UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 *** ************* *** *** ****** ******* ****** ******* ****** ******* ****** *** **************** *** ************* *** ************* *** GRADBENI VESTNIK LETNIK 30, ŠT. 2-3, STR. 25— 64 LJUBLJANA, FEBRUAR-MAREC 1981 SCT — Slovenija ceste Tehnika gradi zahodno obvoznico Ljubljana— odsek Celovška— Brezovica—Vič Izkopna dela v useku Bokalce — 700.000 m3 D EJAVNO ST SCT: Slovenija ceste tehnika n. sol. o., Ijubljana titova 38 • Vse vrste nizkih in visokih gradenj v tuzemstvu in inozemstvu • Avtoceste, letališča, mostovi in predori ' • Industrijski, poslovni, , stanovanjski in turistični objekti in kompleksi z infrastrukturo • Stroji in kom pletna oprem a za kam nolom e, gram oznice in asfaltne baze • Projekti in inženiring za vso navedeno dejavnost Vse inform acije: t o z d in ž e n ir in g Iju b lja n a 61000 Ljubljana, Cesta Vij. korpusa 1 Jugoslavija p. p. 469 telefon (061) 349 361 telex: yu set 31 493 mentne stabilizacije na štiri pasovni zahodni obvoznici Ljubljane Primarni udarni drobi­ lec PUD 1320 X 1500 kapacitete 600 ton/h, izdelek Strojnega inže­ niringa SCT Gradnja tovarne pre­ oblikovalne opreme v Litostroju, hala in aneks iz prefabriciranih ele­ mentov. Gradnja stanovanjske soseske V S 1 v Trno­ vem (485 stanovanj). Foto: Peter Strnad GRADBEN I VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 2-3 — LETNIK 30 — 1981 rv ISSN 0017-2774 VSIBINA-COAITEAITS Članki, študije, razprave Miloš M arinček: Articles, studies, proceedings GRADBENO KONSTRUKTORSTVO V S L O V E N I J I .........................26 B enjam in B latnik: JEKLENE KONSTRUKCIJE ZA TOVARNO SLADKORJA V O R M O Ž U ....................................................................................................................29 STEEL CONSTRUCTION FOR A SUGAR-M ILL IN ORMOŽ Drago K onhajzler: PORTALNO DVIGALO NOSILNOSTI 60 kN V ANHOVEM . . . . 33 PORTAL CRANE CARRYING CAPACITY 60 kN Drago K onhajzler: SILOSI ZA ŽITO IN MOČNA K R M IL A .................................................. 36 SILOS FOR CORN Franci Kržič: SOVPREŽNI MOSTOVI TACEN, BOHINJSKA BELA, OBRNE IN K R A N J ........................................................................................................................ 39 F ran jo Šliber: GRADNJA 400 kW DALJNOVODNE ZANKE V SR SLOVENIJI . . 41 Janez Žmavc: DEFORMIRANJE IN POPRAVILO ASFALTNIH VOZIŠČ . . . . . 45 M ihajlo Georgievski: OB 40-LETNICI OF. GRADBENIKI — NARODNI HEROJI . . . . 49 Mnenje in kritika M itja Rismal: Opinions PRESOJA NEGATIVNIH VPLIVOV IZTOKA IZ NATEGE B LEJ­ SKEGA JEZERA NA O K O L J E ...........................................................................51 Iz naših kolektivov SGP SLOVENIJA CESTE — TEHNIKA, L JU B L JA N A ......................... 55 From our enterprices SOZD ZGP GIPOSS, L J U B L J A N A ...................................................................55 G IP GRADIS, L J U B L J A N A ................................................................................56 Iz inozemstva RAZBREMENJEVANJE DEŽEVNICE PR I MEŠANEM SISTEMU From abroad KANALIZACIJE V Z R N .......................................................................................57 Jubileji PROF. DR. INŽ. BRANKO ŽNIDERŠIČ — 7 0 - L E T N I K ....................59 Jubilees Informacije Zavoda za raziskavo RAZISKAVE KOROZIJSKEGA OBNAŠANJA ALUM INIJASTIH materiala in konstrukcij Ljubljana ZLITIN (DRUGI D E L ) ......................................................................................61 Proceedings of Institute for Leopold Vehovar m aterial and structures research Ljubljana U redniški odbor: LUDVIK BONAČ, VLADIMIR CADE2, IVO JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS MARINČEK, STANE PAVLIN, VILI STREL R evijo izdaja Z veza društev gradbenih in žen irjev in tehnikov S loven ije , Ljubljana, Erjavčeva IS, te lefon 23 158. T e k . račun pri SD K Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one Tom šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna n a r o č n in a sku­ paj s članarino znaša 180 dan, za študente 90 din , za podjetja, zavode in ustanove 1000 din. R evija izhaja ob finančni pod- G lavnl in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Lektor: ALENKA RAIČ T ehnični urednik: DUŠA N LAJOVIC V Č Ž pori R aziskovalne skupnosti S loven ije . Gradbeno konstruktorstvo v Sloveniji med 2. in 3. letnim zborovanjem gradbenih konstruktorjev Slovenije MILOŠ MARINČEK Z 2. letnim zborovanjem gradbenih konstruk­ torjev Slovenije, ki je bilo v dneh 11. in 12. sep­ tem bra 1980 na Bledu, se začenja prire jan je vsa­ koletnih dvodnevnih zborovanj v mesecu septemb­ ru v istem kraju. Odločitev, da so zborovanja ved­ no na Bledu, omogoča enostavno organizacijo, ugodne delovne razmere, pa tud i dobre možnosti za osebne stike. P rogram za 2. letno zborovanje je v podrobnostih objavljen v Gradbenem vestniku maj—junij 1980 na straneh 123, 124. Na zborovanju je bilo 175 udeležencev. Poleg prikazov konstrukcij in poročil o m ednarodnem kongresu konstruktor­ jev sta bili glavni tem i problem atika predpisov in računalniško projektiranje konstrukcij. P rv i dan so bili prikazi betonskih, jeklenih in lesenih konstrukcij. P rvotni predlog, da bi glavni referenti podali sum arne prikaze konstrukcij, je bil sprem enjen in tako je bilo na program u kar 35 posameznih prikazov. Odziv je znatno presegel pričakovanja. Tovrsten način prikazovanja zani­ mivih dosežkov in izkušenj na področju projek­ tiranja, g radnje in eksploatacije nosilnih konstruk­ cij z namenom, da se o njih diskutira, je treba čimbolj gojiti. Precej od teh k ra tk ih referatov je objavljeno v prejšnji in sedanji številki GV. V bodoče pa bomo poskušali, da bi bili referati za vsako zborovanje udeležencem na razpolago nekaj mesecev vnaprej. Tako bi mogla b iti na zborovanjih predvsem razprava oziroma izm enjava mnenj. Seveda pa naj bi se na zborovanjih obravnavali zlasti k ra jši prikazi konstrukcij s posebno zanimi­ vimi značilnostmi. Za obsežnejše prikaze je bolj prim erna objava v GV, ki pa je lahko tudi pred­ videna za razpravo na letnem zborovanju. Program drugega dneva zborovanja je vsebo­ val najprej poročila o jubilejnem kongresu Med­ narodnega združenja za mostove in konstrukcije (IABSE-AIPC-IVBH), ki je bilo na Dunaju tik pred našim zborovanjem na Bledu. Posebno zanimiva so bila izvajanja Ačanskega o gradnji betonskih mostov po svetu, z mnogimi diapozitivi. K ratka in­ formacija o m ednarodnem združenju za mostove in konstrukcije je bila objavljena v GV, marec 1979, stran 68 . Naslednja tema drugega dne je bila problem a­ tika predpisov. V zvezi s tem je bilo zelo pomemb- A vtor: prof. dr. Miloš M arinček, FAGG, Univerza E dvarda K ardelja, L jubljana. no predavanje gosta P. Dowlinga, profesorja za m etalne konstrukcije na Im perial College of Sci­ ence and Technology v Londonu, ki je govoril o konceptu mednarodne norm e za jeklene konstruk­ cije EUROCODE 3. Profesor Dowling, ki vodi ko­ misijo za izdelavo te norm e (prvi osnutek bo na­ pravljen do konca 1980), je med drugim zlasti opozoril na neustrezno tendenco, da predpisi po­ stajajo vse bolj obsežni. Predlaga, da naj obstaja najprej okvirna norm a v manjšem obsegu, ki vse­ buje le najpom em bnejša in široko uporabljana do­ ločila. Podrobnosti pa naj vsebujejo tako imenovane tehnične inform acije (Technical Data Sheets), ki vsebujejo podrobnosti in posebnosti za najrazličnej­ še namene, ki so lahko obvezne ali pa samo pripo­ ročila. Lahko pritrdim o, da je to nedvomno zelo prim eren način izdajanja norm za konstrukcije. V diskusiji o predpisih so bile poudarjene po­ m anjkljivosti p ri naših veljavnih predpisih in raz­ ne težave v zvezi z novelacijo obstoječih predpi­ sov. Medtem ko na simpoziju o novelaciji jugoslo­ vanskih predpisov za betonske, metalne in sovprež- ne predpise, ki ga je organiziralo Jugoslovansko društvo gradbenih konstruktorjev m aja 1980 v Trogiru, ni bila izražena splošna potreba po čim- večjem privzem anju ustreznih m ednarodnih do­ kumentov, pa je bilo na našem zborovanju na Ble­ du to večkrat zelo poudarjeno. Tako je bilo pred­ lagano, da se za arm iranobetonske in prednapete betonske konstrukcije v čimvečji m eri privzame Vzorec predpisov za konstrukcije iz arm iranega in prednapetega betona, ki sta ga izdali m ednarod­ ni strokovni združenji CEB in FIP, ker jih je upo­ rabilo že večje število razvitih evropskih držav. Za področje jeklenih konstrukcij pa je bila pred­ lagana začasna uporaba švicarskih predpisov SIA 161 iz leta 1979, ker so naravnost zgledni. Podobno naj bi za lepljene lesene konstrukcije uporabljali nemške predpise DIN 1052. Osvojen je b il tud i predlog, da je treba poob­ lastiti ustrezne institucije, ki bi izvajale tehnično kontrolo projektov, pa tud i dajale soglasja k po­ sebnim tehničnim rešitvam zahtevnejših konstruk­ cij. Tu gre predvsem za izjemne objekte, ki prese­ gajo običajne okvire tehničnih predpisov in no tra­ n ja kontrola projektantske organizacije ne more dati izjave, da je p rojekt izdelan po predpisih. P ri takšnih objektih je običajno uporabljeno določilo predpisov, ki pravi, da p ri konstrukciji ni nujno upoštevati vseh zahtev predpisov, če se eksperimen­ talno ali teoretično znanstveno dokaže, da je objekt kljub tem u stabilen in dovolj varen. Ustrezna in­ stitucija naj bi presodila, če predloženi teoretični ali eksperimentalni dokaz stabilnosti mimo veljav­ nih predpisov v resnici zagotavlja potrebno v ar­ nost, funkcionalnost in trajnost objekta. Znatno zanimanje je zbudila tudi problem atika računalniškega projektiranja konstrukcij. Žal sta bila predvidena refera ta tov. Reflaka in prof. Greenberga iz ZDA iz objektivnih razlogov odpo­ vedana. Namesto tega pa je m ariborčanka tov. Čanč z g. Bokanom od firm e za tehnično obdelavo podatkov iz Graza, ki jo vodi g. Pircher, p redava­ la o izredno pomembni problem atiki »O ekonomič­ ni uporabi m ini računalnikov v konstrukcijskem inženirstvu«. P ri tem pa je bil poseben poudarek na grafičnem prikazu rezultatov statičnega raču­ nanja z računalniki. Gre za vrsto programov, ki precej kompletno pokrivajo osnovne potrebe grad­ beništva, pa tudi strojništva. Pisani so tako, da se lahko uporabijo na računalnikih različnih proiz­ vajalcev in ne le na velikih računalnikih te r na mini računalnikih (ki jih proizvajajo že pri nas), ampak tudi na mikro računalnikih (namizni računalniki). O računalniških program ih za linijske te r plo­ skovne konstrukcije STATIK in FLASH iz ETH v Zürichu, ki sta dosegljiva na računalniški mreži Republiškega računskega centra, pa je poročal tov. Božič s katedre za m etalne konstrukcije in gradiva na FAGG. V zvezi s tem je pokazal številne mož­ nosti grafičnega term inala TEKTRONIX za hitro kontrolo vhodnih podatkov in zlasti še za takojšen prikaz poljubnih končnih rezultatov računanja v grafični obliki, vse v smislu interaktivnega dela z računalnikom. Ob zaključku 2. zborovanja gradbenih kon­ struk torjev Slovenije so udeleženci nadalje pred­ lagali, da bi bilo treba zaradi nujnosti uporabe svetovne strokovne lite ratu re uvesti na fakulteti obvezni predm et Tehnična angleščina. Predlagano je tud i bilo, da bi združenje projektantskih orga­ nizacij Slovenije pri zavarovalnicah preverilo mož­ nosti za zavarovanje projektov. V zvezi s 3. zboro­ vanjem septembra 1981 pa je bilo dogovorjeno, naj bi prikazi konstrukcij obravnavali le tiste ob­ jekte, ki bodo projektirani ali zgrajeni po 2 . let­ nem zborovanju. Tako bi lahko več časa nam enili problemom računanja, dimenzioniranja in varnosti konstrukcij, s posebnim poudarkom na nelinear­ nem ponašanju konstrukcij oziroma na dimenzio­ n iran ju konstrukcij na m ejna stanja. Sprejet je bil naslednji okvirni program glavnih tem za 3 . letno zborovanje: — Prikazi zanimivih konstrukcij — Nelinearni račun konstrukcij — Dejanska varnost konstrukcij — Račun betonskih konstrukcij po metodi m ejnih stanj — Lastnosti in kvaliteta gradbenih m aterialov — Detajli arm iranja betonskih konstrukcij. Po končanem zborovanju so si udeleženci ogle­ dali leseno dvoransko konstrukcijo nad umetnim drsališčem na Bledu in bili pri tem seznanjeni s problematiko uklonske varnosti glavnih ločnih no­ silcev. Omenjeni predlogi z 2. letnega zborovanja so povzeti iz poročila komisije za zaključke, ki so jo sestavljali Ačanski, Kržič in Saje. Vsakoletna zborovanja gradbenih konstruktor­ jev Slovenije naj bi omogočala medsebojno infor­ m iranje in izmenjavo mnenj o vseh aktualnih problemih gradbenega konstruktorstva. Ta zaje­ majo vprašanja o čimboljšem izkoriščanju m ateria­ la, o elastičnem in neelastičnem obnašanju kon­ strukcij, o porušitvah zaradi statičnega zloma ozi­ roma zaradi posledic širjenja razpok p ri u trujanju, o obtežbah in varnosti konstrukcij, o vplivu tem ­ perature in še posebej požara, o vplivu dolgotraj­ ne obtežbe z vplivom tečenja m ateriala, o vplivu raznih vrst dinamičnih obtežb na konstrukcije, vse do najm anj dognanih problemov varnosti konstruk­ cij pri seizmični obremenitvi, k jer pa je že nespor­ no to, da je ustrezna sposobnost neelastičnega ob­ našanja konstrukcije glavni mehanizem njene var­ nosti. Vendar pa predstavlja analiza konstrukcij le en del problem atike gradbenega konstruktorstva, čeprav je le-ta osnova za ekonomsko dimenzioni­ ranje in presojo varnosti konstrukcij. Zlasti v bo­ doče, ko nas bodo elektronski računalniki vedno bolj razbrem enjevali rutinskega statičnega raču­ nanja in dim enzioniranja konstrukcij, se bo lahko gradbeni konstruktor v znatno večji m eri kot dos­ lej posvetil pravem u ustvarjalnem u delu pri pro­ jek tiran ju gradbenih objektov, ko se bo poleg iz­ bire optimalne konstrukcije na podlagi več va­ rian t lahko v večji m eri posvetil konstruktivnem u izoblikovanju, problemom izvedbe in vzdrževanja te r s tem odločal tudi o ekonomiki in organizaciji. Tudi reševanje problemov s področja gradbene fi­ zike bo lahko bolj intenzivno kot doslej — izolacije proti vlagi, toploti in mrazu, zraku itd. Zato naj bi se na naših zborovanjih sestajali ne le projektanti, ampak tudi izvajalci, investitorji, inšpektorji, vse vrste raziskovalcev (tudi mehaniki) in seveda tudi pedagogi. V današnjem času nastopajoče svetovne go­ spodarske krize, ki zadeva očividno tud i nas, se moramo vedno bolj resno zavedati, da Slovenija nima dovolj surovin in energetskih virov. Zato smo prisiljeni obnašati se skrajno gospodarno in povsod varčevati z m aterialom in energijo. Seve­ da pa se moramo tudi učinkovito orientirati na iz­ voz zaradi nu jne potrebe po devizah, ob čimmanj- ši uporabi deficitarnih sredstev. To pa pomeni, da moramo znati snovati in izvajati konstrukcije na svetovni ravni. Zato imamo sicer vse pogoje, ven­ dar pa je potrebno vztrajno hotenje, splošna mo­ tivacija in enotnost v akcijskih zasnovah. Zboro­ vanja gradbenih konstruktorjev lahko mnogo p ri­ spevajo k tem u cilju. Razdobje med 2. in 3. letnim zborovanjem gradbenih konstruktorjev Slovenije je izredno po­ membno zaradi tega, ker je bil v tem času zastav­ ljen plan Raziskovalne skupnosti Slovenije in po­ sebnih raziskovalnih skupnosti za srednjeročno ob­ dobje 1981-85. V tem planu je problem atika raz­ iskovalne dejavnosti na področju celotnega gradi­ teljstva opredeljena z naslednjim i karakteristika­ mi: »izredno heterogena struk tura, nepovezanost na gospodarskem področju, veliko nesorazmerje med družbenimi in gospodarskimi potrebam i po raz­ iskavah, izredno velike uporabniške baze na eni strani, na drugi pa deficitarna nekontinuirana raz­ iskovalna dejavnost in inform atika na zelo nizki ravni; zlasti panoga gradbeništva, skozi katero se vlagajo ogromna družbena sredstva v investicije, je zaradi pom anjkanja lastne, tako tem eljne kot na to navezujoče se aplikativne in razvojne razisko­ valne dejavnosti prišla v položaj, ko ta pom anjklji­ vost že ovira nadaljnji razvoj, ki predvsem pomeni prehod na industrializirano gradnjo in izvoz; do­ sedanja prizadevanja za načrtno in organizirano raziskovalno dejavnost so bila usm erjena tako v obujanju zavesti o potrebnosti raziskovalnega de­ la v združenem delu, kot v organiziranje izvajal­ cev raziskav, ki bi sledili potrebam družbe in go­ spodarstva na tem področju.« Za področje konstrukcij v gradbeništvu so za izoblikovanje petletnega plana usm erjenega raz­ iskovalnega program a navedena naslednja izhodi­ šča: »Za varno in ekonomično projektiranje kon­ strukcij je potreben točen račun. Metode računa­ nja konstrukcij so v zadnjem desetletju naglo na­ predovale. Namen usmerjenega program a je sprem­ ljati razvoj v svetu, poiskati relevantne dosežke, raziskati njihovo uporabnost v naših razm erah in postaviti temelje, na katerih bo mogoče v okviru posebne raziskovalne skupnosti razvijati računal­ niške programe, tabele, navodila, predpise itd. ter tako omogočiti bolj varno in racionalno gradnjo.« V načrtu za usm erjeni program konstrukcij v gradbeništvu so zajete tri soodvisne teme: — »Prva tema zajema mehaniko konstrukcij iz jekla, betona, lesa in drugih m aterialov. Mehanika nelinearnih konstrukcij p ri norm alnih in visokih tem peraturah, mehanika loma, nove metode raču­ nanja in preizkušanja konstrukcij so osrednji prob­ lemi te teme. — Druga tema obravnava mehaniko zemljin. Reološke sovisnosti pri stalni in dinamični obtežbi za zemljine, hidravlična polja in likvifakcija, nove, predvsem mnogo optimalnejše metode računanja in preizkušanja tem eljnih tal in zemeljskih objek­ tov so glavna področja teme. — T retja tem a je potresno inženirstvo, ki del­ no črpa iz prve in druge teme te r še z mnogih dru­ gih znanstvenih področij. Glavni cilj je razumeti vplive potresa na gradbeni objekt. Obsega mnoge podrobnosti od študija pričakovanih potresov prek dinamične obravnave konstrukcij in študija poruš- nih mehanizmov do praktičnih ukrepov za aseiz- mično gradnjo in rekonstrukcijo poškodovanih ob­ jektov. Nova spoznanja bodo omogočila varno in ra ­ cionalno gradnjo objektov, zato bodo uporabniki rezultatov posebna raziskovalna skupnost za gra­ diteljstvo in zakonodajna telesa, ki bodo omogočili izvedbo aplikativnih raziskav in prenos razisko­ valnih dosežkov v prakso prek svojih programov in ustreznih mehanizmov.