resnično žalost nad svo¬ jimi grehi in serčne želje se z Jezusam skleniti, ter se po duhovno obhajaj ; po tem še le dalje moli. Molitev. Vsigamogočni in predobrot- ljivi Bog! ozri se milostljivo na naše prošnje, in otmi naše serca skušnjavam hudih misel, de bomo po tvoji dobrotljivosti vredni, sve- tiga Duha prebivališe biti. Gnado sv. Duha, o Gospod! milostljivo v naše serca vlij, de bomo zamogli svoje grehe z zdi- hovanjem in solzami izmivati, in de po tvoji dobroti željeno odpu- šenje dosežemo. Ponižno prosimo, o Gospod ! naj milost sv. Duha naše serca 59 razsvetli in s sladkostjo popolna- ma ljubezni obilno napolni, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Skl ep. O Jezus Kristus, Sin Božji! ki si narsvetejši Device preči sto Serce v svoje prebivališe zvolii in v njem pohlevno in sladko po¬ čival, dodeli nam milost, in poni¬ žaj se po teh obhajanih skrivno¬ stih tvojiga Telesa in tvoje Kervi vedno v naših sercih prebivati, ki živiš in kraljuješ z Bo gam Oče- tam v edinosti sv. Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. Blagoslov ali iegen. v Zegnaj nas, prosimo te, sveta Trojica: Bog Oče, in *j* Sin, 60 in sveti -j* Duh, in tvoj žegen ostani vselej per nas. Amen. Zahvalna molitev po sv. maši. Zahvaljen bodi, o Zveličar moj! de si mi dal to sveto maso slišati, in presveto Serce tvoje nar čistejši Matere častiti. O de bi bil vender to sveto maso s ta¬ kim zbranim duham in s tisto go¬ rečnostjo slišal, ktero tolikanj sveto, tolikanj visoko opravilo tirja! Ti, o Jezus! po svoji milosti nado¬ mesti, kar je bilo per ti sveti da¬ ritvi pomankljiviga, in dodeli mi, de te vprihodnjič zamorem vselej v duhu in resnici moliti, hvaliti in častiti. Po ti neskončni daritvi dodeli, o Jezus! na prošnjo Ma¬ tere Marije, greš ni kam spreober- njenje, posebno pa te prosim, 61 omeči in spreoberni tiste, ktere sim ti per sv. maši perporočil, in za ktere sim posebno dolžan mo¬ liti, in še nar bolj se ozri na tiste, kteri so v nar veči nevarnosti, se vekomej pogubiti. Dodeli pa tudi meni pravo pokoro in stanovitnost v dobrim, in de ne zgubim nik¬ dar dobrot, ki sim jih per ti sveti maši po tvoji neskončni milosti zadobil. S tem upanjem poživljen in potolažen, imam terdno voljo, vse po tvoji volji in v tvojo čast storiti, o moj dobrotljivi Bog! Tvoj sveti žegen me spremljaj po vsili mojih potih in tvoje presvete Matere zgled mi bodi vedno pred očmi; v tvoje in njeno Serce zro- čim svojo dušo in telo. Amen. 62 63 Zakrament svete pokore. Jezus govori duši od potrebe večkratne spovedi. &) 1. O moja hči! ki si povabljena na moje gostje, de bi Kruh večniga življenja jedla, očisti se pogosto svojih grehov], in vedno bolj in bolj se umij od svojih krivic. Tvoji počutki so v hudo obernjeni in tvoje serce na hudobijo vleče, in veliko truda boš imela, se čisto in neomadežano na mojih potih ohraniti, če ne boš velikrat k studencu gnade in usmiljenja perstopila. Učili so te in dobro veš, moja hči, de pogostna spoved če dalje bolj in bolj za- dolženje izpira, od greha odvračuje, pred hudim obvarje, v dobrim poterdi, in ču- jočnost poživljuje. Ti dobro veš, de te pogostna spoved na mojih potih ohrani, ') M. C. Arvisenet. 64 zoper skušnjave moč daje, duši svet mir pernaša, pobožnost zvikšuje, in človeka dan na dan bolj popolnama dela. Učili so te tudi in iz lastne skušnje veš, de ker- šanska duša, ki z marsikterimi izgovori le poredko k spovedi hodi, če dalje bolj slabi, na svoje pogreške premalo gleda, v vojski zoper sovražnika njeniga zveli¬ čanja vsak dan bolj peša, se nevedama navadi greha; ložej v satanove mreže pade, težej spet vstane; in de kolikor delj kdo spoved odklada, toliko še delj in delj jo odložiti želi. 2. Spoveduj se tedaj pogosto, ker veš, de sveta spoved ti je toliko potreb- niši, ker sim te v število svojih izvoljenih devic vzel, de moraš biti modrejši in sve¬ tejši mem družili, ker se hudič, tvoj zo- pernik — tvoji čednosti bolj nevošljiviga skazuje ; de moraš vedno perpravljena biti, za nebeškim Zeninam v njegovo prebiva¬ lišč iti; in ko bi bila pa ti prederzna, se s pogosto spovedjo ne izpraševala inskerb- no ne očiševala; bi kmalo z ugasnjeno svetilnico zašla v globoko spanje in potem 65 v žalostno zaslepljenje. Od tod izhaja, de se je toliko neumnih in nespametnih devic v smertno spanje pogreznilo, ker so po¬ prej slabele in opešale. Ako bi bile sker- bele, se velikrat v zveličavni spovedi so¬ diti, bi jih moja sodba ne bila s toliko strašno slepoto udarila. 3. Dobro vem, moja hči, sama si ve¬ likrat keršanske device vidita, kterih živ¬ ljenje je bilo v začetku sveto in spodbud- ljivo, ktere so pa na tako globoko stopnjo pregreh peršle, de tudi sence poprejšne čednosti niso ohranile. Zakaj to, moja hči? Ker so spoved opustile. Hudoba, njih sovražnik, ki pozna dobrote pogostne spovedi, je vse počel, jih od te posveču¬ joče navade odverniti. Kaj pomaga, je rekel, vsakih štirnajst dni ali vsake štir tedne k spovedi hoditi ? To se pravi spo¬ vednika in samo sebe brez potrebe nad¬ legovati. In pa, sej je tvoje življenje v lepim redu, tvoji vsakdanji pogreški so le slabosti; čakaj, de ti bo vest kej obilni- šiga očitala, potlej utegneš k spovedi iti. Tako jih je vpervo zaslepil. Kaj je pa iz 66 tega peršlo? — De so se preveč na svojo lastno pravičnost zanesle, se gnad obro- pale, ki jih sveta odveza deli, po tem so pa z žalostno lahkoto padle. Precej po pervim padcu so sicer hitele s kesanjem in serčnim obžalovanjem vstati, in so k svojimu Zveličarju perbežale; in bile so ozdravljene. Koga je satan potlej storil? Stud inmerzenje do spovedi jim je v serce vdihnil; zdaj jih je slepil, de s tem ne bodo nič dalje peršle, in deje nepotrebno; zdaj jih je z napčno sramožljivostjo nav¬ dal, ki jih je od njih praviga vodnika od- vernila, in pa tako, de so se klažnjivimu preroku obernile, ki jim je mir oznanoval, ko miru ni bilo ; ki jim je zglavnice pod glavo, vajšnice pod komolce deval, jih pustil revno v njih napčnostih živeti in jih nikoli k poboljšanju ni perpeljal; ki jih je učil nesrečno skrivnost, luč s temoto, mizo Gospodovo z mizo satanovo, Kristusa z belialam, zakramente s padci, šego po¬ svetnih veselic in godovanj s sveto oj- strosljo matere cerkve mešati. Tako so 67 padale in so se v svojih padcih pobile, ker so izperviga spoved opuševale. 4. Dobro glej, moja hči, de se tebi taka nesreča ne pergodi. Ko pride čas k spovedi iti, kakor ti tvoj red veleva, pojdi in nikar se ne mudi. Nikar ne reci: Ni potreba, vest mi nič ne očita; zakaj, kterapravi: Brez greha sim, —sama sebe goljufa, in resnice ni v nji. Kolikoršna koli naj bi tudi bila tvoja čednost, vender vselej še nisi svetejši in popolnamši , kot toliko čistih devic , ki povsodi hodijo za Jagnjetam. Beri, moja hči, njih življenje, in boš vidila, de so pridno k spovedi hodile, ker pravičnim je to lastno, de se vedno tresejo in boje, mojo jezo zaslužiti , kolikor bolj so ljubezni vredni. Ako pravični komej zaupa zveličan biti, kdo si potlej ti, de brez pogoste spovedi svesto misliš v čednosti ohraniti se? Ako v greh, v slabost padeš, kdo koli drugi te zamore ozdraviti, če ne Pa¬ stir tvoje duše? Vidiš tedaj, koliko grozna nevarnost ti žuga, ako sveto navado po¬ goste spovedi začneš tje v nemar pušati. 68 Spovedna pobožnost. Pred spraševanjem vesti. 0 sveti Duh, Duh luči in resnice, ki vsaciga človeka vest pregledaš in v serce vidiš, razsvetli me s svojo Božjo lučjo, de spoznam število in ostudnost svojih grehov; pokaži mi hudo, kar sim storil, in dobro, kar sim opustil storiti ; pokaži mi tako jasno, kakor bom enkrat pred sodnim štolam večne pravice vidik O Jezus, ki si zavoljo moje ne¬ hvaležnosti tako težke bolečine terpel, ki si s solzami in zdihovanjem odpu- šenja za me prosil; dodeli mi, de v duhu za tabo grem na Oljsko goro, presuni me s tistimi brhkostmi zavoljo mojih grehov, ktere so tebe z žalostjo do smerti napolnile. Marija, presveta Devica, svesto pribežališe grešnikov, moj dobrotljivi angel varil, moj kerstni pomočnik, po¬ kličite za me sv. Duha, de vse spo- 69 znam, kar je Božjimu Sercu nasprotniga nad menoj. Spraševanje vesti. Opomin. Ce si bolj perzadeneino vest prav izprašati, več razsvitljenja in tolažbe smemo od sv. Duha upati; ker sv. Duh deli svoje gnade po meri našiga truda. Kdor pa svojo vest vsak ve¬ čer izprašuje, si to opravilo močno po lajša. Tezej že je, če se kdo le ob nedeljah in praznikih čez ves teden izprašuje; nar težej in skorej nemogoče pa je, se čisto izprašati, ako kdo dolgo časa, morebiti pol leta ali celo cele leta ni v svoje serce pogledal. Torej mati sveta Cerkev svetuje in opominja, pridno vest izpraševati in s po¬ gostno spovedjo tanko vest ohraniti. Vestno ogledalo. Duh Božji te bo per tistih rečeh v naslednjim ogledalu delj perderževal, ki tebe zadevajo, ako si ga v pomoč klical. 1. Čez poprej sne spovedi: Ce ni bilo kej pozabljeniga, zmanj- šaniga, perkritiga, zamolčaniga ? Ce je 70 bilo pravo obžalovanje grehov, če je po¬ kora opravljena, in vse, kar je bilo re¬ čeno ? Če ni bila spoved tlelj odlašana, kakor je bilo od spovednika perporočeno? 2. Božje zapovedi. I. Zoper vero: — radovoljni dvomi — zakon s krivoverci, — maloserčnost in napčni strah pred sovražniki svete vere, — govorjenje zoper sv. cerkev, njene nauke in svete opravila in šege, zasme¬ hovanje duhovnov i. t. d. Merzlota, vne- marnost v veri ali celo njeno zatajenje,— mnogotere vraže in prazne vere, še po¬ sebno če je bilo ž njimi bližnjimu dobro ime odvzeto, ali škoda storjena. — Zoper upanje : —Nezaupnost v previdnost Božjo — godernjanje v težavah in nesrečah, — nezadovoljnost s stanam, —presilne časne skerbi, — obupanje, — prederzno zau¬ panje na Božjo milost; svojoglavno, ter- masto opušenje molitve v skušnjavah in stiskah. — Zoper Ijubezin: —Nehvalež¬ nost za Božje dobrote, lenoba v vsakdanji 71 molitvi, v obudovanju treh Božjih čednost, v prejemanju svetih Zakramentov, v spra¬ ševanju vesti, — nasprotvanje zoper na- vdajanja sv. Duha. II. Bogokletje , kletvinja , rotenje , zavdajanje, zasmehovanje svetih reči — tatvina ali rop v svetih krajih, oskrunjenj e cerkve. Motenje Božje službe; kriva per- sega , prelomljenje obljube ; vnemamo kli¬ canje svetih imen Jezusa, Marije i. t. d. III. Zamuda duhovniga opravila ob nedeljah in praznikih; maše, pridge, nauka; postajanje zunaj cerkve med mašo, pridgo, litanijami; pohajanje po pivnicah ali dru¬ žili krajih; zderžanje družili od Božje službe. Ples, pijančevanje, igre, sploh pregrešne drušine ; — hlapčevske dela ; hudi prepiri ob svetih dnevih i. t. d. IV. Dolžnost podložnih in otrok do staršev, vikših, gospodarjev . . Nepokor- šina, zasmehovanje, zaničevanje, nasprot¬ vanje, nehvaležnost do njih. Če si jih k jezi dražil — jim . hudo pervošil — njih slabosti raznašel — jih hudovoljno zapustil v starosti — v sili; ali jim jemal, škodo- 72 val, nerodno delal, se z njimi prepiral, druge zoper nje šuntal. Ce si jim dal iz¬ govorjeno ? Če jih nisi težko terpel ? . . Dolžnosti staršev , gospodarjev in vikših do otrok in podložnih: Lenoba v zreji otrok, slabo čuvanje nad podložnimi, slabi zgledi; preslabo perganjanje k Božji službi, k uku, k prejemanju sv. zakra¬ mentov . . Če nisi odvernil pregrešniga ponočevanja, peklenskiga vasvanja, kuž- niga soznanovanja.— Jeza, neusmiljenost, veči nagnjenost do nekterih; zabavljanje čez gosposko, postave i. t. d. v pričo do¬ mačinov. Odverženje bolnih — slab živeš, uterganje zaslužka, presilovanje z delam.. V. V mislih : z jezo, sovraštvam, čertenjem (kako dolgo?). Hudo pervo- šenje, nevošljivost, veselje nad škodo, nepotolažljivost, ali nespravljivost. •— V besedah: z obrekovanjam, zniževanjem, zasmehovanjem . . Vdjanju: ubijanje, po¬ škodovanje, žaljenje, terpeženje, neusmi¬ ljeni e. Poškodovanje bližnjiga na zdravju z zapeljanjem k pijanosti, k nečistosti, ali z odrečenjem potrebne pomoči, z ne- 73 postrežbo i. t. d. — $ pohujšanjem se duša umori, če se k hudimu pomaga, sve¬ tuje, pervoli, draži (z ošabnimi oblačili, hudobnimi bukvami, pesmami i. t. d.); če se hudobija hvali, zagovarja, ukazuje, ne svari. VI. in IX. Iladovoljne nečiste misli in čutila — nečiste želje, pogovori, petje, poslušanje, gledanje, branje, posojevanje zapeljivih bukev; prodajanje, malanje ali kazanje nespodobnih podob. Nespodobni plesi, gledališa (teater), igre, obleke, drušine. Nespodobne dotikovanja, pogledi, prijaznosti z drugim spolam, nesramožlji- vost sam pred seboj ali pred drugimi. — Nečiste dela, prešeštvanje — grehi zoper zakonsko čistost i. t. d. (Vse dvome v tih rečeh zaupljivo spovedniku razodeni; če se (i bolj težko zdi povedati, bolj se je bati, de je velik greh). VII. in X. Izmikanje, kraja, rop, krivične pravde, prevelike obresti (činži), lakomnost, odertija. Goljufija — slabo delo -— skaženo blago — lažnjiva vaga — za¬ pravljanje ptujiga — pahnjenje svojih v 4 74 revšino z lenim ali zapravljivim gospo- darstvam — vnemamo dolgove delati — ogoljufa nje posojivcov. Kupovanje, shra- novanje, prenašanje , skrivanje ukradenih reči’. Nezvesto spolnovanje ali opušenje obljublenih služb, del, pogoj. Poškodovanje ptujiga; podkupovati ali se dati podkupiti — neobvarvanje ptuje škode. Delež na krivici ali škodi s svetvanjem, pomaga¬ njem, ukazanjem, hvaljenjem, zagovarja¬ njem i. t. d.; želje po ptujih rečeh, druge škodovati . . . (Kdor škode noče poverniti, je nje¬ gova spoved nevredna). VIII. Krivo pričevanje pred sodbo; zapeljanje druzih k temumolčanje per zatajenju resnice, pravice, per nedolžnim stiskanju bližnjiga. Laži, posebno še v večih rečeh, pred starši, vikšimi, ali celo na spovedi. Opravljanje , obrekovanje , lažnjivo zatoženje, zmanjševanje, razšir¬ janje laži; poslušanje opravljivcov in obre- kovavcov, ali podpihovanje k temu; hinav¬ ska prijaznost, hinavska pobožnost, pod¬ pihovanje, zdražbe delati, skrivnosti raz- 75 glasovati, natolcovanje v sercu ali celo z besedami i. t. d. 3. Cerkvene zapovedi. I. II. Glej spredej v III. Božji za¬ povedi. III. Ge si post prelomil, druge k tem napeljal, post zaničeval . . . IV. Ali si opravil spoved in sv. Ob¬ hajilo za veliko noč v domači fari? si bil prav perpravljen ? i. t. d. V. Si hodil na kake hrupe, kratko- čase, šumeče razveselice, ali imel take že- nitnine o prepovedanih časih, to je, od 1. adventne nedelje do sv. 3 Kraljev in v postu od pepelnice do bele nedelje ? 4. Sedmeri naglavni grehi. Ti grehi niso samo studenci vsih dru- zih grehov, temuč oni človeka popolnama obropajo gnade Božje , in v dušno smert pogreznejo. Ti grehi niso posamezne stabla, ampak hudobne korenine, ki veči del glo- 4* 76 boko v dušo sežejo; torej se je treba čez nje ojstro in na tanko sprašati. 1. Napuh se kaže z bahanjem, za¬ ničevanjem druzih, z zasramovanjem staršev in žlahte, z neperljudnostjo in režavnosljo, s preobčutljivostjo per svarjenju in opo- minovanju, samoglavnostjo, prepirljivostjo, nepokoršino, nečimernostjo in lišpam v obleki, tudi s hlimbo in hinavšino, če kdo hoče več veljati, kakor je. 2. Lakomnost je izvirek veči del vsi h grehov zoper 7. in 10. zapoved. (Glej spredej). 3. Nečistost. (Glej 6. in 9. zapoved). 4. Nevošljivost. (V 5. in 8. zapovedi). 