OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO
Učbenik poezije (Поэзия. Учебник)
Наталия И. Азарова, Светлана Бочавер, Кирилл Корчагин, Дмитрий Кузьмин, Борис 
Орехов, Владимир A. Плунгян, Евгения Суслова: Поэзия. Учебник. Москва: Оги, 2016. 886 с. 
[Natalija I. Azarova, Svetlana Bočaver, Kirill Korčagin, Dmitrij Kuzʼmin, Boris Orehov, 
Vladimir A. Plungjan, Evgenija Suslova: Poèzija. Učebnik. Moskva: Ogi, 2016. 886 str.]
Učbenik poezije, kot so naravo tega minucioznega dela že v naslovu označili avtorji, se 
vpenja v dolgo in izjemno bogato rusko tradicijo preučevanja pesniške umetnosti in verza. 
Kljub visokemu znanstvenemu nivoju razpravljanja so avtorji razlage oblikovali tako, da so 
razumljive tudi manj izkušenemu bralcu in s tem to zapleteno, a nadvse zanimivo področje 
približali širšemu krogu bralstva. Ponazoritve s pesniškimi primeri iz ruske kanonske tradi -
cije in (še) nekanoniziranih avtorjev od 18. pa do 21. stoletja razlage podkrepijo in omogočajo 
umestitev posameznih literarnoteoretskih prvin v širši literarnozgodovinski kontekst, hkrati 
pa predstavljajo uvid v rusko pesniško tradicijo.
Uvodna poglavja učbenika so namenjena definiranju poezije in njenih raznoterih podvrst, 
razmejevanju poezije in proze ter vprašanju tematizacije v poeziji ter interpretacije pesniških 
besedil. Problematizacija in prevpraševanje literarnointerpretacijskih praks prinaša zanimive 
uvide, ključne za sodobno literarno vedo. V posebnem delu so predstavljene tipologije lirskega 
subjekta, ločeno pa je analiziran tudi njegov odnos do avtorja oz. pesnika. Poleg razpravljanja 
o dogajalnem času in prostoru v pesniških besedilih so se avtorji analize in interpretacije lotili
z najrazličnejših vidikov: sociološkega, etnološkega, psihološkega, teološkega, zgodovinskega,
političnega itd.; prostor pa so namenili tudi mitologizaciji, ritualnosti in simboliki v poeziji.
Druga polovica dela se osredotoča na obliko in zgradbo pesniških del, začenši s paratekstu-
alnimi elementi. Sledijo poglavja, ki se ukvarjajo z glasovno ureditvijo poezije, metriko, ritmiko 
in strofiko, s čimer se delo uvršča tudi v ožje območje verzologije, ki ima v ruski literarni vedi 
dolgo in plodno tradicijo. Posebno mesto je odmerjeno rimi - njenim vrstam, tipom in razvoju.
Nadalje je poezija predstavljena s stališča leksike, torej s stališča pesniškega slovarja, in 
slovnične oz. oblikoskladenjske ureditve. Med drugim so se osredotočili na različnost zunanjega 
oblikovanja pesniških tekstov in na žanrsko vprašanje, ki je obdelano v samostojnem poglavju, 
v sklopu katerega so obravnavani oda, elegija, balada, epitaf in epigram. Kontekstualno so 
umetnost pesnjenja povezali z drugimi vejami umetnosti in umetnostnimi praksami, in sicer 
glasbo, arhitekturo, fotografiijo, filmom ter gledališčem; umestili pa so jo tudi v kontekst fi-
loloških oz. širše humanističnih znanosti ter predstavili zgodovino ruske in svetovne poezije; 
tako je primerjalni vidik še ena izmed odlik knjige. Konča se s  široko in celostno obravnavo 
prevajanja poezije, pesniškega procesa samega in pisanja o poeziji. Nujno je izpostaviti, da 
avtorji v vseh poglavjih uspešno združujejo literarnovedno podkovanost z jezikoslovno, kar je 
pomembno zlasti v poglavjih o glasovni urejenosti in slovnični grajenosti verza, pa tudi sicer, 
saj je nauk o verzu že od nekdaj del tako jezikoslovja kot literarne vede.

Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 3, julij–september 334
Delo Poezija: Učbenik (Поэзия: Учебник) je primerno in koristno tako za strokovno pod-
kovanega preučevalca pesniške besede kot za širšo zainteresirano publiko – skratka, uporabno 
je za vsakogar, ki bi poezijo rad razumel bolje, globlje in v vseh njenih mnogoterih pojavnih 
oblikah. Gre za zgled dobrega celostnega priročnika oz. učbenika poezije, kot bi ga morala 
imeti vsaka (nacionalna) literarna veda. 
Neža Kočnik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
neza.kocnik@gmail.com
Slavistična revija 71/3 (2023): 333–334
DOI 10.57589/srl.v71i3.4140
Tip 1.19