« Zelo koristno bi bilo na 3. letnem zborovanju razpravljati o tem, katere bi bile čimbolj konkret­ ne in direktne naloge, ki bi pomagale k čim prejš­ njem u dvigu ravni našega gradbenega konstruk- torstva. Predvsem pa bi bilo treba premisliti, ali je primerno, da se najprej iščejo nova spoznanja, katerih rezultate bo najprej uporabila posebna raziskovalna skupnost za graditeljstvo in zakono­ dajna telesa, ki bodo šele omogočili izvedbo apli­ kativnih raziskav in prenos raziskovalnih dosež­ kov v prakso prek svojih programov in m ehaniz­ mov. Morda pa bi kazalo premisliti, če ni prim erno postaviti zelo natančno opredeljene cilje za 5-letni razvoj gradbenih konstrukcij v Sloveniji, kot npr.: — popolna opustitev uporabe gladkega železa za arm iranobetonske konstrukcije in popolna uved­ ba rebraste visokovredne arm ature z zadostno va­ ri vost jo, — popolna osvojitev kakovostne proizvodnje žice za prednapeti beton, — uvedba parcialnih obtežnih faktorjev in faktorjev odpornosti ob upoštevanju mejnih stanj konstrukcij p ri dimenzioniranju, na podlagi ob­ stoječih m ednarodnih standardov (beton, jeklo, aluminij), — izdelava karte snega, vetra in zaledenitve v Sloveniji, — novelacija seizmične karte Slovenije, — uporaba sodobne m ehanike loma v naši praksi, — izkušnje iz gradnje NE Krško za splošen dvig kakovosti gradbenega konstruktorstva pri nas, — uvedba računalniške dokumentalistike za področje gradbenega konstruktorstva, — študija o optimalnem hardw aru za komplet­ ne potrebe konstruktorstva in možnosti dobave za dinarje, — uvedba javne računalniške mreže s kom­ pletno biblioteko programov za potrebe analize (tudi nelinearne) konstrukcij in projektiranja kon­ strukcij — in podobno. G lede raz isk o v a ln ih nalog , k i p a niso v ezan e n a n aše specifične oko lišč ine , b i b ilo zelo k o ris tn o , če b i b ile p o v ezan e z m e d n a ro d n im raz isk o v an jem . Zlasti glede računalništva za potrebe gradbe­ nega konstruktorstva bi bilo potrebno napraviti čimprej zelo jasen načrt razvoja, potem ko bi se v čimkrajšem času preštudirale variantne možnosti. Razvoj gre prehitro naprej, da bi to področje pre­ puščali stihiji. H ardw arska oprema na svetovni ravni (mini računalniki, term inali, modemi) se celo proizvaja v Sloveniji. Glede softwara pa smo še da­ leč za razvitim svetom, pa čeprav so, npr., vsi šte­ vilni računalniški programi, katerih izdelavo je fi­ nancirala Nacionalna znanstvena fondacija v ZDA, dosegljivi za ceno 70 do 400 $. V večini razvitih dežel načrtujejo razvoj računalništva na naj višji državni ravni. Na Japonskem je npr. pošta orga­ nizirala računalniško mrežo s term inali za potrebe gradbenih birojev in podjetij, za najboljši enoten software pa skrbi komisija znanih strokovnjakov; in vsa podjetja proizvajajo. Enoten aplikativni software je potreben tudi na m ikroračunalnikih (namizni računalniki), saj bodo prav ti v kratkem času opravljali večino računalniškega inženirske­ ga dela, hkrati pa bodo inteligentni term inali za večje računalnike. Cena takšnega namiznega ra ­ čunalnika že danes dosega ceno barvnega televi­ zorja. Medtem ko bo drag lastni razvoj softwara v »hiši« potreben le za redke specialne namene, predstavlja splošni aplikativni software najširši družbeni interes. Vedno bolj pomembno postaja tudi vprašanje, kaj in kako učiti na šolah, k jer se vzgajajo in izo­ bražujejo gradbeni konstruktorji. Zaradi ogromne razbremenitve, ki jo omogoča računalnik z ru tin ­ skim računanjem in dimenzioniranjem, se je mož­ no zopet vrniti na širšo izobrazbo tudi v smislu intuitivnega razumevanja, kar je pomemben pogoj za dobro konstruiranje, ki je vsekakor ustvarjaln i proces. Dosedanja pretirana specializacija v prak­ si, ko je npr. arhitekt zasnoval zgradbo, specialist za beton opravil betonski del, specialist za jeklo jekleni del in na koncu še specialist za seizmično računanje, je pokazala že večkrat neustrezne re­ zultate. Nujno potrebno je doseči to, da bodo grad­ beni konstruktorji s širokim razumevanjem delo­ vanja konstrukcij in detajlov odločilno kot soav­ to rji sodelovali z arhitekti že pri snovanju zgradb z zahtevnejšim statičnim konceptom. Vsekakor bi bilo koristno zopet vpeljati nagradne natečaje za konstrukcije posebnega pomena. Podiplomskemu študiju bi bilo potrebno pos­ vetiti še posebno pozornost. Zakaj ne bi bilo tudi pri nas na sto diplomiranih inženirjev 20 ma­ gistrov in 2 doktorja znanosti, tako kot v razvitem svetu? Zakaj se ne izkorišča zakonske možnosti specializacije (ki je lahko za operativo bolj zani­ miva) kot ekvivalent m agisterija pri pogoju za pristop k doktoratu? Zlasti pa bi bilo nujno, da bi za učbenike za osnovne in glavne strokovne predmete pri podiplomskem študiju dosegli stan­ darde najbolj razvitih dežel (npr. ZDA, Anglije, SSSR, Nemčije). Zaradi pom anjkanja laboratorijev za preiska­ vo konstrukcij na naših šolah (naravnost nerazum ­ ljivo, da se je to moglo zgoditi) je treba dobiti na­ domestilo v računalniških program ih za simulacijo realnega obnašanja konstrukcij. Naša prihodnost je odvisna od proizvodov, ki zahtevajo več znanja, manj surovin, m anj energi­ je. To pa je tako široka problem atika, da bo le s prizadevanjem čim večjega števila gradbenih kon­ struktorjev Slovenije možno doseči čimbolj enot­ ne poglede, ki bodo omogočali učinkovitejše akcije. Zelo pomembna je tudi že sama konfrontacija raz­ ličnih mnenj, saj že ta znatno zbliža različne po­ glede. Čim večje število iniciativnih gradbenih kon­ struktorjev bo prisotnih na naših vsakoletnih zbo­ rovanjih, tem boljši in h itrejši napredek lahko p ri­ čakujemo v nadaljnjem razvoju. 3. letno zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije bo v dneh 17. in 18. septembra 1981 na Bledu. Vabila za prijavo udeležbe bodo članom v kratkem razposlana. To zborovanje bo tudi dobra priprava za VII. kongres Zveze društev gradbenih konstruktorjev Jugoslavije, ki bo leta 1982 in bo imel kot glavni temi organizacije in ekonomika projektiranja ter sodobne metode računanja in projektiranja konstrukcij. Jeklene konstrukcije za tovarno sladkorja v Ormožu UDK 624.014 BENJAM IN BLATNIK Podjetje za projektiranje in inženiring Pro­ jek t M aribor je s podpisom pogodbe med članicami SOZD Združenih podjetij strojegradnje (ZPS) sprejelo zahtevno nalogo, da v najkrajšem času sprojektira določene objekte za tovarno sladkorja v Ormožu. Pogodba je bila sklenjena decembra 1977. leta. N ačrt izgradnje tovarne je določal, da A vtor: Benjam in B latnik, d5pl. gradb. inž., P ro jek t M aribor, M aribor, Gregorčičeva 37 se mora sladkorna pesa predelati v sladkor, v kam ­ panji konec leta 1979. Rok za projektiranje in iz­ gradnjo je bil zelo kratek. Inozemski partner, za- hodnonemška firm a Braunschweigische Maschinen­ bauanstalt (BMA), ki se že prek 125 let ukvarja s proizvodnjo in napravam i za industrijo sladkorja, je opozarjal, da je norm irani čas za izgradnjo takš­ ne tovarne 28 mesecev. Tovarna sladkorja v Ormo­ žu je bila sprojektirana in postavljena v 24 mese­ cih. S tem je bil dosežen pomemben rekord. G raditev ormoške tovarne je pokazala, da je mogoče z učinkovito organizacijo spraviti tudi ve­ like objekte hitro pod streho. P ri Projektu Maribor smo zbrali ves kader v M ariboru, ki je vešč pro­ jek tiran ja in izdelovanja dokum entacije za jeklene konstrukcije. V timsko delo smo pritegnili projek­ tante, statike in konstruktorje iz lastne hiše, iz Metalne, Hidromontaže, K ovinarja in druge. Le z angažiranjem vseh strokovnjakov se nam je posre­ čilo nalogo pravočasno končati. Še danes smo po­ nosni, da smo projektantsko delo opravili brez zamud in v b iroju za konstrukcije P rojekta M ari­ bor visi od tedaj parola: »Nemogoče opravimo ta ­ koj, čudeži tra ja jo nekaj dlje!« S stališča projektanta bi hotel opozoriti, da v naši praksi grešimo. Zdi se, da je pri domačih in­ vestitorjih zakoreninjeno mnenje, da je le h itra izgradnja tudi poceni. Investitor in komercialni kader podpis pogodb zavlačujeta, p ri tem pa osta­ ne tehnikom na voljo projektantski čas, ki je vča­ sih absurden. Forsirano pro jek tiran je ne more pri­ nesti najbolj ekonomičnih rešitev. V dirki s časom zasleduje pro jek tan t v prvi v rsti pogodbeni končni cilj, da delo pravočasno opravi, nim a pa časa izde­ lati p rim erjaln ih variant, ki bi dale optimalno re­ šitev projekta. Projektantski kader preživlja pre­ komerne napore, saj m ora zaradi zapoznelih in sprem injajočih se podatkov navadno po lastnih Slika 1. P rečni prerez glavne hale in statični sistem izkušnjah in po lastni presoji hitro in odgovorno odločati. P ravilneje bi bilo, če bi investitorji pro­ jektantske usluge pravočasno naročali. Za tovarno sladkorja v Ormožu smo izdelali projekte za jeklene konstrukcije 16 objektov. V vse objekte je vgrajenih 2239 ton konstrukcijskega jekla, kvalitete CN 24. V glavno proizvodno halo, ki je največji objekt, je bilo vgrajenih 1262 ton jekla. Lastne teže konstrukcij ostalih večjih ob­ jektov so naslednje: objekt za pranje pese in apne­ nega mleka je težak 160 ton, kotlarna in strojnica 88 ton, sušilnica rezancev 156 ton, pakirnica , in skladišče sladkorja 213 ton, skladišče palet 182 ton, delavnice in skladišče tehničnega m ateriala ob glavni hali 47 ton, transportn i mostovi 76 ton. Ostala teža, to je 211 ton, odpade na druge m anjše objekte. Vsa delavniška dokum entacija je bila izrisana na 297 načrtih, katerih kvadratura znaša 270 m2. Po značilnostih lahko konstrukcije prištevam o med srednje težke; v poprečju je bilo na načrtu form a­ ta Ao obdelanih 8290 kg konstrukcije. Po tem po­ datku večkrat sprašujejo. Zanimiv je za projek­ tan ta in izvajalce jeklenih konstrukcij, zato naj ne ostane prikrit. Prikazati želim nekaj značilnosti glavne hale za proizvodnjo sladkorja. Teoretične, tlorisne me­ re so: širina 36 m, dolžina 96 m, površina 3456 m2. Koristna višina objekta, to je od tlaka do spodnjega pasu strešnega nosilca m eri 16,4 m, oziroma 19,4 m v prvih dveh poljih (glej sliki 1 in 2). V objektu je na vsej površini na višini + 7,5 m glavni podest, ki ga tvori 10 cm arm irana betonska plošča na jekle­ nih nosilcih. Jekleni podestni nosilci so razmešče­ ni v maksimalnih razdaljah do dva m etra. Beton­ ska plošča je obložena s proti kislini odpornimi ta l­ nimi ploščicami. Nad glavnim podestom in pod njim so na določenih odsekih na različnih višinah številni sekundarni podesti. Koristne obtežbe je določila firm a BMA. Be­ tonski podesti so dimenzionirani za obtežbo 122 N/m2. Obtežba tehnološke opreme in naprav je razmeroma velika. Mnogokje so razmeščene poso­ de težke od 100 do 200 ton. Hala je prežeta s teh­ nološko opremo (glej sliko 3), zato so bile dimen­ zije nosilcev in stebrov m arsikje omejene. Ostale obtežbe so določene z našimi veljavnim i predpisi. Upoštevali smo potresne sile za projektno seizmič- nost VIII. stopnje po MCS skali. Računali smo z obtežbo snega 12,5 N/m2. Statični sistem za prečno sm er je prikazan na sliki 1. Horizontalne obtežbe vetra in potresa pre­ našajo vpeti portali ali okviri, ki so razmeščeni v prečni in v vzdolžni smeri objekta. Portale smo morali vgraditi, ker se zaradi gosto nameščene opreme nikjer, razen v obodnih stenah, niso mogle nam estiti križne vezi. P ri dim enzioniranju glavnih stebrov v vrstah B in H je bil odločujoč prem ik p ri v rhu stebrov. Ti prem iki niso določeni s predpisi in smo jih ome­ jili na vrednost 3,2 cm pri obtežbi z vetrom. Nave­ deni prem ik predstavlja 340. del višine stebra od fiksne točke, ki je določena z višino glavnega po­ desta. Strešni palični nosilci, razpetine 36 m in viši­ ne 3,5 m, so proste grede, vendar se prek njih pre­ našajo horizontalne sile. Nosilci povezujejo glave stebrov vrste B in H v statično celoto. Posebnost nosilcev je v tem, da so bili dimenzionirani ob norm alni obtežbi še z obtežbo 30 kN v posameznih vozliščih. To je omogočilo, da so se p ri montaži določeni elem enti laže razmeščali. Omogoča pa tudi dvigovanje opreme pri rem ontnih delih. V vzdolžni sm eri je objekt stabiliziran z nave­ denimi portali, strešna konstrukcija pa s stenskim in strešnim paličnim povezjem. P ri izdelavi statičnih računov smo uporabili računalnik. Prem iki prečnega sistem a in palični nosilec so bili še posebej kontrolirani z računalni­ kom na FAGG v L jubljani prek term inala na m a­ riborski Visoki šoli. Posebnost konstrukcije so tud i priključki vpetih stebrov v temelje. Zaradi kinet in jaškov, ki so razmeščeni tik ob stebrih, ni bila dopustna običajna izvedba nog stebrov. Portalni stebri, ši­ roki 600 mm, so vpeti s pomočjo ploščatih sidrnih želez. Sidra so bila vgrajena s posebnimi šablonami in ob stalnem geometerskem nadzoru, na fiksno mero. Gradisu, ki je bil izjavalec del, se je ta drz­ na odločitev dobro posrečila. Jeklena konstrukcija glavne hale je zavarjene izvedbe. P ri montaži so se elementi vijačili. Upo­ rabljeni so bili prvovrstni vijaki, ki pa se niso prednapenjali. Za torne spoje se zaradi hitrega napredovanja del v zimskem času nismo odločili. Značilno za montažo je bilo, da se je oprema mon­ tira la istočasno s konstrukcijo. Sliki 4 in 5 p rika­ zujeta konstrukcijo glavne hale med montažo. Omenjeno naj bo še to, da smo določene tipe strešnih nosilcev uporabili večkrat pri raznih ob­ jek tih in s tem vsaj nekoliko posplošili izvedbo. Določene posebnosti, ki so tukaj prikazane samo za glavno halo, so se m orale upoštevati tudi p ri jeklenih konstrukcijah ostalih objektov, ven­ dar bi bilo preobsežno razpravljati o njih. Vse jeklene konstrukcije za tovarno sladkor­ ja v Ormožu je v rekordnem času izdelala M etal­ na, TOZD v Krm elju. Zmontiralo jih je, skupaj z opremo, prav tako v rekordnem času, podjetje EM — Hidromontaža. UDK 624.014 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) St. 2—3, str. 29—33 B enjam in Blatnik, dipl. inž. JEKLENE KONSTRUKCIJE ZA TOVARNO SLADKORJA V ORMOŽU Tovarna sladkorja v Ormožu je b ila sp ro jek tirana in postavljena v izjem no kratkem času, v 24 m esec'h. Izgradnja ormoške tovarne je pokazala, da je mogoče z učinkov'to organizacijo sprav iti tudi velike in zah­ tevne objekte h itro pod streho. P ri P ro jek t-M aribor smo zbrali ves kader v M a­ riboru, ki je usposobljen p ro jek tira ti jeklene k onstruk ­ cije te r z angažiranjem vseh strokovnjakov nam je us­ pelo nalogo pravočasno zaključiti. Za tovarno sladkorja v Ormožu smo izdelali p ro ­ jek te za jeklene konstrukcije 16 objektov. V vse ob­ jek te je vgrajenih 2239 ton konstrukcijskega jekla. Nekaj značilnosti glavne hale za proizvodnjo slad­ k o rja je prikazanih na slikah 1—5. Vse jeklene konstrukcije je izdelala v rekordnem času M etalna, TOZD v K rm elju. Zm ontiralo jih je, skupaj z opremo, p rav tako v rekordnem času, pod­ je tje EM -Hidromontaža. UDC 624.014 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) No. 2—3, pp. 29—33 Benjam in B latnik, dipl. inž. STEEL CONSTRUCTIONS FOR A SUGAR-M ILL IN ORMOŽ The sugar-m ill in Ormož w as projected and bu ilt in an exceptionally short time, i. e. in 24 months. The construction of the Ormož m ill has shown th a t w ith an eff!cient organization also big and exacting bu il­ dings can be fin ;shed quickly. At P ro jekt-M aribor, all the staff from M aribor qualified for projecting steel constructions has been gathered. Engaging all the specialists w e m enaged to perform the task in time. Projects for steel constructions of 16 buddings have been m ade for the suggar-m ill in Ormož. 2239 ton construction steel has been bu ilt in all buildings. Some characteristics of the m ain hall for the pro­ duction of sugar are shown on pictures 1—5. All steel constructions w erw m ade in record tim e by M etalna, dept, in K rm elj. They w ere fitted up, together w ith the outfit, by EM -Hidrom ontaža. Portalno dvigalo nosilnosti 60 kN v Anhovem UDK 624.014 DRAGO KONHAJZLER Uvod Investitor Salonit, Anhovo je želel m oderni­ zirati skladiščenje salonitnih cevi večjih dimenzij na svojem odprtem skladišču z obstoječo žerjavno progo razpona B = 30,0 m in dolžine L = 131,0 m. Izvajalec tovrstnih dvigal Mostovna v L jubljani je v sodelovanju s p rojektanti ponudila več tipov portalnih dvigal, ki naj bi ustrezali danim zahte­ vam. Uporabnik naprave je izbral portalno dvigalo, ki je s specifično geometrijsko in tehnično zasnovo najbolje ustrezalo tak ra tn i in bodoči tehnologiji. Tehnične karakteristike dvigala so: nosilnost 60 kN razpetina L = 8 m + 30m + 6 m dvižna višina H = 9,0 m m aksim alna hitrost dvigala 70 m/min norm alni dvig 10 m/min fini dvig 0,8 m/min Nosilna konstrukcija: izbrana konstrukcija je v polnostenski škatlasti zvarjeni izvedbi s konzol- Investito r: SALONIT Anhovo Izvajalec: MOSTOVNA, L jub ljana Leto izgradnje 1975 nimi previsi v prečni in vzdolžni sm eri gibanja dvigala. Takšen izbor nosilne konstrukcije je nudil tako izvajalcu kot uporabniku naslednje prednosti: — ves osnovni m aterial je pločevina, zato laž­ ji izbor ustrezne kvalitete in enostavna prilagodi­ tev želenim oblikam prerezov; — škatlasti, zvarjeni prerezi glavnih nosilnih elementov dajejo konstrukciji veliko torzijsko to­ gost in malo elastično deformabilnost; — gladke in lahko dostopne površine za ple­ skanje omogočajo večjo obstojnost korozijske za­ ščite. Nosilna konstrukcija: Zahteve hitrega transporta in skladiščenja so­ razmerno dolgih (1 = 7,0 m) a ne težkih svežnjev salonitnih cevi, so narekovale zasnovo specifične žerjavne konstrukcije tako v pogledu konstruktiv­ ne izvedbe kakor tudi mehanske in električne op­ reme. Izbor sistema dvigala je narekoval polnosten- sko škatlasto, zvarjeno konstrukcijo glavnih nosil­ nih elementov: mostni nosilec s konzolnima previ­ soma v prečni smeri, konzolni nogi p previsom v sm eri gibanja dvigala in oba čelna nosilca. Takšna zasnova konstrukcije je nudila izva­ jalcu in uporabniku naslednje prednosti: — ves osnovni m aterial je pločevina, zato laž­ ji izbor ustrezne kvalitete in enostavna prilago­ ditev želenim oblikam prerezov; — izvedba zaprtih škatlastih profilov glavnih elementov v zvarjeni sestavi je dokaj enostavna; — oblikovanje medsebojnih priključkov je čisto — delavniških in montažnih — in Rtg kon­ tro la zvarov je lahko dostopna; — gladke in lahko dostopne površine za ple­ skanje omogočajo večjo obstojnost korozijske za­ ščite; — dosežena je velika torzijska togost in m ajh­ na elastična deform abilnost posameznih elemen­ tov kakor tudi celotnega dvigala. Glede strojne opreme moramo poudariti spe­ cialno izvedbo tekalnih koles dvigala, ki so bila konstruirana tako, da se je dovoljeval veliki prečni Slika 1. Portalno dvigalo nosilnosti 60 kN h*------------------------- Woo mm ----------------- — Slika 2. Prerezi glavnih nosilnih elementov: A — mostni nosilec pomik koles v čelnih nosilcih obeh togih nog; tako je bil omogočen prenos sil na konstrukcijo, ki je delovala vedno kot statično določen sistem. Električna oprema dvigala je norm alne žer- javne izvedbe s poudarkom na mehkosti zagonov — s čimer se dosežejo m ajhne masne sile. Poseb­ na pozornost pa je dana vgraditvi avtom atske pre­ hitevalne naprave (domače izvedbe), ki omejuje medsebojni zamik nog na 200 mm, kar je imelo za posledico zm anjšanje teže celotne jeklene kon­ strukcije dvigala. Statična zasnova nosilne konstrukcije: V ravnini nosilne konstrukcije je osnovni si­ stem statično določeni okvir, pravokotno na to rav­ nino je sistem konzolnih nosilcev. Analiza obtežnih prim erov I, II in III je podana po JUS M.D1.050. Iz tega je sledilo 20 obremenilnih kombinacij s po­ sebnim obtežnim primerom: medsebojno preh ite­ vanje čelnih nosilcev. Celotni nosilni sistem je bil razdeljen na 32 prerezov in s pomočjo računalnika po program u stress na FAGG univerze v L jubljani so bile za prostorski model izračunane notranje statične ko­ ličine za vse obremenilne kombinacije. Dimenzio­ n iran je je izvršeno po jugoslovanskih predpisih za jeklene konstrukcije za osnovni m aterial C-O 462 ob upoštevanju trajne trdnosti in stabilitetnih zah­ tev. Izdelava in montaža konstrukcije dvigala: — izdelava glavnih nosilnih elementov dvi­ gala je potekala po predloženih