5. Požrešnost. Nezmernost v jedi in pijači, mehkužna lahkoživnost in posto¬ panje po pivnicah in gostarijah ; vedno pojedanje; žertje, pijanost, preobloženje z jedmi, vživanje škodljivih jedil ali pijač; presilno poželenje jedi in pijač in njih po¬ hlepno goltanje i. t. d. 6. Jeza se razodeva z nepoterpež- ljivostjo, z naglim raztogotenjem, s pože¬ lenjem se znositi, stresti in zmaševati, s 77 kletvinjo, vpitjem, preklinovanjem, s pre- ojstrostjo in prenaglostjo v kaznovanju i.t. d. 7. Lenoba. Stud pred delam, vnemar- nost v spolnovanju svojih dolžnost in opra¬ vil, mlačnost v molitvi, opušenje molitve, Božje službe, prejemanja svetih zakra¬ mentov ; iskanje kratkočasov in razmiš- ljenost. Poprašaj se še, kteri so tvoji nar hujši in nar nevarniši grehi, ki se ti nar težej zdi, jih opustiti? V ktere si more¬ biti že velikrat padel, in jih nisi bil opustil? Ali nimaš kakiga nalaš zamolčaniga smertniga greha na svoji vesti? Ce je kej taciga, ti je dolga spoved potrebna, to je, ponovljenje spovedi od tistiga časa, kar si greh zamolčeval, de usmiljenje Božje spet dosežeš. Ravno tako tudi, če si v velikih pregrehah živel in se le vnemamo spovedoval, če si bil v vednim sovraštvu, v posestvu ptujiga blaga, v nečistosti. Dolga spoved je pa tudi tistim dobra, kteri mislijo v drug stan p. v zakon, v duhovstvo stopiti, kteri so v nevarni bo¬ lezni in sploh kteri so dosihmal bolj slabo 78 živeli. Kako mirno človek živi, ki se je z dolgo spovedjo prav z Bogam sklenil, in mu po tem res z vsim sercam služi! Ko si vest izprašal, pomisli, kako si bil nehvaležin Bogu, svojimu nar večimu Dobrotniku, kliči sv. Duha na pomoč, de bi se mogel v resnici skesati zavoljo svo¬ jih grehov in moli naslednje molitve. Molitev za resnično obžalovanje grehov. O moj Bog! tvoje oči, ki so ne- prenehama na me obernjene, so vse vidile, kar je nepopolnama, pregreš- niga in svarljiviga v mojih delih, in tvoja luč mi je razodela globočino mojih ran. Omeči moje terdo serce s sapo svetiga Duha in obudi spokorne solze prave žalosti iz njega, ti ki sam za- moreš skale v pušavi v žive studence premeniti. O de bi zamogel jest svoje solze zmešati s predrago kervjo, ktero je Kristus na križu za me prelil! Zal mi je, o Bog, de sim te žalil, zares 79 mi je žal$ daj, de bom veliko ljubil, po tem mi boš tudi veliko odpustil. Te milosti te /dihajoči grešnik jest prosim v imenu tvojiga Sina in na prošnjo pre- usmiljeniga Serca Marije čiste Device, mojiga angela varlia in vsih mojih sve¬ tih pomočnikov. Djarije obžalovanja. O dobrotljivi Jezus! ki so te ginile spokorne solze Petra in Magdalene greš- nice, sprejmi tudi mojo žalost zavoljo mojih preobilnih grehov. O de bi bila moja serčna bolečina enaka velikosti mojih grehov! O ti moj Zveličar, ki si na Oljski gori terpel smertne bolečine, vlij v moje suho in neobčutljivo serce eno kapljo brhkosti, ki si jo ti občutil zavoljo naših grehov , in iz obilnosti tistih pregrenkih težav nadomesti do¬ brotljivo, kar je per mojim obžalo¬ vanju pomankljiviga. Odpusti mi, o Bog! vse hudo, kar sim sam storil, ali nad drugimi de- 80 ležin bil. Odpusti mi, o Bog, odpusti mi, zares mi odpusti! Odpusti mi, kar sim dobriga opustil, ali slabo opra¬ vil; odpusti mi vse grehe, ki jih vem, in ki jih ne vem. Sovražim jih iz vse duše, in perpravljen sim dati in se znebiti tudi nar ljubšiga, kar imam, de bi le nesrečo in krivico popraviti zamogel, ker sim te razžalil. Sklep se poboljšali. Res, o Bog! vsimu, tudi nar ljubšimu se vprihodnjič rajši odpovem, kakor tebe še kterikrat razžaliti. Kako bi zamogel še kterikrat tvoje dobrote zaničevati, in te žaliti, ki si zgolj usmi¬ ljenost, nezmerna dobrota in večna le¬ pota? Nikoli, nikoli več ne! Ti, o Bog, si priča mojiga terdniga sklepa, ki ga zdaj storim, greha se varovati, perložnosti greha se ogibati, in si z vso močjo perzadevati, te hude navade premagati. (jTukej imenuj tiste grehe, kterih ti je posebno treba se poboljšati.) Si Molitev napcno sramozljivost na spovedi pre¬ magati. 0 Jezus, ki si se ponižal, za grešnika spoznan biti in terpeti, kakor de bi ti krivicin bil, odvzemi mi škodljivo sramozljivost, ktera včasi spokornike zapeljuje, de bi se vsih grehov ne spo¬ vedali, in nikar ne perpusti, de bi bil zmoten in kej zamolčal. Dobro vem, o Bog, de po mašniku s teboj samim govorim; kako bi se mogel prederzniti, pred tvojim namestnikam kej utajiti, kar ti že veš, ki vidiš v globočino serca, in ti nič ni skrito, kar se godi v mo¬ jim sercu. Z zamolčanjem smertniga greha bi moja spoved bila božji rop; o moj Bog! obvari me te tolike nesreče ; daj mi ponižno in priprosto serce, de bom svojima spovedniku odkritoserčno razodel vse rane svoje duše, mu grehe in njih število naznanil, in tudi vse oko- lišine, ktere greh povikšajo, de ne bom nič zmanjševal in nič zakrival, de k 4** 82 zakramentu svete pokore perpravljen grem in odpušenje vsih svojih grehov dosežem. Amen. Po spovedi. Zahvala. Svetika Avguština. Visoko hvaljen bodi Gospod v ne¬ besih in na zemlji! Veliko in prečudno je tvoje ime! Hvali naj te moje serce in moj jezik, in vse moje kosti naj reko: O Gospod! kdo je tebi enak ? Reko naj to, in ti mi odgovori in reci: Jest sim tvoje zveličanje. — Kdo sim jest in kakšin človek! Kako hudobin sim bil jest, ali moje dela, ali če ne moje dela — pa moje besede, ali če ne moje besede — pa moja volja. —- Ti pa, o Gospod! si dobrotljiv in usmiljen, in tvoja desnica je segla doli v globočino mojiga serca, in je iz dna mojiga serca brezno pogube odvzela. Bil sim v zmoti, ali začel sim na te misliti. Zdaj tedaj se z novo ljubeznijo 93 vnet zopet k tebi povernem! Nečem sam sebi življenje biti, ker sam iz sebe sim le hudobno živel, sam sebi sim lastno smert bil $ v tebi pa zdaj vnovič oživim ! O resnica, o luč mojiga serca! ti me razsvetluj vprihodnje. Amen. Sklepna molitev sv. Frančiška Salezjana. O svet! za vselej zapustim tvojo neumnost in nespamet. O kralj napuha , kralj nesreče, duh pekla! tebi se odpovem in vsimu tvojimu napuhu in vsim tvojim hudob¬ nim delam. K tebi se obernem , preljubeznjivi Jezus, ti Kralj zveličanja in večne lepote! Tebe objamem z vsimi močmi svoje duše, tebe molim s celim sercam. Tebe zvolirn odslej za vselej v svojiga kralja in ediniga gospodarja. Tebi per- sežem nepremakljivo zvestobo, tebi ne- preklicljivo vernost obljubim. Popolnama pokorili se podveržem vsim tvojim po¬ stavam in zapovedim. 84 O sveta Devica Marija, moja lju— beznjiva Gospa! tebe izvolim v svojo besednico, mater in vodnico. Tebe s posebno pobožnostjo častim. Prosi vsak čas per svojim Božjim Sinu za me ubo- ziga grešnika, prosi zdaj in ob moji smertni uri. Amen. O moj sveti kerstni pomočnik! skleni tudi ti svojo prošnjo za me s prošnjo presvete Device Matere Marije. Sveti angel varh ! vodi me in ne zapusti me, dokler ne pridem k zveli¬ čani trumi, s ktero kličem zdaj in ve¬ komaj: Slava Jezusu, poglavarju ne- beškiga miru, kteri je hvaljen zdaj in vekomaj! Amen. 85 Sveto Obhajilo Besede Jezusove k duši , ki je k svetimu Obhajilu namenjena. (To premišljevanje je dobro zvečer pred sv. Obha¬ jilom brati.) 1. Perpravi mi stanovanje, moja hči! ker jest bom veliko noč s teboj obhajal, in v tvojo hišo peršel prebivat. Ko veli- ciga kralja perčakujejo, mu perpravijo naj lepši stanovalce, in ko kdo perjatla sprej¬ me, mu odloči nar lepši izbo v hiši; in jest, moja hči, jest sim tvoj kralj, ki pride k tebi ves pohlevin; jest sim tvoj ljublje- nic, kteri je rad med lilijami (čistimi du¬ šami) ; jest sim tvoj llog, ki nebes nebesa niso vredne ga posesti. Kolikor bolj se tedaj iz ljubezni do tebe ponižam, in do tvojiga nič doli pridem, toliko bolj se ti z visokimi in gorečimi občutki vnemaj. Ne bodi zadovoljna, samo tabernakel svojiga 86 serca z tiaram svete odveze očistiti, temuč perpravi tudi skerbljivo v njem z globo¬ kim zbranjem duha zlato nar čistejši lju¬ bezni, in kadilo naj resničniši in naj per- serčniši pobožnosti. Ljubezin pogostovavca se razodene s skerbjo', s ktero on svoji- niu perjatlu naj boljši in naj lepši stano- vališe perpravlja. 2. O ve, ki niste nierzle, pa vender tudi ne gorke! mlačne in vnemarne duše, ki si z mojim obiskanjem komaj kej opra¬ viti daste, ki od svojiga doma in od svo¬ jih domačih opravil k moji mizi pridete, in se še nekoliko malo časa ne perprav- Ijate, kaj čem vam reči? Ve svojo mizo perpravljate že zjutraj, kader imate po¬ vabljene sprejeti; ve po cele dni jedi per¬ pravljate : ko pa jest k vam pridem, si še četertleja ure ne odločite, de bi stano- vališe napravile, ktero me ima sprejeti. Vender pa tisti, ktere ti v svoje gosto¬ vanje povabiš, morebiti nimajo ne ljubezni ne spoštovanja do tebe, jest pa te ljubim z odkritoserčnostjo. Tvoji povabljeni k tebi pridejo, se v tvojo škodo dobro imet, 87 jest pa pridem, te s svojim lastnim bistvam poživit. Tvoji gosti k tebi pridejo, tvoje posestvo snest, jest pa pridem tvoje bo¬ gastvo pomnožit, in mu še vikšiga pridat. Per vsim tem pa une s častjo obsipaš, mene pa onečastiš. Vi človeški otroci, kak dolgo še bote ljubili nečimernost in laž ? Doklej še bodo vaše otovorjene serca mojo dobroto zaničevale? Vaše serce se k meni obrača, kakor k jedi, do ktere ga naj bolj mera. Nespametni! kdo vam je oči tako zaslepil ? Mlačne duše, ki jih le s težavo še prenašam, kmalo bom vas pljunil iz svojih ust. 3. Vstani, moja hči, urno ustani, in ne bodi lena, kakor une duše; ampak hiti mi naprot perteči. Pridi, preudari mojo visokost in svojo nizkost, in spoznaj se s stotnikam nevredno, me prejeti. Pridi, in goreča v ljubezni, kakor Cahej, me veselo sprejmi v svojo hišo, v veliki zanesljivosti, de bo moje obiskanje tebi zveličanje in mir perneslo. Pridi, in perpravi svoj dar, kakor pravični Abel z nar čistejšim name- nam. Potlej bo meni tvoje obhajilo prijetno 89 in tebi neizrečeno zveličavno. Z njim boš mojiga Očeta poveličala, moje svetnike častila in nebesa z veseljem napolnovala. Z njim boš Cerkvi jezero dobičkov, svoji duši zveličanje , pravičnim stanovitnost, grešnikam pokoro, slabim pomoč in mer- tvim pokoj perdobiia. Z njim si boš sama za se nebeško zdravilo dosegla, ki bo tvoje hude nagnjenja slabilo in te greha obvaro¬ valo; dosegla boš predobri očesni pomoček, ki bo oči tvoje duše razsvitloval; čisto mazilo, ki bo tvoje čednosti poterdilo , in te celo zoper hudiča močno storilo, kte- rimu boš strašna kakor rujoveč lev. Tvoje življenje tedaj, moja hči, bodi vedno per- pravljanje k svetimu Obhajilu; pomnožila boš moje obiskanja miru in zveličanja, ko boš svoje obhajilo pomnožila, in neprene- hama se bodo nad teboj čudeži moje do¬ brote in moje ljubezni pomnoževali. 4. Gospod, ki te nebesa ne obsežejo, in ki si tako svet, de sterim sveta Cerkev, de se od naročja prečiste Device nisi od- vernil; ti, kterimu jermene odvezati se je sveti Janez nevredniga spoznal, ti me več- 89 krat k svoji mizi povabiš, me s svojim telesam in s svojo kervjo poživiti. 0 jest nesrečna in nevredna! kam čem bežati, de se umaknem pred pogledam tvojiga obličja? Pojdi preč od mene, o Gospod! ker grešnica sim. Kakšno občenje zamore biti med teboj in belialam, med tvojim tempelnam in maliki, med tvojo lučjo in mojo teinoto, med tvojo svetostjo in mojo spačenostjo ? Oh, kako bi moje serce in moje usta zamogle dosti čiste biti, taciga povabljeniga, kakor si ti, sprejeti! — 5. Moja hči ! nikar se v toliko ma- Ioserčnost in nepokojnost pred obličjem moje svetosti ne podajaj. Jest sim sicer trikrat sveti Bog, in ti si prah in perst; ali jest poznam prah, iz kteriga si stvar- jena, vem, de imam nad teboj slabo in umerjočo hčer in ne kteriga zmed angelov. Ne tirjam od tebe popolnama in dopolnjene svetosti; tirjam pa, de skerbiš, se zmi- ram bolj in bolj očistiti. Stori tedaj, koli¬ kor je v tvoji moči, in stori urno: ako ti po tem še kej primankuje, bom besedo rekel in vse nadomestil. 90 6. Gorje tebi, moja liči! ako bi ne storila, kar je v tvoji moči. Ako bi se k moji mizi z omadežano dušo perbližala, bi jo oskrunila in sama sebi pogubljenje jedla. Resnično, povem ti, očisti svojo vest z nar veči skerbljivostjo ; glej, de svoje serce čisto in svoje roke nedolžne storiš, ako hočeš žegen in usmiljenje inojiga sve- tiša doseči. Svojo dušo vedno v rokah nosi, de je s hudimi mislimi in hudim požele¬ njem, ali s hudobnimi besedami ali z greš¬ nim djanjem ne oskruniš. Sodi samo sebe, de ne boš sojena; in ako vidiš, de zlato tvoje duše otemnuje in se moja gnada manjša , moja hči! nikar ne daj, de bi solnce nad tvojimi grehi zašlo; teci k po¬ toku Siloe, se umit v Jagnjetovi kervi. Pojdi, pokaži se mašniku, in pernesi dar solz in skesanja. Tako, ako padeš, se ne boš razbila, ker bom svojo roko nad te vzdignil in silo padca ubranil. 7. Za roko me derži, Gospod moj Bog! in pelji me, kakor ti je ljubo, de ne padem. Sicer sim v svoji gorečnosti rekla: Nikoli ne bom omahovala; sklenila 91 sim in persegla, tvoje pravične zapovedi spolnovati; ako pa ti svoje obličje od mene odverneš, kar naravnost spet v nepokoj in pregrešenje padem , in sim vnovič vsa omadežana. Ozri se tedaj, o Gospod, ozri se na mojo slabost in hiti mi pomagat. Stoj mi vedno ob desnici, de ne bom ka¬ kor zaveržena posoda, temuč vedno per tvoji mizi, in de s čistostjo in nedolžnostjo vselej k nji perstopim. Molitve pred sv. Obhajilam. Tri božje čednosti. Vera. Verujem v tebe , pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh, kteri si vse vstvaril, kteri vse ohraniš in vla¬ daš, kteri dobro plačuješ in hudo štra- fuješ. Verujem, de je Sin božji za nas človek postal, de nas je s svojo smertjo na križi odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. 93 Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog, razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apostelni oznanovali, in kar nam sveta Rimska katoliška cer¬ kev verovati veleva. Vse to verujem, ker si ti, o Bog, večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljfati ne goljfan biti. O Bog. po¬ množi mojo vero. Upanj e. Upam in se zanesem na tvojo ne¬ skončno dobroto in milost, o Bog, de mi boš po neskončnim zasluženji svo- jiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo ob¬ žalovanje, in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil, tebe od obličja do obličja gle¬ dati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebnih perpoinočkov vse to doseči. Upam to od tebe zato, ker si ti to obljubil, kteri si vsigamogočin, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. 93 Ljubezin. O moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga serca, iti čez vse, zato ker si ti nar veči dobrota, neskončno popol- nama, in vse ljubezni vredin. Tudi zato te ljubim, ker si do mene in do vsih stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsiga serca, de bi te ravno tako lju¬ bil, kakor so te tvoji nar zvestejši slu¬ žabniki ljubili, ali kakor te še zdaj ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezin ; povikšaj v meni, o dobrotljivi Gospod! čedalje bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno perza- devam, mi je iz serca žal, de sim tebe svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojiga stvarni¬ ka, odrešenika in posvečevavca raz- serdil. Žal mi je , de sim grešil, de sim tebe, svojiga vsigamogočniga Go¬ spoda, svojiga nar boljšiga Očeta, raz¬ žalil. Terdno sklenem vse grehe in vse grešne perložnosti zapustiti, storjene 94 grehe čedalje bolj obžalovati, in ni¬ kdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojiga otro¬ ka, in dodeli mi gnado ta svoj sklep dopolniti. Tega te prosim po neskonč¬ nim zasluženji tvojiga božjiga Sina, našiga Gospoda in zveličarja, Jezusa Ki •istusa. Molitev sv. Tomaža. Vsigamogočni večni Bog ! lej , perstopim k Skrivnosti tvojiga edinoro- jeniga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa. Perstopim kakor bolnik k zdravniku življenja, nečist k studencu usmiljenja, slep k luči večne svitlobe, Kevin in ubog k Gospodu nebes in zemlje. Prosim tedaj tebe, ki si brez vse mere velika dobrota, ponižaj se, mojo bolezin ozdraviti , umazanost očistiti, slepost razsvetiti, ubožnost obogatiti, goldst obleči; de angelski Kruh, Kralja vsih kraljev, in Gospoda vsih gospostev prejmem s toliko častitljivostjo in poniž- 95 nostjo, s toliko skesanostjo in pobož¬ nostjo, s toliko čistostjo in vernostjo, s takim sklepam in namenam, kakor je treba k zveličanju moje duše. Daj mi, prosim, ne le zakrament Gospo- doviga telesa in kervi prejeti, ampak tudi reč in moč zakramenta. O prepo- hlevni Bog, daj mi telo svojiga edi- niga Sina našiga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa, ki je od Marije Device, tako prejeti, de bom vredin, se k njegovimu skrivnostnimu telesu (jsveti cerkvi) per- telesiti in se med njegove ude šteti. O preljubeznjivi Oče , dovoli mi, tvojiga ljubiga Sina, kteriga bom zdaj na poti zakritiga prejel, poslednjič enkrat v odkritim obličju vekomej gledati; kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sve- tiga Duha Bog od vekomej do vekomej. Amen. Molitev sv. Bernarda pred sv. Obhajilain. O ti presrečna Devica, ki si milost našla in življenje pernesla, in si mati 96 našiga zveličanja, daj, de po tebi pot k tvojimu Sinu najdemo, de on, ki nam je po tebi bil dan, nas tudi po tebi v milost sprejme. Mi smo grešni in stra¬ hovanja vredni ljudje; tvoja neomade- žanost naj nas per njem izgovarja. Mi smo nečimerni in napuhujeni; tvoja po¬ nižnost, ki je Gospodu tolikanj dopadla, naj nam per njem odpušenje doseže. Veliko smo grešili; naj tvoja silno ve¬ lika ljubezin pokrije; tvoja častitljiva rodovitnost pa nam perdobi, de bomo tudi mi rodovitni v dobrih delih. O ti naša Gospa, naša srednica, naša be¬ sednica, perporoči nas svojimu Sinu, spravi nas s svojim Sinam, in pokaži nas svojimu Sinu. Dosezi nam, o Vi- sokočešena! po povišanju, ki si ga za¬ služila, po začetniku usmiljenja, kteriga mati si, de ta tvoj Jezus Kristus, naš Gospod, vekomej nad vse češeni Bog, ki se je ponižal, s tvojim posredovanjem našo slabost in revšino nase vzeti, nas svojiga zveličanja in časti deležne stori. 97 Prosi za nas posebno v ti sveti uri, de bomo Jezusa, tvojiga Sina, v njegovim svetim zakramentu s tako serčno čistostjo, s tako dušno goreč¬ nostjo in vdanostjo prejeli, kakor si ga ti od svetiga Duha spočela, ko si an¬ gelu rekla: v Lej, dekla sim Gospo¬ dovai, zgodi se mi po tvoji besedi .