Poštnlna plačana v gotovlnl Izhaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Dln, Y Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50Din,za hiozernstvolODln Račun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1.50 Dln Redakcija in upravat Colj«, Strossmayerjeva ulica št 1 pritličje, desno. Telefon Interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarlfu. Štev. 76. Celje, sobota 22. decembra 1934. Leto XVI. Nova vlada V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namostniki sprejeli ostav- * ko, ki jo je podala vlada g. Nikole Uzuhovica, in imenovali 21.1.111. na- slednjo novo vlado: za predsednika ministrskega svc- ta in /a zunanjcga ministra Jevtiča Bogoljuba, ministra na razpoloženju; za ministra vojske in mornarice eastnega adjutanta Nj. Vel. kralja, armijskega generala Živkoviča Pe- tra, ministra na razpoloženju; za finančnega ministra dr. Stoja- dinoviča Milana, ministra v pok.; za ministra pravosodja dr. Kojitfa Dragutina, ministra na razpolnzenju in narodnega poslanca; za ministra za šume in rudnikn dr. Popoviča Svetislava, ministra v pokoju in narodnega poslanca; za ministra notranjih zadev Popo- vi6a Velimira, bana drinske bano- vine; za ministra broz ^ortfelja dr. Ha- sanbegoviča Avda, ministra na nu- položenju in narodnega poslanca; za ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušiča Brago- tina, bana dravske banovine; za ministra za trgovino in indu- strijo dr. Vrbaniča Milana, sena- torja; za prometnega ministra Vujiča Dimitiija, narodnega poslanca; za ministra za prosveto Čiriča Ste- vana, narodnega poslanca; za ministra za gradnje dr. Kožulja Blarka, narodnega poslanca; za ministra za telesno vzgojo dr. Aucrja Ljudevita, narodnega poslan- ca; za ministra za kmetijstvo dr. Jan- koviča Dragutina, odvetnika v Beo- gradu. Celjski mestni svet Novi občinski proračim CELJE, 22. decembra. Celjski nicstni svot je imel v po- tek zvečer redno sejo, na kateii je obravnaval in spreje! občinski pio- raeun za 1. 1935./36. Predsednik ob- čine je najprej poročal o izvršenili sklepih zadnje redne seje. Občina je že zaprosila za oblastveno dovolje- nje 7& ustanovitev gramozne posta- j je na, leveiu bregu Savinje mid Kri- stin inirn dvorom. Načeluik zadevne- J ga režijskega odbora je finančni re- serent dr. Vreeko. Občina je tudi sto- rila korake za nabavo strojne trebil- iiu-e za čiščenjc struge Savinje. U?- Sitev teh zrcIgv je poverjena finarič- nemu, gospodarskemu in gradbene- mu odscku. Sklep glede preimono- vanja Gosposke ulice je začasno si- j stiran in se bo to vprašanje obrav- »avalo na prihodnji seji mestnega sveta. O novem občinskem proračunu je obširno poročal finančni referent dr. Vrečko. Najprej je obravnaval proračunske predloge, nato pa pro- račun od poglavja do poglavja. Ker za čas od 1. januarja do 31. marca 1935 v snüslu zakona o mest- nih občinah ni proračuna, se sklenc- jo za to razdobje dvanajstine po na- slednjih načelili: Dohodki se naj po- birajo ravno tako kakoi' v letu 1934. V tem času se bodo izplačevali samo izdatki za narneščence in drugi ne- obhodno potrebni in neodložljivi iz- datki. Denarnim /ivodom se bodo v smislu dogovora z njimi plačale za to razdobje samo obresti brez amor- tizacije. Vsak drugi izdatek mora odobriti mestni svet. Proraßun za leto 1935/36 izkazuje (5,052.540.62 Din razhodkov (nasproti 0,115.018 Din v 1.1934.) in 6,053.421.50 Din dohodkov (nasproti 6,130.167 Din v letu 1934.), prebitek znaša torej 880.88 Din. ryredni promet izkazuje 1,519.000 Din razhodkov in ravno toliko do- hoilkov. Razhodki in dohodki so ena- ki: za regulacijo Savinje 359.000 üin, za regulacijo mesta Celja 60.000 Din, za ubožni sklad 338.430 Din, za meš- čansko oskrbovalni sklad 206.200 Din, za vodovod 705.000 Din, za klavnico 449.840 Din, pogrebni zavod 216.760 Din, mestna elektrarna in plinarna 3,708.300 Din. Izrednih razhodkov je 50.000 Din in ravno toliko dohodkov. Ooklade ostane jo neiypremenjene: obtfinska doklada na vse drž. nepo- sredno davke znaša. 50%, izredna do- klada za regulacijo Savinje 20% in za gasilsko četo 3%, tako da znaša skupna. doklada 73%. Donos trošarin je proračunan na 992.600 Din. TroŠarine ostanejo ne- izpremenjene; tako znaša trošarina. soglasno sprejet na vino 1.50 Din, na vinski most 0.50 Din, na pivo 1 Din od litra ter 25 Din za steklenico šumečega in finega vi- na. Neizpremenjene ostanejo tudi občinske takse, odkupnina za Ijiul- sko delo, kanalska pristojbina., vo- darina, občinska davščina na igra- nje s kvartami, taksa za pregled me- sa, klavniške pristojbine, tržne in vse ostale pristojbine ter vesolični davek. Občinska cestna doklada .se bo pobirala ravno tako kakor v letu 1934. 7, izjemo, da se s 1. januarjem 1935. ukine doslej dovoljeno znižanje za provo/ opeke. (iostaSCina so bo no- bs raia v izinerj 5% od uradno ug-o- tovljene najemnine brez 25% odbit- ka za vzdrževanje poslopij. Okoliška obßina bo morala plačati 1. vsakega meseca vnaprej na njo odpadajoči znesek za policijo in škropljenje cest. Me&tno poglavar- stvo ima naročilo, da z vso energijo doseže pii ban ski upravi povračilo nagrad, ki jih mestna občina plačuje že ml 1. 1930. veroučiteljem, sicer bi mestna obCina ne mogla veC izpla- ßevati teh predujmov. Dalje ima mestno poglavarstvo naročilo, da do- seže pri ministrstvu določitev šol- Hkega okoliša /a meščansko J^olo v Colju in da obenem zahteva od ob- Cin, ki jih je banska uprava predla- gala ministrstvu za šolski okoliš, da plačujejo v sorazmerjn z njim za le- to 1934. določene prispovke in tudi zaostanek prispevka od 1. januarja 1932. dalje. Predujem za veroučitelje in izdatek za rneščansko Solo, ki ju mora občina dobiti povrnjena, zna- Sa skoro pol milijona dinarjev. Fi- nančni in gospodarski odsek naj re- gulira najemnine v mestnih hiSah in mu je troba v to svrho predložiti po- drobne podatke do 1. februarja 1935. Kulturni odbor naj predlaga mestnc- MeinI čaj neposredni uvox mu svetu do 1. aprila_1935. način kontrole onih kopalcev pri letnih ko- pališčih, ki ne uporabljajo mestnih kopališč. Glede na v zadnjih letih ra«'.