delavniških načr- B — konzolni nosilec «e--------8 JO mam------- »> C — čelni nosilec tih s posebej izdelano tehnologijo sestave in varje­ n ja škatlastih prerezov, ki jo je izdelal Inštitu t za m etalne konstrukcije v L jubljani; — glavna skrb pri montaži konstrukcije, ki je potekala po izdelanem načrtu montaže, je bila po­ leg standardnih geom etrijskih kontrol še pravilno nastavljanje zračnosti (vodoravni hod) tekalnih ko­ les zaradi že prej omenjene prednosti p ri obreme­ nitvi konstrukcije. Zaključek Tehnična opazovanja konstrukcije dvigala med eksploatacijo, s katerim i se seznanja izvajalca, so pokazala, da je delovanje konstrukcije in m ehan­ skih delov v m ejah predpostavljenih in izračuna­ nih vrednosti. Nadalje se je potrdilo, da so se ti tipi portal- nih dvigal — zlasti velikih razponov — za tovrst­ no industrijsko skladiščenje gradbenih izdelkov uveljavili in lahko v bodoče predvidevamo večjo uporabo. UDK 624.014 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) St. 2—3, str. 33—36 Drago K onhajzler, dipl. inž. PORTALNO DVIGALO NOSILNOSTI 60 kN Investitor: Salonit, Anhovo Izvajalec: Mostovna, L jub ljana Leto izgradnje: 1975 Na odprtem skladišču za salonitne cevi večjih di­ menzij je m ont'rano portalno dvigalo nosilnosti 60 kN in razpora L = 8 m + 30m + 6 m z dvižno višino H = 9 m. Za nosilne elem ente jek lene konstrukcije dvigala so izbrani škatlasti polnostenski zvarjeni ele­ m enti s konzolnim i previsi v glavni ravn in i dvigala kakor tu d i pravokotno na njo. Ta zasnova daje svojstveno obliko naprave, k a r se odraža zelo povoljno pri tran sp o rtu m ateria la p reč­ no na celotno razpoložljivo š irn o skladiščnega p ro­ stora. Š katlasti prerezi nosilnih elem entov pa dajo konstrukciji veliko torzijsko togost in m alo elastično deform abilnost. Analize obtežnih slučajev so v soglasju z JUS M.D1.050, iz česar je sledilo 20 obrem eniln ih kom bi­ nacij s posebnim obtežnim slučajem : medsebojno p re­ hitevanje čelnih nosilcev. Silosi za žito in močna krmila UDK 624.014 Vse večja potreba po skladiščenju žita, ki se v modernem km etijstvu pridobiva v ogromnih ko­ ličinah, je povzročila v svetu in v Jugoslaviji mo­ čan razvoj različnih vrst silosov velikih kapacitet; silosi so se snovali v različnih izvedbah, tako po lastnostih osnovnih m aterialov nosilnih konstrukcij kakor tudi po oblikah, k ar je sprem ljala ustrezna tehnologija polnjenja in praznjenja celic. V naši domovini so bili v žitorodnih krajih do nedavna poznani le betonski silosi velikih kapa­ citet, medtem ko so bile jeklene konstrukcije mo­ dernih izvedb nepoznane. To slednje je posledica neraziskanih vplivov jekla na sam medij in veliki stroški p ri obnavljanju korozijske zaščite. Šele no­ vejše pozitivne znanstvene raziskave v inozemstvu o vplivu kovinskega plašča na pojav segrevanja žitnih zrn in na drugi strani odgovor na vprašanje rosenja ob stenah celic te r dobra zunanja korozij­ ska zaščita so povzročili razvoj m odernih tanko- stenskih jeklenih izvedb celic. V Evropi so te konstrukcije močno zastopane na področju pivovarstva: skladiščenje ječmena in UD C 624.014 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) No. 2—3, pp. 33—36 Drago K onhajzler, dipl. ipž. PORTAL CRANE CARRYING CAPACITY 60 kN Investor: Salonit, Anhovo Perform er: Mostovna, L jub ljana Y ear of construction: 1975 A portal crane, carry ing capacity 60 kN, span L = 8 m + 30m + 6m , lifting height H = 9 m, ’s m oun­ ted in an open shed for storing »salonit« pipes of la r­ ger dimensions. B ox-like solid-w alled welded ele­ m ents, w ith brachets in th e m am level of the crane and rectangu lar w ith it, have been selected fo r the supporting elem ents of the steel construct'" on of the crane. This design gives a pecu liar form of the m echa­ nism , w hich has favourable results in the transpo rt of m ateria l transversely on the en tire disposable b read th of the store site. B ox-bke intersections of the suppor­ ting elem ents give a g rea t to rs’" onal stiffness anid a sm all possibility of elastic stra in to the construction. Analises of loadings correspond to JUS M.D1.050 w hich results in 20 load com binat’ons w ith specific loadings: reciprocal outpassing of fron t props. DRAGO KONHAJZLER Silosi za ž’tarice in m očna krm ila kapaciteta: 200 do 10 000 ton Področje: P ivovarstvo in km etijski kom binat Izvajalec: K ovinarska — K rško slada, k jer so te skladiščne količine sorazmerno majhne, do 3000 t. Na našem trgu so se pojavili izvajalci z raz­ ličnimi licenčnimi izvedbami in lastnim razvojem po inozemskih prim erih, kot npr: Kovinarska-Kr- ško, ITAS Kočevje, UTVA Pančevo, medtem ko je GOŠA iz Smederevske Palanke proizvajalec doma­ če zasnove debelostenskih okroglih silosov. Kot prvi prim er proizvodnje tankostenskih tip ­ skih jeklenih silosov pravokotne oblike celic pri nas je Kovinarska Krško pričela s serijsko izdela­ vo po licenci leta 1973. P rva leta proizvodnje so bili silosi nam enjeni izključno skladiščenju ječ­ mena in slada v pivovarstvu, in to le na tujem trgu. Po uspešnem nastopu v tu jin i si je proizva­ jalec pridobil toliko izkušenj in referenc v gradnji jeklenih silosov, da so dobili zaupanje tudi doma- Slika 2. Silos v zaključni fazi montaže 7 “ ^ \ / / \ \ / / \ \ / / \ \ / / \ \ / / \ \ / \ / S / \ \ / / \ \ / S \ \ / \ / / \ \ / / \ \ / V«| z.Uoke Slika 3. Tlorisni sistem celic Slika 4. Računski sistem ene celice či investitorji; tako so bili postavljeni silosi kapa­ citete 2600 1 za Pivovarno Union v Ljubljani, 15.4001 za ječmen in slad v Agrokom binatu Ro­ gatica pri Sarajevu in 1600 t za pivovarno v Bu­ zetu. Na podlagi tehnološke študije o shranjevanju velikih količin žita v eni sami celici, ki je bila izdelana na Prehram beno tehnološkem inštitu tu v Zagrebu, je bil dan začetek za lastni razvoj velike kvadratne celice s kapaciteto do 10001 skladišče­ nega žita. Le tako velika enota je bila prilagojena zahtevam našega trga in istočasno tudi konkurenč­ no sposobna, saj so raziskave pokazale, da se do­ seže v jeklenem silosu pravokotne oblike od 37 do 56 % večja kapaciteta kot v betonskem silosu pri upoštevanju enakih pogojev tem eljenja. P rvi takšen silos s celicami velikih kapacitet je naročil investitor INTES — Čakovac — Čako­ večki mlinovi, in to za skladiščenje koruze s skup­ no količino 9400 ton. Opis konstrukcije: tehnološko shemo je podal PTI Zagreb, strojno opremo je izdelal Mlinostroj Domžale, jekleno konstrukcijo silosa pa K ovinar­ ska Krško. Silos kapacitete 9400 t žita z maks. specifično težo 0,75—0,80 t/m 3 je objekt velikosti B X L X XH = 12 m X 42 m X 34 m in je sestavljen iz mon­ tažnih tipskih stenskih elementov in stebrov. Silos oblikuje 14 enakih kvadratnih celic tlorisa 6 m X X 6 = 36 m2 z višino Hc = 27 m; ena od celic (vo­ galna) je predvidena za strojnico in je zato oprem­ ljena s trem i podesti na različnih višinah, ki rabi­ jo za postavitev strojno tehnološke opreme, s po­ močjo katere poteka sprejem anje in čiščenje žita ter polnjenje in praznjenje celic. Povezava med podesti je dosežena z vgrajenim jeklenim stopni­ ščem. Vsaka celica ima volum en 970 m3 in se spodaj zaključi z jeklenim lijakom s kvadratno iztočno odprtino 380 mm. V zgornjem zaključku so celice povezane z močnim horizontalnim ojačilnim ven­ cem, na katerega je p ritrjena dvokapna strešna konstrukcija z ravnim hodnikom v slemenu. Na ta hodnik je z zunanje strani m ontiran verižni transporter za dovod žita v celice. Jekleni sistem celic je postavljen na betonsko temeljno nosilno konstrukcijo, ki deluje kot celota po principu kesona s prekati velikosti tlorisa ce­ lice. V tem eljno konstrukcijo segajo iztočni lijaki z naklonom stranice 50°, kar zadošča za popolno gravitacijsko praznjenje celic na vgrajene odvzem­ ne verižne transporterje. Prednost tankostenskih tipskih montažnih ele­ mentov sten in stebrov je v tem, da se profili hlad­ no valjajo (debeline 2—4 mm) v železarni (Jeseni­ ce) in v končnih dolžinah dobavljajo proizvajalcu. P ri izvajalcu silosov se ti profili sestavljajo s toč­ kovnim varjenjem v prave velikosti stenskih ele­ mentov 820 mm X 2000—4500 mm; na obeh krajih se nato s kontinuirnim varjenjem priključijo še seg­ menti profili stebra. Tako sestavljene ravninske plošče se nato korozijsko zaščitijo in signirajo ter odpremijo na montažo. Po posebnem montažnem načrtu se prične na gradbišču sestavljanje celic, ki poteka brez dodat­ nega varjen ja ali vijačenja, to je po principu »pero in utor« v vozliščih — stebrih, ki se nato po do­ ločenih višinah (6 m) zalijejo s fino zrnatim beto­ nom MB 300; to zalitje daje stebrom potrebno in zadostno togost. Oblika kvadratne celice 6 m X 6 m je tako do­ sežena, vendar so stene celic z vmesnimi stebri še vedno nesposobne prevzeti horizontalne pritiske; zato se ti stebri povežejo med seboj z diagonalnimi vezmi. Obloge fasad strojnice in p rekritje strehe je predvideno s pritrd itv ijo m ontažnih Al trapezno profiliranih pločevin. Podesti v etažah strojnice so klasične jeklene izvedbe. Nadzor p ri izdelavi in montaži jeklene kon­ strukcije silosa je vodil Inštitu t za m etalne kon­ strukcije v Ljubljani. Za celotno jekleno konstrukcijo silosa je bilo vgrajeno 350 ton m ateriala kvalitete Čo 361, kar pomeni 37,2 kg/t skladiščenega m ateriala ali 28 kg/m3 prostornine celice. S tatična zasnova: Analiza obtežb in izračun maks. pritiskov je izveden po nemških predpisih za silose DIN 1055 B I.6.1964. Po tem izračunu se sestavijo diagrami za horizontalne pritiske in ver­ tikalne sile tren ja na stene za stopnjo prerezov po višini celice 1 m. Obremenitev stenskih elementov celice je iz­ računana za obteženo posamično celico in za celo­ ten ravninski sistem s šahovsko razporeditvijo ob­ težb. Računski model celice je kvadrat z vpetimi stenam i v vogalnih stebrih in s prislonjenimi člen­ ki diagonalnih vezi. Izračun obremenitev je pripravil Inštitu t za m etalne konstrukcije po program u NONFRAM na FAGG univerze v Ljubljani. Obremenilne količine za prereze stenskih ele­ m entov so: osne in prečne sile te r upogibni ele­ m enti v X in y osi; v stebrih (vogalnih kot vmes­ nih) nastopajo velike osne vertikalne sile od su­ m arnih sil tren ja ob stene te r lokalni priključni upogibni momenti. Dimenzioniranje stenskih profilov (debeline 2, 2,5 in 3 mm) je izvedeno po klasični trdnostni m e­ todi z upoštevanjem dodatnih lokalnih ojačitev proti izbočenju; z vgrajenim i lokalnimi rebri se je znatno povečala togost prerezov in ohranila p r­ votna oblika. Stebri so dimenzionirani za sistem sestavljenega prereza: jekleni plašč stebra (t = = 4 mm) in betonsko polnilo z MB 300, pri čemer so se povečale nosilnosti do 32 %. Za prvo obremenitev silosa je bil izdelan na­ tančen postopek polnjenja celic z namenom, da se doseže enakomerno posedanje in konsolidacija te­ rena pod betonsko podporno konstrukcijo. Med po­ sameznimi obremenilnimi fazami so bila izvršena precizna optična m erjenja in izdelani diagrami po- sedkov; dobljeni rezultati velikosti (do 9 mm) in razporeditev posedkov so bili v predpostavljenih računskih mejah. Zaključek Proizvodnja jeklenih silosov pravokotnega tlo­ risa celic s tipskimi tankostenskim i elementi je upravičila prisotnost na tržišču; nadaljnji razvoj je bil dosežen z aplikacijo tega sistema na silose za močna krm ila in objekte mešalnic močnih k r­ mil. P ri teh objektih so tlorisi celic manjši, z dol­ žino stranice 2 do 2,5 m, kapaciteta ene celice je ca. 30 ton skladiščenega m ateriala z y = 0,55 t/m 3. V razvoju ekonomičnosti velikih celic pa je bila zasnovana celica šesterokotne oblike s tlori­ som 36 m2 in kapaciteto 1000 ton. V tej sm eri so bili p ri proizvajalcu že izdelani prototipni elemen­ ti in na ZRMK v L jubljani so bile izvršene obre­ m enilne preizkušnje, ki so dale zelo pozitivne re ­ zultate. UDK 624.014 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) St. 2—3, str. 36—39 Drago Konhajzler, dipl. inž. SILOSI ZA ŽITARICE kapaciteta: 200 do 10 000 ton Področje: Pivovarstvo in km etijski kom binati Izvajalec: K ovinarska K rško Vse večja potreba po skladiščenju žita je n a re ­ kovala razvoj h itre in m oderne izgradnje silosov, kar je bilo doseženo z zasnovo tipskih tankostenskih ele­ m entov celic v jekleni izvedbi. O bjekt silosa se sestoji iz strojnice in sistem a celic kvadratnega ali šesterokotnega tlorisa, s kapa­ citeto od 30 do 1000 ton po celici. Celotni sistem jek le­ nih celic je postavljen n a betonsko podporno konstruk ­ cijo v obliki kesona, k je r se vrši tud i p razn jen je ce­ lic po gravitacij kem principu in dovod žita n a tra n ­ sportno sredstvo. Zasnova tipskih tankostenskih p ro filiran ih ele­ m entov celic je v nadaljn jem razvoju omogočila tudi aplikacijo še n a sistem e celic za skladiščenje m očnih k rm il in objektov mešalnic. V lanskem letu zgrajeni most čez Savo v Tac­ nu in mostova čez Savo Bohinjko v Bohinjski Beli in Obrnah, ki sta v zaključni fazi gradnje, so pred­ stavniki posebne skupine sovprežnih mostov, ki si je p ri nas v Sloveniji med mostovi z razpetinami, večjimi od 40 m, že zagotovila dostojno mesto. Po­ glavitna značilnost te skupine sta jeklena, torzij- sko zelo odporna škatlasta nosilca, ki omogočata montažo jeklene konstrukcije z navlačenjem in betoniranje mostne plošče brez uporabe stalnih ali m ontažnih horizontalnih povezij. S tem je celotna sovprežna konstrukcija čistejša, jeklene površine pa gladke in torej v pogledu protikorozijske za­ ščite optimalne. To je tudi omogočilo, da so izva­ jalci protikorozijske zaščite pristali na garancijski rok 15 let, kar je trik ra t daljši rok od dosedaj obi­ čajnih. Pomembna prednost škatlastih nosilcev pa je v tem, da je omogočeno navlačenje tud i posa­ meznih nosilcev, kot je bilo to pri mostu v Bo­ hinjski Beli, k jer močna horizontalna krivina in precejšnja višinska razlika med levim in desnim nosilcem ni dopuščala istočasnega navlačenja obeh UD C 624.014 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) No. 2—3, pp. 36—39 Drago K onhajzler, dipl. inž. SILOS FOR CORN Capacity 200—10.000 ton Domain: brew ery and ag ricu ltu ral associations P erform er: K ovinarska Krško An increasing need of storing corn caused th e de­ velopm ent of quick and m odern construction of silos. This has been achieved by designing type th in-w alled cell elem ents m ade of steel. The silo building consists of an engine house and a system of square or six-angled cells w ith a capacity of 30—1000 ton each. The w hole system of steel cells is placed on a concrete box — like prop construction w here the cells a re em ptied according to the g rav i­ ta tion principle and w here the corn is conveyed to a m eans of transport. The design of the type th in -w alled sectional cell elem ents has in its fu rth e r developm ent enabled also an application in the systems of cells fo r storing strong feeding — stuffs and of b lend-house buildings. FRANCI KRŽIČ glavnih nosilcev, medsebojno povezanih s portal- nimi prečniki. Osnovni prečni prerez vseh treh mostov tvo­ rita torej dva pohodna jeklena škatlasta nosilca, povezana med seboj nad vsakim ležiščem s por- talnim prečnikom, te r betonska plošča, ki je z jeklenim a nosilcema povezana v sovprežni presek ali pa prek n jiju prosto drsi. Sovprežnost je do­ sežena s Peco čepi, privarjenim i s polavtom atskim postopkom na zgornje pasnice jeklenih nosilcev (sl. 1). Debelina zgornjih pasnic se sprem inja navzdol, tako da je zgornja površina gladka za prim er, da mora plošča po njej drseti. V ertikalne ojačitve stojin so izvedene v obliki okvirov, ki dajejo škat­ lastemu prerezu glavnih nosilcev potrebno togost. Računani so na prevzem obremenitev, ki nasta­ nejo tedaj kadar se zaradi deformacije plošče ob­ težba prenaša na škatlasti nosilec prek notranje stojine. Dvigovanje in spuščanje prekladne konstruk­ cije za nam en montažnega prednapenjanja beton­ ske plošče, nam eščanja ali morebitne zamenjave ležišč je predvideno pod portalnim i prečniki. Te operacije zahtevajo zelo močne okvire nad vmes- Sovprežni mostovi Tacen, Bohinjska Bela, Obrne in Kranj UDK 624.014 PREREZ NAD VMESNO PODPORO PREČNI PREREZ PREREZ V SREDNJEM POLJU Slika 1. Cestni most »Bohinj­ ska Bela« v z /? i x / / / / / /a rar i tna masa \ y / / / r / / / / / \ v / / / / V / V / . / / / / / 600/ j Slika 2 nimi ležišči. Namesto teh so predvidene montažne diagonale, ki se namestijo pred om enjenimi ope­ racijami, sicer pa so položene na spodnjem pasu, da ne ovirajo prehoda skozi škatlaste nosilce. Be­ tonska plošča je v delu med jeklenim a nosilcema debela 20 cm, na ostalem delu pa ojačena z vuta- mi. Plošča je projektirana tako, da so enaki opažni elementi uporabljeni pri vseh treh mostovih, ne glede na različni razstoj glavnih nosilcev ali dolžine in debeline previsnih delov plošče. Ležišča so p ri vseh treh mostovih neoprenska, dilatacije pa sistem M aurer. V naslednjem so podane glavne karakteristike obravnavanih mostov. Most čez Savo v Tacnu K ontinuiran, z razpetinam i 25 + 40 + 25 m, širina cestišča 13,20 m, razstoj med glavnima jek­ lenim a nosilcema 7,5 m. Plošča sodeluje z jekleni­ m a nosilcema po celotni dolžini mostu. Tlačno prednapetje plošče je doseženo s postopkom dviga­ n ja in spuščanja na vm esnih podporah. Vmesne podpore so globoko tem eljene na po dveh uvrtanih pilotih 0 120 cm, k ra jna opornika pa sta tem elje­ na plitvo. Most čez Savo Bohinjko v Bohinjski Beli K ontinuiran, z razpetinam i 35 + 60 + 35 m, ši­ rina cestišča 10,5 m, razstoj med glavnima jekleni­ m a nosilcema 5,50 m. Plošča sodeluje z jeklenima nosilcema le v srednjem polju, v krajn ih poljih pa prosto drsi po nosilcih. Do strditve betonske plo­ šče sta bila glavna nosilca v sredini srednje raz- sprtmenljiva j, mera spremenljiva. Slika 3. Most čez Savo Bo­ hinjko Slika 4. Most čez Savo v Kra­ nju petine podprta z montažno podporo. V krajn ih po­ ljih, k jer plošča ne sodeluje z jeklenim a nosilce­ ma, je vodena s pomočjo čepov, prek katerih so pred betoniranjem postavljene posebne jeklene škatlice, ki omogočajo vzdolžne pomike plošče (sl. 2). Odpor proti vzdolžnim pomikom plošče pa je zmanjšan s prekritjem zgornje površine nosilcev in krajn ih prečnikov s posebno grafitno maso de­ beline ca. 2 mm. K rajnje polje proti Bohinju je v horizontalni krivini z radijem 250 m. Os plošče od osi glavnih nosilcev vzdolž mostu močno odstopa. Močni preč­ ni skloni v obeh sm ereh (»S« krivina) so doseženi z različnima višinama glavnih nosilcev (sl. 3). Vse to je povzročilo, da so se konci mostu ob odstra­ njevanju vmesne montažne podpore in spuščanju konstrukcije na ležišča, horizontalno prem aknili za 5 oz. 7 cm. V teku je zato študija, ki naj bi po­ dala postopek za predhodno ugotavljanje teh de­ formacij. Vse podpore so globoko fundirane na po dveh uvrtanih pilotih 0 150 cm. Most čez Savo Bohinjko v Obrnah Kontinuiran, z razpetinam i 20 + 56 + 20 + + 20 m, širina cestišča 10,5 m, razstoj med glavni­ m a nosilcema 5,50 m. Plošča sodeluje z jeklenim a nosilcema le v daljšem 56-metrskem polju. V osta­ lem je izvedba povsem enaka pot pri mostu v Bo­ hinjski Beli. Most čez Savo v Kranju P ri mostu čez Savo v K ranju na vzhodni ob­ voznici sta oba krajna polja izvedena s prosto le­ žečima sovprežnima konstrukcijam a razpetine 40 m. Ostali del mostu pa je kontinuirna ortotrop- na konstrukcija z razpetinam i 78 + 117,5 + 78 m. Prečni prerez sovprežnih konstrukcij je po zuna­ njih m erah usklajen s prečnim prerezom or to tr op­ ne konstrukcije (sl. 4). Jekleni nosilec ima koritasto trapezno obliko. Na razm akih po 5 m so nameščena prečna povez j a, ki dajejo koritastem u prerezu potrebno togost. Prečni nosilec rabi v srednjem delu kot podpora vzdolžnega nosilca plošče, previsni deli pa nosijo obojestranska hodnika in kolesarski stezi. Plošča je široka 15 m, kolikor je široko vozišče, celotna širina mostu pa znaša 23,10 m, kar je največja ši­ rina mostu doslej v Sloveniji. Plošča je debela 20 cm, nad pasovi in vzdolžnim nosilcem pa je oja­ čena z vutam i. Povezava plošče z jeklenim nosil­ cem je izvedena s Peco čepi, privarjenim i na pa­ sove, po vzdolžnem nosilcu pa plošča prosto drsi. M ontaža jeklene konstrukcije je bila izvedena z navlačenjem prek montažne podpore, namešče­ ne v sredini razpetine, s katero je bila konstrukci­ ja podprta do strditve betonske plošče. P ri navla­ čenju je bil uporabljen poseben montažni »kljun« dolžine 4 m. Obe sovprežni konstrukciji sta z orto- tropno konstrukcijo povezani s posebnimi veznimi elementi za prenos vzdolžnih sil. Gradnja 400 kV daljnovodne zanke v SR Sloveniji UDK 624.014 FRANJO ŠLIBER 1.0 Uvod O gradnji 400 kV daljnovodne zanke v SRS so že poročali (Gradbeni vestnik št. 8-9/1976), zato bi se v tem prispevku omejil na kratko informacijo o nekaterih bistvenih problem ih izdelave in mon­ taže jeklenih konstrukcij stebrov iz vidika kako­ vostnega nadzora, ki je zajemal vse faze gradnje, A vtor: F ran jo Šliber, dipl. inž., In š titu t za m eta l­ ne konstrukcije L jubljana. kot so: projektiranje, obremenilni preizkusi proto­ tipov stebrov, izdelava v delavnici in preverjanje sestavljivosti stebrov, spremljajoče preiskave ka­ kovosti m ateriala, vijakov in vročega pocinkanja in m ontaža stebrov. Določene ugotovitve p ri tem narekujejo tudi dopolnitev naših Tehničnih norm a­ tivov za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vo­ dov in so bili zato predlogi v tem smislu že posre­ dovani na ustrezna mesta. 