“ O J ezus, po tebi hrepeni moja duša! Pridi, o moj Stvarnik in Odrešenik! pridi, o moja Ljubezin ! pridi in ostani vekomaj per meni. Ti si moje zveličanje, ti si življenje mojiga življenja. Pridi, o moj Zveličar in zveličaj me. Amen. Vsi sveti angeli in izvoljeni Božji, prosite za me, de per Jezusu milost najdem, in to nebeško jed vredno vži- jem. Amen. Namen per sv. Obhajilu. Stori vselej namen, ko k Božji mizi persto- piš, za koga de misliš sveto Obhajilo Bogu daro¬ vati, — ali za se, za koga druziga, zlasti za tega ali tega terdovratniga, v veči Božjo čast, ali za duše v vicah i. t. d. Posebno močno je želeti, de 5 99 bi za tiste grešnike, ki se ob sabotah per litanijah ali drugikrat v molitev perporoče, vselej nekaj bra¬ tov ali sester sveto Obhajilo darovalo. Na tako vižo se nar več terdovratnih spreoberne. Po svetim Obhajilu. Po svetim Obhajilu premišluj nekaj časa v globoki ponižnosti neizmerno skrivnost in moli z besedami, kakor ti jih dobra misel da. Perporoči in potoži Jezusu vse pritežnosti in ne pozabi moliti za spreobernj c nj e grešnikov in za verne m er t ve, in molitev za odpustke ali saj tistih 7 očenašev in češenamarij v namen svctiga Očeta. Molitve. Po sv. Frančišku Salezju in Alfonsu Ligvorju. Najdel sim ga, kteriga ljubi moja duša. Imam ga, in ne bom ga več iz¬ pustil, de zamorem v resnici reči: „Ži- vfm, pa ne že jest, ampak Kristus v meni.“ Zdaj tedaj, o Jezus! moj po¬ koj, moje edino veselje, moje zveli¬ čanje ! zdaj vtegneš svojiga hlapca spustiti v miru, ker so moje oči' vidile tvoje zveličanje. Moje serce se tebe 99 veseli; v tebi moja duša poskakuje. O Bog mojiga serca! de bi jest tebe le prav ljubil, te vredno v ti neskončni svetosti objemal, — rad sim perprav- ljen umreti. O čezmerna ljubezin! preponižni Je¬ zus ! skriti Bog ! molim te, ki si v mojim sercu. Premajhno je eno serce, te ljubiti j premalo en jezik, te hvaliti! O moj Zveličar ! koliko hvaležnost sim ti dolžan, de mene, svojo ubogo stvar, tako prečudno obišeš! Nič manjši ne sme ta hvaležnost biti, kakor de samiga sebe tebi popolnama dam in darujem, in želim in prosim, de bi le ti sam v meni prebival. O moj Bog! k meni prideš, mene seboj sklenit, mi zasluženj svojiga ter- pljenja v polni meri podelit in me po¬ svetit. Sto'ri in dopolni tedaj vse to v meni, zavoljo česar si peršel; ne daj, de bi bil sad tvojiga prihoda nad menoj zgubljen. O Jezus, ti veš, koga mi perman- kuje, in veš moje slabosti: daj mi po- 5 * 100 nižnost, čistost serca, edinost moje volje s tvojo sveto voljo, moč zoper hudo navado, in poterpežljivost, de za- morem vse, kar me zadene, iz ljubezni do tebe voljno prenašati. O moj Zveličar! po tisti neskončni ljubezni, ki te je na zemljo doli per- pravila, in nagnila na križu umreti, daj tudi meni v tebi vsi posvetnosti odmreti, de ti v meni vekomaj živiš. O Bog moje duše! častim in lju¬ bim te nad bogastva tega sveta, in bolj kakor samiga sebe. Torej se čisto tebi zročim in se v ljubezni in spoštovanju podveržem vsim tvojim naredbam ; naj se zgodi v času in v večnosti nad me¬ noj , kar je tvoja sveta volja ! Upam enkrat tvoje Božje obličje in tvojo po- polnama lepoto v nebesih gledati. Moj Bog in moje vse! nič nočem iskati razun tebe; ker v tebi edinim zamorem vse najti. O preljubeznjivi Oče! daj, de bo moja nar veči skerb, tebi vredno služiti, ravno kakor si ti za moje zveličanje preobilno veliko skerb imel. 101 O včlovečena Beseda večniga Očeta, Jezus Kristus ! ti nisi zavoljo nič dru- ziga na svet peršel, kakor v sercih ljudi stanovat, ktere si s svojo kervjo odkupil. Moje serce bodi tedaj popol- nama tvoje; imej ga, razsvitluj ga, in stori ga radovoljniga, tvojo presveto voljo spolnovati. Vsigamogočni Jezus! vse od mene odvzemi, kar djanje tvoje moči in do¬ brote v meni zaderžuje; ozdravi me vse nesnage in nezvestobe in napolni me s svojo gnado in modrostjo. O sveti Duh! napolni mojo voljo s tistim svetim hrepenenjem, ki človeka s čednostmi obogati, in ji ne pusti no¬ bene druge prostosti, kakor to, se tebi popolnama darovati. Neskončna moč! podpiraj mojo ne¬ moč. Večna modrost! razsvetli mojo temo. Neizmerna dobrota! preglej moji hudobii. O dobrota! O ljubezin! O mo¬ drost! O kako pozno sim te spoznal, kako pozno začel te ljubiti! Prezveličana Devica! ti naj bogo- ljubniši, naj ljubljivši, naj ljubeznjivši! dosezi mi per svojim Sinu milost, de bom vsim njegovim navdajanjem po- korin, in uči me vse tiste čednosti, s kterih spolnovanjem si si ti na zemlji Božje dopadajenje perdobila. Prosi svo- jiga Sina, de se s svojo skrivnostno pričuj očnostj o ne loči od mene, dokler v moji duši obilnosti svojiga blagra in blagoslova ne zapusti. Terdno verujem v te, o resnica, ki ne moreš zapeljati! Nepremakljivo upam v te, o neskončna dobrota! Serč- no in perserčno te ljubim, o nar vikši, nar ljubeznjivši Bitje ! Moj Bog in moj neprenehljivi dobrotnik! Tebi se pod- veržem, tebe bom ljubil in hvalil svoj živi dan in vekomaj. Molitev za odpustke. Gospod Jezus Kristus! presunjen od bolečine zavoljo svojih grehov, ti to slabo in preponižno molitev darujem v tvojo čast in poveličanje, in v blagor 103 tvoje svete Cerkve. Ti jo posveti in ji po svoji milosti vrednost dodeli. Želim se popolnama perdružiti pobožnimu na¬ menu svetiga Očeta, ki so te odpustke v zveličanje svojih vernih podelili. Za¬ voljo tvoje neskončne dobrote te prosim z vso ponižnostjo, zateri krivoverstva po vsim svetu, uterdi stanovitin mir in pravo edinost med keršanskimi pogla¬ varji, de oni in njih podložni, vsi tebi služijo v čistosti serca, nasprotni lju¬ bezni, in v edinih svetih mislih. Navdaj tudi našiga svetiga Očeta papeža s svojim duham, odvračuj od njega vse zalezovanja, in sprejmi ga v svoje varstvo. O ljubeznjivi Zveličar! po zaslužen]u presvete Marije Device in vsili svetnikov v nebesih, me vde- leži tistiga zaklada, ki si ga s prelit¬ jem svoje predrage kervi sveti Cerkvi perdobil, in dodeli mi dans dobroto teh odpustkov. Perzanesi mi, o moj Bog! zavoljo svojiga neskončniga usmiljenja kazni in strahovanja mojih grehov, ktere bi mogel 104 sicer ali na tem, ali na unim svetu terpeti. Od tega trenutka zanaprej skle¬ nem za terdno in resnično, spokorno in v zatajevanju živeti. Tudi hočem po svoji moči tvoji pravici zadostovati, greh studiti, se ga varovati in kakor naj hujši hudo ga nad vse drugo obžalo¬ vati in preklicovati, ker sim ž njim tebe, svojiga preljubeznjiviga Boga, razžalil, ki te zdaj čez vse ljubim in te ljubil bom vse dni svojiga življenja. Amen. (7 Očenašev in Češ en am arij in Vero.) Perpravne molitve po svetim Obhajilu so še: Molitev h Marijnimu Sercu; za spreobernjenje greš¬ nikov ; za blagor cerkve; za svojo škofijo; za ohra- njenje in razširjanje svete vere in več družili, kakor nekoliko dalje nasledovajo. Besede Jezusove do duše po svetim Obhajilu. (Naslednje premišlovanje je dobro v dan sv. Obha¬ jila v cerkvi ali pa doma o priliki preudariti.) 1. Jest slin tvoje prebivališe v tebi izvolil, moja hči, Jest, ki sim večna, včlo- večena Beseda in kruh življenja; Jest, ki sim poln gnade in resnice, poln moči I 1 05 in mogočnosti; Jest, kteriga usmiljenje nobene meje ne pozna; Jest sam sim s teboj, in imam plačilo za te per sebi. Jest sim s teboj, moja hči, te oteti, te iz roke hu¬ dobnih in močnih rešiti. O ! ko bi ti poz¬ nala dar Božji, in Tistiga, kteri v tvojim sercu počiva! Zares bi se to serce v moji pričujočnosti kakor vosk na solncu sto¬ pilo; zares bi se moči tvoje duše zamak¬ nile in bile zvun sebe v sveti opanljivosti, in tvoje oči bi se v solze hvaležnosti in ljubezni zlivale; zares bi, napojena z mojo kervjo — skrivnostnim vinam, kteri device stori, in poživljena s pšenico izvoljenih, vsim rečem tega zaničljiviga sveta večno slovo dala; zares bi, zvun sebe, zamak¬ njena brez glasu in občutka v tihoto ob¬ čudovanja in ljubezni zatopljena ostala; zares bi Mene, ki te ljubim, iz vsiga serca objela, in se v svetim rado vanju in vese- lovanju Meni čisto in brez perderžka da¬ rovala. Zares bi tako dobriga Očeta za dobroto in sladkost vsili čednost prosila; zares bi tako mogočniga kralja za vso po- moč njegove gnade zoper sovražnike na- 5 ** 106 govorila; zares bi nebeškimu Očetu z nar večim spoštovanjem in s popolnama zaupa¬ njem tistiga Jezusa darovala, kteri ima v tebi svoj sedež, in kteri je tvoje dobro, tvoj delež; ti bi ga njemu kakor nar boljši in nar bolj popolnama dar darovala; za¬ res bi vse nebeške prebivavce povabila, de naj bi neprenehama s teboj gnali v čast tvojiga Ljubeznjiviga : Čast na višavah! Zares bi se z veliko bolečino še le, ko se podobe spovžijejo, od telesne priču- jočnosti svojiga Zveličarja ločila. 2. Ali je kakšno ljudstvo, moja hči, de bi tako blizo, tako pričujoče bogove imelo, kakor sim jest tebi in vsim vernim dušam? Kako je to vender, de nar veči del zmed njih mojo ljubezin tako rekoč zaničuje, ali je saj ne cenijo tako, kakor bi mogli, in se jim ne zdi vredno, me tudi le kratek čas v svojim sercu s sveto hvalo in hvalež¬ nostjo častiti? Koinej so od moje mize odstopili, že lete iz mojiga tempelna k po¬ svetnim opravilain. Še so njih žnablji od moje kervi mokri, že pozabijo Boga vse dobrote, kteri jih je poživil. O nehvaležni! 107 0 otroci luči, ki so nesprevidniši od otrok tame! zakaj če so otroci tega sveta od kralja ali mogočniga gospoda obiskani, ga perderžujejo, dokler le morejo ; pcrljud- nosti, vošila, darila, prošnje, pisane per- poročila, vse poskusijo, veselje pokazati, ki ga občutijo za to, ker z gospodovav- cam samim govore, mu spoštovanje in lju- bezin skazati, in mu povedati, kar imajo pertežniga. Vender je pa gospodovavec, ki ga tako časte, le umerjoč človek, in le minljivih dobrot dobe od njega. 0|otroci luči, kako nespametni ste vi, in kako po¬ časne so vaše serca verovati! Ninivljanje bodo sodnji dan zoper vas vstali, ker so bili z Jonovo pridigo presunjeni in skesani; in lej, tukej je več od Jona. Kraljica od Juga bo zoper vas vstala in vas obsodila, ker ona je peršla od kraja zemlje Salo¬ monovo modrost poslušat; in lej, tukej je več od Salomona. Prebivavci judovske dežele bodo zoper vas vstali, ker so me hotli kralja narediti, ko sim med njimi pre¬ bival, vi pa me zapustite, in mi nobene časti ne skazujete, meni, ki sim kralj 108 kraljev in vaš Bog, ki ima tron v vašim sercu. 3. In tudi ti, moja hči, me hočeš zapustiti ? O nikar te nesreče ! Ko od moje svete mize odstopiš, pa spet k meni pridi, me poslušat: Jest imam besede več- niga življenja, de vidiš in čutiš, kako sladak sim jest, in de se tvoje serce ogreje in gori, kadar tebi govorim. Moli me z vso gorečnostjo, kolikor imaš zmožnosti, mene, ki sim Gospod, tvoj Bog, in je moje veselje per tebi biti. Skleni se z angeli in arhangeti, mojo hvalo v svojih pesmih obhajati, in nikoli me ne zapusti, dokler z gorečo molitevjo mojiga blago¬ slova (žegna) ne dobiš. 109 Razne molitve, ki se zamer e jo moliti po svetim Obhajilu, pr obiskanju altarja Marijniga Serca in druzih perlo&nostih. Molitev k presvetlimi Marij nimn Sercu. Papež Pij VII. so tistim, ki naslednjo molitev s pristavljeno pohvalo k presvetimi! Jezusovima in Marijnimu Sercu pobožno molijo, več odpustko do¬ delili. 1. Odpustek 60 dni enkrat na dan. 2. Popolnama odpustke v praznike rojstva, vnebovzetja in presvetiga Serca Marije Device, za tiste, ki to molitev vsak dan eno celo leto molijo in ob imenovanih dneh svete zakramente prejmejo , cerkev obišejo in v namen svetiga Očeta ondi molijo. 3. Popolnama odpustek ob smertni uri za tiste, ki v svojim življenju te molitve niso opustili. Ti odpustki se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. 110 Molite v. O sladko, o pohlevno Serce Ma¬ rije, Matere Božje in naše ljube Ma¬ tere ! O preljubeznjivo Serce , nad kterim prečešena sveta Trojica svoje dopadajenje ima, ki si vredno vsiga češenja in sladke ljubezni angelov in ljudi! O serce, ki je Jezusovirnu Sercu nar bolj enako, kteriga nar bolj popol- nama podoba si ti; Serce polno ljubezni, dobrote in perserčniga usmiljenja do naše revšine! Stopi, te prosimo, ledeno skorjo naših sere, in stori, de jih bo Serce Božjiga Odrešenika popolnama nase potegnilo. Navdihni jih z ljubez¬ nijo do tvojih čednost, in vnemi jih s tistim svetim plamenam , v kterim ti neprenehoma goriš. Zakleni v se sveto Cerkev, obvari jo in ostani vedno njeno sladko pribežališe in nepremagljiva terd- njava zoper vsak napad njenih sovraž¬ nikov. Ti bodi naša pot, de po njem k Jezusu pridemo, in točilo, po kterim naj k zveličanju potrebne gnade k nam lil pertekajo. Bodi nam pomoč v sili, po- terjenje v stiskah, podpora v skušnja¬ vah, perbežališe v preganjanju, pomoč v nevarnostih, zlasti v poslednjim voj¬ skovanju našiga življenja, ob času lo- čenja, ko se bo cel pekel zoper nas vzdignil, de bi nam v tem strašnim tre¬ nutku , v tem groznim in razločivnim migljeju, ko se bo za celo večnost raz¬ ločilo, našo dušo v svoj rop vzel. Daj nam tedaj, o presrečna Devica! slad¬ kost tvojiga materniga Serca okusiti; daj nam občutiti velikost tvoje mogoč¬ nosti per Jezusovim Sercu; odpri nam v njem studenec usmiljenja, varno pri- bežališe, de ga bomo enkrat s teboj v nebesih hvalili in častili od vekomej do vekomej. Pohvala k presvetima Sercama Jezusa In Marije. Spoznano, ljubljeno, hvaljeno in poviševano, češeno in poveličevano bodi vsak čas in povsod Božje Serce Jezu¬ sovo in nar čistejši Serce Marije. Amen. 113 Darovanje samiga sebe Marii. Sv. Alfonsa Ligvorja. Prečista, neomadežana in preblaga Devica Marija, o moja Mati, pribeža¬ lišč in tolažnica vsili žalostnih! ponižno pridem dans pred tvoj tron in te zvolim v svojo gospo, svojo mater in besed¬ nico per Bogu. Darujem se z vsimi, kar je mojih, v tvojo službo; prosim te, o Mati mo- jiga Boga, vzemi me v število svojih služabnikov in pod svojo brambo, in bodi moja pomoč skoz celo moje življenje, sosebno pa ob moji smertni uri. O Mati usmiljenja, zvolim te v oskerbnico vsiga, kar je mojiga, vse moje žlahte, vsili mojih del in opravil. Ne odklanjaj od sebe skerbi za vse to; delaj in ravnaj z vsim, kakor je tvoja volja. Blagoslovi me tedaj na duši in na telesu, in nikakor ne perpusti, de bi jest kterikrat razžalil tvojiga Božjiga Sina. Podpiraj me v skušnjavah, reši me iz vsih nevarnost, pridi mi v pomoč v mojih dušnih in telesnih potrebah, razsvetluj me v mojih dvomih, tolaži me v mojih stiskah , perstopi mi v mojih telesnih in posebno v mojih smertnih težavah. Ne perpusti , de bi se hudobni sovražnik kdej zamogel hvaliti, me še kterikrat v svojim železju imeti, ker saj zdaj sim ves tebi posvečen. Perdobi mi , de enkrat v nebesa pridem, tebe zahvalit, tebe hvalit in ljubit z Jezusam, našim Odrešenikam, na vekom ej. To milost doseči, mi sprosi, de stanovitno služim tebi in tvojimu Sinu Jezusu do smerti. Amen. Molitev za Marijno brambo in prošnjo per Bogu. Sv. Alfonsa Ligvorja. Presveta, neomadežana Devica, moja preljubeznjiva mati Marija! Ti si 114 mati mojiga Gospoda in Zveličarja, kraljica zemlje, besednica, upanje in pribežališe grešnikov. K tebi jest, naj revniši zmed grešnikov, dans pribežim. Tebi, o velika Kraljica! se s spo¬ dobnim spoštovanjem ponižno podver- žem, in z naj perserčnišim čutilam svoje duše se ti zahvalim za toliko meni skazanih milost; posebno pa za to, de si me s svojo Ijubeznjivo prošnjo pekla otela, ki sim ga tolikrat zaslužil. Lju¬ bim te, o preljubeznjiva Gospa in Go- spodovavka! in iz nar čistejši ljubezni do tebe storim nespremenljivi sklep, tebi vsak čas služiti, in si z močjo pri¬ zadevati, de ti bodo tudi drugi služili. V tebe stavim za Jezusam, tvojim Sinain, vse svoje upanje; od tebe per- čakujem vsiga blagra svoje duše. Sprej¬ mi me za svojiga služabnika, o usmi¬ ljena Mati ! in ohrani me pod svojo močno hrambo. Ker vem, de per Bogu vse pre- moreš, torej zdihujem k tebi, in kličem s potertim sercam: Otmi me vsih skuš- njav, ali ohrani mi saj dovoljno moč, de jih bom do konca življenja vedno premagoval. K tebi zdihujem za pravo ljubezin do Jezusa. Po tebi upam tudi enkrat zveličan biti. O moja preljubez- njiva Mati, prosim te po tvoji ljubezni do Boga, bodi mi vselej pomočnica, posebno pa v poslednjim vse razločiv- nim trenutku mojiga življenja. Nikar me ne zapusti, dokler me med zvoljenimi v nebesih ne vidiš. Tam te bom častil in hvalil, tam bom tvoje usmiljenja vekomej poveličeval! Amen. Molitev sv. Terezije za spreober- njenje grešnikov. O Gospod Jezus Kristus! prosimo te, de bi ti tudi tiste hotel, kteri tebe nočejo 5 de bi tistim odperl, kteri k tebi ne marajo klicati 5 de bi jih ozdravil, kteri se svoje dušne bolezni še vesele in so sami svoje bolezni izvir. Sej si na svet peršel grešnikov iskat. Lej , Gospod ! ti so v resnici nesrečni in revni, kteri k tebi nočejo priti. Pridi ti k njim 5 usmili se teh nesrečnih, ki sami do sehe usmiljenja nimajo. Prebij, o Gospod! terde serca svojih stvari. Ne oziraj se na nevrednost tih, ki pri tebi terkati nočejo; temuč glej milost¬ ljivo doli na nas, ki za te zmotene k tebi kličemo. Ukroti, o Gospod! njih terdo voljo, in stori, de bodo hotli, kar poprej niso hotli, de bodo namreč tebe spoznali in ljubili. Amen. Za Blagor svete cerkve. Prosimo te, o Gospod! milostljivo sprejmi ponižno molitev svoje svete Cerkve, de po zatertih stiskah in zmo¬ tah tebi v varni prostosti služi. Bog, naše pribežališe in moč! bodi vedno s pobožnimi prošnjami svoje svete Cerkve, ker si ti sam začetnik pobož¬ nosti, in dodeli, de popolnama dose¬ žemo , česar verno prosimo, po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu. i 17 Molitev za blagor škofije. Vsigamogočni, neskončno usmiljeni Bog! čigar duh vse telo svete Cerkve posvečuje in vlada, glej milostljivo na naše prošnje, ki jih za blagor naše škofije pred sedež tvojiga veličastva pernesemo. Daj de naj tvoja hramba in žegen nad njo vlada, de, vsili na¬ padov in zmot obvarvana, varno in mirno tebi služi. Posebno te prosimo za našiga vikšiga pastirja, tvojiga slu¬ žabnika Antona Alojzja. Pridaljšaj jim življenje, razsvitluj njih svetovavce in množi število zvestih in gorečih mašni- kov, de bodo pri bogati žetvi in obil¬ nih delavcih otenje in ohranjenje nešte- vilnih duš veseli gledali. Tega te pro¬ simo po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, Gospodu našim. Opomin. Na to se škofijski pomočnik pokliče: V. Prosi za nas sveti Nikolaj! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. O Bog, ki si svetiga Nikolaja z neštevilnimi čudeži ozaljšal 5 dodeli nam, te prosimo, de bomo po njegovim za- služenji in prošnjah od peklenskiga ognja rešeni; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Molitev za ohranjenje sv. vere v domovini. O Jezus, naš nebeški Ženin! ki si rekel, prosite in se vam bo dalo, išite in bote našli, terkajte in se vam bo odperlo; lej, pred tvojimi koleni te za našo domovino presereno prosimo. Oberni svoje milostljivo oko v to de¬ želo, ki si jo s svojo milostno ljubez¬ nijo vselej varoval. Ljubi in vari jo tudi v prihodnje z očetovsko skerbljivostjo; ohrani v nji sveto rimsko-katoliško apo¬ stolsko vero; obvari jo v čistosti in resnici ediniga praviga nauka, de po tvoji milosti vsili zmot očišena, vsiga ločenja obvarovana, tvoji sveti službi v vsi pravičnosti in svetosti vdana, vedno namen dosega, h kterimu si jo poklical, in de zasluži tebe vselej in v vsim brambo in vodnika imeti. Te gnade te <19 prosimo, o Jezus, po prošnji tvoje vi- sokočešene Matere, in terdno upamo, de nas boš po svoji neskončni milosti uslišal. Opomin. Na to se pomočnik dežele v potnoč po¬ kliče. V. Prosi za nas, sv. Jožef! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. O Bog! ki si po svoji neskončni previdnosti svetiga Jožefa ženina pre¬ svete Božje porodnice z volil; prosimo te, dodeli nam, ki ga svojiga pomoč¬ nika častimo na zemlji, de ga tudi v nebesih prošnjika imamo; ki živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti sv. Duha, Bog vekomej. Amen. Molitev za razširjanje sv. vere. O Bog! ki si svojim služabnikam dodelil milost, v spoznanju prave vere tvojo lepoto, moč in veličastvo moliti, hvaliti in poveličevati, prosimo te, bla¬ govoli to zveličavno vero v nas poter- diti in gnado njeniga spoznanja po vsim 120 svetu razliti, po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim. V. Prosi za nas, sveti Frančišek Ksa- verjan! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. O Bog, ki si indijanske narode po pridigah in čudih sv. Frančiška Ksa- verjana svoji Cerkvi dobrotljivo perdru- žil; dodeli milostno, de zglede njego¬ vih čednost nasledvamo, ravno kakor njegove častitljive zasluženja častimo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Cerkvene molitve. Za spokorniga duha. Vsigamogočni in neskončno do¬ brotljivi Bog! ki si žejnimu Izraelskimu ljudstvu studenec žive vode iz skale od- perl ; obudi solze praviga skesanja v naših terdih sercih, de zamoremo svoje grehe objokovati in njih odpušenje od tvoje milosti doseči. Za odpušenje grehov. O Bog, ki nikogar ne odverguješ, temuc tudi naj večim grešnikam po po¬ kori v zvestim usmiljenju od pu.šaš 5 ozri se milostljivo na naše ponižne prošnje in razsvetli naše serca, de zamoremo tvoje zapovedi spolnovati; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Zoper hude misli. Vsigamogočni in predobrotljivi Bog! glej milostljivo na naše prošnje, in reši naše serca od skušnjav hudobnih misel, de bomo po tvoji dobrotljivosti vredni, biti prebivališe svetiga Duha ; po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Za dar čistosti. Užgi, o Gospod! z ognjem sv. Duha naše ledja in naše serce, de ti bomo s čistim telesam služili in z oči- šenim sercam dopadli, po Kristusu, Gospodu našim. 6 122 Za ponižnost. O Bog, ki si prevzetnim nasprot¬ nik, in ponižnim svojo milost deliš; do¬ deli nam čednost prave ponižnosti, s ktero oblečen se je tvoj Edinorojeni vernim razodel, de nikoli s prevzetjem samih sebe tvoje prijaznosti ne zgubi¬ mo, ampak s podverženjem darove tvoje gnade prejemamo, po Kristusu, Go¬ spodu našim. Za poterpežljivost. O Bog ! ki si v poterpežljivosti svojiga Edinorojeniga napuh stariga so¬ vražnika razdjal; dodeli nam, prosimo te, vredno premišlovati, kar je on za nas preterpel, in tako po njegovim zgle¬ du, nasprotnosti pohlevno prenašati, po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Za keršansko ljubezin. Bog, ki njim, kteri te ljubijo, vse v dobro iziti daješ; dodeli našim sercam 123 svojo nepremagljivo ljubezin, de naših želja, ki iz tvojiga navdajanja izhajajo, nikakoršna skušnjava več spremeniti ne more, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Besede Jezusove do duše od nevredniga Obhajila. 1. Pridi k meni, moja liči, te bom z darovi in tolažili obsul; ko pa prideš, pripravi skerbno svojo dušo, in presodi sama sebe. Jest sim velik, svet in strašin Bog. Meni se gnusi do hudobniga in do nje¬ govih hudodelstev. Jest sodim in pogubim tistiga, kteri nevredin k moji mizi pri¬ stopi, in mu z močjo svojiga mesa in kervi, ktero je oskrunil, prekletstve svoje vsiga- mogočne jeze pripečatim. Sodi se tedaj, moja hči, de ne boš sama sebi sodbe in pogubljenja jedla. Skerbno se presodi, prašaj svojo vest, in ako v sebi sledi ne¬ opravičenosti znajdeš, vari in vari se, de tako omadežana ne prestopiš praga mo- jiga svetiša, temuč presunejo naj te, pred 6 * 124 mojimi očmi naj globokejši osramoteno, vse čutila tvoje nevrednosti, in kakor koli si tudi skesana, ne približuj se k moji mizi, dokler se v kopeli svete pokore ne umiješ. 2. Jest sim tvoj ves pohlevin Ženin, moja hči! s tolikimi dobrotami sim te pre- obsul; bi se li zamogla prederžniti, me po izdajavsko kušniti! Jest sim tvoj Bog, moja hči! bi me li zamogla satanu zročiti! Jest sim tvoj Odrešenik; ali bi se ti prederznila, de bi me vnovič križala! Jest sim Naj¬ svetejši zmed svetih, in ti bi se ne pre¬ strašila , me v omadežani grob, grob z zadolženjem obložene vesti pogrezniti! O moja prijatlica! moja ljubeznjiva! s kak¬ šnim namenam bi ti tako k meni peršla ? Ali bi ne bilo bolje, de bi nikoli ne bila rojena ? 3. Tega ne, tega ne, o Gospod, de bi se v toliko grozo podala. Oh! pred naj mi jezik zastane, se mi desnica usuši in pozabljena bo, rajši tavžentkrat umerjem, kakor de bi si toliko pregreho nakopala. Tavžentkrat boljši bi bilo, de bi jest, tako zanikerna stvar, poginila in končana bila, 125 kakor de bi tako z zaničavanjem svojiga Boga in Stvarnika z nogami taptala. O Bog! ki si sama dobrota, naj vikši Go¬ spodar nebes in zemlje, kdo" bi bil v stanu, te tako malopridno izdati ? — Kdo, moja hči? Oh, ko bi le en sam bil, ali tudi le malo število. Ali gorje! so, ki me ne le enkrat, ampak vsak dan zataje in križajo. Vsak dan vidim pri svoji mizi duše, ki so so¬ vražnice mojiga križa, ki vse zgolj napuh, samolastna ljubezen in nečimcrnost vlada; duše, ki mehkužnosti in pregrešnimi! raz¬ veseljevanju služijo in so s sto in sto dru- zimi pregrehami omadežane. Vse take duše, moja hči ! mene z nogami taptajo in skru¬ nijo kri mojiga testamenta, ker mene na nečist jezik in v omadežano serce preje¬ majo. Lahko bi se Jest iz njih rok rešil, v njih glave bi lahko strelo spustil in jih zdrobil; ali one bi zgubljene bile: Jest pa nočem smerti hudodelnika. Oh, de bi se vender k meni spreobernile, pokoro storile in sveto živele! Spačeni rod! kako dolgo naj še per vas bom? Doklej še bodo vaše lene serca igra zmote in laži ? Doklej še 126 bote moje poniževanja in terpljenja mno¬ žili ? Nesrečni in slepi, kar mislite storiti, storite skorej; povem pa vam, de moje usmiljenje se bo v pogubo zoper vas spre¬ menilo; v svoji jezi sim prisegel, ne poj- dete v kraj mojiga pokoja. Obiskovanje svetiga Rešnjiga Telesa. Besede Jezusove do duše od obiskovanja sv. Rešnjiga Telesa. 1. Jest sim tvoj Bog, moja hči! in tvoje vse. Akoravno svoje stanovanje v nebesih imam, sim vender v svojim tem- pelnu na zemlji, prav bliz tebe, de, ko- likorkrat hočeš , svoje življenje v meni najdeš in pozdrav svojiga Gospoda prej- meš. O moja hči! z druzimi narodi nisirn tako delal. Ako bi v naj daljniših neje- verskih okrajnah stanovala in slišala, de 127 je ljudstvo, pri kterim se pravi Bog sta¬ novati poniža, in pa tako, de se mu sme sleliern varno in vsako uro perbližati in ž njim zaupljivo govoriti, ali bi ne zakli¬ cala, rekoč: „Srečno, tavžentkrat srečno ljudstvo, ki taciga gospoda ima Boga \“ V preobilnim duhovnim veselju bi rekla: „Sama bom šla k temu ljudstvu in to ve¬ liko čudo premišlovala. O, kako prijetne vender so tega Boga stanovanja ! Moja duša omaguje od hrepenenja po teh svetih dvorih; napravila se bom in k Njemu poj¬ dem. Pojdi, moja duša, pojdi — proč od svoje rodovine in domačinstva; pojdi, greve včlovečeno Besedo gledat; pojdi, zlata, kadila in mire mu hočeve v dar prinesti . 1 “ 2 . Lej, moja hči, pri tvojih vratih sim, prav blizo tebe, ti srečo pripraviti, de me zamoreš viditi, z menoj govoriti in me moliti; ni ti treba ne hribov prestopati ne morja prebrodariti ; še svoje rodovine in domovine ti ni potreba zapušati. Jest sim prav blizo tebe, moje duri so ti vedno odperle: moje oči, moje ušesa in moje serce ti je odperto. Pridi , dovolim ti, 129 pridi, želim te viditi; ker moje veselje je s teboj biti. Pridi, vedno te pričakujem, de bi za te skerbel, de bi tvoje molitve uslišal. Pridi k svojimu Gospodu, svoje vošila in pohlevne molitve mu daruj. Pridi k studencu, kteriga vode v večno življenje teko, in zastonj se ti bo dajalo vina in mleka. Pridi k njemu, ki je kruhe v pu- šavi namnožil, in tvoja duša bo dobro rejena in z dobrotami napolnjena. Pridi, te bom s svojimi dobrotami napolnil, ti bom v naročje polno in preobilno mero izlil. 13. O Bog, ki samiga sebe v potrato daješ, ako smem tako reči, o kako ne¬ srečna bi jest bila, ako bi se branila k tebi perstopiti, in ako bi inerzla in oterp- njena ostala pred ognjem, ki zmirej gori in nikoli ne ugasne. O! kdo je kdej kej taciga slišal? Meni, ki nisim vredna, do- voliš, de smem v tvojo hišo stopiti, do tvojiga sveliša priti. Ali kaj rečem? Ti mi zapoveduješ, ti me siliš priti! Pokorna ti bom, Gospod! in po tvoji volji bom sto¬ rila. Grem, kraj obiskat, v kterim ti sta- 129 nuješ, ti, moj Kralj in moj Bog. Ko si vidno po svetu hodil, Gospod, so od Je¬ ruzalema in iz Judeje in Galileje vse na trume za teboj tekali; in množica je bila tolika, de šobili permorani, streho na hiši odkriti, v kteri si bil, hromoviga človeka do tebe pripraviti. O res, Gospod! vsak večer bom z Marijo Magdaleno prišla, grob ogledat, v klerim tvoja Božja človeč¬ nost tako ponižno in ljubeznjivo počiva. Tukej te hočem moliti in se v zemljo pred teboj poniževati; obtožiti se hočem, spo¬ znati svojo napčnosti ; hvaliti čem tvoje sveto Ime, poveličevati te čem v?svojih hvalnih pesmih ; prosila bom in ti mi boš dal, terkala bom in ti mi boš odperl. Tu¬ kej me boš, moj dobri Pastir! na svojo pašo vodil in nič mi ne bo zmankovalo. Tukej bom pota tvoje pravice preiskovala; tukej se bom učila, pritežnost se ne bati; tukej me bote tvoja palica in tvoja pastir- nica s tolažilam navdajale; tukej se bom zoper vse svoje sovražnike poterdovala; tukej bo poslednjič tvoja usmiljenost oklep okrog mene naredila, in bo vse dni mojiga 6 ** 130 življenja per meni, dokler me ne sprejmeš v svoje večne stanovališa, kjer se mi koš brez zagrinjala in brez zamotave kazal. Pobožnost pred sv. Rešnjim Telesam pri nje¬ govim obiskanju. V. Kruh z nebes si jim dodelil. 0. Kteri ima vso sladkost v sebi. Mo l i m o. 0 Bog! kteri si nam v pre¬ čudnim zakramentu spomin svoji- ga terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, skrivnosti tvojiga te¬ lesa in tvoje kervi tako častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kra¬ ljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen. 131 Obudi obžalovanje čez svoje grebe , moli 5 oče- našev in češenamarij, po tem dobro storiš, ako natihama en čas spremišluješ, Jezusu svoje potrebe, zlasti dušne potožiš, ga pomoči prosiš, mu nektere grešnike posebej perporočiš i. t. d., kakor ti dobra misel v serce da. Poslednjič zamoreš moliti tudi ,,Cer¬ kvene molitve,“ kakor so malo spredej na 120 strani, in še več unih, ki jih ondi spredej najdeš. Ako imaš pa več časa, zamoreš to pobožnost opravljati po Baragovih bukvah, imenovanih: „Obiskovanje Jezusa Kristusa v presvetim rešnjim telesu in po- zdravljenje Marije.“ 1. Pozdravljen j e Jezusa v nar svetejšim zakramentu. O Jezus, predobrotljivi Zve¬ ličar ! ker je tvoje veselje, med človeškimi otroci v nar svetejšim zakramentu prebivati; daj mi po¬ sebno gnado, de tudi moje ve¬ selje bo, tebe v ti nezmerni skriv¬ nosti obiskovati in vredno moliti. Spoznam , de mi to gnado tudi res ponujaš, ker svojo Božjo in 132 človeško visokost pod slabimi po¬ dobami kruha skrivaš, de bi se tudi jest nevredni in slabi ne bal, se pred skriti tron tvojiga veli¬ čanstva perbližati, te po vsi svoji zmožnosti poželeti, ljubiti, moliti in častiti. V strahu in ponižnosti te te¬ daj molim v ti skrivnosti, o pre¬ čudna nezapopadljiva in nezmerna ljubezin, moj Bog 1 in moj Gospod! Moja duša te hvali za to neizre¬ čeno ljubezin, in v sercu me boli, de sim ta sladki studenec vse sladkosti premalo spoznal, pre¬ malo cenil, mu še celo tudi mnogo nečasti storil. O Jezus odpusti mi! Moj Zveličar! ti si oginj, ki vse uname in ogreje, kar se uneti in ogreti da ; prosim te, unemi mojo vnemarnost k gorkoti, užgi 133 mojo merzloto k toploti, de bom z gorečim sercam in z uneto dušo v edinosti vsili izvoljenih duhov tebe, svojiga Boga in Zveličarja, v ti skrivnosti hvalil $ de bom preudaril ljubezin, ktero ti nam v tem zakramentu skazuješ 5 v vsih stiskah, potrebah in težavah k tebi pribežal; to presveto Ve¬ čerjo vselej s sveto ljubeznijo in dobro perpravljen vžival, se v dobrim čedalje bolj uterdil in ohra¬ nil , se hudiga nagnjenja očiševal in s teboj bolj in bolj sklenil. O angelski kruh! sveta jed močnih, stori močno mojo dušo, de se na poti keršanskih čednost ohranim in tvojim zapovedim po- korin, po vozki stezi varno ho¬ dim, ktera v nebesa pelje, de po dokončanim teku v tvojo očetovo 134 hišo srečin in vesel pridem, ka¬ mor si ti naprej šel, nam mesto perpravit. O Jagnje Božje! stori vender tudi z menoj milost, biti s tistimi, kteri te bodo obličje v obličje gledali in vživali vekomaj. Amen. 2. K Jezusovim Sercu. Usmiljeni in dobrotljivi Bog! ozri se na Serce Jezusa Kristusa, svojiga preljubiga Sina, ki imaš nad njim svoje naj veči dopada- jenje. Zavoljo neskončne ljubezni, s ktero nas je vsak čas to serce ljubilo, in zavoljo bolečin, ktere je za naše grehe preterpelo, tudi nam, o Gospod! milostljivo od¬ pusti naše razžaljenja, zmote in nehvaležnosti , ktere s potertim sercam in v duhu pokore obžalu¬ jemo. ITnemaj naše serca s takim 135 plamenam goreče ljubezni do Je¬ zusa, kakoršna ljubezin iz nje— goviga Serca do nas gori. O ti popolnama Serce mojiga Jezusa! ti sedež vsih čednost, ti zaklad vse lepote, ti studenec vse sladkosti, ti predrago orodje mojiga odrešenja, ti dopolnjeni izgled, po kterim je meni moje serce lepšati in zaljšati! — častim te, ljubim te, poveličujem te, mo¬ lim te s svetim straham. Iz serca in resnično obžalujem, de sim to ljubeznjivo in vsesveto Serce s tolikimi grehi žalil; gnusi se mi do njih, sovražim in prekličem jih, in terdno sklenem, tvojiga Božjiga Serca nikoli ne več s kakim greham radovoljno žaliti. Prizadevati si pa sklenem, tebe, nar svetejši Serce, tebe ognjiše 136 vse ljubezni, zmiram bolj in bolj ljubili. 0 de bi te zamogel pač tako ljubiti in častiti, kakor te ljubi tvoje deviške Matere neomadežano Serce, kakor te ljubijo in časte vsi angeli in svetniki. Kadaj me bo dosla sreča, de bos ti, o Je¬ zus ! moje edino hrepenenje, edina želja rnojiga serca ? Ponižam se pred teboj, o pre- milostljivo Serce rnojiga Jezusa, ki si bilo s sulico prebodeno, in si se popolnama odperlo nam in našim prošnjam. Pribežim nar pred sam v tvoje presveto Serce, se zročim vsiga in popolnama pod tvojo obrambo in v tvoje varstvo, in tebi dam, zročim in posvetim vse svoje misli in želje, vse be¬ sede in poglede, vse djanja in 137 nehanja, vse bolečine in stiske, vse skerbi in prizadevanja. Vse to položim v tvojo odperto serčno rano 5 nič nad menoj ne sme biti in se zgoditi, kar tebi ni dopad¬ ljivo. S svojo serčno rano ozdravi moje bolno serce, očisti, ozaljšaj in olepšaj mi dušo in telo z vsi- rni lepotami nebeške svoje gnade in dobrote, in stori me tako moč- niga, de vsak čas rajši umerjeni, kakor de bi tvojo dobroto in ne¬ skončno lepoto žalil. Pribežim pa še vnovič k tebi, o Serce, studenec usmiljenja! in te prosim posebno za te le ter- dovratne grešnike, kterih zveli¬ čanje mi je močno per sercu, in ki jih dozdaj nobena prošnja ni mogla spreoberniti. (Imenuj in per- poroči jih Zveličarju, za ktere imaš po- sebin namen moliti.) J 38 Presuni jih, o dobrotljivi Jezus! z nar močnejšim žarkam svoje vsi- gamogočne gnade, kterimu se ne bodo zamogli več ustavljati, de se uname gnusoba do greha in Ijii— bezin do tebe v njih terdih sercih, de se uterne spokorna solza iz njih samopašnih oči, de začno iskati, kar so nespremišljeno za¬ mudili, in zbrisovati, kar so pre- derzno zagrešili. O usmiljeni Go¬ spod, ki nočeš smerti grešnika, nikar ne zaverzi moje prošnje! Perporočim v tvojo usmiljeno obrambo tudi vse, kar je mojih, perjatle in rodovince, žalostne in vesele, stiskane in preganjane, grešnike in pravične, zdrave in bolne, žive in mertve. Vse per¬ poročim v tvoje usmiljeno Serce, o Ijubeznjivi Zveličar moj! Usmili 139 se vsili vernih duš v vicah, ohladi jim njih bolečine in daj jim po svoji neizmerni dobrotljivosti večni mir in pokoj. Amen. Molitev k Jezusovimi! sercu za dar čistosti. 