Iz knjige prirode.
•BJpJ l\ ° Smo SovoriIi ° luknjičavosti teles, snio rekli, da to ni vnhKhPŠJ    1 \ ničesar drugega kot to, da so med posameznimi, čestokrat
J^—..—,_ s prostimi očmi nevidljivimi delci tvarine majhne luk-B^H^H^ ^oHm njice. Za očividen primer sem vam navedel gobo, ki PMh^^e^I^^Hh jo imate za brisanje deske ali umivanje oken. Vzemite [./3»dMBBHHfl gobo in si jo oglejte več dni zaporedoma! Kaj opazite na nji? AH ostane vedno enako velika? Xe. Lahko je suha ali mokra. Če je nekoliko sveža, jo položite malo na solnce, da se osuŠi. Kaj se zgodi pri temr Vsa se vam skrči in zgrbi, in če pogledate njene luknjice natančneje, zagledate, da so mnogo manjše. Nato jo vtaknite v vodol Kaj se zgodi? Hipoma se napihne in napije vode. Če jo sedaj dobro stisnete, izteče voda iz nje, in luknjice bodo zopet mnogo manjše. V2rok te prikazni je stislji-vost, a v ozki zvezi z njo je raztezlji vos t; o prvi govorimo takrat, kadar  se  luknjice v telesu   pomanjšajo in delci   tvarine  drug  drugemu pri-
Ceščena si, Marija !
Glej, dekla sem Gospodova!
-»H        106        *g~
blizajo,  a o drugi   takrat,   kadar  se  luknjice povecajo,   torej   kadar se delci drug od drugega oddaljijo.
Pomenimo se najpred o stisljivosti in poglejmo, če ima za nas kaj pomena!
Ce stisnete gobo, zavzame mnogo manjši prostor. Zakaj ? Ko ste jo . stisnili, ste Iuknje pomanjšali, z drugimi hesedami: povečali ste njeno gostoto, ki je tem veča, čimveč je na istem mestu delcev. Ker niste dodali nič novih delcev, a stari so na tesnejšem prostoru, je prirodno, da se mora obse^ zmanjšati. Isto pa velja tudi narobe. Če delce kakega telesa zbližate, morajo zavzeti tnanjŠi prostor.
Važno je to v življenju zato, ker mnogokrat iz kakega telesa tzperemo primešane delce drugega, s čimer damo ostalim priliko, da se približajo drug drugemu.
Gotovo ste že večkrat slišali od matcre, kako so modrovali zlasti o volnenem perilu: »Moram malo večje narediti, saj pojde tako skupaj, ko >r prvikrat opere.«
Prt pranju se izperejo nekatere snovi, ki so v volni, posebno še, L<• percmo v Jugu. Volna je namreč mastna, in lug mast razje, s Čimer dobi delci volne prostora, da se stisnejo.
Ce se to godi neenakomerno, se telo skrivi. Položite tanko, mokro desko na solncel Crez malo časa se vam zvije. Kako to? Solnce povzroči s svojo toploto, da na oni strani, ki je obrnjena ven, voda izhlapi. Ker je na drugi strani voda še notri, je notranja malo krajŠa in se stiska skupaj. Ko bi se deska enakomerno osuŠila, bi se samo vsa malo skrajšala, toda ker se suši neenakomerno, se skrivi. Takisto je z lepenko. Če položite odprto knjigo na solnce, se vam kmalu začno vihati listi. Zaradi stisljivosti zahtevamo od ' mizarja, da nam mora delati pohištvo \z suhega lesa. Če vzamemo za mizo sveži les, gotovo poči po sredi, ko se osuŠi, Čeprav je bila ploŠča Še tako dobro zlepljena. Po liišah imamo navadno lesene pode. Če je bil pod na-pravljen iz svcžih desak, se kinalu pokažejo velike špranje, ki so prava zakladnica za prah. Če se tak pod dosti žkropi, se vse deske zverižijo, in sicer tako, da so robovi zakrivljeni gor. Vlaga, ki pride \z zemljc ali skozi špranje pod deske, ne more hjapeti, dočim se voda po gornji strani kmalu dvigne in ogne iz lesa.