2.0 Zasnova in konstrukcijske posebnosti stebrov Praksa je pokazala, da bi bilo v predpise ozi­ roma norm ative za daljnovodne stebre potrebno ponovno vnesti zahtevo, da se vodoravni in pod kotom nagnjeni elementi preverjajo tudi na po- hodnost. V prim erih, ko p ro jek tan ti pri konstrui­ ran ju stebrov izberejo pot »gostejši sekundarni polnilni elem enti in manj togi glavni elementi«, ne da bi p ri tem preverjali pohodnost teh ele­ mentov, često pride p ri m ontaži do deform iranja takih elementov. N adalje je preverjanje stebrov z obremenil­ nimi preizkusi pokazalo, da je za statično obdelavo stebrov, p ri tako razgibani konfiguraciji stebrov, kot je ta pri stebrih y-oblike za enosistemski dalj­ novod, najprim ernejši statični model prostorska palična konstrukcija, z upoštevanjem vseh dejan­ sko vgrajenih elementov. V potrditev tega naj na­ vedemo, da smo pri kontrolnem statičnem računu stebra Y 1 po tej poti ugotovili, da so sile v poz. 67 in 68 — slika 1 — za ca. 45 °/o večje od teh v originalnem statičnem računu. P ri obremenilnem preizkusu je prišlo p ri preizkusni obtežbi do pre- striga vijakov M 12, s katerim i so bile priključene te pozicije, k a r je bilo seveda pričakovati. Podobno smo ugotovili izklon poz. 58 na stebru Y 2 — slika 1 — že p ri ca. 50 %> preizkusni obtežbi, vendar niti v prvem niti v drugem prim eru ni prišlo do ruše­ n ja stebra, ker se je konstrukcija stebra »adapti­ rala«. Dejansko je nam reč konstrukcija stebrov ok­ virno — členkasta konstrukcija in je v prvem pri­ m eru preprečevala rušenje upogibna togost stebra, v drugem prim eru pa p ri ca. 50 °/# preizkusni ob­ težbi, s prehodom nožnega dela stebra iz »okvirne« konstrukcije v statični sistem »tročlenskega loka« — skila 1. Tudi sicer enostavna konfiguracija jelkastih stebrov, z glavo oblike »sod«, zahteva pri stebrih dvosistemskega daljnovoda, verjetno zaradi znatno večjih gabaridov, kot je to p ri stebrih 110 in 220 kV, prostorsko obdelavo stebra ali vsaj upo­ števanje pripadajoče komponente vertikalne ob­ težbe na križne diagonale trupa pri običajnem »ravninskem« računu stebra. Kom ponenta vertikalne obtežbe verjetno v to­ liki m eri vpliva na spremembe sil v tlačni in teg- njeni križni diagonali, da se občutno spremenijo uklonske razmere. P ri obremenilnem preizkusu teh stebrov (Ne-6 in Ze-9), ki so bili računani ravnin­ sko, je nam reč p ri obtežbi, ki se je približevala preizkusni, prišlo do izbočevanja teh križnih dia­ gonal iz njihove ravnine, vendar je popoln izklon tlačne diagonale p ri povečevanju obtežbe prepreče­ vala tegnjena diagonala, po razbrem enitvi stebra pa so se diagonale v glavnem elastično povprnile v prvotno lego. Omenimo naj še stikovanje kotnikov-pasnikov, ki je bilo p ri nekaterih stebrih (na prim er pri steb­ rih z oznako Y 1 do Y 8) izvedeno z enostranskimi zunanjim i stičnimi ploščami, p ri drugih pa z dvo­ stranskim i. Teoretično gledano naj bi bil stik dru­ ge vrste statično ugodnejši, ker p ri tem ne vnaša­ mo v stik večje ekscentričnosti, obremenilni preiz- Slika 1. Nekaj pripomb k zasnovi in varnosti jeklenih konstrukcij stebrov kusi pa so pokazali, da tudi enostransko izvedeni stiki niso bili nikoli problematični, saj je v obeh prim erih povečana upogibna togost stika glede na togost osnovnega profila — kotnika. Še več, eno­ stranski stik z zunanjim i stičnimi pločevinami ima nekatere prednosti: — manjše število elementov in s tem manjša verjetnost za neugodno seštevanje izdelavnih od­ stopanj, zaradi česar je sestavi j ivost takega stika dosti lažja; — odpade potreba za izenačevanje debelin sti- kovanih elementov z vgrajevanjem podlog, saj je vlaganje 2 mm debelih podlog kolikor običajno zna­ šajo na stiku skoki v debelinah kotnikov, tako problematično. Slaba stran enostranskih stikov je seveda v večji dolžini stičnih plošč in v večjem številu po­ trebnih vijakov, ki so v tem prim eru obremenjeni le enostrižno. 3.0 Obremenilni preizkusi Zelo zanimivi so bili obremenilni preizkusi teh stebrov. Splošna ugotovitev, ki izhaja iz teh p re­ izkusov, bi bila ta, da: a) z obremenilnimi preizkusi lahko p reverja­ mo m orebitne grobe napake v računu konstrukcije oziroma preverjam o nosilnost elementov, ki jih s ta tik ni posebej preverjal (kot so na prim er voz- liščne pločevine in podobno); b) je določevanje varnosti stebrov z obreme­ nilnim i preizkusi vprašljivo in upravičeno le pod določenimi pogoji. V podkrepitev navedenega naj omenim obre­ m enilni preizkus stebra Y 8 , k jer je že pri ca. 65 °/o preizkusne obtežbe prišlo do lokalnega rušenja stebra (preizkusna obtežba je m aksim alna račun­ ska obtežba, povečana z računskim faktorjem v ar­ nosti 1,5 za prve in 1,1 za druge obtežne primere). Zaradi prevelike »proste« dolžine in ekscentrične obremenitve vozliščne pločevine, s katero so p ri­ ključene poševne opore razčlenjenih nog stebra na prečke — slika 2 — je prišlo do hipne močne plas­ tične upogibne deformacije teh pločevin. Očividno je bil to napetostni problem, ki smo ga zato na podlagi registrirane obtežbe, ki jo je še zdržala ta pločevina, lahko rešili po metodi plasto- statike. Analogno preverjanje nosilnosti teh voz­ lišč pločevin na vseh stebrih (z različno dolgimi razčlenjenim i nogami) po elastostatični metodi je namreč pokazalo, da tak način dim enzioniranja teh pločevin ekonomsko ne bi bil upravičen. Zadostno nosilnost vozliščnih pločevin dimenzioniranih po metodi plastostatike je potrdil tud i ponovljeni ob­ remenilni preizkus tega stebra. Drugo trditev, da je presoja varnosti stebrov na podlagi obremenilnih preizkusov upravičena le pod določenimi pogoji, bi podkrepili z naslednjim: a) Račun varnosti elementov oziroma stebra bazira na m inim alnih m ehanskih karakteristikah materialov, m edtem ko so preiskave vgrajenih materialov pokazale, da so te običajno dosti višje (meja plastičnosti je bila p ri kotnikih in pločevi­ nah tudi do 25 °/o višja, p ri vijakih tudi do 65 %), zato bi naj bil preizkusni steber, gledano teoretič­ no, izdelan iz m aterialov z m inim alnim i karak teri­ stikami za deklarirano kakovost m ateriala, kar je praktično neizvedljivo. b) Obrem enilni preizkus bi moralo sprem ljati m erjenje specifičnih deformacij oziroma napetosti na vseh bistvenih in kritičnih elementih. Te me­ ritve so dokaj zahtevne, saj v elem entih vselej na­ stopajo tudi parazitne upogibne napetosti, tako da je določitev osnih napetosti mogoča p ri kotnikih le pri zadostnem številu m erskih mest v prerezu — sl. 3 — s pomočjo katerih lahko določimo osne napetosti, ki jih prim erjam o z računskimi: N e o n = — — 02 + (o i — a i) • ---------------- F (b - a) + (03 — 02) • b (e — a) + a2 (b — 2 a) (b — a) c) Elem enti stebra, na katerih merimo nape­ tosti, naj bi bili izbrani tudi tako, da je na tej podlagi mogoče preverjati pravilnost nanesene ob­ težbe, ki se običajno nanaša prek škripčevja, kjer niso izključena znatna tren ja in s tem nižja obtež­ ba od predvidene. d) Za preverjanje skladnosti med računskimi in izm erjenim i globalnimi deformacijami stebra je potrebno nanašanje obtežbe za vsak obtežni p ri­ m er ponavljati, saj so p ri prvem obremenjevanju v izm erjenih globalnih deform acijah vključene znatne deformacije od prem ikov v vijačnih pri­ ključkih, ker so prem eri lukenj za vijake do 2 mm večji od prem era stebla vijakov. Iz navedenega vidimo, da je za presojo varnosti stebra nujno potrebna prim erjava računskih in pri obremenilnem preizkusu izm erjenih vrednosti. 4.0 Material in izdelava konstrukcij stebrov Razumljivo je, da so za tako veliko serijsko izdelavo elementov stebrov uporabili visoko pro­ duktivne tehnološke postopke, kot je rezanje m a­ terialov na Škarjah, oziroma na specialnih strojih in izdelavo lukenj za vijake s prebijanjem . Naši predpisi (TPNČK 1.20 in 1.21) take postopke ome­ jujejo in zahtevajo za prebijanje m aterialov večjih debelin ( > 10 mm) in višjih trdnostnih stopenj (a pl > 24 kp/m m 2 = 235 N/mm2) posebne predhodne preiskave. Te preiskave so pokazale, da prebijanje in rezanje m aterialov na Škarjah ne znižujejo no­ silnosti takih elementov iz m ateriala trdnostne stop­ nje ČN 24, če ima m aterial zadostno žilavost (vsaj C.0361); p ri m aterialih trdnostne stopnje ČN 36, — posemezni elem enti enosistemskih stebrov z oznako Y in dvosistemskih stebrov so bili projektirani v tej kvaliteti — pa smo ugotovili, da na nosilnost tako izdelanih elementov negativno vpliva tudi večja nagnjenost m ateriala k lam elarnem u raz­ dvajanju. P ri obeh tehnoloških postopkih, ki sta si v bistvu indentična, pride pri takšnih m aterialih ob odrezih oziroma ob luknjah do rah ljan ja »med- lam elarnih« vezi, kar se kaže v znižanju nosilno­ sti, če so te cone dovolj skoncentrirane — slika 4. Omenim naj še problem vijakov in vročega pocinkanja elementov. S projektom so bili predvideni vijaki kakovosti 5.6 (JUS M.B1.023/1974 oziroma DIN 267). Žal so domače tovarne lahko dobavljale le vijake kako­ vosti 5.8, ki pa bi jih po dejanskih lastnostih lahko uvrstili v nestandardizirano kakovost 5.9, znatno število vijakov pa tudi v 5.10. Značilno za take vijake je to, da so duktilne lastnosti m ateriala pri izdelavi vijakov docela iz­ črpane, diagram P - A 1 takih vijakov je povsem lomljen, m eja plastičnosti pa identična s trdnostjo. S posebnimi preiskavam i vijakov smo ugotovili, da so taki v ijaki še prim erni za uporabo v strižno obremenjenih spojih, če se dodatno zahteva, da te vijake m anjših dimenzij (M 12, M 16) skrbno privi­ jajo do stisnjenja vzmetne podložke in da nikakor ni dovoljeno s temi vijaki posiljevati medsebojne- N Slika 4 ga naleganja elementov. V praksi smo našli, da je bil tak vijak (M 16) natrgan in celo pretrgan, zato so na stebrih vse vijake, ki so bili poševno ali s silo vgrajeni, zam enjali z novimi. Nevšečnosti so se pojavljale tudi p ri vročem pocinkanju elementov iz močnejših kotnikov (i>L 10 X 100 X 100). Medtem ko je bila kakovost same cinkove prevleke v splošnem dobra, je pri pocinkovanju močnejših elementov prihajalo do usločenosti elementov, kar je povzročalo težave v sestavljivosti elementov in lome v soležnih stikih takih elementov. Vzroke zato moramo iskati v do­ ločeni relaksaciji zaostalih napetosti od valjanja pri vročem pocinkanju (~ 450° C) kot tudi v neustrez­ nem obešanju elementov p ri potapljanju v kadi za pocinkanje. 5.0 Sklep Podana je k ra tka inform acija o nekaterih po­ membnejših opažanjih p ri izvajanju kakovostnega nadzora p ri izgradnji 400 kV daljnovodne zanke v SR Sloveniji, ki bi lahko koristila pri bodočih gradnjah takih ali podobnih konstrukcij. 1. Uvod Vedno večja pogostost obremenitev oziroma vedno krajše razbrem enitve (med posameznimi pre­ hodi — še posebno težjih — vozil) asfaltnih zmesi, vgrajenih v obrabne in nosilne plasti sodobnih vo­ zišč, povzročajo v m anjši ali večji m eri plastično deform iranje vozne površine. To je še posebno iz­ razito v območjih kanaliziranega prom eta in tam, k jer delujejo na vozno površino zavorne in pospe­ ševalne sile. Odpornost asfaltnih zmesi proti deform iranju je kompleksna vrednost, na katero vplivata no tra­ nje tren je trdne komponente (mineralne zmesi) ter kohezija in viskoznost tekoče komponente (veziva). V odvisnosti od količine vsebovanega veziva in mi­ neralnih agregatov se torej spreminjajo tud i reolo- ške lastnosti asfaltnih zmesi. Uspešno popravilo deform iranih asfaltnih voz­ nih površin pa je pravilom a zagotovljeno le, če so poznani in upoštevani vsi vzroki za nastanek de­ formacij. 2. Elementi odpornosti asfaltnih zmesi proti plastičnemu deformiranju Določena odpornost asfaltne zmesi pro ti de­ form iranju je njena odločujoča lastnost, ki jo oz- A vtor: prof. dr. Janez Žmavc, dipl. inž. gradb. R epubliška skupnost za ceste, L jubljana. UDK 624.014 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) St. 2—3, str. 41—45 F ranjo Sliber, dipl. inž. GRADNJA 400 kV DALJNOVODNE ZANKE V SR SLOVENIJI V k ra tk i inform aciji so podani nekateri bistveni problem i izdelave in m ontaže jeklem h konstrukcij stebrov, ki so b ili zapaženi p ri izvajan ju kakovostnega nadzora in ki zadevajo tako zasnovo in statično obde­ lavo stebrov kot tud i p reverjan je nosilnosti stebrov z obrem enilnim i preizkusi, kakovost izdelave elem en­ tov v tovarni, kakovost m ateria la glede na izbrano tehnologijo izdelave elem entov stebrov, kakovost v ija ­ kov, vroče pocinkanje elem entov in montažo. Določene ugotovitve p ri tem so takšne, da te rja jo dopolnitev obstoječe tehnične regulative za tovrstne konstrukcije. JANEZ ŽMAVC načujeta strižna param etra: efektivni kot notranje­ ga tren ja in kohezija. Plastične deformacije asfaltnih zmesi pa so pojavi tečenja s prem iki znotraj m ineralnega ske­ leta, pri čemer je bitum enska m alta predozirana ali pa je n jena viskoznost prem ajhna in ima za­ radi tega funkcijo maziva. Kohezijski člen ima p ri term oplastični m alti spremenljivo velikost, ker z naraščajočo tem pera­ turo upada. Zato m ora b iti m ineralni skelet tako sestavljen, da bo p ri zm anjšani viskoznosti bitu­ menske m alte oziroma zmanjšani koheziji zagotov­ ljeno čim večje notranje tren je v asfaltni zmesi. Osnovni elementi, ki vplivajo na deformacijsko stabilnost asfaltnih zmesi, so prikazani na diagra­ mu 1. Medtem ko je torni oziroma elastični del od­ pornosti proti deform iranju predvsem funkcija mi­ neralne zmesi, vložene energije za zgostitev in de­ loma tudi vsebnosti veziva, je viskozni oziroma plastični del v prv i vrsti funkcija togosti bitum en­ ske malte, to je konsistence veziva in stabilizacij­ skega učinka polnila. K er sta viskoznost in kohezija tekoče kompo­ nente v pretežni m eri odvisni od tem perature in trajan ja obremenitve, na kar bistveno ne moremo vplivati, je z ustreznim i ukrepi treba zm anjšati občutljivost asfaltne zmesi za tem peraturne spre­ membe. To pa je mogoče na dva načina: — z izborom veziva z večjo viskoznostjo in — z izborom bitum enske m alte s povečanim stabilizacijskim učinkom. Deformiranje in popravilo asfaltnih vozišč DIAGRAM 1: Osnovni vplivi na deformacijsko stabilnost asfaltnih zmesi Delež notranjega tren ja trdne komponente je v celotni deformacijski stabilnosti znatno večji od deleža kohezije in viskoznosti tekoče komponente. Zato je tud i treba upoštevati, da se lahko asfaltne zmesi, ki vsebujejo okroglozrnate m ineralne agre­ gate (prodec oziroma gramoz) pod trajajočo obre­ m enitvijo deform irajo s praktično nezmanjšano hitrostjo, medtem ko se deform iranje oziroma le­ zenje asfaltnih zmesi, ki vsebujejo pretežno samo drobljena zrna, sčasom ustavi. Poleg oblike zrn je v pogledu deform iranja pomembno še predvsem naslednje: — nezvezna sejalna krivu lja m ineralne zmesi zagotavlja večjo odpornost asfaltne zmesi proti de­ form iranju, — m ineralna zmes z večjo zrnavostjo in večjo vsebnostjo grobih zrn ima prav tako večjo odpor­ nost pro ti deform iranju, — vpliv oblike oziroma potek sejalne krivu­ lje m ineralne zmesi je manjši od vpliva vsebnosti veziva, — količina veziva v asfaltni zmesi mora biti tolikšna, da zagotavlja brezhibno ob v it j e m ineral­ nih zrn z ustrezno debelim filmom, kar je odvisno od vrste uporabljenega veziva, — pri enaki stopnji zbitosti je dosežena naj­ boljša zaklinjenost m ineralnega skeleta, če je zgo­ ščevanje izvršeno z vibracijskim valjarjem , — asfaltna zmes m ora vsebovati določeno m i­ nimalno količino votlin, da je tra jno zagotovljena potrebna trikom ponentna zgradba asfaltne zmesi: — trdna kom ponenta = m ineralna zmes — tekoča kom ponenta = vezivo — plinska kom ponenta = votline 3. Vrste poškodb na asfaltnih voziščih Poškodbe asfaltnih obrabnih plasti ločujemo v osnovi glede na vzrok nastanka: — zaradi prekoračenih dopustnih upogibnona- teznih napetosti nastanejo v pretežni m eri razpo­ ke, ki jih označujemo tudi kot utrujenostne po­ škodbe vgrajenih materialov; — zaradi prekoračenih dopustnih strižnih na­ petosti pa nastanejo v večji ali manjši meri trajne deformacije, ki jih označujemo tudi kot plastične deformacije vgrajenih asfaltnih zmesi. P ri k ra tko tra jn ih prom etnih obremenitvah in tem peraturnih obrem enitvah (pri nizkih tem pera­ turah) nastopijo pretežno elastične deformacije as­ fa ltn ih zmesi, ki pa v m anjši m eri tudi vplivajo na u tru jan je vgrajenih m aterialov (veziva in m ine­ ralne zmesi), torej na nosilnost zgrajene u trd itve oziroma na gospodarnost utrditve. Plastične de­ form acije pa znatno prej in predvsem v večji meri vplivajo na uporabno vrednost vozne površine, to je na varnost in udobnost vožnje. Poleg navedenih v rst poškodb asfaltnih ob­ rabnih plasti pa se zaradi horizontalnih sil, ki se prek pnevm atik prenašajo z vozila na vozno po­ vršino, kot specifična v rsta poškodb pojavlja v več­ ji ali manjši m eri zaglajevanje vozne površine, ki nadgradnja obstoječe vozne površine z novo plastjo (O v e r I ay ) P O P R A V I L O (R epa i r ) izboljšanje poškodovane obstoječe vozne površine odstranitev poškodovane plasti ( R e mo v i n g ) izkop rezkanje drobljenje deponiranje vgraditev nove plasti vgrajevanje za nevezano nosilno plast v hladnem stanju s segrevanjem ( c o l d ) (hot ) rezkanje ponovna uporaba za vezano (asfaltno) plast obdelava zmesi v cen­ tralni mešalni napravi _____( i n p l a n t ) _____ rezkanje s segrevanjem vgrajevanje brez obdelave z obdelavo zmesi zmesi izboljšanje ob­ stoječe zmesi z dodatnimi osnovnimi materiali vgrajevanje izboljšane ob­ stoječe zmesi DIAGRAM 2 : Shematski prikaz postopkov za popravilo poškodovanih asfaltnih obrabnih plasti G radbeni vestnik, L jubljana 1981 (30) 47 Ž m avc: D eform iranje in popravilo asfaltnih vozišč je tud i odvisno od lastnosti uporabljenih m ateria­ lov oziroma asfaltnih zmesi. M edtem ko upogibno natezno napetost lahko najbolj učinkovito zmanjšamo na dopustno mero s povečanjem efektivne debeline vseh plasti veza­ nih m aterialov v utrditvi, je mogoče zagotoviti pri­ merno odpornost pom anjkljive asfaltne zmesi proti nadaljnjem u deform iranju, — s povečanjem viskoznosti in kohezije teko­ če kom ponente (veziva), — s povečanjem notranjega tren ja trdne kom­ ponente (m ineralne zmesi) ter — s spremembo sestave pom anjkljive asfalt­ ne zmesi v pogledu vsebnosti votlin in količine ve­ ziva v zmesi. P ri tem pa je treba upoštevati — poleg na­ vedenih vplivov na karakteristične lastnosti asfalt­ nih zmesi — tudi — vplive m esta vgraditve (lega in sklon ceste) ter — prom etne obremenitve. S kratka — asfaltna zmes m ora biti vsakokrat v čim večji m eri prilagojena specifičnim pogojem uporabe, sicer prej ali slej nastanejo na zgrajeni u trd itv i poškodbe. 