0 serce mojiga Jezusa, zgled in studenec vse čistosti! posveti moje serce v tempelj svoje svete ljubezni. Požgi s svojim svetim ognjem vse, kar je v mojim sercu nečistiga, pregrešniga in tebi zoperniga, de se v mojim sercu čistost kakor lilija razcvete, in ga z nar lepšim duham napol- nuje. O dobrotljivi Jezus! ki čiste in očišene duše ljubiš, in toliko grešnikov v čiste jagnjeta svoje čede spremeniš, usmili se MO mojiga serca, potegni k sebi vse moje nagnjenja in želje, skleni seboj mojo dušo z zavezo nar čistejši ljubezni, in nikar ne pusti, de bi se kdej od tebe moja duša razločila ! Tvoja ljubezin bodi mo- jimu življenju luč, ktera naj me neoinadežaniga pelje po potu tvo¬ jih svetih zapoved, de bom po tem revnim življenju vredin, tebe Ženina čistih duš obličje v obličje gledati in ljubiti vekomaj. Amen. LITANIJE od presvetima Jezusovima Serca. Gospod, usmili se nas ! Kriste, usmili se nas ! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! 141 Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Presveto Serce Jezusovo, Serce Jezusa, Sinu živiga Boga, Serce Jezusa, Sinu prečiste Device, Serce Jezusovo, dopadajenje nebe- škiga Očeta, Serce Jezusovo, tempel sv. Duha, Serce Jezusovo, večna ljubezin pre¬ svete Trojice, Serce Jezusovo, raj Bož j iga veselja, Serce Jezusovo, studenec nebeške sladkosti, Serce Jezusovo, sedež večne mi¬ losti , Serce Jezusovo , morje usmiljenja, Serce Jezusovo, zaklad vsiga bo¬ gastva Božjiga, Serce Jezusovo, vir svete ljubezni in obžalovanja, Serce Jezusovo , konec vsiga usmi¬ ljenja nebeškiga Očeta, usmili se nas! 142 Serce Jezusovo , globočina Božje modrosti in znanja, Serce Jezusovo, potok, ki Božje mesto razveseluje, Serce Jezusa , našiga nebeškiga Kralja, Serce Jezusa, našiga dobriga Pa¬ stirja, Serce Jezusa, našiga usmiljeniga brata, Serce Jezusa, našiga preljubiga učenika, Serce Jezusa, nar ljubeznjivšiga Ženina naših duš, Serce Jezusovo, zgled krotkosti in ponižnosti, Serce Jezusovo, studenec miru in svetiga pokoja, Serce Jezusovo nar bolj popolnama podoba našiga življenja, Serce Jezusovo, tolažba žalostnih, Serce Jezusovo, pribežališe v skuš¬ njavah in nadlogah, Serce Jezusovo, veselo stanovanje čistih duš, 143 Serce Jezusovo, veselje vsih iz- 1 voljenih, Serce Jezusovo, studenec vsih sve¬ tih misel in želj, Serce Jezusovo, luč popotnikov, Serce Jezusovo, altar sprave, j Serce Jezusovo, ognjeni studenec j Božje ljubezni, S Serce Jezusovo hrepenenje in nar F slajši ljubezin vsih svetih duš, Serce Jezusovo, zavoljo nas na Oljski gori žalostno in otožno \ do smerti, f Serce Jezusovo, oslabljeno od ker- vaviga potu, Serce Jezusovo, počeno od žalosti | zavoljo naših grehov, Serce Jezusovo, na križu s sulico | prebodeno, Serce Jezusovo, upanje umirajočih, j Serce Jezusovo, večno veselje vsih j Svetnikov v nebesih, Serce Jezusovo, krona ysih stvari Božjih , | usmili se nas! 144 Bodi nam milostljivo; zanesi nam, o Serce Jezusovo! Bodi nam milostljivo 5 usliši nas, o Serce Jezusovo! Od vsiga greha, Od zanemarjenja svetiga navdajanja, Od vse nepobožnosti in mlačnosti, j Od vse merzlote do tvoje Božje j ljubezni, Od vsili nečistih misel in želj, Od vse slepote in terdovratnosti serca, Po svoji čudni krotkosti in ponižnosti, Po svoji nar veči čistosti, Po svojim usmiljenju in perzanesljivi milosti, Po svojim skrivnim življenju, Po svoji revšini in sveti pokoršini do smerti na križu, Po svojim preljubeznjivim obnašanju z ljudmi, Po svojim notranjim miru, Po svoji usmiljeni ljubezni do nas grešnikov, S kervjo in vodo, ki si ju v naše očišenje in posvečenje prelilo, reši nas, o Serce Jezusovo! 145 Mi grešniki, te prosimo, usliši nas! De svojo sveto in čisto ljubezin v naše serca vliješ, te prosimo, usliši nas! De naše serca k posnemanju svo¬ jih svetih čednost vlečeš, De nam pravo ponižnost, krotkost in notranji mir dodeliš, De vse misli in želje našiga serca očistiš in posvetiš, De nas in vse ljudi razsvetliš in k spoznanju svoje Božje ljubezni perpelješ, De nas v brhkostih tega življenja milostljivo poživiš in poterdiš, De svojo ljubezin v nas vedno množiš, De ob naši smertni uri naše duše v svojo sveto rano skriješ, De nas v veličastvo svojih izvolje¬ nih vzameš, O presladko Serce Jezusovo, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ 5 zanesi nam, o Serce Jezusovo! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, usliši nas, o Serce Jezusovo! te prosimo, usliši nas ! 146 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ; usmili se nas, o Serce Jezusovo! Kriste, sliši nas ! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . Oešena Marija . . V. Pomagaj svojim služabnikam , o Gospod! O Ki si jih s svojo drago kervjo od¬ rešil. V. Gospod, usliši mojo molitev! O. In moje vpitje naj do tebe pride. M o li m o. Ozri se, prosimo, vsigamo- gočni večni Bog! na preljubez- njivo Serce tvojiga Sina, ki imaš nad njim svoje dopadajenje, ter nam odpusti zavoljo tega prelju- beznjiviga Serca naše grehe, od- verni od nas zaslužene šibe, vlij 147 v naše serca svojo ljubezin, ohra¬ ni, vižaj in perpelji nas v večno življenje. Amen. Marije pred njenimi altarji, zlasti za popoldansko opravilo. Opomin. Ko greš sveto Rešnje Telo obiskat, imaš perložnost tudi pred podobo Marijniga pre- svetiga Serca ali pred druzimi altarji Gospodovo Mater pobožno počastiti. presvetima Marijniga Serca. Gospod, usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! LITANIJE o d 7 * 148 Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas l Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas ! Sveto Marijno serce, Serce Marijno, brez madeža spo¬ četo , j Serce Marijno, gnade polno, J Serce Marijno, blaženo med vsimi I serci, Sei ■ce Marijno, za Sercam Jezuso- l S vim nar čistejši, I g Serce Marijno , tempel presvete * Trojice, l W Serce Marijno, sedež modrosti Božje, “ Serce Marijno, podoba pravice, Serce Marijno, sedež usmiljenja, Serce Marijno, zapopadek vse sve¬ tosti , Serce Marijno, skrinjamiruin sprave, Serce Marijno, vrata nebeške, Serce Marijno častitljivo, Serce Marijno mogočno, Serce Marijno usmiljeno, 149 Serce Marijno verno, \ Serce Marijno hvale vredno, Serce Marijno ljubeznjivo, Serce Marijno krotko, Serce Marijno ponižno, , Serce Marijno poterpežljivo, j Serce Marijno, za nas z bolečnami J prebodeno, I Serce Marijno, luč zmotenih, Serce Marijno, pribežališč grešni- I kOV, Serce Marijno, moč pravičnih, Serce Marijno, tolažba žalostnih, J Serce Marijno, terdnost v skušnjavi, j Serce Marijno, upanje umirajočih, Serce Marijno, pomoč v vsih na- l šili nadlogah, I Serce Marijno, zastava obljub Je- 1 zusovih, i Serce Marijno, popolnama žgavni 1 dar Božje ljubezni, Serce Marijno, veselje vsih sere, | Serce Marijno, s častjo v nebesih j kronano, / za nas Boga prosi! 150 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ j zanesi nam, o Jezus ! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješj usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ 5 usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš . . <3ešena Marija . . V. Prosi za nas, sveto Marij n o Serce! O. De bomo vredni, te preserčno lju¬ biti. Mo lini o. O Bog, kteri si Serce pre- čiste Device Marije z nar goreč- niši ljubeznijo užgal, z vso mi¬ lostjo napolnil in z nar lepšimi čednostmi ozaljšal, de je tvoj edi- norojeni Sin, naš Gospod Jezus Kristus, z nar večini dopadaje- njem v njim prebival, dodeli meni in vsim, kteri to prelepo in pre- 151 čisto Serce časte, de se tudi naše serca od te ljubezni do tebe užgo, ter nekoliko tistih obilnih gnad in lepih čednost dosežejo, s kte- rimi si Serce naše preljubeznjive Matere Marije obdaroval, de ne pridemo brez čednost in dobrih del pred tvoje obličje, temuč de bomo kakor tvoji zvesti otroci v kraljestvo tvoje vzeti, kjer te bo¬ mo z Marijo, tvojo presveto Ma¬ terjo, in z vsimi svetniki častili in hvalili vekomaj. Amen. Serfna molitev k Materi Božji, si jo mater izvoliti. O Mati mojiga Gospoda in Mati vsili sirot! Mati tistih ubo- zih grešnikov, kteri so Boga, svojiga Očeta, zgubili! K tebi kličem in po odkazanju na križu umirajoči ga Jezusoviga Serca te dans s sinovskim zaupanjem, ki ga do tebe imam, za svojo mater in besednico izvolim. O Mati Serca Jezusoviga! zares te želim tudi jest za svojo mater imeti, in terdno sklenem, se vsiga skerbno varo¬ vati, kar je tvoje materno Serce žalilo, ko si bila na zemlji, in vse zvesto spolnovati, kar tvojiga Sina in tvojimu Sercu dopade. Tebe tedaj bom v prihodnje spo¬ znal za mater, spoštoval za mater, ljubil kakor mater, ubogal kakor mater; v skerbeh in težavah bom k tebi pribežal, kakor k materi, in po tvojim življenju se bom ravnal , kakor dober otrok po materi. Sprejmi me tedaj, o dobrot¬ ljiva Mati! v svojiga otroka in 153 skazuj se kakor mati do mene, nevrednima otroka. Ako sim ža¬ lostili , tolaži me ; ako sim v ne¬ varnosti, resi me; ko bom sku¬ šan, vari me; ko bo nepokojna moja duša, vojskuj se za me in dosezi mi pokoj; kadar ne bom vedil, kaj početi, o Mati dobrima sveta! razsvetli, vodi in vladaj me; ko bom bolan, pomamaj mi; kadar bom s smertnimi težavami rinjal, bodi per meni, in ako bom takrat, ko se bo za mojo večnost razločilo, morebiti od vsili zapu- šen, o usmiljena Mati! nikar me saj ti ne zapusti! Spomni se ta¬ krat, o usmiljena Devica! de še nikdar ni bilo slišano, de bi ti bila koma zapustila, kteri je k tebi pribežal. Amen. 154 Deset pozdravljenj k presvetimu Marijnimu Sercu. 0 presladki Jezus! po tvojim Božjim Sercu pozdravim in častim pre¬ sveto Serce tvoje češene, deviške Ma¬ tere Marije, ktero je tebe vsak čas ljubilo in le za te bilo j milostljivo me usliši in dodeli mi, kar po njeni proš¬ nji od tebe bogoljubno prosim. 1. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati Marija! pozdravim tvoje presveto Serce, ki je bilo z vsimigna- dami napolnjeno, in te ponižno pro¬ sim , dosezi mi le eno kapljico iz morja gnad, ktere si ti prejela, sveto živeti in zveličano umreti. — (3ešena Marija.. 2. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati Marija! pozdravim tvoje presveto Serce, ktero je bilo zmed vsih človeških sere nar čistejši, in te po¬ nižno prosim, dosezi in ohrani mi gnado deviške nedolžnosti in čistosti serca. —- (Mešena Marija . . 155 3. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati Marija ! pozdravim tvoje presveto Serce, ktero je bilo zmed vsili nar ponižniši, in te perserčno prosim, dosezi mi pravo, stanovitno ponižnost in spoznanje samiga sebe. — Cešena Marija . . 4. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati Marija! pozdravim tvoje presveto Serce, ktero je bilo z gnado molitve in premišlovanja nar obilniši obdarovano, in te ponižno prosim, do¬ sezi mi posebno veliko gnado znotranje molitve in premišlovanja. — Cešena Marija . . 5. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati Marija! pozdravim tvoje presveto Serce, ktero je bilo čez vse nar gorečniši v ljubezni Božji, in te ponižno prosim, dosezi mi le eno samo iskro te svete ljubezni Božje. — Ce¬ šena Marija . . 6. O preblaga Devica in prelju- bezniva Mati Marija! pozdravim tvoje presveto Serce, ktero je bilo v ter- 156 pljenju nar bolj poterpezljivo in nar bolj skušeno, in te ponižno prosim, dosezi mi poterpežljivost in vdanost v vsakim terpljenju in v vsaki bolečini. — Češena Marija . . 7. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati Marija ! pozdravim tvoje presveto Serce, ktero je bilo čez vse nar milostijivši, in te ponižno prosim, dosezi mi resnično ljubezin do bližnjiga, in usmiljeno , dobrotno serce. — Če¬ šena Marija . . 8. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati .Marija! pozdravim tvoje presveto Serce, ki je bilo zmed vsili nar močnejši, in te ponižno prosim, dosezi mi duha močnoserčnosti in za¬ upanja v pomoč Božjo, de zamorem tudi velike reči' dopernašati in prena¬ šati. — Češena Marija . . 9. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati Marija! pozdravim tvoje presveto Serce, ki je bilo nar zvestejši, in te ponižno prosim, dosezi mi slano- 157 vitnost in zvestobo v dobrim do konca. — Češena Marija . . 10. O preblaga Devica in prelju- beznjiva Mati Marija! pozdravim tvoje presveto Serce, ki je bilo nar bolj zveličano, in te ponižno prosim, dosezi mi zveličanje ter prostor v nebeškim kraljestvu pri Sercu Jezusovim. — (Me¬ šena Marija. O predobrotljivi Jezus! teh deset pozdravil perporočim tvojimu Božjimu Sercu, naj se iz njegove neskončne moči poterdijo, de bodo tvoji preblagi Materi Marii prijetne, in de po njeni prošnji dosežem imenovane gnade ter v tvoji ljubezni zamorem sveto živeti in zveličano umreti. Amen. Opomin. Tukej zamoreš še pervzeti ktere zmed molitev, ki jili najdeš po sv. Obhajilu od 109. do 123. strani. 158 Pesem k Marijinimi presvetima Sercu. O Marija, naša ljuba Mati! Sprejmi v milostno Serce Verne vse, k’jih tvoje zveste množ’ce Tebi dans perporoče. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce; K tebi, k tebi kopernijo Naše misli in želje. Vse duhovne, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; Naše duše vedno jih težijo, Naši grehi jih skerbe. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce; Spros’ naj Bog duhovnam usliši Njih molitve in prošnje. Naše starše, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce ; Ti jim vračaj, ti obilno plačaj : Noč in dan za nas skerbe. 159 O Marija, o Marija! Ti imaš materno Serce; Vsi smo tvoji sini, hčere, Naše serca te žele. Vse nedolžne, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; Vari, vari, vari njih nedolžnost, Vari, de je ne zgube! O Marija, o Marija! Ti deviško imaš Serce; Vsi želimo tvoji biti — Tvoji bratje in sestre. Otročiče, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; Teb’ nezvest noben — nobeden biti Vekomaj nikolj ne sme! O Marija, o Marija! Otročiško imaš Serce; Otročiči tvoj’ črno biti: To je, to je ljubo ime. Grešnikain, Marija, ljuba Mati! Vlij žaFvanje v njih serce; De čez grehe, čez nesrečne zmote Jokajo, dokler žive. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce; O ne pust’, de b’ nespokorne Duše v strašno večnost šle ! Vmirajoče, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; Sprosi, de jim zbriše večni Oče Vse njih grehe in dolge. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce ; Slehern naj na smertni postlji Tvojo sladko milost zve. Duše v vicah, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; Naj se jim njih oginj, bolečine Hitro, hitro ohlade. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce; Tud, če z naših kdo je v vicah, Oh podaj mu berž roke ! 161 v Žive, mertve, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; K svefmu Trojstvu vse, o vse pokliči Nad oblake, nad zvezde. 0 Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce; Daj vsim vernim prav živeti, De svet’ raj si perdobe. Lavretanske litanije. Ob praznikih Matere Božje in ob sabotah. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas ! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas ! Kriste, usliši nas ! Oče nebeški, vsigamogočni Bog $ usmili se nas! Sin, vsiga sveta rešnji Bog$ usmili se nas! Sveti duh, resnični Bog! usmili se nas! 162 Sveta Trojica! en sam se nas! Sv. Marija, Sv. mati Božja, Sv. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, ■ Podoba pravice, Sedež modrosti božje, Začetek našiga veselja, Posoda duhovna, Bog; usmili \ l za nas Boga prosi! J 163 Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov , i za nas Pribežališe grešnikov, S Troštarica žalostnih, j B°g a prosi! Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostelnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, . Kraljica devic, Kraljica vsili svetnikov, ) Jagnje božje, ki grehe sveta odjem- lješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjem- Iješ ; usliši nas, o Gospod! 164 Jagnje božje, ki grehe sveta odjem- lješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste sliši nas ! Kriste, usliši nas ! Oče naš. Cešena si Marija. Hlolitve. 