širjeno uporabo mestnih cest in ulic se doloCijo naslednje pristojbi- ne: za vsak voz s sladoledom ali pc- civom itd. letno 500 Din, za vsako stojalo za kolo po 100 Din letno od vsakega prostora za 1 kolo. To pri- stojbine je treba plačati vnaprej 1. aprila. Občina bo zahtevala od želez- nice razširjenje podvoza pri hotelu »Pošti«, ker je podvoz že 90 let star in se je v teku tega časa promet sil- no razširil. Po debati, v katero so posegli me- stni svetniki češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je na zboru češkoslovaške nai'odno-socialisticne stranke v Pra- gi izjavil, da je storilo Društvo na- rodov s sklepi glede terorizxna dobro delo, ker jc bilo zadoščeno pravici in je bil tako preprečen spor, ki bi lahko dovedel do vojne nevamosti.' Svet Društva narodov je ugodil ju- goslovenski pritožbi in je Madzai'ska sprejela to odločitev, s čimer je bil odstranjen bistven del spora. Stran 2. »Nova Doha« 22. XII. 1934. Štev. 76. Poziv javnosti CEL.1E, 22. decembra. Odbor za postavitev spomenika Vi- teškšemu kralju Aleksandru I. Ucdi- nitelju v Celju je sklenil postaviti likovni spornenik v Celju. Celje je po velikosti tretje mesto v naši banoyini in je zgodovinsko važ- no izza dävnih dni do najnovejšega časa. Ima pravico, pa tudi dolžnost, da na dostojen, viden in trajen na- čin slavi spomin na blagopokojnega kralja. Spomenik naj bo izraz naše velike hvaležnosti za vse Njegovo življeuj- sko delo. Iz kamna izklesani Njegov lik naj bo veren izraz vseh onih lastnosli, ki so ga dičile. Razodeva se naj iz njega Njegov pogum, Njegova mo- drost, dobrota in ljubezen. Kakor nas je v plodonosnem živ- 1/jenju srečno vodil od osvobojenja do prerane smrti, kakor se je še v zadnjih vzdihljajih spominjal Jugo- slavije, ki nam jo je On ustvaril, ta- ko naj nam v bodočnosti hvaležon spomin na mrtvega kralja utrdi na- šo voljo in krepi naše sile, da hočV- mo živeti in delovati po Njegovem svetlem vzgledu v prid narodu in domovini. Veliki kralj iz naroda je mrtev, Njegov duh živi in bo živel ined na- mi! Njeinu se klanja Jugoslavija! Pripravljalni odbor za pcstavitcv spomenika v Celju za mesto Celje in politične sreze Gornji grad, Slovenjgradec, Konji- ce, šmarje, Laško, Brežice. Dr. Juro Hrašovec, predsednik I. r. Pripomba: Nabiralna akcija se bo omejila samo na politične sreze Ce- lje, Gornji grad, Slovenjgradec, Ko- njice, Šmarje, Laško in Brežico, ki nagibajo že po svoji legi k Celju in ki spadajo v področje okrožncga so- dišča in vojaškega okrožja Celje. p Papež Pij IX. in Oton Habsbur- ški. Papež, ki je nedavno odlikoval j)redsednika mažarske vlade Göm- bösa, je sedaj nakazal večji znesek kot podporo mažarskim državlja- nom; ki so bili izgnani iz Jugoslavi- je.'V isti namen je dal Oton Habs- burški papežu na razpolago večjo vsoto denarja . . . p Madžarska opozicija zabteva v svojem časopisju, da madžarska vla- da natančno izpolni vse obveznosti, ki jih je prevzela v Zenevi, in da uvede strogo preiskavo proti vsem, ki so sokrivi marsejskega zločina. Nekateri listi zahtevajo odstop Goni- böseve vlade, ker je kompromitirala Madžarsko. p Na pragu vojne bi bili danes po innenju angleškega lista »Daily He- ralda«, če bi ne bilo Društva narodov. To dejstvo ne more ostati bre7. učin- I ka na mišljenje Evrope. Domače vesti VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želita vsem cenj. naročnikom, čita- teljem, inserentom in sotrudnikom redakcija in uprava »Nove Dobe«. NOVOLETNA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« izide v soboto 29. t. m. ob 14. Voščila in oglase za to številko spre- jemamo do petka 28. t. m. popoldne. d 'Novi zemunski most, ki je dobil irne po blagopokojnem kralju, je bil v nedeljo slovesno izročen prometu. SveCane otvoritve so se udeležili Nj. Vel. knez-namestnik Pavle, vsa vla- ovisanje davCne osnove za odmero pridobnine. Clani davčnega odbora so storili svojo dolž- nost, kolikor jim je bilo omogočeno po strogih davenih navodilih. Posa- mezne ocene pridobninskih zavezan- cev so se skozi in skozi temeljito in z vso natančnostjip prere.šetavale. Štev. 76. »Nova Doba« 22. XII. 1934. Stran 3. Pri tem jih ni niti motila verkratna ukinitev električnega toka, ker je davčna uprava založena tudi s sve- čami. Motila jih pa tudi ni petkrat- na navzočnost nekega avtomobila pred bližnjo hišo. Če se bodo po oce- nitvi dohodka posamey.ni davkopla- čevalci čutili prizadete, imajo v 30- dnevnem i%oku od due, ko prejmejo obvestilo odnosno plačilni nalog, pravico, da vložijo pritožbo na davč- no upravo proti previsoki oceni. c Pri daveni upravi v Celju so pred- videne volike personalne izpremem- be. Nekaj uradnikov gre v pokoj, na njih mesta pridejo zopet drugi. Ta- ko je 17. t m. nastopil službo v/. Šmarja v Celje prenieščeni višji kon- trolor g. Franc Pirih, iz Litije pa pride v Celje vižji kontrolor g. Alojz Jagodič. c Mladinski odsek obrtnega naraš- čaja v Celju, ki ga je ustanovilo Dru- štvo jugoslovenskih obrtnikov, je ze- lo pridno na delu. Ustanovil se je že taniburaški odsek in odsek harmoni- karjev. Zadnji so že pričeli z vajami. Ustanovil se bo pa še Šahovski od- sek, ki si je že preskrbel začetne ša- hovnice. Ker bo ta odsek očividno zelo velik, se naproša občinstvo, ako ima kdo rezervni šab, da ga pokloni temu odseku. Ustanovil se bo sedaj tudi rnešani pevski zbor ter je /a njegovo ustanovitev