4. Delovni postopki za popravilo poškodb na asfaltnih voziščih Z naraščanjem obsega in v rst poškodb na as­ faltnih obrabnih plasteh se v vedno večjem števi­ lu uveljavljajo novi delovni postopki za popravilo. Načeloma jih lahko razvrstim o v — postopke, pri katerih poškodovano asfaltno zmes v obrabni plasti odstranim o in te asfaltne zmesi ponovno ne uporabimo na isti površini (na­ mesto n je vgradim o novo asfaltno zmes) ter — postopke, pri katerih asfaltno zmes poško­ dovane plasti z določeno obdelavo ponovno upora­ bimo oziroma vgradimo na isti površini. Poškodovano obrabno plast lahko odstranimo, ko je asfaltna zmes hladna, ali pa jo predhodno segrejemo. Odstranjeno asfaltno zmes lahko zavr­ žemo oziroma deponiramo, ali pa jo uporabimo na drugem m estu za vgraditev v nosilno plast: — odstranjeno hladno asfaltno zmes za neve­ zano nosilno plast, — odstranjeno segreto asfaltno zmes pa tudi za vezano nosilno plast ali na m anj obremenjenih cestah celo za obrabno nosilno plast. Ponovno uporabo asfaltne zmesi poškodovane obrabne plasti pa lahko zagotovimo z obdelavo (iz­ boljšanjem) te zmesi — na m estu vgraditve ali — v centralni m ešalni napravi (asfaltni bazi). Podroben shem atski prikaz postopkov za po­ pravilo poškodovanih asfaltnih obrabnih plasti je podan v diagram u 2 . Izbor postopka za popravilo poškodb na asfalt­ nih obrabnih plasteh pa je odvisen predvsem od — vzroka za nastale poškodbe, — stanja poškodovane obrabne plasti, — prom etnih obremenitev, — razpoložljive mehanizacije in — ekonomičnosti. Postopki, p ri katerih m ateriale iz poškodova­ nih obrabnih ali nosilnih asfaltnih plasti voziščnih konstrukcij ponovno uporabimo, potem ko smo sprem enili njihovo kakovost oziroma asfaltne zme­ si izboljšali te r predelali v takšno kvaliteto, da jih lahko ponovno vgradimo, so v tu jin i znani pod nazivom recikliranje. Zaradi omejevanja porabe in rasti cen naftnih derivatov pomeni obnavljanje asfaltnih voznih površin s postopki, pri katerih po­ novno uporabimo m ateriale iz poškodovanih plasti, racionalizacijo dela in povečanje možnosti izgrad­ nje cest. Zato so ti postopki še posebno zanimivi. Doslej pri nas že izvršena dela po teh postopkih pa dokazujejo, da dejansko ni nobene ovire, da takšnega dela v tehnološkem pogledu ne bi uspeli izvršiti zadovoljivo kakovostno. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) St. 2—3, str. 45—48 prof. dr. Janez ŽMAVC, dipl. ing. gradb. DEFORM IRANJE IN POPRAVILO ASFALTNIH VOZIŠČ D a bi lahko preprečili deform iranje voznih povr­ šin in že nastale deform acije uspešno odpravili, mo­ ram o poznati predvsem vzroke, ki povzročajo njihov n a ­ stanek. To pa so zunanje obrem enitve (prometna, k li­ m atska in druge) te r s tru k tu ra vgrajene asfaltne zm e­ si, kvalite ta uporab ljen ih m aterialov, sestava zmesi, kvalite ta vgrajevanja) in voziščne konstrukcije (za­ poredje p lasti m aterialov, zmesi ozirom a mešanic). P ravilom a je deform acija asfaltn ih vozišč posle­ dica istočasnega nastopa večjega števila navedenih vzrokov. Za zagotovitev varnosti in udobnosti te r go­ spodarnosti vožnje so n a deform iranih voziščih po­ trebn i določeni ukrepi. Tehnološki razvoj omogoča upo­ rabo v rste različnih postopkov za popravila, ki so bili razv iti predvsem v zadnjih letih. Vsem je v večji ali m anjši m eri skupna ponovna uporaba izboljšanih ob­ stoječih asfaltn ih zmesi. Gradbeniki — narodni heroji 27. a p rila po poteklo 40 let, ko je C K K P S ustanovil Osvobodilno fronto slovenskega naroda. O F je takoj po u stan ovitv i začela združevati slovenski narod za takojšen oborožen boj proti okupatorju. V seb in a dela in c i l j i O F so p režem ali l ju d i s tako silo, da je že jese n i 1941 — kot je zapisal B o ris K id r ič — p re d sta v lja la »državo v državi«. Ob ju b ile ju 4 0 -letn ici ustanovitve O F smo se v ured ništvu odločili, da v počastitev tega p razn ika, na straneh G rad b en ega vestn ika, objavim o drobne izv le čke iz bogatega ž iv lje n ja gradbenikov — narodnih herojev. Rudolf H ribernik-Svarun H ribern ik se je rodil 10. aprila 1921. le ta v H or­ ju lu p ri L jubljani. Bil je delavec v opekarni, kasneje pa kam nosek. V narodnoosvobodilni vojni je sodeloval od 1941. leta. Bil je eden izmed najbolj ak tivn ih v OF. R aznašal je propagandni m aterial, zbiral denarne p r i­ spevke, pridobival ljud i za narodnoosvobodilno gibanje, zbiral orožje, m unicijo in drug m aterial, potreben za borbe, ki so čakale naše narode. Od decem bra 1941 je bil v ilegali. V partizane je odšel 6. ja n u a rja 1942. N ajprej je postal borec šam oterske čete. K asneje se je s četo prik ljučil bata ljonu L juba Š ercerja n a K oželj- ku nad Borovnico. S varun — kakršno je bilo njegovo partizansko ime — je kasneje odšel z delom bata ljona v okolico K očevja v ribniško taborišče. Ju n ija 1942 je odšel v Dolomite, k je r se je prik ljučil če trtem u b a ta ­ ljonu no tranjskega odreda. Tu je postal m itraljezec, k a r je b ila čast, potem pa desetar, kom andir voda, čete in kom andant bataljona. Sodeloval je v vseh bojih četrtega no tranjskega odreda, kasneje pa tud i prvega dolom itskega odreda. B ojeval se je v Zalogu, p ri Do­ bravi, Babni gori. K ljuču, L igojni itd. V vseh b itk ah in v vsakem položaju je bil h raber, iznajdljiv in predan borec. N eustrašno se je p reb ija l iz najtežjih položajev in razn ih obročev, kam or je padala njegova enota. Po ustanovitv i ljub ljanske brigade, 10. sep tem bra 1943, je H ribern ik postal n jen kom andant. Tu ni obstal. Malo kasneje ga srečamo kot kom andanta drugega dolom itskega odreda, potem postane načelnik, nato pa tud i poveljnik sedme slovenske brigade F rance P re ­ šeren. To dolžnost je op rav ljal do septem bra 1944. leta, ko je postal nam estnik poveljn ika 31. divizije NOVJ. Kot perspektivni vodja je oktobra 1944 odšel v SZ, k je r je končal višjo vojno akadem ijo Vorošilov. Po končanem šolanju se je v rn il v domovino. Po vojni je op rav ljal mnoge vojaške dolžnosti v JLA. V čin generalnega polkovnika je napredoval 1974. leta. Za narodnega heroja je bil proglašen 21. 7. 1953. leta. Janko Sekirnik-Simon S ekirnik se je rodil 18. m aja 1921. le ta v vasi K am enica p ri Rogaški Slatini. Delal je kot dim nikar. Takoj po zaposlitvi se je vključil v delo naprednega delavskega gibanja. Že zelo m lad je propagiral n ap red ­ ne ideje in se m arksistično izobraževal. Ko je fašistična N em čija napadla Jugoslavijo, se je po nalogu K P jav il m ed prostovoljce. Po kap itu laciji Jugoslavije se je vrn il domov, deloval kot ilegalec in sodeloval v več drznih akcijah ljub ljansk ih d iverzan­ tov na italijanske okupatorje v prvih dneh okupacije. V partizan ih je bil od ju lija 1941. N ajprej k u rir za zvezo m ed glavnim štabom NOV in PO Slovenije in partizansk ih enot. Na tej dolžnosti je pokazal veliko iznajdljivosti in predvsem hrabrosti. Zato je avgusta 1941. le ta postal član KPS. T ak ra t so ga d vak ra t ujeli, vendar se m u je posrečilo uiti. Od decem bra 1941. leta je bil S ekirn ik kom andir voda, m alo pozneje pa tudi kom andir čete v šta jerskem bataljonu . Sodeloval je v težkih bojih m aja 1942. leta, ko se je poskušal, čeprav ranjen , p reb iti čez reko Savo. Od ju n ija 1942 je bil poveljnik bataljona. S svojim bataljonom se je zelo uspešno bojeval na Dolenjskem, N otran jskem in po Štajerski. K asneje je postal operativni oficir p rve operativne cone, od polovice 1943. le ta pa tu d i poveljnik slavne š tirina jste divizije NOVJ. V vseh bo jih je bil drzen, uspešen p ri izvajanju vojaških operacij, poseb­ no zased in nenadnih napadov na sovražnika kakor tudi p ri tem, kako je znal rešiti svojo enoto iz nev a r­ nih položajev. Med NOB je bil tr ik ra t ran jen . Konec le ta 1944 je kot starešina NOV in P O J od­ šel n a šolanje v SZ. Tam je končal vojno akadem ijo Vorošilov in se potem vrn il domov. Po vojni je oprav­ lja l odgovorne naloge v JLA od poveljn ika divizije do nam estnika generalnega štaba JLA. Od decem bra 1974 im a čin generalnega polkovnika JLA. S ekirn ik je no­ silec partizanske spomenice 1941 in več dom ačih in tu jih odlikovanj. Za narodnega hero ja je bil progla­ šen 20. decem bra 1951. Vinko Savnik Rodil se je v T rašm ah p ri K ran ju . Po poklicu je bil gradbeni pleskar. Po okupaciji je bil pregnan v Srbijo. P ostal je član K P J 1941. leta. Ko se je pričela vsta ja jugoslovanskih narodov, se je m ed prv im i vključil m ed partizane. Novem bra 1941 je postal n a jp re j borec v slovenski četi. K ot p a r­ tizan je sodeloval v bojih za obram bo Užica (1941. leta sedež naj višjega partijskega in vojaškega poveljstva države in upora) p red četniki. Po prv i sovražni ofenzivi in padcu Užiške republi­ ke se je z drugim i partizan i um aknil v Bosno. Po p ri­ hodu v Bosno je b il v več partizansk ih enotah. 1942. leta je bil poslan v Slovenijo. Po prihodu v Slovenijo je bil najp re j vodnik pratežne čete glavnega štaba NOV in PO Slovenije, od 1943. le ta pa je n a G orenjskem ponovno spreje l dolžnost v p ratežnem vodu vojaškega poveljstva G orenjske. V vseh bo jih je b il h raber, iznajd ljiv in priseben. Ko je sep tem bra 1943. kap itu lira la Ita lija , je postal poveljnik ba ta ljona v znani b rigad i Janko P rem rl- Vojko. Posebno h rab rost je pokazal m ed nem ško ofen­ zivo novem bra 1943. leta. Tedaj se je njegovem u b a ­ ta ljonu posrečilo zadržati celo m otorizirano sovražni­ kovo enoto, k i se je pom ikala iz Id rije k O talažu. Ko je s skupino borcev ju riša l na tanke, je padel. Bilo je to novem bra 1943. leta. Za narodnega hero ja je bil proglašen 20. decem bra 1951. leta. Jože Mirtič M irtič je bil po poklicu zidar. Rojen je bil 24. oktobra 1912. le ta v L jubljani. C lan K P je postal pred drugo svetovno vojno. V NOB je sodeloval od 1941. leta. U bit je bil tik p red koncem vojne. Takoj po okupaciji je ko t sta re jši član partije aktivno p rip rav lja l oborožen upor v svojem kraju. V partizanske v rste stopi ap rila 1942, ko je takoj po prihodu postal kom andir m inerskega voda v no tran j­ skem odredu. B il je znan kot odličen m iner. Posrečilo se m u je un ičiti več m ostov in dosegel je vidne uspe­ he p ri ru šen ju proge Kočevje—Grosuplje. Potem je postal poveljn ik drugega ba ta ljona krim skega odreda. Ko je b ila ustanovljena b rigada L juba Šercerja, je s svojim bataljonom priše l v n jeno sestavo. Posrečilo se m u je razb iti obroč ita lijan sk ih in belogardističnih vojakov, ki so 1942. le ta napadli Šercerjevo brigado. Na Pokojišču je s svojim bataljonom uničil ali zaple­ nil sovražniku dosti orožja in m unicije. Ju li ja 1943. le ta je sodeloval v p rv i črti borbe pri G rosupljem , k je r sta sodelovali dve brigadi — Šercer- jeva in C ankarjeva. P ri tem n i dovolil prodora mnogo m očnejšem u sovražniku, ki ga je podpirala avijacija in artile rija . U m aknil se je šele, potem ko je njegove­ m u b a ta ljonu grozila nevarnost, da bi bil obkrožen, in ko je dobil povelje naj se um akne. Jože M irtič je b il zelo sposoben poveljnik. Zato je tudi h itro postal načelnik štaba divizije. Ob prebo ju belogardistov novem bra 1944 je bil ran jen in u je t. M učili so ga do nezavesti, m u vrezali v obraz peterokrako zvezdo. 10. novem bra 1944. je um rl. Za narodnega hero ja so ga proglasili 27. novem bra 1953. leta. Lado Mavsar-Ronko Lado M avsar se je rodil 23. ju n ija 1923. leta pri Gorici. Bil je zidarski pomočnik. Za NOB je aktivno deloval od avgusta 1941. leta. N ajp re j je kot ilegalec prenašal ilegalno literatu ro , zbiral orožje, m unicijo in drugo po trebno oprem o za boj, ki se je bližal. Sodeloval pa je tud i p ri različnih sabotažah in drugih vojaških akcijah pro ti okupatorju in dom ačim izdajalcem . Od m aja 1941. le ta je bil v partizan ih . K m alu je postal kom andir ribniške čete, v k a te ri se je proslavil z izrednim junaštvom . V te j četi je b il tudi 1942. leta, kasneje pa je odšel v enega izmed bataljonov Šercer- jeve b rigade in postal kom andant bataljona. Clan KPS je bil od 1941. leta. F eb ru a rja 1944 se m u je z enoto posrečilo odbiti šest zaporednih ju rišev nem ških enot, ki so napadale Grasno goro n a Pohorju. V sedmem ju rišu pa je ju n a ­ ško padel. To je bilo 20. feb ru arja 1944. leta, tik pred svobodo. Im el je kom aj dvajset let. Za narodnega h e­ ro ja je b il proglašen 27. novem bra 1953. leta. Evgen Matejka-Pemc M atejka se je rodil 6. novem bra 1909 v Kočevju. Po poklicu je bil elektrotehnik. V NOB je sodeloval od 1941. le ta. Clan K PS je b il od 1942. leta. Bil je iz­ redno h rab e r borec, odličen m iner, diverzant in po­ veljn ik partizansk ih enot. Sodeloval je v m nogih b itkah in padel tik pred koncem vojne. Bil je povsod. N apadal je Nemce na cestah, v ta ­ boriščih, rudn ik ih itd. Tako je nekoč napadel nem ške policiste, ki so se z avtobusi pom ikali po Poljanski dolini. Ju n ija 1942. le ta je p ričakal s svojo enoto na cesti Škofja Loka—P oljane sovražnikovo kolono in jo uničil. Sodeloval je tud i p ri un ičevanju železniških postaj in prog, p ri rušen ju tovarn , ki so delale za sovražnika, p ri ru šen ju mostov, s čim er je upočasnih gibanje so­ vražn ika po Sloveniji. Po tako pridobljenih izkušnjah si je pridobil tudi izkušnje političnega delavca n a te renu Prim orske. V začetku 1943. le ta je postal politični kom isar gorenj­ skega odreda. Potem je prešel v Prešernovo brigado. T ak ra t je bil ran jen , po ozdravljenju pa je bil po­ stav ljen za obveščevalnega oficirja 31. divizije NOVJ. V začetku 1944. le ta je vodil d iverzantske akcije v Istri. T ak ra t je izvedel tu d i izredno uspelo akcijo v rud n ik u Idrija . V začetku tega le ta je postal tud i šef obveščevalnega odseka devetega korpusa NOVJ, konec le ta pa kom andant 31. divizije. In kakor se velikokrat zgodi, ga je m ajhna n ep ri­ sebnost sta la življenje. Ko je v m raku šel n a eno iz­ m ed nalog, je zašel v sovražnikovo zasedo in padel na K oprivi v Brdih. Za narodnega hero ja je bil proglašen 20. decem bra 1951. leta. Ivan Maček-Matija Rodil se je 28. m a ja 1908. leta v vasi Spodnja Zadobrova p ri L jubljani. Po poklicu je bil tesar. Clan K P je postal 1930. leta, 1931. le ta pa je vodil partijsk i kom ite v Polju. Malo kasneje je postal član okrožnega kom iteja za L jubljano in član pokrajinskega kom iteja K P J za Slovenijo. Od 1934. je bil sek re tar P K K P J za Slovenijo. K ot perspektivn i vodja p a rtije je 1935. le ta odšel n a šolanje v SZ, k je r je 1937. končal Leni­ novo šolo. Osnovni kongres K P Slovenije je b il 1937. le ta in M aček je bil izbran za člana CK K P Slovenije. 1938. le ta je bil a re tiran in obsojen n a 4 leta zapora. K azen je p resta ja l v Srem ski M itroviči. V tej kaznil­ nici je postal član kaznilniškega kom iteja K PJ. Iz kaznilnice je le ta 1941 pobegnil skozi izkopani predor skupaj z 32 tovariši — kom unisti. Do m arca 1942 je oprav ljal dolžnost sek re ta rja partijske celice vrhov­ nega štaba NOV in POJ. M arca 1942. le ta je skupaj z Edvardom K ardeljem odšel v Slovenijo. V Sloveniji je bil im enovan za političnega kom isarja glavnega š ta ­ ba, od oktobra istega le ta p a je bil kom andant glavne­ ga štaba NOV in P O J Slovenije. Od ju lija 1943. leta se je posvečal političnem u delu in opravljal številne naloge in funkcije. Od feb ru a rja 1944. je bil poverjenik za no tran je zadeve v Sloveniji. Po vojni je bil m in ister za no tran je zadeve Slove­ nije, predsednik vlade, p redsednik gospodarskega sve­ ta Slovenije, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije, član zveznega izvršnega sve ta in član CK K P J. Za narodnega hero ja je bil proglašen 15. ju lija 1952. leta. Mihajlo Georgievski 1941— 1981 • 40 let OF ® 1941— 1981 ® 40 let OF » 1941— 1981 ® 40 let OF O 1941— 1981 MNENJE IN KRITIKA Pred časom nam je F ra n c M alein er, dipl. ing., zaposlen p ri p ro jek­ tantskem p od jetju H . H o h lw egler v Z R N poslal pripom be k član ku dr. M . R ism a la : »P resoja posam eznih metod za sanacijo B le jsk e g a jezera«, k i je b il o b ja v lje n v G radbenem vestn iku št. 2-3/1980. T e pripom be so vsebovale predvsem u g ib an ja in m n enja o m orebitnem negativnem v p liv u natege p r i sa n a c iji B le jsk e g a jezera, k i je b ila takrat že v grad n ji. S e d a j im am o že prve izk u šn je o d elovan ju natege in o v p liv ih tega d elo van ja n a kvaliteto vode Sa ve in n a okolje B led a. Zato ob javljam o v n a d a ljn je m čla n k u prof. dr. M it je R ism a la »P resoja n egativn ih v p liv o v iztoka iz natege B le jsk e g a jezera,« k i vseb uje predhodne raziskave in ocena, k a ko r tudi dejanske podatke o d elo van ju natege in njenega v p li­ va na kvaliteto vode in n a okolje v času obratovanja. U redništvo Presoja negativnih vplivov iztoka iz natege Blejskega jezera na okolje M ITJA RISM AL 1. Uvod Negativne posledice odvoda hipolimnijske vo­ de iz Blejskega jezera lahko pričakujemo v nasled­ njih smereh: — Pojav sm radu ob iztoku natege zaradi spro­ ščanja nabranih plinov v vodi na dnu jezera. — Toksični vpliv v globinski vodi jezera aku­ m uliranih snovi na živelj v Savi Bohinjki. — Zm anjšana uporabnost dolvodnih voda Sa­ ve v druge namene. P red pričetkom izvajanja preizkusa sanacije jezera z odvodom vode iz dna jezera s pomočjo na­ tege, je potrebno presoditi in kolikor mogoče ko­ ličinsko opredeliti negativne vplive odvoda glo­ binskih voda jezera na okolje, da bomo pravo­ časno predvideli potrebne varnostne ukrepe. To je tudi namen tega poročila, v katerem bomo sku­ šali kolikor mogoče konkretno odgovoriti na prej zastavljena vprašanja. 