1. K presvetlimi Rešuj trnu telesu. Kadar je izpostavljeno. V. Kruh /. nebes si jim dodelil. O. Kteri ima vso sladkost v sebi. Mol i m o. O Bog! kteri si nam v pre¬ čudnim zakramentu spomin svoji- ga terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, skrivnosti tvojiga te¬ lesa in tvoje kervi tako častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno 165 v sebi čutimo. Kteri živiš in kra¬ ljuješ z Bo gam O četa m v edi¬ nosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen. . 2. K sveti devici, materi Marii. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej od vsih ne¬ varnost. O častitljiva in žegnana Devica5 naša Gospa 5 naša sred¬ inca ; naša besednica; naša po¬ močnica. S svojim Sinam nas spra¬ vi, svojimu Sinu nas priporoči, svojimu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas sveta Božja po¬ rodnica ! O. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. 166 Moli m o. Dodeli nam, svojim služabni- kam, prosimo, Gospod Bog ! de vedno zdravje na duši in na telesu vživamo, in de bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej device od sedanje žalosti rešeni in večniga veselja deležni. 3. K sveti devici , materi Marii. Od 1. adventne nedelje do božiča. Usmiljena mati Zveličarja, ki ostaneš Vrata nebeške in zgodnja Danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati, ti, ki si svoji ga Stvarnika prečudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela češenje, usmili se grešnikov. 167 V. Angel Gospodov je oznanil Marii. O. In je spočela od svetiga duha. Mo l i m o. Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, de ki smo po angelovim oznanjenji včlovečenje Kristusa, tvojiga Sina, spoznali, po njegovim terpljenji in križu častitljivo vstajenje dosežemo. Od božiča do svečnice. Usmiljena mati, ki ostaneš Vra¬ ta nebeške in zgodnja Danica! po¬ magaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati, ti, ki si svojiga Stvar¬ nika prečudno rodila, devica pred in potlej ostala, ki si iz Gabrie- lovih ust prejela češenje, usmili se grešnikov. 168 V. Po porodu si devica čista ostala. O. Prosi za nas Božja porodnica. M o lini o. Bog! kteri si po rodovitnim devištvu svete Marije človeškimu rodu dar večniga zveličanja do¬ delil 5 daj, prosimo, de njo za nas prositi občutimo, po kteri nam je sreča došla, prejeti življenja začetnika, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, Sina tvojig*a. Od svečnice do veliciga četertka. Bodi češena, nebes Kraljica, češena angelov Gospa, češena korenina, češena ti, ki si svetu pravo Luč rodila’ Bodi pozdrav¬ ljena, Devica častita, memo vsih lepa *, bodi pozdravljena, prelju- beznjiva, in prosi za nas Kristusa! 169 V. Naj te hvalimo, Devica pre- * sveta. O. Daj nam mo c zoper sovraž¬ nike svoje. Mo l i m o. Dodeli, milostljivi Bog! hram¬ bo naši slabosti, de, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s po¬ močjo njenih prošenj od svojih gre¬ hov vstanemo. Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštili. Veseli se, kraljica nebeška*, aleluja! Kteriga si zaslužila no¬ siti, aleluja! Je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! 8 O. Ker je res vstal Gospod, ale¬ luja ! M o lini o. 0 Bog! ki si po vstajenji svojiga sina, Gospoda našiga Je¬ zusa Kristusa, svet razsvetil *, do¬ deli, prosimo, de po njegovi Materi Devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. Od 1 . nedelje po binkoštih do 1. adventne nedelje. V Cešena bodi, kraljica, Mati milosti, življenje, sladkosti in upa¬ nje naše , bodi češena ! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objo¬ kani v tej dolini solz. Oh ober- ni tedaj, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas, in pokaži 171 nam po tem revnim življenji Je¬ zusa, žegnani sad svojiga telesa, o milostljiva, o dobrotljiva, o slad¬ ka Devica Marija! V. Prosi za nas sveta Božja po¬ rodnica ! O. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih ! Molimo. Vsigamogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Ma¬ tere Marije, de bi vredno prebi- vališe tvojiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo svetiga Duha pripra¬ vil, daj, de bomo, ki se njeniga spomina veselimo, po njenih mi¬ lostljivih prošnjah od prihodnih zlegov in večne smerti rešeni. 8 * 172 4. K svetima Jožefu. Glejte, modri in zvesti hla¬ pec, kteriga je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas sveti Jožef! O. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. M o li m o. Naj nam, prosimo, Gospod ! zasluženje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, de, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dode¬ ljeno. .5. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod, te prosimo, razveži po svoji milosti naših gre¬ hov vezi, in ohrani po prošnjah 173 svoje izvoljene matere ljube De¬ vice Marije in vsih svetnikov, nas svoje služabnike, nase dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle od hudobe in gre¬ hov, in napolni jih z lepimi čed¬ nostmi; dodeli nam mir in zdravje; odverni od nas vidne in ne¬ vidne sovražnike , in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino; skaži milost na¬ šim prijatlam in neprijatlam, in obvaruj to faro z vsimi, kteri v njej prebivajo , kuge , lakote , vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli milostljivo vsim vernim keršenikam, živim in mertvim v nebeškim kraljestvu večno življenje mir in pokoj. Obvari našiga pa¬ peža I., našiga škofa I., našiga 174 svetlica cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse keršansko ljudstvo vsili nadlog in vsiga zlega. In tvoj žegen pridi z nebes dol na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našim, Jezusu Kristusu , Sinu tvojim , kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga duha Bog veko¬ maj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. v Oče naš. Cešena si Marija, (petkrat.) 175 LITANIJE od žalostne Matere Iložje *). Gospod, usmili se nas! Ki ■iste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas ! Kriste , usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati žalostna, Mati objokana, Mati polna brhkost, *) Te litanije so papež Pij VII. zložili in v mno¬ gih stiskah molili. | za nas Boga prosi! 176 Mati brez tolažbe, Mati od Sina ločena, Mati od težav omagajoča, Mati od skerbi prepadena, Mati prevžaljena, Solzni studenec, Zapopadek vsiga terpljenja, Podoba poterpežljivosti, Skala stanovitnosti, Sidro zaupanja, Pribežališe zapušenih, Škit preganjanih, Premagovavka nejevernikov, Tolažnica revnih, Zdravilo bolnih, Moč nezmožnih, Tišilo viharjev, Tolažilo žalostnih, Strah preganjavcov, Zaklad vernikov, Oko prerokov, Palica apostelnov, K rona rnarternikov , Luč spoznovavcov, Lepota devic, i77 Uteha vdov, f za nas Veselje vsih svetnikov, jBoga prosi! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ5 zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ5 usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- • Iješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste , sliši nas! Kx - iste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste , usmili se nas ! Gospod, usmili se nas ! Moli m o. O Bog, vleci nas k sebi, reši nas, otnri nas vsih nadlog, po moči Jezusa Kristusa. Amen. Zapiši, o visokočešena roka! svoje rane v moje serce, de bom ljubezin in bolečino v njem zamogel brati: bole¬ čino, de zamorem v tebi vsako drugo bolečino prenašati! ljubezin, de zavoljo tebe vso ljubezin tega sveta zaničujem. Hvala Bogu in Materi Božji! Amen. 8 ** 178 Tri molitve k Materi Božji za srečno smert. 0 moja Gospa, sveta Marija! per obilno veliki moči, ktero ti je Bog Oče po svoji vsigamogočnosti dodelil, te prosim, bodi mi v pomoč ob moji smertni uri, in vso silo mojih nevidnih sovraž¬ nikov mogočno od mene odverni. — O moja Gospa, sveta Marija! per spoznanju in modrosti Božji, s kte- rima te je Sin Božji napolnil, te pro¬ sim, razsvetli in poterdi mojo dušo ob moji smertni uri z lučjo svete vere, de je nobena zmota in nobena nevednost ne zaslepi in v pogubo ne perpelje. — Cešena Marija. O moja Gospa, sveta Marija! per čezobilni ljubezni, s ktero te je sveti Duh navdal, te prosim, navdihni me v moji smertni uri s sladkostjo ljubezni Božje, de me ta ljubezin vsiga strahu in brh¬ kosti reši, in moje serce z nebeškim tolažil am napolni. —- Oče naš. Cešena Marija. 179 Molitev za mertve brate in sestre te bratovšine. Neskončno usmiljeni Bog! usmili se duš vsih mertvih bratov in sester naše bratovšine, kteri so zavoljo svo¬ jih grehov v kraju očiševanja perderžani. Daj, de njih zdihovanje in goreče ko- pernenje po odrešenju in po večnim tvo¬ jim kraljestvu pred sedež tvoje milosti pride. V nadomestenje tega, kar so tvoji pravici še dolžni, ti darujem vse tisto, kar je tvoj preljubi Sin na zem¬ lji delal in terpel. Sprejmi, o nebeški Oče! njegovo obilno terpljenje in za- služenje za njih zamude in vnemarnosti; sprejmi njegove britkosti, bolečine in rane za krivice, ktere so ti storili; sprejmi njegovo grenko smert za kazni in strahovanja, ktere še prestati imajo. Njegova predraga kri, ki je tudi za nje tekla, naj jih očisti, poživi in iz terpljenja odreši. Skaži jim, o nebeški Oče! svojo neskončno milost, in vzemi % jih k sebi v večni pokoj, de te bodo v nebesih s tvojimi svetniki vred brez prenehanja hvalili in poveličevali. Amen. Nektere posebne pobožnosti. 1. Devetdnevna pobožnost k Marijinimi Sercu. Kakor so se apostelni devet dni na prihod svetiga Duha perpravljali, tako tudi bogoljubni ljudje niarsikterikrat devetdnev- nico ali devetdnevno pobožnost obhajajo, de bi kako posebno dušno ali telesno do¬ broto od Boga sprosili. Velikrat je že skušnja pokazala , de ima ta pomoček po¬ sebno moč , zaželeno gnado od Boga sprositi. Kdor tedaj enako pobožnost k Marij- nimu neomadežanimu Sercu žel/ obhajati, postavim, za spreobernjenje brata, sestre, 181 očeta, matere, prijatla, za hudobniga sina ali hčer, ali za druziga grešnika, — kdor tedaj to želi, zamore tako le napraviti: 1. Moli vsakdanjo darovavno mo¬ litev, kakor jena 33. strani, ter vse svoje dobre dela in molitve po Marijnim pre¬ svetim Sercu Bogu daruj. 2. Cuj skoz ta čas še prav po¬ sebno pridno nad vsimi besedami, mis¬ limi, deli, de ne bo v njih kej napčniga, pregrešniga ali nečim erniga. 3. Spolnuj vse svoje dolžnosti za¬ voljo Boga, de bi ti on to dobroto dal doseči, posebno natanko in s čistim namenam. Po svojih okolišinah zamoreš kako dušno ali telesno delo milosti, kako zunanje mertvenje ali zatajevanje počutkov in kako znotranje posebno za¬ tajevanje opravljati, postavim ; kako djanje ponižnosti, poterpežljivosti i. t. d. 4. Prejmi, kakor koli okolšine do¬ pustijo, te dni enkrat ali dvakrat svete zakramente, in moli vsak dan nektere molitve k Materi Božji, zlasti tudi mo- 182 litev „Spomni se, o usmiljena Devica i. t. d.,“ ali roženkranc, ali litanije. 5. Povzdigni pri svojih delih in opravilih večkrat serce k Marii in po¬ toži ji svojo potrebo z naslednjimi ali druzimi besedami: „0 Marija, pribe- žališe grešnikov! usmili se tega greš¬ nika (te grešnice). — Usmiljena Mati, ne daj, de bi se ta duša pogubila, za ktero je tvoj Sin umeri ! i. t. d. Če je bolj čisto naše serce, in če veči naše zaupanje, pred smemo do- briga nasledka enake pobožnosti pri¬ čakovati. Mlajeva pobožnost, ali počeševanje Matere Božje v mescu velikim travnu. Mesec veliki traven (maj ni k - ) je Marii posvečen; nar lepši mesec v letu se če- šenju nar lepši Device nar bolj spodobi. De bi pa verni ta mesec še z veči goreč¬ nostjo Marii Devici posvečevali, so papež Pij VII. z razpisani od 21. sušca 1815 183 vsim vernim kteri vsak dan skoz mesec v cerkvi ali doma kako pobožno molitev k Materi Kožji ali drugo dobro delo opra¬ vijo , vsaki krat odpustke za 300 dni po¬ delili, enkrat v mescu pa popolnama od¬ pustke, ako ob radovoljnim dnevu gredo k spovedi in sv. Obhajilu in navadno mo¬ litev za odpustke v papežev namen (stran 102) molijo. Ti odpustki se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. Kako to pobožnost obhajati, je ver¬ nim na voljo dano. Kjer se očitno oprav¬ lja , imajo kratke nagovore (pridige), žegen, petje lavretanskih litanij i. t. d. Pobožnost k Marii v velikim šerpami. Tudi veliki serpan je Mariini službi posvečen, ker se v tem mescu obhaja praznik Marijniga presvetiga Serca. V cvetečim velikim travnu se Marija zlasti časti' kakor Devica s svojimi nebeškimi cvetlicami čistosti, ponižnosti, pohlevnosti, pobožnosti, in tako dalje; v velikim ser- 184 panu pa, ki je mesec zorečiga sadja in žita, se Marija zlasti poveličuje kakor gnade polna Mati z žegnanim Sadam nje- niga telesa Jezus-Kristusam. Pobožnost se zamore skupno ali pa posamezno obhajati, in se začenja navadno z naslednjim vvodam: V vod. Pridi, sveti Duh, napolni serca svojih vernih in unemi v njih oginj svoje ljubezni. V. Pošlji svojigaDuha, in bo vse pre- stvarjeno. O. In boš obnovil lice zemlje. Molimo. O Bog, ki si serca svojih vernih z razsvitljenjem svetiga Duha pudučil, dodeli nam, de v ravno tem Duhu, kar je prav, razumemo, in se njegoviga tolažila razveseljujemo. Po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Nato se molitev k presvetimi) Marijninui Sercu moli, kakor spredej med raznimi molitvami stran 109, in po tem lavretanske litanije na 161. strani. 185 Češenje svetiga Jožefa v njegovi sedmeri žalosti in veselju. 1. 0 prečisti ženin Marije Device, častitljivi sveti Jožef! Kolikor velika je bila tvoja znotranja žalost in serčna stiska, ko si mislil svojo neomadežano nevesto zapustiti; tako neizrečeno je bilo tvoje veselje, kadar ti je bil angel veličansko skrivnost včlovečenja Sinu Božjiga razodel. Zavoljo te tvoje žalosti in zavoljo tega tvojiga veselja te prosimo, pridobi nam milost, de bo naša duša s pohlev¬ nim tolažilam dobro dopernešeniga živ¬ ljenja in zveličavne smerti zdaj in v smertnih nadlogah s pomočjo Jezusa in Marije razveseljena. Oče naš. Češena Marija . . Čast bodi . . 2. O presrečni očak , častitljivi sveti Jožef! ki si bil izvoljen, imeti čast rednika včlovečene Besede; kako hitro se je tvoja žalost zavoljo ubož- 186 nosti novorojeniga Deteta Jezusa, spre¬ menila v nebeško veselje, ko si zasli¬ šal angelsko petje in si uno prečudno lepo ponočno svitlobo začuden gledal. Zavoljo te tvoje žalosti in zavoljo tega tvojiga veselja te prosimo, sprosi nam od Boga gnado, de bomo po do¬ končanim popotvanju tega življenja, že od telesa ločeni, angelsko pelje poslu¬ šali in svitlobo nebeškiga veličastva vživali. Oče naš. Češena Marija . . Čast bodi . . 3. O prepokorni spolnovavec po¬ velj Božjih, častitljivi sveti Jožef! pre¬ draga kri, ki jo je Dete Jezus, naš Odrešenik, osmi dan v tempelnu prelilo, je tudi tebi serce presunovala; ali ime Jezus, ki mu je bilo dano, ti ga je vnovič poživilo in s preobilnim veseljem napolnilo. Zavoljo te tvoje žalosti in zavoljo tega tvojiga veselja te prosimo, sprosi nam per Bogu, de bomo še v življenju vsili grehov očišeni, in se na smertni 187 postelji z nar svetejšim imenam Jezu- sam v sercu in v ustili veselo iz tega svetu ločili. Oče naš. Oešena Marija . . Čast bodi . . 4. O nar zvestejši svetnik, častit¬ ljivi sveti Jožef! ki si se vdeležil skriv¬ nost našiga odrešenja: Simeonovo pre¬ rokovanje tega, kar bota Jezus in Marija terpeti mogla, te je sicer ssmertno žalostjo navdalo $ ali daljno preroko¬ vanje od zveličanja neštevilnih duš, kterim ima on v vstajenje biti, te je z zveličanim veseljem napolnilo. Zavoljo te svoje žalosti in zavoljo tega svojiga veselja nam perdobi od Boga, de bomo med število tistih šteti, ki bodo po Jezusovim zasluženju in po prošnji deviške Matere Marije enkrat častitljivo od sme rti vstali. Oče naš. Češena Marija . . Čast bodi . . 5. O prečujoči varil in nar per- serčniši prijatel včlovečeniga Sinu Bo- žjiga, častitljivi sveti Jožef! imel si 1S8 veliko skerbi za živež in varstvo Sinu Narvikšiga, zlasti ko si mogel ž njim v Egipt bežati; ali kakšno veselje si pa tudi občutil, svojiga Boga vedno pri sebi imeti in gledati, kako so egip¬ tovski maliki pred njim na zemljo pa¬ dali! Zavoljo te, svoje žalosti in zavoljo tega svojiga veselja nam pridobi, de se učimo, peklenskiga sovražnika od sebe odganjati, zlasti z ogibanjem nevarnih perložnost, de vsak malik po¬ svetne ljubezni in zmote iz našiga serca zgine; in de se službi Jezusa in Marije čisto posvetimo, le njima živimo in zve¬ ličano umerjemo. Oče naš. Češena Marija . . Čast bodi . . 6. O angel na zemlji, častitljivi sveti Jožef! Visoko začuden, de ti je Kralj nebes in zemlje pokorin in na tvoje migleje poslušin, si bil sicer v sercu žalostin, ko si na potu iz Egipta zvedil, de neusmiljeni kralj Arhelaj na Judovim vlada; pa od angela vpokojen, 189 si se vesel z Jezusam in Marijo v Na¬ zareta vselil. Zavoljo te svoje žalosti in zavolj tega svojiga veselja nam sprosi od Boga milost, kadar bi bilo naše serce iz škodljiviga strahu v stiski, de se miru dobre vesti razveselimo, z Jezusam in Marijo v sveti varnosti živimo in v sredi nji enkrat umerjemo. Oče naš. Cešena Marija . . Čast bodi . . 