sklican niladin- ski sestanek v malo dvorano Narod- nega doma v nedeljo 23. t. in. ob 9. dopoldne. Na to opozarjamo vse in- teresente, posebno pa prosimo nioj- stre, da pošljejo na ta sestanek svoj naraščaj. Ob tej priliki bo tudi za- nimivo predavanje o »Člbveškem egoizmu«. Vsi obrtniki in obrtnicc in tudi drugi interesenti so vabljeni, da posetijo to predavanje v fcim večjeni Številu. Mladinski odsek ima namen prirediti ciklus predavanj o raznih poučnih vprašanjih. Vsi predavatelji, ki bi se hoteli žrtvovati za mladino, se prosijo, da se prijavijo društve- neinu vodstvu v Razlagovi ulici. Iz navedenega je razvklno, da hoče dru- ätvö storiti za mladinsko izobrazbo vse, kar jo v njcgovi moči. c Poroka. V četrtek sta se poroči- la v opatijski cerkvi v Celju g. Da- nilo Modrijan, profesor na drž. real- ni gimnaziji v Celju, in gdč. Mjuška Zabukovškova iz Celja. Mlademu pa- ru iskreno čestitamo! . c Promocija. Na graški univerzi je J>i 1 danes g. Ivan Hönigmaim, sin tr, govca g. Hönigmanna v Celju, pro- moviran za doktorja vsega zdravil- stva. Čestitamo! c Slov. starokatoliška služba bož- ja bo V nedeljo 23. t. m. ob 9. v mali dvorani Narodnega doma. Mašo bo daorval pred kratkim posvečeni g. Franjo Šegula iz Maribora, pridigal pa bo župnik g. Fcrdo Lavrjnc iz Ljübljane. c Kmetijsko-gospodnrsko predava- nje priredi Kmetijska podružnica v Celju na Štefanovo ob 8. 7.jutraj v ob- činski posvetovalnici na Bregü. Pre- daval bo sreski kmetijski referent g. Wernig o pridelovanju krrne in sodobnerh krmljonju molzne živine, svinj in kokoži. Vabljeni so gospo- darji in vsi, ki se zanimajo za kme- tijstvo. c Važno predavanje o tekstilni in- dustriji bo priredilo Trgovsko dru- štvo v Celju v Cetrtek 27. t. in. ob 20. V Obrtncm doniu. Predaval bo stro- kovni učitelj drž. tekstilne sole v Kranju g. Maks Stupica o vezavah, dckompoziciji tkanin in kalkulaciji, sploh o najpotrebnejšem, kar mora vsak trgovec ali trgovski namešče- nec vedeti o tekstilni industriji. c Parno in kadno kopališče bo za- radi božičnih ])iaznikov v ponerie- ljek 24. t. m. ves dan odprto. c Združenje pekovskih mojstrov v Celju je sklenilo, da bodo pekarnc v nedeljo 23. t. in. izjcinojna spi-cje- male potice in božični kruh v peko, ne bodo pa pekle ostalega peciva. c žetev smrti. V Celju (Kovaška ulica 1) je umrla v nedeljo v starosti 68 let vdova po stavbcniku in hišna posestnica ga. Marija Dimetz, rojona Paiei'jeva. V ponedeljek je umrl v Celju (Kralja Petra cesta 28) v sta- rosti (H> let znani in priljubljem pis- lnonoga v p. g. Franc Filipič. V Ga- berju (Kovinska ulica 8) je umrla v torek v stai'osti (52 let trgovka ^ospo | Terezija Krausova iz Zagreba, na Dobi-ovi 32 pri Celju pa je umrl 08- letui delavec Anton Turnšek. V reij- .ski boiiiisnici so umrli: v nedeljo 29- letna šivuja gdč". Gizela Ogrizkova iz Celja, agilna Sokolica in plemenita, rnačajna mladenka, ter 47-letna sluŽ- kinja Rozalija Marovškova z Dobr- ue, v ponedeljek 77-letna občinska leva Kristina Cretnikova s Teharja, v sredo «1-letna žena zakupnika Bar- bara Pungerškova s Teharja, v če- ti'tek tiiletna li'cerka cinkarniškegi delavca Dragica Novakova iz Crcta, v petek 80-letna prevžitkarica Mari- ja Kadilnikova iz Hrenove pri Voj- niku, v soboto pa (57-letni pomožni delavec Jakob Raf iz Celja. N. p. v in.! so na razpolago. Prijavc sprejema PUTNIK CKIJE, tel. 119 in Putnik Mariboi-, tel, 21-22. c Zahvala. Cinkarna, d. d. v Celju je darovala namesto venca na grob pokoj nega rudarskega glavarja g. inž, Vinka Stergarja 200 Din za pod- poro ubogiin učencem drž. dvorazr. trgovske sole v Celju, /a kar se i-av- nateljstvo. sole toplo zaJivaljuje. Kei' je tudi na tej šoli večina ubogih di- jakov, prosimo tudi drugo posamez- uike in korporacije, da se jih ob prilikah spominjajo s podporami. c Nočno lekarniško službo ima od 22. do 28. t. in. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra resti. c Gasilska in reševalna četa Celjc. Gasilsko službo ima od 23. do 29. t. in. IV. vod, reševalno II. skupina, Vse Vase stanovanje se trese Ce pelje mimo tovorni avtomobil. To Vas gotovo moti. A Vaš kaielj? Ali ne strese ta vsega Vašega telesa? 3ej(e &0%@MMš feonbone pa ne boste kašljali. Kaielj manj&irali večji &m&i uspešno prepreči Proizvod »UNION«, Zagreb $oe%e hot \o*a in Seta Lot meg bo Va!« perilo, akoperetf privllno. PomisTitc Ic, kako izdaicn jc Pcrsil. 1 zavitck Pcrsila zadostuje za 25—30 t vodc Razcopite Pcrsil v mrzli vodi brez vtakc primesi! Kuhajtc perilo »mo enkrat '/4 ur* in ga izpirajtc najprej v topli, potcm ˇ mrzli vodi. __Tako pranje Vas bo gotovo vscstraniko zadovoljilo. Persil varuje perilo! c Zglasitev mladeničev, rojenih le- ta 1915., 1916. in 1917. Mestno pogla- varstvo v Celju ra/glaša: Na podia-' gi čl. 10. in 45. zakona o ustrojstvu ypjske in mornariec tor doloril za- easnegra pravilnika za rekrutiranje mladeniCev za stalni kader se pozi-: vajo vsi v mestu Celju bivajoči mla- deniCi, rojehi v letih 1915., 1910. in 1917. ne glede na njih pristojnost, da se zaradi vpisa v vo(i,. evidenco takoj osebno zglase pri voj! reseren.tu. na, inestnemu poglavars^vu, soba St. 6 med 9. in 12. dopol'dne. MladeniCi morajo prinesti š seboj sledeče do kumente: 1, krstni list, 2. domovpi- ("o, 3. družinsko polo (stara je ve- ljavna le, če-pristpjni župni urad po- trdi, da je osialo stanjeneizpr.eme- njeno), 4. zadnje šolsko in učno iz- pričevalo, 5. vojaške izprave in uvq- renja starejSih zadrugarjev, .