2. Problem smradu zaradi sproščanja plinov ob iztoku natege Poleg H2S in NH3, ki se kopičita v anoksičnih pogojih v vodi na dnu jezera, je še niz vmesnih produktov anaerobne biokemične presnove organ­ skih snovi, odsedlih na dnu jezera, ki pogosto ši­ rijo še intenzivnejši sm rad od am onijaka in žveplo- vodika. To so predvsem nizke maščobne kisline, amini, alkoholi, aldehidi, carbonili, m erkaptani itd. A vtor: prof dr. M itja Rismal, dipl. inž. FAGG, TOZD G radbeništvo in geodezija, L jubljana, H a jd ri­ hova 28 V danih razm erah lahko sm rad ob izlivu vo­ de iz natege prizadene naselje Mlino. Da bi to pre­ prečili, bo potrebno izpeljati iztekajočo vodo iz na­ tege v obstoječo kanalsko cev, ki odvaja padavin­ ske in odpadne vode Bleda v dolino Save Bohinj­ ke oziroma v jezernico predno se ta izlije v Savo Bohinjko. V bližini iztoka kanalske cevi v Jezer­ nico ni naselij, ki bi jih nastajajoči sm rad priza­ del. Z regulacijo iztoka vode iz natege pa bo mo­ goče tudi nadzorovati intenziteto smradu, da ne bi preko m ere prizadet bi bil turistični interes območ­ ja. Obstoječi kanal, v katerega bo izpeljana voda iz natege, je potrebno sanirati. Kanal je na več me­ stih poškodovan, da iz njega izteka voda, iz teh odprtin pa se bo širil smrad, ki utegne prizadeti naselje Mlino. Zato je zamašitev navedenih odpr­ tin v odvodnem kanalu in njegova sanacija nujno potrebna. 3. Presoja toksičnega vpliva snovi v globinski vodi jezera na živelj v Savi Bohinjki 3.1. Vpliv H2S Od 21 m eritev kakovosti vode Blejskega je­ zera, ki jih je opravil Km etijski inštitu t Boris Kid­ rič v L jubljani v letih 1977 in 1978 (Vertikalne sezonske migracije zooplanktonov: Rotatoria I. del) je razvidno, da je voda na dnu jezera vsebovala HoS le v 12 prim erih, ko so bile razm ere na dnu jezera docela anoksične. Največja opazovana kon­ centracija H?S je znašala 4 mg/1 pri PH vode 7. Iz lite ra tu re je poznano, da je toksična kon­ centracija ELS, za potočne postrvi teže med 3—27 g ca. 0,6 mg/1 H S, za krape pa celo 6,3 mg/1. (Glej Hans Liebmann, Handbuch der Frischwasser und Abwasserbiologie II 1958, s tran 728). Toksičnost S -2 pa je mnogo nižja in se giblje v m ejah 40 u r p ri PH = 7,4 in pri 2,0 mg/1 S -2 (glej isti v ir na stran i 727), zaradi česar je v nadaljevanju ne bo­ mo upoštevali. Koncentracija HL>S, HS- , S “ 2 v iztekajoči se vodi iz natege določimo za navedeno, naj višjo kon­ centracijo (opazovano) na dnu jezera 4,0 mg/1 žvep­ lo vodika, po naslednji presoji: (H2S) = (H_S) + (HS- ) + (S-2) (H2S) = — — = 1,176 X 10-4 = ST 34.000 X 8 = 0,8 mg/1 0 2, k a r je p ri popolni zasičenosti Save s kisikom možno to lerirati še posebej, če po­ mislimo na zanem arjeni učinek naravnega ozrače- n ja vodotoka, ki v kratkem času nadomesti nastali deficit kisika v reki. Iz prikazanega je mogoče zaključiti, da p ri­ sotnost H2S v m aksim alnih koncentracijah, kot so bile izmerjene v jezerski vodi, ne bo im ela nega­ tivnih posledic na kakovost Save Bohinjke, ki jih ne bi bilo mogoče tolerirati. V slučaju, če bodo koncentracije H2S v jezeru večje od opazovanih v letih 1977 in 1978, bo mogoče Savo Bohinjko za­ ščititi s pripiranjem cevovoda natege. (H2S) ST Kn1 + ---- -- + K iK2(H+)2 (H+) ___ 1,176 X 10-4 1 + + 10-7 • 10-13 - 10-14 10-7 = 0,588 (HS- ) (S-2) 1,176 X 10-4 ! 0-7_ 10-13 + 1 = 0,588 X 10- 10-7 10-7 1,176 X 10-4 J 10-14 + 10-7 0,588 X 10-10 10 ' 10 ' Iz gornjega preračuna lahko ocenimo, da se pri PH = 7 vode, ca. 50 °/o H2S nahajalo v disso- ciiranem stanju: (HS- ) = 2 mg/1 (H2S) = 2 mg/1 skupaj = 4 mg/1 Če ocenimo nizko vodo Save Bohinjke na ca. 4 m3/sek., bo znašala koncentracija H2S v Savi Bo­ hinjki, p ri iztoku vode iz natege 0,4 m3/sek.: 2 mg/1 H2S X 0,4/4 = 0,2 mg/1 H_S, kar je manj od dopustne koncentracije 0,6 mg/1. Mimo navedenega, je treba upoštevati, da bo koncentracija H2S v Savi Bohinjki verjetno še m anjša od izračunane, ker obstoja v kanalski cevi, ki bo zaradi ugodnega padca precej ozračena, mož­ nost oksidacije H2S. Ta možnost pa obstaja tudi v Savi Bohinjki. Zato pa se bo porabil del raztop­ ljenega kisika v vodi, ki je potreben za oksidacijo H2S. Zato preverim o še maksim alni možni padec koncentracije kisika v vodi Save Bohinjke, če se hipom a oksidira ves H2S in če ne upoštevamo pro­ cesa naravnega ozračenja vode v reki. Za oksidacijo 1 mg H2S se porabi 2,0 mg 0 2. Za oksidacijo 4 mg/1 H2S se porabi 8,0 mg/1 0 2. Padec koncentracije kisika v Savi Bohinjki lahko znaša torej, ob najneugodnejših predpostavkah: 0,4/4 X 3.2. Vpliv NH3 Amoniak se v vodi počasneje oksidira od H 2S, zato bomo proučili le toksične vplive amoniaka na ribe v Savi Bohinjki. M aksimalna opazovana koncentracija NH3 v vodi jezera v letih 1977 in 1978, je znašala po po­ datkih že omenjene publikacije Institu ta Boris Kidrič 7,5 mg/1. Toksičnost NH3 za 30 dni stare mladice postrvi znaša 0,2 mg/1, za potočne postrvi pa 0,8 mg/1 NH3. (Glej Hans Liebmann, Handbuch der Frischwasser und Abwasserbiologie II, 1958, stran 723). K oncentracija nedisociiranega amoniaka zna­ ša p ri PH = 7 vode in koncentraciji NH3 je 7,5 mg/1: 10PH «/o (NHs) = ------------- — X (NHs) = 10™ + Kw 107 = -------- X 10_ 5 = 0,55 0 / 0 ali 0,041 mg/1 NH 107 + —------------ 10-14 Iz rezultata izračuna vidimo, da je koncentra­ cija nedisociiranega NH3 že v jezerski vodi nižja od toksične koncentracije. Koncentracija NH3 v Savi Bohinjki bo še 10-krat nižja od izračunane to je ca. 0,0041 mg/1. V slučaju, da bodo koncentracije amoniaka ali drugih škodljivih snovi o katerih nimamo dovolj podatkov in so težje dobavljivi, večja je mogoče z regulacijo iztoka vode iz natege preprečiti škod­ ljive posledice. Zato bo potrebno v času pogona natege zagotoviti strokovno vodenje preizkusa in kontrolo vode v jezeru in v Savi. 4. Ocena zmanjšane uporabnosti vode Save zaradi delovanja natege Iz prejšnjih poglavij tega poročila je mogoče zaključiti, da se uporabnost vode Save zaradi iz­ puščanja globinske vode iz jezera ne bo toliko zm anjšala, da bi bile prizadete oziroma zm anjša­ ne možnosti njene uporabe, vključujoč tudi inte­ rese preskrbe s pitno vodo nizvodno ležečih obmo­ čij. Poleg opisanih snovi, ki se bodo izplakovale iz dna jezera, je mogoče v prvih dneh delovanja natege pričakovati tudi povečano količino suspen­ zij v iztoku iz jezera. Vendar lahko, zaradi omeje­ nega izplakovalnega učinka natege, pričakujem o nagel upad izplakovanja suspendiranih snovi in predvsem usedlin iz dna jezera, o čemer lahko s potrebno zanesljivostjo sklepamo iz izkušenj praz­ n jen ja sedimentov iz akumulacij hidrocentral. P ri presoji ogroženosti Save zaradi izplakova­ n ja Blejskega jezera ne kaže prezreti možnosti in­ tenzivnejšega izpiranja jezera v času visokih voda Save in Radovne, ko bodo negativni učinki izpla­ kovanja jezera na kakovostni režim Save še nižji od zgoraj opisanih. 5. Zaključek Na osnovi v tem poročilu izdelane presoje, je mogoče zaključiti, da je mogoče ob potrebni stro­ kovnosti in organizaciji vodenja preizkusa odvoda hipolim nijske vode iz Blejskega jezera, zagotoviti potrebno varnost okolja, tako v pogledu onesnaže­ vanja zraka in vode. Skladno z zaključki »Presoje negativnih vpli­ vov iztoka iz natege Blejskega jezera na okolje«, ki je bila izvršena 28. 12. 1979, torej 6 mesecev pred pričetkom gradnje natege, so bile izvedene m eritve kakovosti vode Save Bohinjke pred in po pričetku delovanja natege v mesecu oktobru 1980. leta. P rav tako se je m erila tudi kakovost izteka­ joče vode iz natege. V nadaljevanju je navedenih nekaj značilnih analiz kakovosti Save Bohinjke ip. iztoka vode iz natege. Podani so rezultati analiz predvsem tistih sno­ vi, ki utegnejo najbolj prizadeti življenje v reki in ki kažejo na poslabšanje njene kakovosti. V danem prim eru gre predvsem za amoniak, n itrit, n itrat, žveplovodik, ortofosfat in za koncen­ tracijo kisika v vodi. P ri tem je potrebno poudariti, da je za ribe v vodi škodljiv amoniak v nedisociirani obliki NH3. Nadalje je pomembno vedeti, da so bili vzorci Save Bohinjke vzeti le ca. 150 m nižje od iztoka vode iz natege v Savo, ko se iztok le delno p re­ meša s celotnim tokom Save Bohinjke. P rav tako je za presojo presentiranih podat­ kov pomembno, da se na mestu iztoka vode iz na­ tege, izliva v Savo tudi celotna odplaka kanaliza­ cije centra Bleda, skupaj s površinskim odtokom vode iz Blejskega jezera — Jezernico. Analize iztekajoče vode iz natege: D atum odvzema vzorca vode P re tok vode NH,i+ N 0 2- NO3- h 2s PO 4 O2 mVsek mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 10. 10. 1980 ~ 0,150 14,30 0,05 > 0,1 — 0,46 0 20. 10. 1980 sv? 0,150 13,80 0,05 > 0,1 — 0,60 0 22. 10. 1980 sa 0,150 12,70 0,11 > 0,1 3,4 1,00 0 Analize Save Bohinjke na vodomerni postaji Soteska nad iztokom Jezernice, pred delovanjem natege: D atum odvzema vzorca vode P re tok vode n h 4+ n o 2- :NO.,“ H2S P 04 0 2 m 3/sek mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 3. 10. 1980 4,03 > 0,01 > 0,01 1,5 0 > 0,01 11,00 14. 10. 1980 56,00 > 0,01 > 0,01 1,7 0 > 0,01 11,9 Analize Save Bohinjke 150 m pod izlivom Je­ zernice pred in po pričetku delovanja natege: D atum odvzema vzorca vode P retok vode n h 4+ n o 2- N O ,- H 2S PO 4 O2 mVsek mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 25. 6. 1980 17,50 0,12 0,02 — 0 0,07 10,9 3. 10. 1980 4,03 0,42 0,03 1,80 0 0,16 10,9 pred vključitv ijo natege 8. 10. 1980 150,00 0,81 0,02 2,00 0 0,22 10,8 14. 10. 1980 56,00 0,31 0,01 1,60 0 0,09 11,5 22. 10. 1980 27,70 0,28 0,02 1,60 0 0,08 11,7 po vk ljuč itv i natege Če upoštevamo, da znaša koncentracija N H 3 , ki je škodljiv za rib ji zarod le ac. 0,50 fl/o z anali­ zami ugotovljenega NH4+, potem vidimo, da so vrednosti N H 3 v Savi tud i po vključitvi natege da­ leč pod m ejnim i vrednostmi. P rim erjava analiz Save Bohinjke pred in po vključitvi natega pa tudi kaže, da poslabšanje ka­ kovosti Save zaradi delovanja natege zaenkrat še ni mogoče dokazati. P ri vseh izvedenih m eritvah Save Bohinjke H2S ni zaznaven, kar po trju je že v prvotni presoji izraženo domnevo. Vsekakor so to le rezultati prvih meritev, ko so bili pretoki Save Bohinjke znatno večji od suš­ nih pretokov, ko ima Sava Bohinjka le okrog 4,00 m 3/sek. Iz obtoječih analiz je mogoče sicer sklepati, da kakovost Save ne bo preko m ere p ri­ zadeta tudi v sušnem obdobju. Vendar so od prog­ noz vedno zaneslivejši konkretni podatki, na ka­ tere vfelja počakati do konca tekočega leta. Rezul­ ta ti teh meritev, ki so v teku, pa bodo javnosti vedno na razpolago. GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) Št. 2—3, str. 51—54 dr. M itja R ism al REZIM E Ob predvideni sanaciji B lejskega jezera tudi s po­ močjo natege za odvod hipolim nijske vode iz dna je ­ zera je bilo potrebno p reveriti negativni vpliv globin­ skega iztoka na kakovost Save Bohinjke. Iz izm erjenih podatkov o koncentraciji NH4+ in H 2S n a dnu jezera, ki u tegneta najbolj škoditi Savi Bohinjki, je bila p reračunana m ožna koncentracija n a ­ vedenih snovi v Savi B ohinjki. Izvršeni p reračuni so pokazali, da v reki ob vestnem nadzoru nad delovanje natege ni pričakovati zaznavnih negativnih posledic za kakovost reke in za njeno uporabnost. GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) No. 2—3, pp. 51—54 dr. M itja Rism al ABSTRACT In connection w ith th e p lanned restoration of the lake of Bled, by m eans of syphon designed to evacuate the hypolim netic w ater from the bottom of the lake, i t w as necessary to asses the possible negative con­ sequences of the discharge on the gulity of recipient r 'v e r of Sava Bohinjka. F rom the known d a ta of NH4+ an H 2S of the bottom w ater of the lake, which could m ostly in te rfie r w ith the quality of the river Sava Bohinjka, the com putation w as m ade of the p re ­ sum able concentration of NH 4+ and H 2S in the w ate r of Sava Bohinjka. The resu lts obtained showed, th a t th e re is no reasonable fea r for not'cable spoih'ng and usage copability of the r iv e r in question, if the m ani­ pu la tion w ith syphon w ill be adequate. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP SLOVENI JACESTE — TEHNIKA, LJUBLJANA Pogovori o delu v letu 1980 in obeti za leto 1981 V TOZD Nizke g radn je je lani teklo delo brez za­ stojev, saj so imeli lepa zem eljska dela v L jub ljan i n a zahodni obvoznici, kam niški obvoznici in severni vpadnici. Precej m anj je bilo dela na asfaltu. Tudi lani so izpolnili pogodbene roke p ri vseh večjih objektih. Za letos je sk lenjenih za približno 60 %> pogodb. V ju n iju m ora b iti končana severna vpadnica, v sep­ tem bru pa zahodna obvoznica in deviacija ceste pred portalom predora K aravanke. Ce bi izvajali rekon­ strukcijo odseka Tržaške ceste in uspeli p ri licitaciji za gorenjsko cesto, bi bile zm ogljivosti zadovoljivo zasedene ob še nekaj m an jš;h delih. Del zm ogljivosti nam eravajo zaposliti v inozemstvu. V TOZD Nizke gradnje, M aribor je bil glavni del zm ogljivosti angažiran p ri izgridnji h itre ceste skozi M aribor, k ra jevn ih cest n a področju Rač, Slovenske B istr’ce in Slovenskih K onjic te r p ri izgradnji kom u­ naln ih objektov in cest dela novega pokopališča M ari­ bor. N ajvečji objekt, h itra cesta M aribor (II. etapa) v dolžini 2 km, je razdeljena n a tr i pogodbene faze, od k a te r h bo tre tja zgrajena šele v le tu 1981. Na tako k ra tk ih odsekih štiripasovnice (ca. 700 m) ni izvedlji­ va ekonom ična organizacija g radnje in izkoriščenost strojev. V lanski drugi polovici le ta so pričeli grad iti del ceste ozirom a podporne zidove m ed Zagorjem in T r­ bovljam i. Dela pri izgradnji zasavske m agistrale so izredno težka in odv’sna od vodostaja Save. TOZD Inženiring je p rep ro jek tira l sistem klasičnih zidov v zidove iz m ontažnih betonskih kinet, k i so v končni fazi zalite z betonsko maso. Na Dolenjskem je bil največji objekt rekonstrukcija regionalne ceste Mokronog—Sevnica na odseku Trži­ šče—Jelovec. Ob prehodu v 1981. leto so imeli že zagotovljeno angažiran je 52 «/o zm ogljivosti od predvidnega letnega načrta. V TOZD G radnje so lan i zgradili 17 objektov na razn ih lokacijah, veleblagovnica Brežice, stanovanjska soseska v Cetinju v okviru GIPOSS, cem entarna v P ulju , V m a r ja v Poreču, poslovni objekt v Umagu, slovenski plinovod, 191 stanovanj v Trnovem , 148 stanovanj v stolpnici soseske BS-3, objekt Isk ra A vto­ m atizacija in M ostovna v Šiški in druge. Poleg tega končujejo dela na industrijskem ob­ je k tu Rade K ončar v Zagrebu, na ob jektu L judska pravica, poslovno industrijskem objektu P linarna, v Trnovem na nizu »F« 114 stanovanj. Z deli n ad a lju je ­ jo na domu Ivana C ankarja , domu tiska, s tanovan j­ skih soseskah v Trnovem in v BS-3. P ričeli so z gradnjo soseske ŠS-8/2 v Šiški, objekt K em ofarm acije in druge. V inozem stvu so nadaljevali z deli v NDR, ZRN in Iraku , k je r je angažirano približno 1/3 njihovih zm ogljivosti. V le tu 1981 naj bi bile zm ogljivosti v stanovanjski g radn ji angažirane približno 40 °/o. Začeli bodo z gradnjo ho te la Tem pel v Rogaški S latini s 330 ležišči in n a ­ daljevali z gradnjo obstoječih objektov dom a in v tu jin i. V TOZD G radnje P ira n nadalju jejo z deli na se­ m edelski vpadnici in s p rip rav lja ln im i deli na objektu P rik ljuček R uda v Izoli. Za Luko K oper so op ra­ vili nasu tje kakih 4,5 ha novih površin. R ekonstru irali so cesto v S trun janu do ho te la borcev, v P iran u u red i­ li nekaj občm skih cest in dokončali 2 stanovanjska stolpiča, dva pa bodo dokončali letos. V občini Buje so uredili 24 km cest, Ulico 27. ju lija v Umagu, kom u­ nalne objekte v Rudinah, dela v Zam bratiji, Baša- n iji itd. Vir: SCT — Glas kolektiva, št. 12/80. SOZD ZOP GIPOSS, LJUBLJANA š e vedno ovire pri izgradnji soseske ŠS-8/2 v Ljubljani V tej soseski je v blokih B-8, 9, 10 in 11 te r S-2 predvidenih skupaj 638 stanovanj. Na tem gradbišču v ljubljanski občini Šiška je Giposs inženiring investi­ tor, dela pa izvajajo: Ingrad, Obnova, P ion ir in SCT. Izgradnjo soseske sprem ljajo vseskozi zapletene ovire (glej GV, št. 9/80), katerim še vedno ni v !deti konca. Do sedaj sta objekta B-8 in B-9 zgrajena do strehe, B-10 in B - l l pa im ata kletno etažo. P ro jek tan ­ ti p rip rav lja jo pro jek te za stolpnico S-2, k i se bo za­ čela graditi v ap rilu 1981. Giposs je p red več kot letom dni predložil doku­ m entacijo za določitev izhodiščne cene. P o trjeno ceno za B-8 in B-9 je dobil šele 13. 11. 1980. Dogovorjeno je bilo, da bo v nekaj dneh po trjena cena tu d i za B-10 in B - ll . Cene še danes ni! K er cene n i bilo, so začeli p rodajati stanovanja s predpogodbam i, k a r je povzro­ čilo dvojno delo in kasnitev dotoka kupnin. B anka pa brez po trjene izhodiščne cene ne da kreditov. P ri vseh težavah pa še Sam oupravna stanovanjska skupnost Šiška zahteva istočasno gradnjo vseh 4 objektov in s tem za vse enako izhodiščno ceno. K ljub dokazilom izvajalcev o nevzdržnosti takšne zahteve, p ri n je j tud i vztraja. P o trjen a izhod;ščna cena za B-8 in B-9 je prva, ki je presegla mejo 20.000 din/m 8. Kdo je za to k r5v? G radbeni delež izvajalcev v tej ceni je samo 38,5 °/o! Poglejm o še razčlenjene %> udeležbe v ceni: G radbeno-obrtn iška in in sta lac ij­ ska dela Stroški u re ja n ja zem ljišča in p r i­ spevki Stroški f inanciran ja Hišni p rik ljučki, u reditev okolice razdel. postaj (0,70), p ro jek tiran je (0,94), službeno stanovanje — h iš­ n ik (1,04), realizacija investicij (1,14), stroški strokovnih služb SSS (0,32), p rodaja (0,30) Skupaj V prim erjav i s ceno v ŠS-7/1 so se gradbeni stro ­ ški k ljub sanaciji tem eljm h ta l in dodatnim zahtevam (števci, vodom eri itd.) zm anjšali za 7 %>. Dogovorjeno je bilo, da naj sosesko izvaja en iz­ vajalec. S tem bi bilo omogočeno istočasno dokonča­ n je del kom unalnega oprem ljan ja zem ljišča z zunanjo ureditvijo in dograditvijo blokov. Zal se slabosti iz ŠS-7/1 ponavljajo, k ljub dogovorom na najv išjem n i­ voju. K ljub opozorilom na koordinacijskem odboru, da se z drugo polovico gradnje te soseske kasni, odgo­ vorni problem atike ne rešujejo pravočasno. Za objekt B-15 in B-16 bi m oral p ro jek tan t do­ b iti podatke za p ro jek tiran je do 30. 9. 1980. Do danes še nim a n iti p ro jek tne naloge, lokacijske odločbe, geo­ m ehanskih raziskav in pro tih rupne študije. P r'če tek gradnje obeh blokov se načrtu je za 1. 4. 1981. 63,72 %> 26,18 °/o 5,66 °/o 4,44 0/o 100,00 °/o Podani opis posam eznih dogodkov v celotni pro­ blem atiki dokaj zgovorno p rikazu je težavno pot iz­ g radn je soseske ŠS-8/2. Številni od problem ov so si­ stem ski in na njihovo reševanje izvajalci nim ajo Ne­ posrednega vpliva. G iposs v isoko uvrščen N avezujoč se na sestavek v tem GV, ki obravnava uvrstitev G IP G radis na lestvici, objavljeni v reviji Ekonom ska politika, poglejmo še, k je je mesto Gipossa. V saka organizacija združenega dela je razvrščena na podlagi dveh m eril: skupnega prihodka (SP) in družbenega p rcz v o d a (DP) v le tu 1979. V skupini 140 največjih proizvodnih organizacij v državi je po obeh m erilih zasedel zagrebški SOZD INA z 83,37 m ilijard d inarjev SP, sledita pa m u SOZD N aftagas iz Novega Sada (2 po SP in 6. po DP) in R udarsko m etalurški kom binat Zenica (3. po SP in 4. po DP). Od slovenskih so se v te j skupini nabole uvrstili SOZD Isk ra (9. po SP in 7. po DP), G orenje (12 .po SP in 23. po DP) in Slovenske železarne (13. po SP in 11. po DP). Med 140 največjim i pro ;zvodn;m i organizacijam i je s področja gradbeništva najbo lje uvrščen SOZD Giposs (34. po SP in 30. po DP). 