S stisljivostjo imamo opraviti vselej takrat, kadar pravimo, da se nam je kakšna stvar posušila. To ni nič drugega, kot da se je kakšna tekočina, navadno voda, umaknila izmed dotičnih delcev, ki se potem zgoste. Zlasti izkušajo to oni iztned vas, ki niso tako srečnt, da bi mogli vedno otepati belo, sladko pogačo, ki se morajo Čestokrat zadovoljiti s skorjico suhega kruha. Kruh je toliko časa mehak, dokler je svež, dokler ona voda, ki jo prilijejo mati pri peki, ne izhlapi. Ko se to zgodi, se delci stisnejo in se ne dadci več tako lahko premikati, skorja postane dokaj manjša in otrdne. Pri vsaki jedi se naredi po vrhu kakor nekaka smetana, Če stoji dlje Časa. Tudi tu je voda izhlapela, da so ostali samo trši deli in se zgostili. Vem, da ste že vsi srebali sladko hruŠovo in jabolčno vodo in lovili po nji sladke
-^    107    *-
sadeže. Če poglcdate suho hruško ali jabolčen krhelj, dokler to Se ni sku-hano, boste videli, da ni tako lepo kot je dobro, temveČ grbavo in nabrano. Kako to, da dobimo take spake iz sušilnice, če denemo noter lepo okroglo in sočnato sadje, kako to na primcr, da dobite iz krasnih rdečih Črešenj take grdobe? V peČi je silna vroČina, ki povzroči, da izhlapi vsa voda. In te je veiiko. Če ste vicieii kdaj, kako delajo mošt, ste opazili, koliko tekočine je v sadju. In vsa ta tekočina v peči izhlapi, le s to razliko, da pri susenju ostane sladkor, ki je v nji raztopljen, v sadu in se Šele potem raztopi, ko se sadje skuha. Razumljivo je, da je koža za jabolko sedaj preobširna, ker aa je toliko manj, in da se zgrbanči. Ko se suho sadjc kuha, pa zopet malo nabrekne, ker vpije vodo skozi kožne luknjice.
No, tudi na človeku najdemo ta pojav. Le poglejte svoje ročicc, kako so zavaljene in podložene, da se doli pred prstki kar delajo lepe, okrogle jamice. Če se smejete, se vam delajo jatnice sredi rdečih, polnih lic, ki so zlasti pri manjših možakarjih tako napeta, da maii, prifrknjeni nosek komaj malo gleda po božjem svetu. Mladini pravimo, da je sveža, da je taka kot kri in mleko. Ali Če pogledate bolnika, opazite, da so mu lica upadla in roke suhe; ostarelim Ijudem se začne grbančiti koža in delati gube. Odkod ta razJika ? Če je človek bolan, če mnogo trpi in strada ter čn se stara, porabi sokove in dobre snovi, želodec pa s prebavljeno hrano ne more več nadomcščati izgube, in potem pravimo o človeku, da se suši. Med miŠicami ni veČ toliko zlasti maŠČobe, s čimer se obseg telesa zmanjša, in ker koža ni več tako napeta, se zgrbi. Če dolgo packate po vodi, se vam narede koacem prstov gubice; tudi tu je vzrok isti.
V prihodnjem članku vzamemo v razgovor raztezljivost, ki je s stez-Ijivostjo v najožji zvezi in pravzaprav samo obrnjena lastnost, o kateri smo govorili danes.
Samo priporočam vam, da Čilate pazljivo in si dobro zapomnite, kar vatn povem! Sicer pozncjših, težjih stvari ne boste razumcli. A počasi se potem navadite sami opazovati prirodo, kar vam ne bo težko, če te Članke pazno preberete. Priroda je najkrasnejša knjiga, ker jo je pisal Stvarntk, in najcenejša knjiga, ker jo je pisal Oče svojim otrokom, ki jim je dal zato tudi oči, da jo inorejo brati, in raaum, da jo morejo razumeti.