(>. potr- dilo o svqjecasni voj. prijavi pri me- stnem poglavarstvn v Celju. Odsotne in obolele mladeniče morajo po <}b- stoječih z,akonskih predpisih prija- viti njih starši, bratje, sestre, sorod- niki, stanovanje- in delodajalci. Ne- vednost o razglasu ne opravičuje in se bo proti vsakomur, ki se ne bi od- zval temu pozivu, najstrožje posto- palo. Rok prijave je do 15. januarja 1935. <: Potres so čutili prebivalci Celja in celjske kotline v sredo okrög 7.15 zjutraj. Trajal je približno dve se- kundi, a ni povzročil žkode. c Sokolska četa Trnovlje-Ljubeč- na so prisrčno zahvaljuje vsem, ki so s prispevki v denarju ali blagu po- magali obdarovati revno deco na Mi- klavževo. c Pometaml Vse blago lanskega leta in kar ni več moderno hočem prodati za božičnico in sicer za vsa- ko ceno, samo da pride iz trgovi- ne. — STERMECKI. c Najlepša in najprikladnejša BO- ŽIČNA DARILA si lahko preskrbite po najugodnejših cenah v trgovini JULIO MEINL, uvoz kavo — uvoz čaja, ustanovlj. 1802. c Smučarje opozarjamo na izlet v Mallnitz, ki ga priredi Avstrijski turistični biro v Beogradu s sodclo- vanjem Jugoslovenkega turing klu- ba v Beogradu na podlagi reciproci- tete. Odhod iz Celja 7. januarja. Vož- nja in vsa oskrba za 14 dni 1.330 Din, za 8 dni 934 Din. Zadevni prospekti iuspokcijsko stroj. niojster g. Gradt. • c Kino Union. Sobota 22. in nede- J,ja 23. deeembra: »Bela sestra«. Ne- popisno lep zvočni film. V glavnih ulogah Helen Hayes, Clark Gable in Levviy Stone. Glasba: Robert Stot- hart. Dve zvoCni predigri. — V po- nedeljek 24. t. m. zaprto. — Torek 25. (božič) in sreda 26. deeembra: »Po- mladna pesem«. Zvočni velefihn iz Scliubertovega življenja. V glavnih ulogah sloviti tenorist Rihard Tau- ber, Willy Eichberger in Jane Bax- ter. Dve zvoCni predigri. — Cetrtek 27., petek 28. in sobota 29. deeembra: »Dirižibl, heroji zraka«. Velik letal- aki zvo^ni film. V glavnih ulogah «Jack Holt, Ralph Graves, Fay Wray, ZA BOŽIČ vaSim otrokom in mn TI VA R 0 B L E K E Za božično nakupovanje dovo- Ijujemo na vse damske plašt^ 10°|o popusta «trän 4. >Nova Doba« 22. XII. 1934. Štev. 76. Božična 1934 Kaj res se dete božje rodi nocoj to tiho nod? Kaj res nam angeli neso mir a in sreče pojoč? Ne hodi, dete, v ta čudni svet, na njem ti dobro ne bo! Sovraštva in bede poln je svet, srce je človeku bolnö. FRAN ROŠ: A dete hožje rodilo se je, tarn v jaslicah leži in kakor mu zdaj je med nami hudö, nikdar mu bilo še ni. Božične zvezde zasijejo naj sredi samotne nodi, mordä nam v srca nalijejo luči, miru, modi. Tovariša (Božična zgodba) Prav tistega dne, ko je v velikem letu osemnajstem zapadel prvi sneg, je v vas dospelo njegovo pismo, pisano najbrž s tujo roko, prvo po štirih le- tih. Povedalo je, da Andrej Podhostnik živi in se vrača v domovino. Pred šti- rimi leti so ga Rusi v Galiciji vjeli ranjenega in komaj je odnesel življenje. Invalid je, morda je brez roke ali no- ge, zdaj je že v Nemčiji in bo skoro spet doma. V vasi so pa menili, da že davno trohni v grobu, ali pa je njegovo truplo nepokopano segni^o v karpatskih go- ran. Kaj le poreče njegova žena, ki se je vedla že kakor lahkomiselna vdova, so ugibali vaščani, in to ne brez po- smeha ob misli nanjo. Podhostnikova žena, temna v oči in lase, še zmirom zastavna in dokaj mla- dostna, je obstrmela ob pismu. Kakor je dolgo koprnela po njegovem povratku, dokler ni pričela verjeti v njegovo smrt, jo je novica zdaj splašila. In težke so ji bile noči brez spanja, ko je prisluš- kovala zimskim viharjem, ali iz njih morda ne jekne trdi korak Andrejev. Srce se ji je krčilo v strahu. Poznala ga je ponosnega, neprizanesljivega, kadar je šlo za važne reči. Med prvimi gospodarji v vasi je bil, ž njim je imela troje otrok leto za letom do vojne. Nato pa, ko je vojna trajala že tretje leto, je rodila četrtega otroka, sina, ki mu Andrej ni bil oče. Bil mu je oče Jegor Pavlovič, ruski vojni ujetnik, ki je delal na njihovem posestvu. In zdaj je dospela dopisnica, ki je pozdravljala domače in naznanjala dan in uro Andrejevega prihoda. Pred že- lezniško postajo naj čaka voz nanj. In nikar naj se ga ne ustraSijo po tolikem času. Žena sama je napregla in sedla na koleselj. Ko je z vajeti osvrkni'a ko- bilo, je čutila, kako so ii v krču vztre- petale roke, nato so ji zašklepetale čeljusti. Svileno ruto si je potisnila globoko na oči. Mudilo se ji je skozi vas, mimo zijalastih vaških oken na cesto, ki so na njej zmrzovali blatni ostanki prvega snega. Nad polji je nizko viselo zamolklo sivo nebo, zgodaj se je bližal mrak. Tako počasi je z vlažnimi očmi in v razburjenju rdeča v obraz privozila do kolodvora, da je iz daljave že raz- ločila žvižg vlaka, prav skozi srce jo je urezalo. V hipu, ko je stopila pred vlak, si je želela, da se pogrezne v zemljo pred njim, ki ga je ljubila kakor njo on, pa ji je bila predolga in težka samota brez njega, dokler ni podlegla druge- mu. Da, saj je tudi v tern le prvega iskala, v njem ga je hotela zopet najti, ko so ji trdili povsod, da je Andrej mrtev. In zdaj naj mu živemu pogleda v oLi! Vlak je stal, gledala je po vozovih, dokler iz zadnjega vagona ni štopil majhen vojak, ki ni bil Andrej. Sledil mu je drugi vojak, sključen, a 5e zmi- rom visok, bradat, v rjavem ruskem plašču je bil, na glavi mu je sedela rumena ruska kučma. Bogl Prav tako je bil oblečen kakor Jegor Pavlovič. In vendar, kaj naj bi to bil njen mož Andrej? Toda kako počasi je lezel z vlaka, pomagal mu je spremljevalec, pa ven- dar je imel cele ude ! Z odrevenelimi nogami se je silila bliže. Okrenil je obraz k njej, obstalo ji je srce. Je to Andrej ? Mimo nje je nekam Strlel obraz, iz njega so nemele prazne, očesne votline. Gornji del nosu mu je manikal in preko lie je teklo troje globokih braz- gotin. »Andrej!« je hotela krikniti. »To je Andrej Podhostnik!« je mir- no dejal vojak in se okrenil k slepcu: »Tvoja ženal« »Ana!