12 SOZD in 11 de­ lovnih organizacij s področja g radben ištva je med 140 največjim i organizacijam i v državi doseglo 121,9 m ili­ ja rd d inarjev SP, k a r je 40,5 %> vsega gradbeništva v državi ozirom a 6,4 °/o SP vse jugoslovanske proizvodnje. Sam Giposs je z 11,2 m ilija rd d in SP dosegel 3,7°/» SP vseh jugoslovanskih gradbem h orgam zacij oziroma 9,2 °/o SP posebej naštetih 23 organizacij. Giposs ima m ed gradbenim i organizacijam i tu d i največ zaposlenih, in sicer k a r 14.552 Vir: Gipossov vestnik, št. 5/80. ; OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA G radis tretji v Ju goslav iji in p rv i v S loven iji R evija Ekonom ska politika je ob jav ila podatke o največjih organizacijah združenega dela v Jugoslaviji. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo v le tu 1979 m ed 140 največjim i proizvodnim i OZD v Jugoslaviji 23 gradbenih, in sicer: 4. m esto po celotnem prihodku in 7. m esto po družbenem proizvodu n a eni stran i te r 16. m esto po štev ilu zaposlenih na d rugi stran i uvršča G radis v sam v rh po podruktivnosti. Ce ne bi upoštevali IM P zarad i njegove drugačne dejavnosti, im a G radis n a j­ višjo produktivnost v g radbeništvu Jugoslavije, k i je k a r za 41 %> višja od poprečja največjih OZD. Zanim iva je še ugotovitev, da je Gradis m ed 140 največjim i OZD s področja industrije, rudarstva , km e­ tijstva , gozdarstva in gradbeništva v Jugoslaviji t r e t­ ja največja DO — za zagrebško H idroelektro in beo­ grajsko IMT. Končno je G radis največja DO v Slove­ niji, pred IMV iz Novega mesta. Seveda je precej SOZD večjih od G radisa, vendar je res, da so neka te re SOZD takšen skupek delovm h organizacij, da so le stežka prim erljeve z G radisom kot DO. D ela v tu jin i Vse m anj dela v dom ovini s’Ti tudi G radis k ved­ no m očnejšem u prevzem anju del v tujini. Zato so n a ­ črtovali, da bo le ta 1985 ali še p rej vsak peti G rad i- sovec delal v tu jin i. V Zvezni republiki Nem čiji delajo že 14 le t s poprečno 180 delavci. Sedaj je tam 280 njihovih de­ lavcev, 5 do 12 arhitektov, inženirjev in r isa rjev pa je sodelovalo z birojem nem ške firm e. K er bo m anj investicij tudi v ZRN, bodo lahko sedaj dodatno t ja poslali le še okrog 50 delavcev. Kako bo z zaposlo­ van jem pozneje, trenu tno še ni znano. V Irak u je G radis od le ta 1978. Prevzeli so g rad ­ njo m ostu na reki Tigris v bližini m esta Am ara. Leta 1979 so imeli tam zaposlenih 54 njihovih delavcev in 110 domačinov. P red iransko-irašk im spopadom je bilo v A m ari 116 G radisovih delavcev iz SFRJ, ka tere je b ;lo treb a evaku irati v domovino. K er investito r za­ h teva, da se pogodbeno p revzeta dela nadalju jejo , je nu jno organizirati ustrezno skupino ljudi, ki bo od­ potovala v Amaro. Z deli na gradbišču Kol-3 so pričeli konec avgu­ sta 1980. Do konca leta n a j bi tu delalo 125 G rad!sovih delavcev, vendar je zarad i novo nastale situacije to 79 S FR J Im e in v rs ta OZD Celotniprihodek Število delavcev Družbeni proizvod na delavca 1 34 GIPOSS, L jub ljana SOZD 11.202 14.552 231 2 42 H idroelektra, Zagreb DO 8.667 11.735 210 3 43 IMOS, L jub ljana SOZD 8.558 12.695 237 4 52 Gradis, L jub ljana DO 7.275 7.433 273 5 54 »25. maj«, Split SOZD 7.072 11.289 208 6 56 Industrogradnja, Zagreb DO 6.763 9.056 200 7 67 IMP, L jub ljana SOZD 5.829 7.781 306 8 72 M onting, Zagreb SOZD 5.699 10.394 236 9 73 Komgrap, Beograd SOZD 5.665 9.313 178 10 88 A drijagradnja, R ijeka SOZD 4.794 7.509 187 11 98 »Ratko Mitrovič«, Beograd DO 4.515 7.175 207 12 101 Pelagonija, Skopje DO 4.409 11.119 125 13 107 Rad, Beograd DO 4.209 7.397 223 14 108 M edžim urje, Čakovec DO 4.190 6.054 169 15 113 Kozara, B anja Luka SOZD 4.101 13.173 127 16 115 R ijeka — gradnja, R ijeka SOZD 3.990 7.081 188 17 116 Tempo, Zagreb DO 3.957 7.368 183 18 123 Trudbenik, B eograd DO 3.832 6.867 221 19 124 H edrotehnika, B eograd SOZD 3.824 11.747 166 20 126 Lovčeninvest, T itograd SOZD 3.732 10.897 132 21 131 Novogradnja, Subotica DO 3.619 7.871 197 22 135 Vranica, Sarajevo DO 3.556 5.930 156 23 140 Beton, Skopje DO 3.420 8.166 137 Poprečje OZD 5.343 9.244 194 Indeks G radisa 136 80 141 število zmanjšano. P rip rav e za novo večje gradbišče v Irak u Kol 202-D so v teku in je p ričetek del p red ­ viden v 1981. letu. K akšen bo Gradis v le tu 1981? Brez revolucionarnih sprem em b — bo pa ven­ darle m arsikaj drugače. Se pred dobrim letom so m o­ ra li zaposlovati precej kooperantov-delavcev zunaj Gradisa. V letu 1981 pa ne bodo mogli zaposliti n iti vseh njihovih delavcev, vsaj v ožji domovini ne. Pač pa se v tujin i, predvsem v Zvezni republik i N em čiji in v Iraku , načrtu je d v ak ra t več delavcev. V le tu 1981 bodo v bistveno večj’ m eri in h itre je kot doslej uveljavljali dohodkovne odnose, pa naj gre za pridobivanje skupnega prihodka, združevanje sred ­ stev in dela, delitev dohodka in osebnega dohodka ali pa za odnose m ed posameznimi organizacijskim i eno­ tam i Gradisa. Na področju organizacije, k je r že daljši čas niso uspeli s kakšno korenitejšo izboljšavo, nam eravajo uveljaviti take spremembe, ki bodo omogočile večjo učinkovitost. V tem okviru bodo m orali izoblikovati tudi učinkovitejše skupne službe in uprave TOZD. O srednje vprašan je bodo torej kadri, tud i zaradi prehoda na usm erjeno izobraževanje in s tem v zvezi tudi zahteve po nenehnem strokovnem te r družbenem izpopolnjevanju vseh vodstvenih in strokovnih delav­ cev. Kako bodo ob pom anjkanju del zagotovili zadosten dohodek za osebne dohodke kot za akum ulacijo in druge potrebe, to bo najpom em bnejše vprašan je v letu 1981 na katero bodo m orali odgovoriti. Kako? P re j- kone z (malo) drugačnim delom kot doslej. V ir: G radisov vestnik, št. 270 in 271. Bogdan M elihar 8 _______ IZ INOZEMSTVA Razbremenjevanje deževnice pri mešanem sistemu kanalizacije v Zvezni republiki Nemčiji FRANC MALEINER Izgradnja vedno večjih zazidalnih površin po­ vzroča povečanje odtoka odpadnih vod kakor tudi deževnice. Posledica je vedno večje onesnaženje vodotokov. Z izgradnjo kanalizacijskih omrežij od­ vajam o deževnico te r odpadne vode hitro te r na higienski način iz zazidalnih področij, s čistilnimi napravam i pa skušamo največji del onesnažitev lo­ čiti od transportnega sredstva — vode in tako za­ ščititi vodotoke. P red leti smo bili mnenja, da je vodotok do­ volj zaščiten, če v omrežju zadržimo dvakratni oziroma pozneje petk ratn i sušni odtok. Že leta 1960— 1962 so pri m eritvah v Northamptonu, Blunk, Brentano in Hulm ann dokazali, da deževnica vsebuje med začetnim razbrem enjevanjem večjo koncentracijo onesnažitve kakor pri sušnem odto­ ku. Prof. K rauth je p ri m eritvah v S tu ttgartu — Büsnauu (1) ugotovil, da, če odvajamo prek čistilne naprave samo dvakratni sušni odtok, vse ostalo pa razbremenimo, obremenjujemo vodotok z 9,83- kratno količino filtra ta letnega sušnega odtoka te r 95 % BSB letnega sušnega odtoka. P ri zvišanju na petk ratn i sušni odtok se te količine zm anjšajo na ca. 50 % BSB in 5,74-kratno količino filtrata. Ce­ lotna obtežba vodotoka se zmanjša — vključno z odtokom iz čistilne naprave — od 1,93- na 1,53- kratno letno količino sušnega odtoka. Koncentraci­ ja celotnega odtoka znaša pri dvakratnem sušnem odtoku kratkotrajno 164 mg/BSB/1 in v dnevnem poprečju 120 mg/BSB/1. K er so bile čistilne naprave včasih oprem lje­ ne z mehanično stopnjo čiščenja za petkratni, bio- A vtor: F ranc M aleiner, dipl. inž. Schum acherstrasse 5, 7505 E ttliningen loško stopnjo pa za dvakratni sušni pretok, je v biologijo prišlo le ca. 30 % deževnice in s tem le ca. 30 % BSB. Kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo mo­ ramo imeti in obravnavati kot eno samo enoto, le tako bomo dosegli optimalno zaščito vodotoka. Vrsta raziskav Tehnične Univerze v M iinchnu je pokazala, da je trenu tna obtežba vodotokov, kar se tiče stopnje onesnažitve iz norm alno delujočih čistilnih naprav, znatno m anjša kakor stopnja onesnažitve odtokov iz razbremenilnikov. Učinek zaščite bomo v prvi fazi povišali, če se nam posreči zm anjšati onesnažitev vodotoka p ri razbrem enilni- kih, kajti v čistilni napravi lahko očistimo samo to, kar tja tudi prispe. P ri odvajanju deževnice torej ne nastanejo težave samo glede količine pretoka, temveč dodatno tudi problem atika vse večje kemič­ ne in biološke obtežbe vodotoka. V času pred dež­ jem je sušni odtok zaradi slabe vlečne sile odložil večji del nesnage, ki jo prvi val dežja spere in nosi s seboj. Tudi usedline iz u trjen ih površin, kot npr.: ostanki izpušnih plinov, gum, m otornih olj itd., prispejo šele z dežjem v kanalizacijo. Po K rauthu rezultirajo ca. 27 °/o BSB, fosforja in dušika iz suš­ nega odtoka, od ostalih 73 % pa ca. 56% iz used­ lin v omrežju in 44 % iz u trjen ih površin. V popreč­ ju je BSB onesnažitev p ri odtoku deževnice p ri­ bližno š tirik ra t večja. P ri 25 % vseh prim erov pa celo 15-krat večja kakor p ri sušnem odtoku. Pri netopnih sestavinah je onesnažitev v poprečju 10- k ra t in p ri 25 % vseh prim erov celo 55-krat večja. Leta 1962 je Abwassertechnische Vereinigung (ATV) izdala »Začasne smernice«, v katerih prvič zasledimo misel o kritičnem odtoku deževnice (Vorläufige ATV Richtlinien 1962). Kritični odtok deževnice je za določen razbrem enilnik tisti del deževnice, ki mora poleg sušnega odtoka še ostati v om režju pri določeni velikosti vplivnega področ­ ja razbremenilnika. M ednarodna komisija je le ta 1967 izdelala smernice za zaščito Bodenskega jezera (Richtlinien fü r die Reinhaltung des Bodensees). Namen je bil, usedline iz kanalov in urejenih površin zadržati v omrežju te r odvesti k čistilnim napravam . Le rela­ tivno čista deževnica naj se razbremeni. Te smerni­ ce lahko štejemo za začetek izredno hitrega razvoja novih m etod odvajanja in čiščenja deževnic. Dejanski temelj pa so m eritve prof. Krautha in dr. B runnerja v S tu ttgart — Büsnauu, k jer sta tako za m ešani kakor tudi za ločeni sistem kanali­ zacije raziskala odtok in stopnje onesnažitve. Na podlagi teh m eritev je že leta 1972 tedanje no tran je m inistrstvo dežele Baden-W ürttemberg izdalo smernice (2), v katerih je določeno, pod kakš­ nimi pogoji se sme deževnica razbrem enjevati. V zveznem m erilu so bile 1977 izdane ATV- smernice (3), ki so skupaj z zakonom o plačevanju prispevkov za odvajanje odpadnih vod (4) povzro­ čile pravo gradbeno mrzlico po občinah. Postalo je nam reč jasno, kako visoki so prispevki, ki jih bo v prihodnje treba plačevati pri spuščanju neočiščene ali slabo očiščene odpadne vode v vodotoke. Ti pri­ spevki se bodo z leti celo stopnjevali. Tako pred­ videva ta zakon na enoto onesanžitve (Schaden­ einheit) in leto naslednje obdavčenje: od 1. januarja od 1. januarja od 1. januarja od 1. januarja od 1. januarja od 1. januarja 1981 DM 12,— 1982 DM 18,— 1983 DM 24,— 1984 DM 30.— 1985 DM 36.— 1986 DM 40.— Enote onesnažitve se določajo takole: O nesnažitvene Stev’lo onesn. enot na m erilno enoto skupine enota m erilna enota 1. usedline, k i vsebuje­ jo več kakor 10 °/o organskih snovi 1 na m 3 oziroma tono le tne količine 2. usedline, ki vsebuje- 0,1 na m3 oziroma tono jo m anj kakor 10 V» le tne količine organskih snovi 3. kem ično potrebni ki- 2,2 na 100 kg le tne koli-sik (CSB) čine 4. živo srebro in njego- 5 na 100 g letne količi- ve spojine ne 5. kadm ij in njegove 1 na 100 g letne količi- spojine ne 6. strupenost proti 0,3 Gj na 1000 m3 letne koli- ribam čine (Faktor Gf je faktor razredčitve, pri katerem ribe p ri testu ne kažejo še nobenih posledic). Samo z zm anjšanjem razbrem enilne količine še ne moremo dovolj zaščititi vodotoke, poznati moramo količine, stopnjo te r časnovni razvoj kon­ centracije snovi, ki jih voda prinaša s seboj. Me­ ritve so pokazale, da na začetku dežja nastopi tako imenovani »čistilni val«. Največja koncentracija onesnažitve nastopi po dolgi sušni periodi, ko je pretočna hitrost presegla 0,5 m/sek in odtok used­ line v kanalu vzvrtinči te r jih nosi pred seboj. Cilj je torej u jeti ta čistilni val in ga odvesti prek čistilne naprave. P ri smernicah 1972 (2) je bila določena kot kritična količina rio-it = 15 1/sek ha, in to ne glede na stanje vodotoka. Prof. K rauth je nam reč ugotovil, da v letnem poprečju zadržimo ca. 90 % BSB in ca. 95 % trd ih snovi iz odtoka v kanalu, če dimenzioniramo omrež­ je na to kritično količino. Z nadaljnjim zvišanjem te kritične količine lahko ta učinek še nekoliko zvišamo, vendar je ta dodatna zaščita vodotoka skrajno neekonomična in pride v poštev samo v izrednih primerih. K ritična količina r krit (1/sek ha) O dstotek snovi, ki v letnem poprečku obrem enjujejo čistdno napravo (%>) 7 ca. 70 10 ca. 80 15 ca. 90 30 ca. 95 Razbremenjevanje deževnice je dovoljeno, če odvajamo k čistilni napravi kritični odtok. Qkrit Qtw "t“ Qrkrit "k Qab Qkrit = kritični odtok Qtw = sušni odtok Qrkrit = spec. kritični odtok Qab = vsota dejanskih kritičnih odtokov vzvodnih razbremenilnikov P ri tem je specifični kritični odtok: Qrkrit = L;rit • F •

nesnage, pa je pre­ gnalo še zadnje dvome. L itera tu ra: 1. K rau th Kh. Der Abfluß und die Verschm utzung des Abflusses in M ischwasserkanal Nationen. S tu ttg a rte r Berichte zur Siedlungsw asserw irtschaft, H eft 45, K om m issionsverlag R. Oldenbourg, München, 1970. 2. Innenm inisterium Baden — W ürttem berg, R icht­ linien fü r die A nordnung und Bemessung von Regen- en tlastungs- und Regenwasserbehandlungsanlagen beim M ischverfahren. Gemeinsames A m tsblatt des Landes Baden — W ürtenberg Nr. 33 (1972). 3. ATV R ichtlinien fü r die Bem essung und Ge­ sta ltung von R egenentlastungen in M ischw asserkanälen. ATV — Regelwerk, A rbeitsb latt A 128. A bw assertechnische V ereinigung e. V., St. Augu­ stin. 4. Gesetz üb er Abgaben fü r das E inleiten von A bwasser in Gew ässer vom 31. Septem ber 1976. Bundesgesetzblatt Nr. 118 (1976). 5. Schw einfurth G rundlagen der A bw asser- und A bfallpraxis (GAAP). Verlag Schw einfurth, V alentinstr. 42, 75000 K arls­ ruhe 21. JUBILEJ Prof. dr. inž. Branko Žnideršič — 70-letnik Senior sodelavcev n a FAGG in nestor slovenskih cestarjev prof. dr. inž. B ranko Žm deršič p raznu je v teh dneh sedemdesetletnico. Živahen in veder, isto­ časno pa zagnan, nepopustljiv in dosleden cestar te r učitelj mnogih rodov slovenskih gradbenikov se je ro ­ dil 22. jan u arja 1911 v M atenji vasi pri Postojni. Kot k ratkohlačn;k je dnevno pešačil v ljudsko šolo v Postojni, m atu rira l n a ljubljanski realk i in nato d iplom iral 1. 1936 na gradbenem oddelku tehm ške fa ­ ku lte te ljubljanske univerze. Po rodu kraševski ko re­ n in i v vsem njegovem življenju ni usahnila p riro je ­ n a vztra jnost in energija: večini m lajših kolegov je p ri te rensk4h obhodih ali m aratonskih rev izijah še vedno kos, celo tolče jih v vzdržljivosti, pa na j bo to p red najintenzivnejšim vsakovrstnem delu, m ed n jim ali po njem. Že km alu po diplomi je opravil v B eogradu izpit za pooblaščenega inženirja (1940), med vojno pa je kot ak tiv ;st in ob ku ltu rnem m olku ljub ljanske univerze opravil prvi doktorat iz cestne stroke v Jugoslav iji (1944) oz. tre tjega iz gradbenega področja v Sloveniji. N jegova uč’teljska k arie ra je potekala takole: le ta 1937 je postal asistent p ri kated ri za ceste in železni­ ce, po osvoboditvi je b il im enovan 1. 1946 za docenta za ceste, nato je bil 1. 1952 izvoljen za izrednega in 1. 1959 za rednega profesorja. V vsem tem času je bil m nogokratni predsto jn ik prom etnega odseka in g rad­ benega oddelka te r prodekan in tr ik ra tn i dekan FAGG. Od ustanovitve Prom etno-tehniškega in š titu ta FAGG (PTI-FAGG) v 1. 1946 je ves čas njegov p red ­ stojnik, p ri tem je dosledno izvajal politiko dela le prek inštitu ta , brez vsakega p rivatiziran ja. Pod n je­ govim vodstvom in ob zglednem sodelovanju m lajših in najm lajših kolegov, zasnovanem na tovarištvu , p ri­ ja te ljstvu in skupinskem delu si je PTI-FA G G p r’do- bil v raziskovalnem območju zavidanja vreden ugled v zveznem m erilu. Poleg rednega pedagoškega, strokovnega, razisko­ valnega in organizacijsko-političnega dela pa je naš jub ilan t začel in uspel z gradnjo novega ob jek ta FAGG. K raševska trm a je omogočila že k a r đvanajsb 'm n a j­ m lajšim generacijam najznosnejše študijske razm ere v novi hiši. Ob svoji šestdesetletnici se m u je FAGG skrom no oddolžila s spominsko plaketo in diplomo. N ajveč pa je prof. Žnideršič podaril jugoslovanski ce- s ta riji s priročniki o zakol'čevanju krožnih krivin in klotoid, katerih prva izdaja izhaja iz 1. 