7 . O zgled vse svetosti, častitljivi sveti Jožef! ki si bil brez svojiga za- dolženja mladiga Jezusa zgubil, in si ga s perserčno žalostjo tri dni iskal; kako obilno veliko je bilo tvoje serčno veselje, ko si bil Jezusa, svoje pravo življenje, v tempelnu med učeniki zo¬ pet našel! Zavoljo te tvoje žalosti in zavoljo tega tvojiga veselja te prosimo z ustmi in s sercam, poskerbi za nas, de ni¬ koli več Jezusa s smertnim greham ne zgubimo, in ko bi ga vender kterikrat nesrečno zgubili, de ga z neprenehlji- 190 vim serčnim žalovanjem zopet išemoj de Njega zlasti v svoji smertni uri per- pravniga najdemo, nas seboj v nebesa vzeti, de tamkej s teboj vred njegovo Božje usmiljenje vekomaj hvalimo. Oče naš. Češena Marija . . Čast bodi . . Ko je Jezus začel učit, je bil okoli trideset let star, in so menili, de je Sin Jožefov. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. Mo lit e v. O Bog! ki si po svoji dobrotljivi previdnosti svetiga Jožefa ženina svoje presvete Matere izvolil $ prosimo te, dodeli, ki ga na zemlji svojiga pomoč¬ nika častimo, de ga tudi v nebesih be¬ sednika imamo, — ki živiš in kralju¬ ješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 191 Opomin. Kdor te pobožnosti v čast svetiga Jožefa s spokornim sercam opravlja, zamore na¬ slednje odpustke zadobiti: 1. Odpustke za sto dni enkrat na dan. 2. Odpustke za 300 dni vsako sredo celiga leta, vsak dan devetdnevne pobožnosti pred prazni- kam svetiga Jožefa, in pred praznikam njegoviga varstva tretjo nedeljo po veliki noči. 3. Popoinama odpustke o poprej imeno¬ vanih dveh praznikih, kdor ta dneva svete Zakra¬ mente vredno prejme in te molitve obrnoli; tudi ob radovoljnim dnevu enkrat v mescu, kdor to pobož¬ nost vsak dan celi mesec opravlja, tisti dan svete zakramente prejme in v namen svetiga Očeta moli. Vsi ti odpuslki se zamorejo za duše v vicah ober- niti. Pij VII. 9. grud. 1819. K sv. Aloj zj n. Kdor naslednjo molitev z očenašem in češena- marijo v stanu gnade Božje in pobožno zmoli, za- dobi za 100 dni odpustkov, ki se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. Pij VII. 1802. Mo lit e v. O sveti Alojzi! ki si z angelsko čistostjo ozaljšan, jest, tvoj nevredni 192 častivec, zročim tvojima varstvu čistost svojiga telesa in svoje duše, in te pro¬ sim po tvoji angelskočisti nedolžnosti, perporoči me dobrotno neomadežanimu Jagnjetu Jezusu Kristusu in njegovi presveti Materi, vsili devic Devici, v posebno brambo in obvari me smertniga greha. Nikar ne perpusti, de bi se jest tudi z nar manjšim nečistim madežem oskrunil , temuč ko me vidiš v skušnjavi ali v nevarnosti greha, odženi od mo- jiga serca vse nečiste misli in nag¬ njenja, zbudi v meni spomin na večnost in na mojiga križaniga Jezusa, vtisni čutilo strahu Božjiga globoko v moje serce, in unemi mi ljubezin Božjo, de te nasledovam na zemlji in enkrat v nebesih k Božjimu vživanju pridem. Amen. Oče naš. Češena Marija . . Čast bodi . . 193 Sveti Mrižev pot zveličanima Patra Leonarda Portu -Mavriškiga in ojstrejšiga Ileda sv. Frančiška.*) JPisavic buftvic svetigd f&riževiga pota. Razložik, začetik in vrednost sv. Križeviga pota. Sveti Križev pot je spomin tistiga težavniga pota, po kterim je naš Zve¬ ličar hodil, ko je od Pilatuževiga dvora, kjer je krivično k smerti obsojen bil, težki križ na goro Kalvarjo nesel. Ker je naš Gospod na tem potu pod težkim *) Ta Križev pot, že med natisovanjem teh bukvic privzet, je bil leta 1842, 4. vel. šerp. od vi- sokočast. Sekovskiga škofijstva v nemškim jeziku poterjen, in je tukaj poslovenjen pri- djan. 9 194 križem neznano veliko terpljenja, bole¬ čin in žalosti preterpel, se ravno zato ta pot imenuje : n Pot svetiga križa , u ali „Križev pot , u n pot Kalvarje, u „pot bolečin in žalosti. u Ker je naš Odrešenik na tem potu dvanajstkrat zaderžan, po smerti pa dvakrat prenešen bil, s križa namreč v naročje svoje prežalostne Matere, potem pa v grob, zato se tudi sveti Križev pot v štirnajst Postaj ali Sta- cionov razdeluje. Bere se de je Marija Devica, potem ko je bil Jezus v nebesa odšel, ves čas svojiga življenja tiste kraje obiskovala, na kterih je njen Sin terpel in čudeže delal. Te misli je tudi bilLeon Papež X. 2 ). Pobožna Sestra Marija Agreda 3 ) tudi perpoveduje, de Marija, naša preljuba Mati, ni nikoli prenehala obiskovati tistih svetih krajev, in de je ') Lib. 6. Revelat. c. 16. — 2 ) Brcve Reg:ulam profitentibus. — Demit. Civ, Dei. p. 3. lib. 8. Cap. 28. 195 Ondi z žalostnim sercam premišlovala kako grozovitne martre je mogel terpeti njen Sin. Po tem takim se sme reči in terditi, de je Marija Devica nar perva sveti Križev pot obiskovala, in to pobožno vajo ali andoht začela. Obiskovanje svetiga Križeviga pota je premišlovanje britkiga terpljenja na- šiga Gospoda Jezusa Kristusa per sle¬ hernim štacionu. Kako’ perjetno je to premišlovanje pred božjimi očmi, se ne more prav dopovedati in ne popisati. Sveti Bonaventura 4 J pravi: v Nobena pobožnost ne obudi toliko svetih želja, kakor premišlovanje terpljenja, križa in smerti našiga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa. O prečudno terpljenje ! po kte- riga premišlovanji se duša tako visoko povzdigne, de ne le samo angelam enaka, temuč vsa božja postane. u Sv. Frančišk Salezi pravi, de se po pre- mišlovanji Kristusoviga terpljenja nar *) Stimul. Divin. amor. C. p. 1. 9 * 196 popred ljubezen Božja v naših sercih vžge; zato ga imenuje nar bližnjo pot k vsim čednostim in k nedolžnimu živ¬ ljenju. Sv. Albert,*} imenovan Veliki, uči, de je premišlovanje Kristusoviga terpljenja bolj zaslužljivo, kakor če bi se kdo celo leto ob suhim kruhu postil, do kervi gajžlal, ali bos v svete dežele na božjo pot hodil. Molitev pred svetim Križevim polam. Moli m o. Začni, prosimo , Gospod , s svojim duham naše djanje , in spremljaj ga s svojo sveto po¬ močjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno, in iz Tebe začete tudi v Tebi dokončajo. Po Kristusu Gospodu našim. Amen. *) Roset. Exercit. 1. 197 Dar vanj e svetiga Krizeviga pota. O moj dobrotljivi Jezus! lju¬ bim Te čez vse, ker si večna dobrota in brezkončna milost. Zal mi je iz celiga serca, de sim kdej Tebe, o nar veči dobrota! raz¬ žalil. Darujem Ti ta sveti Križev pot k Tvoji časti v spomin tisti- ga težavniga pota, po kterim si zavoljo mene uboziga grešnika hodil. Jez želim vsih odpustkov se vdeležiti, kteri so za sveti Križev pot podeljeni , torej tudi želim, vse tako opraviti, kar in kakor je k zadobljenju odpustkov storiti potreba. Prosim Te, o Je¬ zus ! dodeli mi gnado in moč, de s tem svetim Križevim potam v tem življenji tvojo milost, v pri- 198 hodnjim pa večno veselje zaslu¬ žiti zamorem. Amen. Ako še nisi odpustkov Bogu daroval, za ktere mu jih darovati želiš, de bi jim k pridu peršli, mu jih zdaj daruj. Per nekterih štacionih se zadobe po- polnama odpustki; ker pa nobeden ne mora sam zase več kakor le en sam popolnama odpustik zadobiti, toraj naj pervi popol¬ nama odpustik sebi v prid oberne, druge pa za duše v vicah Bogu daruje, kakor postavim: za dušo svojiga očeta, matere, brata, sestre, prijatla, ali kteriga druziga i. t. d. I. Štacion. Jezus je k smerti obsojen. itf. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli prečudno ponižnost svojiga nedolžniga Jezusa, s ktero je On krivično sodbo brez vsiga zgovarjanja poslušal, in sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnive in 199 krivične priče, ktere so sodbo podpisale. Hudoba tvojiga jezika, s ktero si se večkrat zoper Boga, in svojiga bližnjiga pregrešil, je sodnika oslepila, de je nedolžniga Jezusa k smerti obsodil. Oberni se tedaj k njemu, jokaj in zdilini bolj s sercam kakor z ustmi: O moj ljubeznjivi Jezus ! kako nezmerna je tvoja ljubezen proti meni ubogimu grešniku! Boš le tedej za nevredno (hudobno) stvar ječo, štrike, ketne in tepenje ter- pel ? in k taki grozovitni smerti obsojen ? Oh! to je zadosti, raniti moje serce, in objokovati vse pre¬ grehe, ktere sim s svojim jezikam storil. Jest jih tedej obžalujem, in kličem k Tebi: O moj Jezus! usmiljenje, prosim Te, usmiljenje in milost, o Jezus! 200 Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! II. Štacion. Jezus vzame kriz na svoje rame. y. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, s kakšnim veseljem in radovoljnim sercam dobrotljivi Jezus sveti križ objame, in kako poterpežljivo tepenje in suvanje malopridnima ljudstva prenaša! Ti pa poln nevolje in nepoterpežlji- vosti bežiš pred križem, kar je mogoče ! Kaj ne veš, de se ne more brez križa nebeško veselje zadobiti ? Oh! objokuj svojo sle¬ poto, oberni se k svojimu Gospo¬ du , zdihni in reci k njemu: 201 Ne Tebi , o Jezus! temuč meni se spodobi križ. O težki križ! kteriga so moji grebi Tebi naložili. O Ijubeznjivi Jezus! do¬ deli meni svojo gnado in moč, vse križe objeti, ktere sim s svo¬ jimi grehi zaslužil. Stori, de bom svoj križ voljno objel, in se tako od sveta ločil; daj mi tako ljube¬ zen do križa, de bom vselej s tvojo služabnico sv. Terezijo vošil in želel: terpeti ali umreti, umreti ali terpeti. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! III. Stacion. Jezus pade pervič pod križem. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. JU Ker si s svojim križem svet odrešil. 9 ** 202 Poglej, in premisli, kako tvoj Jezus, zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen, pervič na zemljo pade. Oh! kako je s pestmi bit, z nogami poteptan in suvan! Ven- der ni žalovanja ali nevolje iz nje¬ govih ust slišati. Ti pa tarnaš in tožiš , če le majhen križ občutiš, ali zoperno besedo slišiš. Oh! sovraži svojo nepoterpežlji- vost, svoj napuh in svojo neči- mernost; zdihni k Jezusu : O ljubeznjivi Jezus! poglej, jest nar bolj zaverženi grešnik klečim pred tvojimi nogami. Oh, kolikrat, in v kako velike grehe sim padel! kolikrat sim se v glo¬ bočino hudobije pogreznil! O Je¬ zus , stegni svoje rame, podaj mi svoje roke ! Pomoč, o Jezus! pomoči per Tebi išem , de ves čas svojiga življenja nikdar ni¬ koli v smertni greh ne padem, in de tako v svoji zadnji uri svoje zveličanje upati zamorem. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! IV. Štacion. Jezus sreča svojo žalostno Mater. itf. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bolečino je občutilo serce Jezu¬ sovo ! Oh, s kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Ma¬ riino serce, kader sta se srečala! Poslušaj , o nehvaležna duša ! „Kaj ti je storil moj Sin ? u kliče k tebi Marija. — ,,/čo/ hudiga ti je storila moja MatiW te vpraša 201 Jezus. Oh! zapusti že enkrat svoje grehe, zavoljo kterih midva tako žalost in martro terpiva. O greš¬ nik ! kaj praviš k temu ? Reci tedej, in zdihni s svojim sercam: O božji Sin Marije! o pre¬ sveta Mati mojiga ljubeznjiviga Jezusa! ves raztert in ponižan klečim per vajnih nogah. Jest sim tisti zdajavic , s svojimi grehi sim brusil meč, kteri je vajno serce ranil. Oh! meni je iz serca žal 5 prosim vaji, odpustita mi. Milost, o Jezus! milost, o Marija! Po svoji veliki milosti mi dodelita gnado , de nikdar več ne bom grešil, temuč de bom vajno gren¬ ko terpljenje in žalost noč in dan premišloval in objokoval. Oče naš. Oešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas ! 205 V. Štacion. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. UT. Molimo Te. o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Spomni se, de si ti tisti Si¬ mon, kteri si neeimernosti sve¬ ta in sladnostim svojih počutkov ves podveržen, ki svoje križe, ne iz serca, temuč le, ker se jih ubraniti ne moreš , z veliko nevoljo nosiš. Oh! zbudi enkrat svoje serce, in usmili se svojiga tako ohloženiga Zveličarja. Sprej¬ mi radovoljno vse križe in nad¬ loge, ktere ti bo tvoj ljubeznjivi Oče poslal. Terdno skleni, ne samo vse zopernosti s potrpež¬ ljivostjo prenašati, temuč tudi svo- jimu Bogu za-nje hvaležniga se skazovati; prosi ga tako le: 806 O ljubeznjivi Jezus! jest Te zahvalim za toliko perložnost, ktero mi daš, de bi za-te terpeti, in za-se kaj zaslužiti zamogel. Oh , moj Bog! daj mi gnado, vse, kar se mi bo v tem življenji težkiga pergodilo, s poterpežlji- vim sercam prenesti, in s tem večniga veselja se vdeležiti. Stori, o Jezus ! de bom tukej s Teboj jokal in terpel, potlej pa s Teboj v nebesih gospodoval. Oče naš. Oešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas! VI. Štacion. Veronika poda Jezusu potni pert. Molimo Te! o Kriste! in Te hvalimo. JI. Ker si s svojim križem svet odrešil. 207 Poglej, in premisli v tem pertu sveto obličje svojiga Zveličarja ! Ljubi Jezusa, in skoz to ljube¬ zen vtisni njegov obraz v svoje serce. O kako srečen boš, ako boš z Jezusovim obrazam v svo¬ jim sercu živel, in z njim v več¬ nost pojdeš! De tedej to gnado zadobiš, prosi svojiga Boga, in reci: O moj žalostni Jezus! prosim Te, vtisni v moje serce sveti obraz svojiga obličja, de bom brez nehanja na Te mislil, noč in dan tvoje grenko terpljenje pred očmi imel, in svoje grehe objokoval. O Jezus! s kruham tvojiga terpljenja hočem svojo dušo nasitovati, in moje oči bodo vse¬ lej solze točile nad svojimi pre¬ grehami. 208 Oče naš. Češena si Marija. (3ast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! VII. Štacion. Jezus pade drugič pod križem. iti. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. JU Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli , kako Jezus, tvoj Bog in Gospod , zopet na zemlji leži, ves oslabljen od velike bo¬ lečine, zmartran in zaničevan od sovražnikov. Premisli, de tvoja prevzetnost je Jezusa poterla, in ga na zemljo vergla, ter je pre¬ nesti ne more. Oh, zapusti svojo ošabnost, ne bodi več tako na- puhnjen! Spokori se, in skleni ponižnejši biti. Reci s skesanim sercam: 209 O prečastitljivi Jezus ! ako ravno vidim, de na zemlji pod težo križa ležiš 5 vender Te molim in častim, kakor svojiga mogočni ga, veeniga Boga. Prosim Te, po- teri moj napuh, vzemi iz mojiga serca vso ošabnost, de bom svojo nečimernost spoznal, vse zasra¬ movanje s tako Tebi dopadajočo ponižnostjo sprejemal, de bom s tem gnado zadobil, tudi s Teboj v nebeškim kraljestvu povikšan biti. Oče naš. Češ en a si Marija. Čast bodi Bogu. . Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas ! VIII. .Madon. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. P. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. 210 Premisli, in prevdari v svo¬ jim sercu , kako veliko uzroka imaš jokati in žalovati; pervič za¬ voljo svojiga Jjubeznjiviga Jezusa, kteri zavoljo tebe toliko terpi; drugič sam nad seboj, ker tako nehvaležen ostaneš, in ne nehaš njega žaliti. Kako moreš v premi- šlovanji njegove grozovitne martre terdovraten biti V Poglej, kako milostljiviga in ljubeznjiviga se Jezus proti tem revnim ženam skaže! vzemi k njemu svoje za¬ upanje , in zdihni s sercam: O moj ljubeznjivi Jezus! Oh! kako je to, de se moje serce ne raztopi od solz velike žalosti ? Solze, oh, Jezus ! prosim, solze prave pokore, in serčniga usmi¬ ljenja mi daj, de z objokanimi očmi in s skesanim sercam, tiste gnade deležen postanem, ktero si Sli tem revnim ženam skazal. Oh Jezus! ne oberni od mene svojih milostljivih oči: poglej me ubo- ziga grešnika, de bom tudi jest poln tolažila na zadnjo uro Tebe viditi mogel. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! IX. stacion. Jezus pade tretjič pod križem. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že tretjič pod križem padel! Premisli, kako je Jezus, O11 krotka in nedolžna ovčica, od judov in ajdov, kakor od steklih volkov tepen, suvan, sem 212 ter tje po terdih kamnih vlečen. O nesrečni greh, ki samiga Sinu božjiga tako grozovitno martraš! O grešnik, ni morebiti tvoj ves poterti, in zmartrani včlovečeni Bog vreden tvojih solz ? Oh! reci tedej ves objokan : O vsigamogočni Bog! kteri nebo in zemljo z enim perstam deržiš, kdo Te je tako neusmi¬ ljeno vergel? Oh! nobeden drug, kakor moja pregreha , v ktero sim tolikrat zopet padel. Moja hudoba ni jenjala grehov delati, in zato se je množilo tvoje ter- pljenje. Tode poglej, o Jezus! per tvojih nogah zdaj klečim s skesanim sercam, in terdno skle¬ nem, svoji hudobii konec storiti. Z objokanimi očmi ti tavžent in tavžentkrat obljubim: nikdar več 2(3 nočem grešiti. O moj Bog! nikdar več, nikdar več. Oče naš. Cesena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! X. Štaclon. Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. JU Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli , o duša! kako je Jezus, zunej na svojim životu ves ranjen in stepen, tudi znotraj z grenkim žolčem martran. Po¬ glej, kako On tvojo nesramož- Ijivost, nespodobnost in nečimer- liost v oblačilu s svojo nagostjo plačuje , z žolčem pa tvojo po¬ žrešnost. Ali moreš svojiga Je¬ zusa brez usmiljenja pogledati? 814 Oh! verzi se k nogam svojiga naziga Jezusa, in reci k njemu: O žalostni Jezus! kako velik razločik je med Tabo in mano! Ti si ves ranjen, poln grenkosti, in ves s kervjo oblit*, jest pa ves nečimern, poln sladnosti in ve¬ selja, ali saj tak želim biti. Oh, jest nisim na pravim potu! O .Je¬ zus ! pelji me Ti na pravo cesto. Stori, de mi bodo vse sladnosti (lušti) tega sveta grenke in zo- perne, de bom namesto njih želel tvoje terpljenje občutiti, in de tako vreden postanem, s Teboj večno veselje vživati. Oče naš. Uešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! 