« je zagrgral siromak in je stopil rtarsvnost proti njej, kakor da jo vidi. Iztegnil je roke okrog nje, po- tisnil si jo je k sebi, ustnice ji je po- ložil na lice in v griu ga je grabilo. »Vrnil si se, Andrej!« je z velikim naporom iztisnila izza trdih ustnic. Pri- jela ga je za roko in ga vodila mimo postajnega poslopja k vozu. Zamazan nahrbtnik je vojak prinesel za njima, I potem segel obema v roke in ju pustil sama. Počasi se je pomikal koleselj. Drug poleg drugega sta sedela, polovico poti brez besede. Sunkoma so se ji dvigale prsi, ko je čutila njega, slepega, izmu- čenega moža poleg sebe. Njega, nekoč najpostavnejšega fanta v vasi. Njega, ki je poln zdravja odhajal v vojno. In zdaj ji je bil vsak pogled nanj kakor sunek z nožem v srce. Velik, neodpust- Ijiv je njen greh, varala ga je, ko je najbridkejSe muke trpel v daljnem svetu. ¦ »Uboga Ana!« je končno mirno de- jal. »Prestrašil sem te preveč. Glej, takole sem se vrnil ! Ne bodi huda name zato!« Stisnila mu je roko, izsušeno in sla- botno, ki je včasih vodila plug in njeno življenje s tako zdravo silo. Ko je zdaj slišala njegov enakomerno tihi glas, ji je bilo laže. »Da si le nazaj!« je mehko dejala in je zdaj z manjšo bojaznijo pogledala v obraz, ki je njegov izraz sličil ne- memu pogledu mrtvaške glave. »In vendar si prišel! Vse bom rada storila zate!« Pokimal ji je hvaležno in morda je bil nasmeh, kar je čudnega obkrožilo njegova usta. Naslanjal se je nanjo kakor velik otrok, ki si sam ne ve pomoči. »Kako je doma?* je s skrbjo vpra- šal. »Vsi so zdravi,« je odvrnila z zata- jevano neodločnostjo. »Zrasli so. Po- sestvo je, kakor je bilo. Tisočakov sem nekaj naložila. Živine ni nič manj, če- prav so nam jo med vojno jemali. Zdaj bo bolje, ko boš ti doma.« »Ti boš gospodarila kar naprej, jaz nisem več za to. Prehudo me je uda- rila nesreča. Še videti vas ne bom mo- gel več, tudi zemlje ne več, z rokami jo bom tipal, rad sem jo zmiraj imel, to našo zemljo.« Spet ji je bilo težko in Se huje ob misli, da mu prikriva nekaj, kar bi ga zadelo najtežje. In prav zato mu tega ne bo smela zaupati, da ga ne poniža, ne muči do kraja. V mraku sta stopila v hišo. Otroci so preplašeno strmeli vanj. »To so naš oče?« je v joku vpra- šala sed^mletna Micika, najstarejša. »Ti si Micika!« jo je Andrej pobo- žal po kodrasti glavici. »In ti si Ivanček! Ti si pa Jožek!« jih je gladil po laseh in licih in ustnice so se mu v krčevitih sunkih zaokro- ževale. Umil se je, nato ga je Ana preoblekla v obleko, ki jo je nekoč nosil, ko je bil še zdrav in ni nihče sluts 1, kako bridko gorje preži vanj. Ta obleka je zdaj ohlapno visela na njem. Segel je po svinjskem mesu, s še večjo slastjo pa je goltal jabolčnik. In roka mu je ves čas iskala njo, Ano, in otroke. Pripovedovali so mu o vsem, kar se je ta leta v vasi godilo. In o tern, kako je bilo z drugimi, ki so šli v vojno in se jih toliko ni vrnilo. In o tern, kako jim je zdaj, ko je mir in imajo Jugoslavijo. Sosedje so priha- hajali, da da vidijo, siromaka. Ko so silili vanj naj govori, kako je bilo ž njim, je le polagoma pričenjal z besedo, kakor da mu je hudo o tern govoriti. Strel mu je v Karpatih razbil obraz in ugasnil oči. Komaj se je izlizal vsaj toliko, saj ga vidijo. V napotje je bil zdravim, prepuščali so ga usodi; stra- dal je, živel po tuji milosti. Poslušala je tudi Ana, povešala je oči in trepetaje čakala, da kdo izmed vaščanov zine besedo, ki bi iiapeljala njega na njen greh. Tudi nanjo so gledali tako, da je čutila, kako vsi prav na to stvar mislijo, ali z besedo se je nihČe ni dotaknil. Tako so dnevi minevali, prišel je božič, obilo snega je prinesel. Andrej je sedel v kotu ob topli peči, po nisi je stopical s palico v roki. Brado si je dal ostriči. Z ženo in otroki se je pogovarjal o živini, o letini, o vremertu, o Jezusu, in čudovite zgodbe iz dalj- nih dežel je znal povedati. Ana mu je stregla pon;žna, vdana, skrbna. Otroci so se ga privadili, lezli so mu v na- ročje, njegovo kučmo so si natikali naglave. Med njim in njo pa je sedela skriv- nost, vsako njeno misel je obvladovala. Klonila je glavo pod njeno težo, ko je po prstih hodila mimo njega, saj včasih ni vedela, ali spi, ali bedi, ko je sam negibno sedel ob peči in je bila vsa hiša polna njegovih praznih, mrtvih OČI. Andrejeve misli pa so tipale naokrog, slutile so nekaj kakor skrivnost, ki se prede okoli njega v tej hlši, pa je slepec ne more zajeti. Če bi odprl oči, morda bi se mu razodelo, kar tiSina vase skriva pred njim. »Pa kaj ti je, Ana, tako si tiha, tako zakrita? AH ti nisem storil prav, da sem se vrnil takole, kakor sem se?« »Zdaj je spet vse dobro!« se je izmikala in ga je božala po čelu, po licih, po rokah. In ni se ganila od njega, dokler ji ni priznal, da je tudi njemu dobro zdaj. In o božiču je bilo, na sveti dan je bilo, ko je popoldne prišla k njim Andrejeva sestra Mina. Nikoli, že izza bratove poroke ni bila prijazna Ani. Iz daljne vasi, kamor se je bila priže- nila, je dospela zdaj, da vidi brata. Ani je privoSčila komaj nekaj mrzlih besed, kar k bratu je sedla, mu pri- povedovala novic, prigrizovala pridno in si nalivala jabolčnika. Ana je vedela, da se bo zdaj zgo- dilo. Skrivnost. lei }• tefcalat mod n}o in možem kakor gora, se bo razodela. In nekam laže ji je bilo v pričakovanju, da pade stena med njima. Plačala bo svoj greh, rada se bo pokorita zanj, da bi le on vzdržal ob razočaranju. Prosila ga bo, da sme ostati tu in mu služiti kot zadnja dekla v hiši. In Če ji tega ne dovoli, pojde daleč kam služit do svojega zadnjega dne. In potem ji za vselej odleže. Hodila je v hieve, v kuhinji se je mudila, a ni mogla prijeti za nobeno delo. Hodila je, kakor da se poslavlja od hiše. In otroke je gledala, kakor da jih je že izgubila. Pri tern je čutila, kako se v hiši zdaj razodeva njen greh. Da bi moževa muka ob grenkem spo- znanju ne bila bolj päleca od njene ! Kakor v omotici je stopicala sem in tja, dokler ni sedla na lestvo, slonečo pod kozolcem, in ni čutila mraza, ki je ostro vel semkaj z zasneženega polja. Klicali so jo otroci z dvorišča. Trudna se je napotila k njim in v kuhinjo. Svakinja je bila pravkar odšla. Ni se upala stopiti v hišo, kjer je sedel Andrej. Vse tiho je bilo tarn. Otroke je poslala v hišo k njemu. Njihove glasove je slišala, a njegovega ne, tih je bil med njimi. Skuhala jim je lipovega čaja z me- dom, ki ga je Andrej rad pil. In zdaj je morala nesti skodelico njemu. Skri- vala je oČi pred njim, ki je slep ni videl, ampak spoznal je njen korak, saj se je zganil njegov obraz kakor ob občutku nenadnega udarca. Otroci so stali pred jaslicami in se pogovarjali o Jezusu, angelih in ovčicah. »Ana !