1947, že šesta izdaja pa bo izšla še v tem letu. Na podlagi njegovega teoretičnega znanja in ob njegovi m aks'm i: brez pove­ zave znanosti s prakso ni napredka, je bil jub ilan t idejni snovatelj, p ro jek tan t in rev iden t nešteto cest po širn i Jugoslaviji, da o S loveniji sploh ne govorimo. Zato m u gre popolnoma upravičeno naziv nestorja naših cest, na k a r smo lahko z n jim vred vsi cestarji iskreno ponosni. Njegovo družbeno-strokovno delo bi označ!li s p r­ vim predsedništvom cestne sekcije GIT Slovenije, članstvom v upravnih ali izvršilnih odborih DCS te r SDPJ te r predsedništvi neka te rih kom isij v teh orga­ nizacijah. Za nesebično, vztra jno in uspešno delo je dobil p riznan ja v obliki zaslužnega članstva v SDPJ ali častnega članstva v SIG TJ, ZGIT in ZIT SRS. Za celotno delo pa je bil odlikovan z dvem a visokim a d r­ žavnim a odlikovanjem a (1965 in 1977). Ob koncu ne bi sm eli obidi Znideršičeve publici­ stične dejavnosti. Kot av to r ali soavtor je spisal devet strokovnih knjig (brez š tirih ponovljenih izdaj treh priročnikov!), napisal je okoli 30 člankov v dom ačih in tu jih strokovnih časopisih, im el je številne refera te na posvetovanjih in kongresih te r več predavanj doma in v tujin i. V sekakor izredno velika zagnanost in plodo- vitost! Ob mnogo preskrom nem opisu jubilantovega dela in njegove osebnosti (pa: saj ga vsi slovenski g rad­ beniki resnično poznamo!) m u ob njegovi sedem deset­ letnici iskreno čestita in želi še obilo zdravja te r uspe­ hov vsa gradbeniška in cestarska srenja! Vlasto Zem ljič VESTI IN INFORMACIJE Zavod SR Slovenije za varstvo p ri delu je izdal v letu 1980 seznam (register veljavnih predpisov) s pod­ ročja v a rs tv a p ri delu, požarnega varstva, varstva pred sevanji, varnost prom eta, varstvo okolja, zdrav­ stveno higiensko varstvo socialnega varstva, delovnih razm erjih , zaposlovanja, m edsebojnih razm erij v zdru­ ženem delu in nekaterih pom em bnejših splošnih pred­ pisov ob javljenih v U radnih listih S FR J in SR Slo­ venije od 1947. leta do 1. ja n u a r ja 1980. V tisku so dopolnila in sprem em be za leto 1980, k i jih bodo p re­ jeli vsi naročniki seznama. Nam en izdaje je: — u red iti točen prikaz predpisov n a preprost in pregleden način po posameznih področjih, — p rih ran iti čim več časa z iskanjem ustreznih predpisov, racionalizirati delo v te j sm eri in urediti takojšnjo možnost in fo rm iran ja o podatkih iz določe­ nega področja, ki so v naših predpisih. Register bo predvsem v pomoč pooblaščencem iz varstva p ri delu, varnostn im inženirjem , p ro jek tan ­ tom m konstrukterjem , inšpektorjem , zdravnikom , o r­ ganizatorjem delovnih procesov, pravnikom in drugim strokovnjakom , ki se posredno ali neposredno uk v ar­ ja jo z vprašanji, zajetim i v registru . Register je vstav ljen v m apo z mehanizmom in je u re jen tako, da ga boste dopolnjevali z novimi p red ­ pisi, k i jih bo zavod redno pošiljal svojim naročnikom. V registru so navedeni naj novejši jugoslovanski standard i in m ednarodne pogodbe in sporazum ', ki jih je naša država ratific irala . Im a 427 strani, 2349 pred­ pisov, sprem em be in dopolnitve, predm etno kazalo, k je r je 1768 gesel u rejen ih po abecedi. PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA n. sol. o. LJUBLJANA, CELOVŠKA 147 b ČESTITA GRADBENIKOM OB 40-LETNIC! OF INFORMACIJE 226 Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V LJUBLJANI Leto XXII-2-3 FEBRUAR-MAREC 1981 Raziskava korozijskega obnašanja aluminijastih zlitin Drugi del 3.2.2 Preiskave v slani korozijski komori Izpostava je bila izvedena p ri naslednjih po­ gojih: — 5 °/o slanica NaCl, — 100 % relativna vlažnost, — tem peratura 35® C ± 1° C, — pH 6,8—7,2, — čas izpostave 5 mesecev. S tem načinom preiskave se je želel ugotoviti vipliv kloridov skupaj s stalno 100%, vlažnostjo in nekoliko povišano tem peraturo na obstojnost Al- m ateriala v pogojih atmosferske korozije. Tovrst­ ni medij je pogostejši kot predhodni s potaplja­ njem, ki je agresivnejši predvsem zaradi razm ero­ m a nizkega pH, ki se nahaja v kislem področju. V komori je bil izpostavljen sicer nevtralni medij, ki pa je prezentira! k ljub tem u agresivno atmosfero s prisotnostjo stalno visoke relativne vlažnosti in izrazite aeracije, povišane tem perature, ki omogo­ ča hitrejši korozijski proces te r s prisotnostjo klo­ ridov kot izrazitih akceleratorjev korozije (kloridi so zaradi svojega zelo majhnega ionskega prem era precej prodorni in zavirajo tvorbo pasivnih — za­ ščitnih filmov). 3.2.2.1. Meritve prirastka teže Rezultati prirastka teže (to je posledica aera­ cije oziroma tvorbe zaščitnih plasti) so podani v tabeli 2 . Na sl. 2 je v zgornjem delu diagram a grafično prikazan potek korozije v slani korozijski komori. Iz rezultatov v tabeli 2 in diagram a je možno za­ ključiti, da prihaja v korozijskih razmerah, ki na­ stanejo v slani komori, po 5 mesečni izpostavi do pasivacije, ki je posledica tvorbe adherentnega za­ ščitnega filma, sestavljenega iz vrste hidroksidov. N ajhitreje doseže pasivno stanje AlMg 3 m a­ terial. Po prvem mesecu izpostave se opazi m anjša izguba teže v odnosu na drugi mesec (gradient hi- Tabela 2 V rsta m ateriala Čas izpostave (meseci) P riras tek teže (mg/cm2) G radient hitrosti korozije (mg/ciri2, dan) AlMg 3 1 0,042 0,138 . 10~2 AlMg 3 2 0,153 0,255 . 10~2 AlMg 3 3 0,158 0,175 . 10-s AlMg 3 4 0,228 0,190 . IO“ 2 AlMg 3 5 0,253 0,156 . IO -2 AlMgSi 0,5 1 0,221 0,736 . IO“ 2 AlMgSi 0,5 2 0,474 0,790 . IO“ 2 AlMgSi 0,5 3 0,738 0,820 . IO“ 2 AlMgSi 0,5 4 0,784 0,653 . IO“ 2 AlMgSi 0,5 5 0,791 0,527 . IO“ 2 Al 99,5 1 0,070 0,233 . IO“ 2 Al 99,5 2 0,231 0,385 . 10-2 Al 99,5 3 0,365 0,405 . IO“ 2 Al 99,5 4 0,433 0,361 . 10-2 Al 99.5 5 0,471 0,314 . 10-2 trosti korozije je manjši), kar si je možno razlagati z zaščitno sposobnostjo oksidov, ki so se tvorili že pri predelavi tega m ateriala v pločevino. V me­ diju, ki je agresiven, pa se t i film i raztapljajo, zato nastopi povečana korozija v drugem mesecu izpo­ stave. Zatem sledi obdobje intenzivne tvorbe za- ščtnih filmov, ki se končno form irajo po petem mesecu izpostave. AlMgSi 0,5 doseže pasivno stanje s tvorbo pa­ sivnih plasti ob večjem deležu korozije. Al 99,5 kot prim erjalni medij pa je v tem pogledu med obema. S tanje je torej podobno kot p ri poskusih s potap­ ljanjem, ker se je v enakem vrstnem redu kazalo korozijsko obnašanje preiskovanih treh materialov. Opisano pasivno stanje se je doseglo v danih pogojih izpostave ko t posledica močne aeracije v slani komori kljub visoki koncentraciji kloridov. Podobno stanje se lahko pričakuje tudi v pogojih eksploatacije v praksi, kar je bilo tudi dokazano s 5-letno izpostavo odbojne ograje na avtocesti Vrhni- ka—Razdrto. Tudi v tem prim eru je površina prev­ lečena z zaščitno, dobro adherentno plastjo baye- rita, ki je bil dokazan z rentgensko strukturno ana­ lizo. Na odbojniku ni bil zaznaven pitting ali kakšen drug tip korozije. 3.2.2.2. Zasledovanje mehanskih lastnosti v odvisnosti od časa izpostave v slani korozijski komori Enako kot pri preiskavah s potapljanjem so se tudi v tem prim eru določevali po istem kriteriju nekateri tovrstn i param etri, posredno pa tud i ži­ lavost z m eritvam i globljenja, raztezkov in pregi­ bov. Na diagram ih sl. 3, 4 in 5 so prikazane neka­ tere karakteristike v odvisnosti od časa izpostave. Podobno ko t v prim erih s potapljanjem tudi pri tovrstni izpostavi ni bistvenih razlik med izhodnim — nekorodiranim in korodiranim stanjem . V pri­ m erjavi z izmeničnim potapljanjem so vrednosti dobljene po izpostavi v slani korozijski komori ne­ koliko višje, p a tudi globljenje in pregibanje je v odnosu na izpostavo s potapljanjem boljše. To je razumljivo, saj so se p ri izmeničnem po­ tap ljan ju form irale zajede, ki se predvsem pri globljenju in pregibanju izraziteje m anifestirajo kot na vzorcih z gladko, pasivirano površino. Ta razkorak v trdnostnih lastnostih m ateriala bi sč z nadaljn jo obojestransko izpostavo še bistve­ no povečeval, ker gre za korozijski proces, ki je v prim eru s potapljanjem progresiven, v slani koro­ zijski kom ori pa nastopi pasivacija, ki zavre koro­ zijsko odtapljanje m ateriala. 3.3. Rentgenska strukturna analiza zaščitnih filmov Korozijska obstojnost alum inija in njegovih zlitin je v praksi pogojena s tvorbo oksidnih ali hiratiziranih filmov oziroma vmesne stopnje, kot je npr. am orfni Al(OH)g. Teorija pasivne prevleke ne šteje vsake me­ hanske prevleke na površini, ki preprečuje koro­ zijsko odpornost, za vzrok pasivnosti. Tako se na­ vajajo tr ije vzroki, ki povečujejo korozijsko sta­ bilnost, povzročeno s prekrivanjem kovine z za­ ščitnimi prevlekami. 1. Stabilnost, ki je posledica popolne izolacije kovinske površine od korozijskega medija. 2. Stabilnost, ki je posledica tvorbe zaščitnih plasti, k i povečujejo nadnapotest katodnega procesa. Elektrodni potencial se p ri tem pom ika v negativ­ no smer. P rim eri takšnih prevlek so porozni filmi na alum iniju, ki zavirajo difuzijo kisika do kovin­ ske površine. 3. Stabilnost, povzročena z zaščitnimi filmi, ki povečujejo anodno nadnapetost raztap ljan ja kovi­ ne. Elektrodni potenciali postanejo v tem prim eru pozitivnejši. Samo prevleke oziroma zaščitni filmi, ki ustrezajo tretjem u prim eru, vodijo do pasiva- cije kovine. P ri tem pa tanke, kom paktne prevleke bolje ustrezajo navedenem u pogoju v smislu ko­ rozijske zaščite kot debele, toda porozne. T retji prim er smo zasledovali tudi pri oceni korozijske obstojnosti AlMg 3, AlMgSi 0,5 in Al 99,5 m aterialov, ki so bili obravnavani v sklopu te na­ loge. Tako je bila preiskana sestava teh filmov, v osnovnem — nekorodiranem stanju in po 5-rne- sečni korozijski izpostavi v slani korozijski komori p ri že omenjenih korozijskih param etrih. S truk tura prevlek na vzorcih, ki so bili izpostavljeni koroziji z izmeničnim potapljanjem , ni bila določena, ker prevleke zaradi stalno aktivnega korozijskega p ro ­ cesa niso obstajale. M ineraloška sestava vzorcev je bila določena z rentgensko kvalitativno analizo. Vsi vzorci so bili posneti na rentgenski aparaturi Philips v di- fraktom etrski tehniki z žarkovjem CuKa, in sicer v kotnem območju 2 0 — 70« — 5°. Napetost na cevi je bila 36 kV, tok pa 15 mA. Posneti difraktogram i so bili analizirani, pri čemer se je določila prisotnost posameznih kompo­ nent s pomočjo rentgenografskih podatkov iz The Powder Diffraction File, Jo in t Committee on Pow­ der Difraction Standards. Analiza površin na osnovnem — nekorodira­ nem m aterialu ni dala jasne slike. Iz karakteristič­ nih odklonov na difraktogram ih za ta osnovna sta­ n ja se domneva, da je zaščitni film m orda iz a AI2O3 (sloji so tenki in jih je težko identificirati). Osnov­ no stanje m ateriala AlZn5 Mg 3 Cu 1,5 (ta m aterial je služil kot p rim erjaln i p r i NKP) pa je vsebovalo na površini aAlgOg, am orfno fazo in verjetno še NH4AI (S04)2, katerega izvor je nejasen. Osnovno stanje tega m ateriala je torej imelo ustrezno za­ ščitno plast, ki ima pomembno nalogo ob startu ko­ rozije v praksi. Po 5-mesečni izpostavi v slani korozijski ko­ m ori so bili analizirani tud i tovrstni vzorci. Iz po­ teka korozije na diagram u sl. 2 je razvidno, da p ri­ haja v vseh treh prim erih do pasivacije in prene­ hanja korozije. Koristno je bilo torej določiti m i­ neraloško sestavo teh zaščitnih filmov, ki so poka­ zali izredno odpornost do kloridov v 'kisli kot tudi nevtraln i atmosferi. Z analizo difraktogram ov je zaključek naslednji: — AlMg 3 m aterial se po 5-mesečni izpostavi v slani korozijski komori pasivira ob tvorbi bayerita in hydrargilita, prisoten pa je tudi difuzni refleks m ed 2 & = 10° —18°, ki p ripada amorfni fazi. — AlMgSi 0,5 (temnejše polje) vsebuje v za­ ščitnem filmu bayerit, hydrargilit, AlgClg (OH)is . . 9 H2O in amorfno fazo. — AlMgSi 0,5 (svetlejše polje) vsebuje bayerit, hydrargilit, sledi a AI2O3 in am orfna faza. — Al 99,5 vsebuje bayerit, hydrargilit in amorfno fazo. Iz analiz je torej razvidno, da pasivni film vse­ buje bayerit in tud i naj višjo obliko hydrargilit, ki dajeta najboljšo zaščitno sposobnost v odnosu na ostale komponente. Analiza svetlejšega sloja p ri AlMgSi 0,5 zlitini pa kaže, da vsebujeta še a AI2O3, torej začetno sta­ nje, ki še ni bilo transform irano v višje, korozij­ sko odpornejše oblike. Glede na kinetiko razvoja zaščitnih p lasti v ko­ rozijski komori (diagram na sl. 2) je možno soditi, da je ta plast p ri AlMgSi 0,5 debelejša v odnosu na AlMg 3 in Al 99,5, ki vsebujeta tanjšo, toda očitno kom paktnejšo prevleko, ki dobro ščiti. Dodatno je bila izvedena rentgenska kvalita tiv ­ na analiza AlMg 3 m ateriala, iz katerega je bila izdelana odbojna ograja, ki je bila izpostavljena 5 le t na avtocesti V rhnika—Razdrto. Z vizualnim pregledom površine se niso zaznale površinske po­ škodbe, npr. v obliki pittinga. Analiza je pokazala, da je zaščitni film sestavljen pretežno iz bayerita, k a r kaže na možnost tvorbe dovolj kom paktne p re­ vleke tud i v praksi. 3.4. Elektrokemično zasledovanje korozije Namen elektrokemičnega zasledovanja korozije je bil potrd iti rezultate predhodnih preiskav koro­ zijske obstojnosti z metodo izgube oziroma p rira st­ k a teže z izmeničnim potapljanjem in v komori, do­ datno pa se je želelo definirati obstojnost preisko­ vanih m aterialov še v medijih, s katerim i je možno sim ulirati mnoge druge korozijske procese, ki se po­ ra ja jo v atm osferah in jih predhodni poskusi zaradi dolgotrajnosti in predvsem prevelikega obsega p re ­ iskav niso zajeli. 3.4.1. Potenciodinamične m eritve H itra metoda za oceno korozije jekla v dolo­ čenem okolju in v določenem trenu tku je osnovana n a potenciodinamičnih polarizacijskih krivuljah. P rednost je hitrost in možnost, da se vsaka spre­ m em ba v korozivnosti sredine med časom lahko Material : a= 99,5 b = Al Mg Sl 0,5 c = Al Mg 3 Raztopina ■' 3,5 % NaC^pH'S ( mpufrana} /* ( f l A ) -m -------- ------- /a I M A ) Sliki 6 in 7. Prikaz polarizacijskih krivulj ugotovi tako, da se napravi serija m eritev v tem času. Polarizacijske krivulje zo zato zelo prim erne za prim erjalne poskuse. Oblika in lega krivulj daje že dobro informa­ cijo o korozivnosti sredine oziroma korozijsko od­ pornost m ateriala. H itrost kake reakcije se kaže v dvigu polari- zacijske krivulje p ri danem potencialu. Če p ri m a­ lem prem iku potenciala (dE) nastane velika spre- dE memba toka (dl), je razm erje-----majhno in s tem dl polarizacija m ajhna, sprememba hitrosti reakcije pa velika. Sprem em ba v dvigu krivulje torej često kaže spremembo reakcijske hitrosti npr. tvorbo zaščit­ nega film a ali pom anjkanje kisika. Korozija kake kovine je v bistvu raztapljanje le-te v ione ob sprostitvi elektronov (anoda). Te elektrone je potrebno zaradi električnega ravnotež­ ja odstraniti, k a r se doseže na katodi, v kislem m e­ diju z vodikom, v nevtralnih in alkalnih medijih pa s kisikom kot depolarizatorjem (depolarizatorji so lahko še kromati, n itrati itd.). Korozijo torej sprem lja prehod električnega toka med kovino in elektrolitom. Tok, ki preteče v enoti časa in na enoto površine, je merilo za korozijsko hitrost ozi­ roma obseg korozije. Korozijski tok oziroma gostota korozijskega to­ ka se npr. določi iz reakcije toka in potenciala npr. s Taflovo ekstrapolacijo. Celotna polarizacijska k ri­ vulja obsega anodni in katodni del, k i p rehajata drug v drugega pri ravnotežnem ali korozijskem potencialu. Kakšne anodne in katodne reakcije potekajo, je odvisno od potenciala, pH in prisot­ nosti ali odsotnosti določenih snovi. Hitrost, s ka­ tero poteka elektrokemična reakcija p ri danem po- Material : a - AIMgSiO,5’ b = Al 99,5 c = Al Mg3 Raztopina• 3,5 % NaCI,pHs7 (nepüfrano ) tencialu, p a je določena z raznimi faktorji, poveza­ nimi z aktivacijsko polarizacijsko tvorbo zaščitne plasti itd. Vsaka elektrokemična ravnotežna reakcija je teoretično v celoti izražena z anodno ali katodno polarizacijsko krivuljo. M erjena cela krivulja pa je rezultat faktične anodne in katodne krivulje. De­ janska polarizacijska krivu lja je torej v bistvu re­ zultat dveh ločenih krivulj, ki ju ne moremo meriti posamezno (tok, ki se meri, je rezu ltat anodnega in katodnega toka). 3.4.3. M eritve Vse elektrokem ične m eritve so bile izvedene na francoskem aparatu Corroscript. Ta je v bistvu se­ stavljen iz potenciostata, pilota napetosti (tension pilote), s katerim se uravnava napetost oziroma se napetost sprem inja s časom), m ilivoltm etra, koro­ zijske celice in registrator j a, k i omogoča samodej­ no beleženje toka v linearni ali logaritm ski skali. M eritve so zajemale vse tri, že predhodno ob­ delane m ateriale, tj. AlMg 3, AlMgSi 0,5 in Al 99,5. Mediji so predstavljali k lorirane, ali neklori­ rane raztopine z različnim pH (zajeto kislo in pa­ sivno območje), in sicer: 1. 3,5 °/o raztopina NaCl s pH = 5 (pufrana) 2. 3,5 °/o raztopina NaCl s pH = 5 (nepufrana) 3. 3,5 %> raztopina NaCl s pH = 6 (nepufrana) 4. 3,5 °/o raztopina NaCl s pH = 7 (nepufrana) 5. raztopina s pH = 5 in brez kloridov (nepu­ frana) 6. raztopina s pH = 6 in brez kloridov (nepu­ frana) 7. raztopina s pH = 7 in brez kloridov (nepu­ frana) V vseh prim erih je bila hitrost spremembe po­ tenciala 30 mV/min., površina delovne elektrode pa 1 cm2. Potenciali so bili vedno m erjeni glede na kalomelovo elektrodo. Za prim ere s kloridno razto­ pino so bili preizkušanci negativno polarizirani do — 1000 mV, zatem pa se je potencial zviševal z omenjeno hitrostjo vse do pojava anodnega toka velikosti vsaj 60 /uA. V raztopinah brez kloridov so bili preizkušanci katodno polarizirani do — 2400 mV. Na sl. 6 je prikazan videz polarizacijskih k ri­ vulj za prim er, ko je bil uporabljen kisel medij s pH = 5 in 3,5 °/o NaCl, na sl. 7 isti medij, vendar s pH = 7 (vse ostale že navedene kombinacije s klo­ ridi so podobne tema dvema). Diagrami, ki ponazarjajo potek korozije v klo- ridnih raztopinah različnih pH, kažejo, da v nobe­ nem od navedenih m edijev ni možna pasivacija alu­ minija. Prehod iz katodnega v anodno področje je dE hiter, takoj zatem pa se ----- izrazito zmanjšuje, dl tako da je pri zelo m ajhnih spremembah poten­ ciala (ca. 10 mV) narastek korozijskega toka velik, kar je spremljano z izrazito korozijo, ki se javlja v obliki pittinga. Zanimivo je, da je potek korozije (nagib E-I krivulj) v nevtralnem področju, tj. pri pH = 7 podoben tistem u p ri pH = 5 ali pH = 6. To si je možno razlagati s tem, da je aktivnost klo­ ridov p ri dani vsebnosti 3,5 °/o zelo visoka. Ti per­ m anentno uničujejo pasivni film, ki je bil tvo r j en pri predelavi m ateriala ali kasnejšem skladišče­ nju. Z rentgensko struk turno analizo teh zaščitnih filmov (podrobneje je tovrstna analiza podana v poglavju 3.3) se je ugotovilo, da so sestavljeni po večini iz zelo tankega sloja, ki je najverjetneje ko- rindon (a AI2O3). Nedvomno je v pogojih preiskave zaščitna sposobnost tega oksida premajhna, repasi- vacija poškodovanih mest pa p ri dani vsebnosti ki­ sika, k i nastopa v korozijski celici (v raztopini s pH = 5 pa še ustrezno nižja), neznatna. Očitno je, da je korozijska obstojnost alum inija pogojena s tvorbo oksidnih oziroma adherentnih korozijskih produktov v obliki različnih hidratov, ki se lahko tvorijo v aeriranih tovrstn ih korozijskih m edijih (v praksi npr. za obravnavanje odbojne ograje in dru­ ge elem ente cestne gradnje, aeracija nastopa). To je tu d i vzrok izrazito dobri obstojnosti vseh treh ti­ pov m ateriala v slani atmosferi, k jer se je v nevtra l­ nem področju s pH = 7 in povišani vsebnosti klori­ dov (5 °/o) ob dobri aeraciji, tvorila zaščitna plast, ki je odporna pro ti kloridom. Rentgenska struk turna analiza teh zaščitnih p lasti je pokazala, da so se­ stavljeni iz hidratov različnega tipa (glej rezultate) rentgenske analize v poglavju 3.3. (N adaljevanje prihodnjič) Mgr. Leopold Vehovar, dipl. inž. DO EMONA GLOBTOUR DO EMONA GLOBTOUR skupaj z Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije organizira v letu 1981 strokovna potovanja za gradbenike: — Sarajevo ogled komunalne ureditve, tovarne stanovanj in objek­ tov za Ol 1984 — London — Split — Moskva — Beograd — Bologna razstava gradbeništva ogled HC Zakučac, Split 3 in obisk v Urbanističnem zavodu razstava cestogradnje ogled gradbišča HC Đerdap 2 SAIE razstava gradbeništva DO EMONA GLOBTOUR, poslovalnica Ljubljana, Gosposvetska 4, telefon 311 164, 313 230, ima pripravljene programe potovanj po do­ movini in tujini. V poslovalnici Maximarketa na Trgu revolucije prodaja vse vrste letalskih in železniških vozovnic in kart za razne glasbene prireditve. Telefon 24 155, 20 029. 'i - i GLOBTOUR R E N T - A - C A R: v Maximarketu, telefon 27 223. GIP GRADIS n. sol. o. Ljubljana Šmartinska 134 a — GRADI INDUSTRIJSKE, ENERGETSKE, LUŠKE IN HIDRO-TEH- NIČNE OBJEKTE, MOSTOVE, CESTE IN DRUGE ZGRADBE, OB­ JEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA IN STANOVANJA ZA TRG; — IZDELUJE GRADBENE ELEMENTE, VSE VRSTE BETONSKIH PREFABRIKATOV, KONSTRUKCIJSKE ELEMENTE IZ PREDNA­ PETEGA BETONA; — IZDELUJE IN MONTIRA TIPIZIRANE INDUSTRIJSKE HALE IN MONTIRA GRADBENE KONSTRUKCIJE; — IZDELUJE GRADBENE STROJE IN OPREMO; — OPRAVLJA VSA HIDROIZOLACIJSKA DELA; — IZDELUJE JEKLENE KONSTRUKCIJE; — PROJEKTIRA VSE VRSTE OBJEKTOV; IZVAJA INVESTICIJSKA DELA V TUJINI.