215 XI. stacion. Jezus je na križ perbit. jtl. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo, g’. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli neizrečeno bolečino, ktero je dobrotljivi Jezus občutil, kader so judje njegovo meso, kite in žile z žeblji prevertali. Oh! kako je to, de se tvoje serce od žalosti ne razpoči, ker vidiš, de tvoji grehi tako neusmiljeno tvoji ga Zveličarja martrajo ? Saj zdaj toči solze, obžaluj svoje gre¬ he , in reci: O dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen do Tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji, kteri so Tebe na križ perbili, stori s svojo gnado, de bodo vse moje 216 hude želje, in občutki na tvoj križ nabiti in tamkej umorjeni, de bom, v življenji in v smerti s Teboj križan, tudi s Teboj v nebesih večno kraljevati zamogel. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! XII. £ tac i on. Jezus umerje na krizi. y. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Odpri tukej svoje oči, in pre- mišluj svoji ga z žeblji na križ perbitiga Jezusa. Poglej vse bledo obličje božje. Poslušaj, kako prosi odpušenja tistim, kteri ga križajo, in žalijo. Razbojniku obljubi ne¬ beško kraljestvo, izroči svojo Ma- 217 ter Janezu, perporoči svojo dušo nebeškim« očetu, poslednjič tudi umerje z nagnjeno glavo. Tako je tedaj moj Jezus umeri ? Res, umeri je na križi, in zavoljo mene. O moja duša! kaj boš zdaj poče¬ la? Oh! ne hodi preč, kakor le s ponižnim in skesanim sercam. Ob¬ jemi križ, in zdihni k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! jest vem, in spoznam, de so moji grehi tisti rabeljni, kteri so Tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene gnade nisim vreden, ker sim Tebe križal. Pa kako veliko veselje in upanje občuti moja duša, ka¬ der Te slišim, tudi za tiste pro¬ siti , kteri so Tebe križali. Kaj hočem tedaj za Te storiti, ker si Ti toliko zame storil ? Poglej, o Jezus! jest sim perpravljen, in 10 SIS voljan, vsim odpustiti, kteri so me kdej razžalili. Res, moj Bog! za¬ voljo tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jih objamem, in jim želim vse dobrote skazati*, in tako tudi upam ob svoji smertni uri tvoje vesele besede zaslišati: da¬ nes boš z menoj v paradižu. 0 ’ Oče naš. Cešena si Marija. Uast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas! XIII. Stacion. Jezus je s kriza snet, in v naročje Marije položen. Molimo Te! o Kriste! in Te hvalimo. 1 ji. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako ojster je bil meč, kteri je serce žalostne Ma¬ tere prebodel-, kader je ona svo- 219 jiga mertviga Sina v svoje na¬ ročje vzela. Vidila je njega vsiga ranjeniga in kervaviga. O kakšno žalost in bolečino je ona tistikrat v svojim sercu občutila! Kteri meč pa je bil tako ojster, ki je prebodel njeno serce? Oh! greh je bil, kteri je Jezusu življenje vzel, in Marijno serce tako močno ranil. Objokuj tedaj ta grozovitni greh. Skleni svoje solze s sol¬ zami svoje žalostne Matere, in zdihni k nji tako: O Kraljica vsih marternikov! kdaj bom vreden, de bi prav za- popadel tvojo žalost in inartro ? Kdaj bom zadobil gnado, tvojo žalost v svojim sercu nositi, in s teboj terpeti? O velika Gospa! sprosi mi to gnado, de noč in dan žalujem nad svojimi grehi, kteri so 10 * 220 tebi tako žalost storili; de bom, ves skesan in spokorjen, v za¬ upanji in ljubezni za-te umeri, in po smerti s teboj večno živel. Oče naš. Češena si Marija. Oast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas ! XIV. Stacion. Jezus je v grob položen. $ r . Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Jjt. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdi- hovanje, in jokanje Magdalene, Janeza in druzih pobožnih duš, kader jim je bil Jezus odvzet, in v grob položen. Zlasti pa si k sercu vzemi težavo in grenko žalost Marije, njegove Matere, kader je iz naročja svojiga Iju- beznjiviga Sina zgubila. V pre- mišlovanji lete njene žalosti in njeniga terpljenja se moraš res sramovati, de si per objiskovanji tega Križeviga pota tako malo usmiljenja občutil. Oh! zbudi svoje serce saj zdaj per tim zadnjim štacionu. Kušni s častjo kamen sv. groba: položi v duhu vanj svoje serce, in reci k svojimu mertvi- mu Jezusu: O usmiljeni Jezus! kteri si tako kervavo pot iz ljubezni do mene storil, v tim grobu ležijo- čiga Te častim, in molim. Oh! jest želim in vošiin Tebe v svo¬ jim sercu zapertiga imeti, de bi s teboj sklenjen, po tem svetim Križevim potu k novimu življenju vstal, in se v tvoji gnadi iz tega sveta ločiti zamogel. Po zaslu- 222 žen ji tvojiga terpljenja, kteriga sim premišloval, dodeli mi, de bo na zadnjo uro tvoje sv. Rešuje Telo moja popotnica 5 de bojo moje zadnje besede: Jezus, Ma¬ rija, Jožefi in de svoje zadnje zdihovanje s tistim zdihovanjem sklenem, s kterim si Ti na sv. križi svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi, z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s Teboj in zavoljo Tebe umreti, in potlej s Teboj na večne čase živeti. Amen. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas! Molitev. Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojiga 833 Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s ktero je On skoz svojo britko martro, in gren¬ ko smert mene odrešil, Ti daru¬ jem ta sv. Križev pot, kteriga sim s tvojo gnado objiskal. Vzemi to pobožno opravilo k povikša- nju svoje časti, v zahvalo za vse meni, in drugim podeljene gnade, za odpušanje grehov celiga sveta, za pomoč revnim dušam v vicah, zlasti pa za ktere sim v začetku prosil. O milostljivi Oče nebeški! poglej na obličje Kristusa svojiga Sina, usliši glas njegove svete kervi, in bodi milostljiv meni ubo- gimu grešniku! Amen. Nekteri na zadnje tudi molijo 6 Oče našev in 6 Čečena si Marij. Ako ravno je ta navada dobra in pobožna, vender ni ravno potrebna, temuč samo premišlovanje terplje- nja našiga Zveličarja je k zadobljenju od- 224 pustkov potrebno, in le to je cilj in konec sv. Križeviga pota. Hvaljen bodi naš križani Zve¬ ličar Jezus Kristus, in njegova žalostna Mati Marija ! Pesem per svetim Križevim potu. Oh , pridite stvari! Kaj, glejte se godi! On, kter’ nas vse živi ! Strašno za nas terpi. 1. S tac ion. Razgajžlan, zapljuvan, lu kronan, zasramvan ; Pred sodbo je peljan, Nedolžno v smert izdan. V 2. Stacion. Glej, križ mn nalože Na ranjene rame, Oh, Jagnje božje gre, In nese vsih dolge. 225 3. Štacion. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeh Leži potert na tleh. V 4. štacion. Oh , žalosten spomin ! Ker sreča Mater Sin; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. V 5. Stacion. Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, prosim te, Ne brani križa se! 6. Štacion. S pertam Veronika Obriše Jezusa; Spomin za to ji da Terpljenja britkiga. 10 ** v 7. Stacion. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; O, jenjaj, grešni svet! Ponavljat’ greh preklet! V 8. Stacion. Usmiljene žene! Ne jokajte za Me; Točite za-se le Spokornih sere solze. V 9. Stacion. Oh , Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehah spi V 10. Stacion. Ko pride na goro, Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. V 1 i. Stacion. Na križ ga polože, Razpno roke , noge , Žeblji mu zdaj nove Še rane narede. 12. Stacion. Na križi tam visi, Oh, sveta teče Kri! Za grehe vsih ljudi Zveličar smert stori. V 13. Stacion. Maria , k teb’ hitim , Tvoj’ga Sinu častim. Z vama , dokler živim , Rad jokam in terpim. V 14. Stacion. Za naš greh mertviga Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojiga serca. O Jezus ! hvala zdej Ti bod’ ino vselej; Skoz svojo smert nam daj, Te ljubit’ vekomaj. 228 Ura katoliškiga kristjana. Ura je ena. En Bog je, En Gospod, ki je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je. Ena je previdnost Božja; po ti previdnosti sim tudi jest v takim stanu; naj se izide volja Božja! — Ena reč je k zveličanju potrebna, gnada božja, ktera se zgubi tudi z Enim samim smertnim greham. Le Eno samo dušo imam; če to zgubim, je vse zgubljeno! Le Ena sama prava cerkev je; le En sam Zveličar Jezus Kristus; En poglavar svete cerkve, rimski papež, zdaj Pij IX.; pred njim jih je bilo že 258. Ura je dve. Dve ste zapovedi ljubezni: Ljubi Gospoda svojiga Boga iz celiga svojiga serca, iz cele svoje duše, iz cele svoje misli, in iz vse svoje moči; — ljubi svojiga bližnjiga kakor sam sebe. Dvojna je sodba, 229 posebna in vesoljna. Dva kraja bota na vekomaj terpela: pekel za pregrešne, nebesa za bogoljubne. Dva studenca božjiga razodenja imamo: sveto pismo in besedno zročilo. Dve zavezi ali te¬ stamenta imamo, staro do Kristusa, novo po Kristusu. D voj in je greh, smertni in odpustljivi. Dvojni gosposki mora vsak kristjan pokorin biti, du- hovski in deželski. Ura bije tri. Tri božje peršone so: Bog Oče, Bog Sin, Bog sveti Duh, — vse tri en sam Bog. Angeli in zvoljeni duhovi mu neprenehama pojo: Sveti, sveti, sveti Gospod Bog nebe¬ ških trum! — Tri so božje čednosti: vera, upanje , ljubezin. Tri so nar imenitniši dobre dela: Molitev, post, milovšina. v Ura udari štiri. Štiri so posled¬ nje reči: smert, sodba, pekel, nebesa. Štiri so poglavitne čednosti: modrost, zmernost, pravičnost in serčnost. Štirje so v nebo vpijoči grehi; Bog nas vari vanje pasti! 230 Ura pet. Pet imamo cerkvenih zapoved. Pet je bilo modrih devic; Gospod jih je seboj v večno veselje vzel; pet je bilo neumnih, so terkale in terkale ; pa Gospod jim ni odperl nebeških vrat. Pet reči je k zakramentu sv. pokore potrebnih, če tudi le ene same letih nimaš, je nevredna tvoja spoved. Ura je šest. Sest je grehov zo¬ per sv. Duha. Vari se jih, ker ne bodo lahko kterikrat odpušeni — ne na tem, ne na unim svetu, uči sveto pismo. Ura sedem. Sedem je svetih zakramentov; ne pozabi tretjiga in če- tertiga pogosto prejemati! Sedem je naglavnih grehov, ki so studenci vse nesreče. Sedem je telesnih del milosti; peto imaš večkrat perložnost spolnovati. Sedem je dušnih del milosti: 1. Greš¬ nike svariti ; 2. Nevedne podučiti ; 3. Dvomljivim prav svetovati; 4. Ža¬ lostne tolažiti; 5. Krivico voljno ter- peti; 6. Tistim, ki so nas razžalili, iz serca odpustiti; 7. Za žive in mertve 231 Boga prositi. Vsaki dan imaš perlož- nost, ktero teh del deliti. Sedem je darov sv. Duha; sedem poglavitnim greham nasprot postavljenih čednost: Ponižnost, radodarnost, ljubezin, či¬ stost, zmernost, poterpežljivost, go¬ rečnost v dobrim. Ura bije osem. Osem je zveli- čanskih čednost: Zveličani so ubogi v duhu, zveličani krotki, zveličani ža¬ lostni, zveličani lačni in ženji pravice, zveličani usmiljeni , zveličani čistiga serca, zveličani mirni, zveličani, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe, ker njih je nebeško kraljestvo. Ura udari devet. Okoli devete ure, po judovskim številu, je umeri Jezus na križu, po našim pa ob treh popoldne. Devet je ptujih grehov. Ura je deset. Deset zapoved je Gospod Bog na gori Sinaju dal, in Jezus nam jih je bolj natanko raz¬ ložil. Kdor po zapovedih živi, bo zve¬ ličan. Ura je e n aj s t. Ob enajstih so 232 bili poslednji delavci v Gospodov vino¬ grad poklicani. O Jezus, daj mi, de klicanja v tvoj vinograd ne preslišim ! Ura je dvanajst odbila. Dva¬ najst je apostelnov Gospodovih: Peter, Andrej, Jakob starši, Janez, Tomaž, Jakob mlajši, Filip, Jernej, Matevž, Simon, Juda Tadej, Matija. Dvanajst členov, ali delov ima apostolska vera. Zijalostim v premislik. Ro so bile pričujoče bukvice že blizo konca dopisane, me je samopašno čenčanje dveh vetrastih žensk v neki prav preklicani oštarii, ko sim mem šel, globoko v serce zabolelo, in nagnilo, takim, ki brez sramožljivosti z drugim spolam žlobodrajo, te le besede sv. Tomaža v premislik zapisati. Povej mi ljubi brat, (ljuba sestra)! kaj pomaga, in čimu je sem ter tje letati, povsod veliko viditi in slišati5 v nebeško kraljestvo pa ne priti? Blagor človeku, kteri svoje serce in svoje misli pred vsim razgubljenjem 233 varuje, se berž spet zdihovaje sam v sebi zbere, in Boga za odpušenje prosi. Gorje tebi, kteri velikrat od doma hodiš, čas po nepridnim tratiš, in druge pohujšuješ! Kdor je rad doma, in Bogu na skrivnim služi, in veliko moli in svete bukve piše, in pridno sveto pismo bere, in z omečenim sercam svete reči pre¬ mišljuje; tak ima dovolj miru. Kdor prazno postopa in čenča, ga je treba ostro posvariti in od občnih pogovorov ločiti, de tistih, kteri so radi priprostiga in otročjiga serca, morebiti ne zapelja, in jih s svojo nečimernostjo v besedi in v djanju ne pohujša in ne zmoti. O ti, ki imaš rad nerodno veselje in napčne šale, boj se prihodniga ter- pljenja, v kterim boš mogel za vsako nemarno, nespametno besedo, za vsako hudobno misel veliko prestati. Veliko boljši se je tedaj zdaj bati in varovati in spokorne solze točiti, kakor pa na unim svetu za vsak smertni 834 greh v družbi hudobnih od hudičev je- čenimu in mučenemu biti. Gotovo de ni šala, ne igra v večnim peklenskim ognju goreti, iz kteriga nobena roka ne more rešiti. Kdor bi si to prav k sercu vzel, in zvesto večkrat premislil $ kmali bi vse posvetno zaničeval, in vse telesne slasti studil, de bi po svoji smerti več- nimu terpljenju odšel, in nebeško veselje dosegel. Gorje jim že zdaj, pa še bolj v prihodnje, kteri za sodbo Božjo malo marajo, in jim skorej vse malo de, ker uniga terpljenja na svojim životu še ne občutijo (Titeriga kmali v svoj lastni strah in v svojo lastno grozo občutili bodo}! Stran Nekterc besede od bratovšin. 3 Začetik matere bratovšine Marijniga presveti- ga Serca. 8 Namen te bratovšine.16 Začetik bratovšine Marijniga Serca pri svetim Petru v Ljubljani.18 Postave Šent-Peterske podružnice . . • . 19 Kaj se družnikam te bratovšine posebno per- poročuje.22 Odpustki za družnike Marijniga Serca ... 24 Še nekteri opomini.26 Pobožne molitve in opravila. Mcinorare sv. Bernarda.3t Zjutranje molitve.32 Darovavna molitev.33 Večerne molitve.34 Vsak dan obuditi.37 Sveta maša .39 Zakrament sv. pokore .63 Jezus govori duši od potrebe večkratne spovedi 63 Stran Molitev pred spraševanjem vesti.68 Spraševanje vesti.69 Molitev za resnično obžalovanje grehov . . 78 Djanje obžalovanja.79 Sklep se poboljšati.80 Molitev napčno sramožljivost na spovedi pre¬ magati .81 Molitev po spovedi.82 Sklepna molitev . .. 83 Sveto Obhajilo i ......... . 85 Besede Jezusove k duši, ki je k sv. Obhajilu namenjeno . .85 Molitive pred sv. Obhajilam.91 Tri božje čednosti.91 Molitev sv. Tomaža.94 Molitev sv. Bernarda.95 Namen per sv. Obhajilu.97 Po sv. Obhajilu.98 Molitve po sv. Frančišku Salezju in Alfonsu Ligvorju .98 Molitev za odpustke.. 102 Besede Jezusove do duše po sv. Obhajilu . . 104 Razne molitve. Molitev k presvetimu Marijnimu Sercu . . . 109 Pohvala k presv. Sercama Jezusa in Marije . 111 Darovanje samiga sebe Marii.112 Stran Molitev za Marijno brambo in prošnjo ... 113 Molitev sv. Terezije za spreobernjenje grešni¬ kov . 115 Za blagor sv. Cerkve.116 Za blagor škofije.117 Za ohranjenje sv. vere v domovini .... 118 Za razširjanje sv. vere.119 Cerkvene molitve. Za spokorniga duha.126 Za odpušenje grehov.121 Zoper hude misli.. 121 Za dar čistosti.121 Za ponižnost.122 Za poterpežljivost.122 Za keršansko ljubezin.122 Besede Jezusove do duše od nevredniga Ob¬ hajila . 122 Obiskovanje sv. Reš. telesa. Besede Jezusove do duše od obiskovanja sv. Rešnjiga telesa.126 Pobožnost pred sv. Reš. telesam.130 1. Pozdravljenje Jezusa v narsvelejšim Za¬ kramentu . 131 2. K Jezusovim Sercu .. 13% Stran Molitev k Jezusovemu Sercu za dar čistosti 139 Litanije od presvetiga Jezusoviga Serca . . 140 Molitev .............. 146 Počeševanje Marije pred njenimi altarji, zlasti za popoldansko opravilo .... 147 Litanije od presv. Marijniga Serca .... 147 Molitev.150 Serčna molitev k Materi Božji, si jo mater izvoliti.151 Deset pozdravljeni k presv. Marijnimu Sercu 154 Pesem k Marijnimu Sercu.158 Lavretanske litanije z molitvami.161 Litanije od žalostne Matere Božje .... 175 Molitev..177 Tri molitve k Materi Božji za srečno smert . 178 Molitve za ranjce brate in sestre te bratovšine 179 Nektere posebne pobožnosti. Devetdnevna pobožnost k Marijnimu Sercu . 180 Mlajeva ali majnkova pobožnost.182 Pobožnost k Marii v velikim serpanu . . . 183 Češenje sv. Jožefa.185 Molitev k sv. Alojzju.191 Sveti Križev pot. Stran Kazložik, začetik in vrednost sv. Križeviga pota 198 Pesem per sv. Križevim polu.224 Ferstavek. Ura katoliškiga kristjana.225 Zijalostim v premislik.229 Opomin. Ako bo kej dobička pri teh buk- vicah, se bo razu n spisnih stroškov obračal za sv. maše, ki se bero za spreobernjenje grešnikov in za žive in mertve brate in sestre pri bratovskim altarji pri sv. Petru v Ljubljani. Kdor tedaj bukvice kupi, se bo ob enim tudi te duhovne dobrote vdeležil. Založila bratovšina Marijniga Serca. Natisnil Jožef Rudolf Milic. , ' . £ - : ...