« je dejal s pretrganim glasom. Zaneslo jo je k njemu. »Ali je vse to res, kar si mi za- molčala?« se je ozrl vanjo z vsem izmaličenim obrazom, s praznimi očes- nimi jamami. »Res je!« je žepnila. In ni mogla izpregovoriti besede, ki naj prosi od- puščanja. »Kako je vse to tako prišlo?« »Povem ti vse,« je zajela sapo. »Odpustiti mi ne boš mogel, če te še tako prosim. Poženefi me od hiše.« Z roko ji je ukazal, naj sede. Od- valil se ji je kos kamna z duše. Hvala Bogu, da se mu zdaj mora izpovedati, • njemu, ki ga je žalila in ga je nevredna. Polglasno mu je govorila. Mrak se je delal v nisi, dobrodejen mrak. Andrej je sklanjal glavo kakor pred udarci, ki bodo padali nanj. »Govorili so vsi, da si padel, kakor toliko drugih. In glasu o tebi ni bilo. Noči sem prejokala. Z delom sem se motila in s skrbmi in z otroki. Potem je prišel on, Jegor Pavlovič . ..« Spreletelo jo je kakor v vročici. »Ruski vjetnik je bil, tu je delal pridno, otroke je rad imel. Plah je bil izpočetka, potem pa se mi je včasih zdelo, da sili vame. In lepo je govoril, otožen človek je bil, in nekoč se je zgodilo, da mi je razburkal kri. Na- zadnje sem spoznala, kako je z menoj. V sramoti sem se zavedla vsega in nisem hotela, da še ostane pri nas. Moral je iti. Poslali so ga na Goriško, tarn je delal cesto tik ob fronti. Enkrat je še pribežal semkaj in da sem se ga rešila, sem ga ovadila orožnikom. Odvedli so ga nazaj. Pozneje mu je granata odtrgala nogo in v bolnici je umrl. Želel je, da mi sporoče njegovo smrt in da me prosi, naj mu oprostim. Otroka naj ne zavržem, rajši naj ga kakorkoli spravim k njegovim staršem v Rusijo, ki je on sam ne bo nikoli več videl.« »In ta Jegor, kakšen je bil ?« je vpraSal Andrej z zamolklo zvenečim glasom. »Bil je velike postave, močan in svetlolas, doma v tulski guberniji, v Karpatih je bil vjet. Trideset let mu je bilo, ko je bil tu,« je zajokala. »In otrok?« »Pri tujih ljudeh je, plačujem zanj. Leto dni je star. Ime mu je Ciril. Mnogo sem pretrpela zanj pred ljudmi. Odpustiti mi tega nikoli ne mores, zapravila sem vse pravice do 'tebe. V miru pojdem in besede ne boš čul o meni. Staba sem bila in Šibka, še bolj pa lahkomiselna, žalila sem te tako grdo. Pokorin se hočem do konca. Vsega sem kriva sama. In ti si tedaj trpel in toliko, da te niso ubili tarn . ..« »Saj so me ubili !« je vzplamtel. »In tebe so tu ubili! Vse so nam pogazili. Kdo bo dajal račun za vse to? Kdo ima vse to na vesti? Mili- jone zrtvpyanihP Np Ti. no i»7 ne on ni?mo krivi!« Stisnil je pesti in ž njimi udaril v svoj spačeni obraz, zaškripal je z zobmi. »Nimam pravice in tudi ti nimam kaj odpuščati. In ti si mi dobra. In otroci. Brez tebe poginem. Saj bi, ne bojim se. Toda otroci so tu, zemlja je tu. Še slep bi rad živel, toda niti minute ne zaradi sebe. Zaradi vas sem živ ostal in dokler bo>te dobri z menoj, se mi bo izplačalo tudi to revno, po- kaženo življenje.« »Ne poženeš me od hiše? Zadnja dekla ti bom, brez vseh pravic hočem biti, da le smem živeti zate.« Pokleknila je predenj, in ko je za- čutila njegovo roko ob glavi, jo je stisnila k ustom in zmočila z vročimi solzami. »Vstani, ne joči nikoli več!« je bruhnilo iz njega. »Bodi mi žena, po- zabi gorje, kolikor ga mores ! Z menoj bodi! 0, kako rad bi zdajle izpregledal!« Vstala je in se opotekla: »Predober si, nisem tega zaslužila- 0 Bog!« »In otroka hočem imeti tu v hiši I« Vstal je tudi on in dvignil dolgo, suhljato roko skoro do stropa : »Tudi ta otrok je naš. Moj tovariš je bil, ki mu je življenje dal. Morda sva si v Karpatih stala kdaj blizu nasproti. Sovražnika, pa vendar tova- riša, brata. Moj tovariš je bil, §e več so mu vzeli kakor meni. Vse so mu vzeli. In ta otrok mora k nisi, mora biti tudi naš . . .« Na ves glas je zajokala in se sesedla na klop ob peči. On pa je glavo sklo- nil k njej, v svojem naročju jo je prestregla, nato ga je poljubljala na prazne oči, na brazgotine v licih. Pred njima so stali otroci, jokali so kakor v brezumnem strahu pred stvarmi, ki se ne dajo razumeti Božična noč je bila zunaj. Sneg je iznova pričel mirno naletavati, da s čistim, lahkim srebrom še mehkeje prekrije izmučeno zemljo. Nova tiisa s 3 sobami, 2 kuhinjama in pritiklinami, oddaljena 15 minut od mesta, se proda. Vprašati na Ostrožnem št. 45. Štev. 76. »Nova Doba« 22. XII. 1934. Stran 5. Vesel bozic in srecno novo leto zelijo r&asle^dnje tvrdlce in obrati « Drago Gams F. S. Lukas, Celje Franjo Dolžan mehanično podjetje žganjarna, tovarna likerjev, industrija sadnih sokov Ce!je, Za kresijo Celje, PreSernova ul. 16—18 • Karl Loibnör Restavracija Narodni dom Slavko Šafar Matevž Zadravec Mihael Dobravc delikatesa, specenjia. devno sveža Vjktor Hohnjec koloniale, specerija pekarna slikar in pleskar I Celje, Kralja Petra c. Celje Celje, Kralja Petra c. Celje, Gosposka ul. Celje, Glavni trg Jakob Kovač Franc Dobovičnik Pr. Junger Ivan Vozlič krojaški mojster manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila delikatesna trgovina frizer za dame in gospode Celje, Razlagova ulica Celje, Gosposka ul. Celje, Prešernova ul. Celje, Vodnikova ul. Hotel „Posta^ Franc Rebeuschegg Knjigarna „Domovina" Anton Petek M. Hubert trgovina Celje Celje, Kralja Petra c. Celje, PreSernova ul. — Dečkov trg Stefan Hohnjec Matija Esih lvan Reicher ßetl Pušnik Hotel »Zvezda« mesar — stojnica mesar mesar pletilnica—entlanje Josip Žumer Celje, Glavni trg Celje—Breg Ce\je, Ljubljanska c. Celje, Cankarjeva c. Celje, Glavni trg Kavarna ,Merkur" Ignac Lebič Josip Kirbiš Roza Zamparutti pekarna, tovarna kvasa in slada delikatesa in zajtrkovalnica Celje Celje Celje J. M. Sane Gostilna .Zeleni travnik' Anton Čoh Prva celjvsakna a^ b™varija in Nikola Lončerevic točilnica delikatesa (Reberšak) frizerski salon kemična čistilnica čevljarna Celje, Vodnikova ul. Celje Celje, PreSernova ul. Celje, Gosposka ul. Celje, Glavni trg 9 jos jagodiö Prostovoljna gasilna in reševalna četa v Celju Franc Sod|n specerija in železnina želi svojim dobrotnikom in darovalcem vesele praznike in srečno novo leto ter se jim pri- parna opekarna Ljubečna srčno zahvaljuje za podporo v starem letu in prosi za nadaljno naklonjenost tej dobrodelni pisarna Celje in človekoljubni instituciji Celje, Glavni trg-Gubčeva ul. Razlagova ul. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenj. gostom _ o „u«i«:i, u«*«i o ¦: „i" Vincenc Janič R- Grobelmk Hotel „Bell vol pekarna Hotel „Union' M. SiliČ frizerski salon za dame in gospode (F. LebiČ) Celje, Gosposka ul. Celje Celje, Glavni trg — Kocenova ul. Celje Vinko Kukovec Beti in Ferdinand Krašovec Anton Drotenik P. Matkovič obi. konc. mestni tesarski mojster, parna žaga in lesna trgovina pekarna mesarija točilnica Celje—Lava Celje, Cesta na grad Celje, Mariborska c. Celje, Gosposka ul. Zaloga žarnic, električnih likalnikov, plinskih kuhalnikov, instalacijskega materijala za luč in plin, radio aparati i. t. cL MESTNA ELEKTKARNA IIS PLINARNA CELJE Stran 6. »Nova Doba« 22. XII. 1934. Žtev. 70. Redakcija in uprava »Nove Dobe« Celje * Prva celjska čistilnica in likalnica Jožica Leskovšek kemično čiščenje, likanje, plisiranje Celje, Gosposka ul. Zvezna tiskarna Celje Hotelska družba v Celju Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenj. gostom Hotel „Evropa" Abedin Zečirevič slaščičarna Celje, Samostanska ul. Josip Kolar čevljar Celje, Samostanska ul. Anton Uršič damska konfekcija »Uran« Celje, Pokojninski zavod Bonboniera A. Hriberšek Celje Gostilna „Branibor* Celje, Kralja Petra c. Pivovarna „Union" ¦ ,' ' D. Naprudnik Celie Franc Pocajt valjčni mlin Teharje prodajalna Celje :Kralja Petra c. Leo Inkret vodovodne instalacije, sanitarne naprave in centralne kurjave Celje, Dečkov trg 2 Simon Gaberc trgovina z moko Celje, Razlagova u\. Josip Gorenjak gostilničar in mesar Celje, Kralja Petra c. A. Ušaj gostilna »Skalna klet« Celje, Cesta na grad Kino „Union1' Celje Pavla Sluga trgovina ročnih del Celje, Vodnikova ul. Franjo Vehovar tovarna pohištva Celje Karol Florjančič clektrotehnično podjetje Celje. Cankarjeva c. Drogerija „Sanitas" - ) Celje, Alel rsandrova ul. Anton Oražem krojaški moister _L Franc Jakše trgoveč Celje, Gledališka ul. Celje, Ljubljanska c. podružnica: Cesta na grad Vpliv zvezde rdjstva na človekovo življensko pot V znamenjü p ö vodnega ; mo- ža od 20. I. do 19. II. rojene osebe So oblasti željne, samosvoje, vendar ze- lo nadarjene. Življenjsko pot pod vplivom svojega.nagona po dviganju često izpreminjajo, žal da se(njlh ve- like sanje in bogati načrti täko malo uresničijo, ker tem osebam manjka stalnosti in zanosa. Svoje talent e začnej;6 izkoriščati šele, ko se umi- rijo. Literatura in dušeslovje naj- deta v osebah, rojcnih v tem času, svoje ¦'najženijalnejše zagovornike. V znamenju r i b e rojeni od 20. II. do 20. III. so duševno bogati na svo- jem fanatizmu. Gorje, Če jih je živ- ljenje v njih fanatizmu utrdilo, gor- je, Če pravočasno niso mali krotiti svoje volje, ker njih življenjska pot se potem vzpenja strmo navzgor. Ta- ke osebe še razumljivo, naravno stvar zapletajo v mistiko, na vsakem koraku slišijo in iščejo glas ono- stranstva. Ako ostanejo v življenju samostojni in nevezani, zavzamejo radi mesta reformatorjev. Nasprot- no pa so taki fanatiki prav prijetni življenjski partnerji, ako so pod vpli- vom vzgoje v svojem fanatizmu po- pustili do neke znosne mere, ker ra- di in mnogo govorijo, se radi zaba- vajo in irnajo smisel za duhovito hu- moristiCno razpoloženje. V znamenju ovna rojeni od 21. III. do 20. IV. so temperamentni, im- pulzivni značaji. Navdušujejo se'ža vsako stvar, itoda njih navdušenjc kaj kmalu ugasne. So precej nestal- ni značaji, njih nestalnost pa ščiti prilagojenje, ki ga lahko sniatramo pri takih temperamentih kot pose- ben talent. Nobena stvar jih ne naj- de nepriprävljene' in tüdüza itäjveö-' je gorje so često navdušeni, ker ,-ü tem se jirn. izpremeni življenjski tok ter enolična v'sakdanjost. V znamenju bika od 21. IV. do 20. V. rojeni so melanholični, diišev- lio izredno globoki značaji. Življenjc jih peha iz. položaja v položaj, ljube- zen jim trosi razočaranjo. Preko naj- hujšega gredo sicer s strtim srcem in bolno dušo, ampak s pojočim gr- lorn preko ovir. Te osebe, so izredno talentirane, pa naj vzamemo umet- nost ali znanost, povsod ^si znajo pri- dobiti prvo mesto, zal'da v svoji ob- Cutljivosti radi popustijo pri ustvar- janju svojih del. V znamenju dvojčkov rojeni od 21. maja do 20. junija so raztreseni, vendar zelo podjetni značaji. Hite po življenjski poti, ne oziraje se na des- no in levo. Tako je ra/umljiyo, da festo zdrknejo s tira svojih načrtov. Njih raztresenost jim ne preputti prevclarka, zato se tako težko z izr gubljene poti zopet vrnejo na pravi tir. Njih sposobnosti so velike, po~ sebno in prvo mesto zavzema diplo- macija, iznajditeljski talenti, ki se pa navadno končajo, ko se razvijejo iz, njih delovanja pridobitveni viri. D^lajo le toliko časa,; dokler. ne pp- žanjejo sadov, da bi pa svojo zami- sel izpopolnili- in se resnično dvig- ni'U do vi^ka, jim nedostaje stalnosti in; volje. IRojeni v znamenju raka od 21. junija do 22. julija so težko razum- ljivi in'¦ nepristopni značaji. Svoje skiüvnosti in svoje težnje hranijo globoko zaprte, a navadno jirri vse to nič ne koristi, ker zaradi svoje he- pristopnosti radi zabredejo v nepri- jateljske kroge, kjer najdejo rnnogo iz.dajalcev. Svojo 6ustvenost glohoko zapirajo, kakor ves ostali značaj tei" jim je življenjska pot polna razoča- r'anj in ncprilik. Tudi v^goja jim njih zaprtosti ne more izbrisati. »-'¦¦'V znamenju leva rojeni od 23. VIII do 22. VIII. imajo močan in energi- čen temperament, predvsem pa se v njih duševnosti odraža želja po uži- vanju in ljubezni. To so osebe, ki zmagujejo tudi v najtezjih ovirah in ne klonejo v nobeni nepriliki. znamenju Device rojeni od 23. cVIIl. do 22. IX. so globoki misled, prevdarni in zelo samosvoji značaji. Ne zanima jih obiležje življenja kot .tako, ampak jedro življenja, zato so vtuHi njih üstvarjajoCa dela preplete- 1 na i na'jtezjimi in najglobjimi živ- ljenjskimi problemi. Značaji pa, ki si pod vpliVom vzgojb niso mogli po- fiökati te edino prave pati, so sami s seboj nezadovoljni, gredo skozi živ^ii ljenje kot godrnjajoči stai-čki, no/a- dovoljneži in kmalu ovenejo. •Znamenje rojstva t e h it n i c e od 23. IX. do 21. X. prinaša inehl^, sangvinične tempcramente, ki .si iz. življenja ne delajo nobenih skrbi in jim je vse raÄurnljivo, vse jasiio. Ne spuščajo se v nobene problenic, tičo- če se njih okolice, žive veselo za svo- je naloge in dolžnpstii^.^,,•;'..,.v._ .. V znamenju škorpijbna roje- ne osebe od 22. X. do 21. XI. so boga- to torišče razliCnih Čustev, njih dii- Ša je središCe vsakovrstnih želja, ki jih zaradi svojega izpremenijivega toinperamenta nikdar ne morejo v/- polniti. Ljubezen jim na življenjski poti stavi največ zaprek, ker v nj&j le. redko najdejo popolno srečo in uteho svojih teženj. V znamenju strelca rojeni od 22. XI. no 20. XII. so pridni, mirrii. predvsem pa podjetni značaji, ki Si utirajo mircn življenjski položaj le jia osnovi svoje pridnosti in osebne- ga zanosa. V znamenju k o z o r o g a rojene osebe v dneh od 21. XII. do 19. I. so rezervirani, hladni značaji, katerini življenje in življenjske prilike ne mo- rejo do živega. Brez razburjenja, ja- dikovanja, bre/, prcrivanja in siljenja si orjejo gladino življeiijske oti. Grafolog Karmah. Otroci, rojeni pod zapore dnimi solnčnimi znamenji štev. 7(). »Nova Doba« 22. XII. 1934. Stran 7 Solnčno obsevanje v hiši z ultravioletno - modrim solncem za obsevanje svetovna znamka .Heilsonne' Heliolux in Domače zdravljenje z radijem Jugo - Hadium - Em an at or In Jugo-Badium-Kompresa Sredstvo proti telesni in duševni utru- jenosti, revmatizmu, prolinu, išijasu, živčnim boleznim, arteriosklerozi, hrbtnim bolečinam pri ženah, boleziim jeter odn. žolča i. dr. Razen qmanatorja in komprese priporočamo ostale naSe preparate, kakor: »Jugo-Hadium-Sol za kopanje, Jugo - Badium - Fluid za živčne bolečine (utru- jenost) in Jugo - Badium - Kremo za kožne izpuščaje« Odobreno od AVin. soc. pol. in nar. zdrav. S. Br. 23.576/33. »Jugo - Badium« centrala za Jugoslavljo, Zemun Glavno zastopstvo za Dravsko banovino VILKO MOPPE • CEI.JE Krekov trg 8 DARILA za božič in Novo leto dopisnice božične in novoletne, kreppapir, barvani in svileni papir, jaslice, sveče, čudežne sveče, nadalje okraske za božično drevo, reklamne kolcdarjc v veliki izbiri po najnižjih - cenah kupite v knjigarni in trgovini s papirjem Franc Leskovšek Celje, Glavni t r g 16 NOVO! N01/0! Ce-De nogavice kravate - dežniki VASE BLAQORODJE! Vljudno javljam, da sem ustanovil v Celju, Kralja Petra cesta 13 specijalno trgovino nogavic znamke Ce - De kjer bom imel veliko izbiro vseh vrst nogavic v vseh kvalitetah in vseh modernih barvah — V trgovini bo popolna zaloga naj- modernejših — od najcenejših do naifmejših — nogavic za otroke, dame in gospode — Predajalo se bo samo prvovrstno kvalitetno blago, brez vsakih pletilnih napak — Ker se bom potrudil, da Vas v vsakem oziru kar najbolje postrežem in Vam nudim to, kar Vam je do danes moglo nuditi le velemesto, upam, da me počastite s cenjenim obiskom in me|poverite z Vašim naročilom V tej nadi znamujem in se vljudno priporočam CERLINI iPecijalna trgovlna nogavic CELJE Kralja Petra C 13 „Gugalnica" Ljubljanska drama je v torek 18. i. m. zvečer uprizorila v Mestnem gledališču v Cclju »Gugalniro«, ve- seloigro znane češke igralke in pisa- teljioe Olge Soheinpflugove. »Gugal- nica« je napisana '/., dobrim poznava- njem odra, dejanje je živahno in pre- pleteno z zdravim humorjcin, ki pre- haja včasih v rahlo satiro, posamcz- ni tipi so krepko izdelani. Avtorica imenuje svoje delo »deflacijsko ve- seloigro«, ki se godi v času finanCnih perturbacij na pragu svetovne go- spodarske ki-ize. Glavni nanien igre je, da zabava, in to je avtorici uspe- lo. Bežiser g. Milan Skrbinšek, ki je namesto g. Zeleznika tiidi igral ulo- go Vaclava ter nstvaril izvrsten lik malega trgovca in plahega ljubim- ca, je dal igri razgibanost in uCin- kovito cnotnost. Zlasti se je odliko- « vala ga. P. Juvanova v ulogi humor- ne in originalne kuharico - milijo- | narke Mary. Zelo simatičen par sta bila gdč. M. Danilova in g. Jan kot Anarnarija in Vena. Ga. Medvedova (vdova Mary) in g. Lipah (notar) sta nudila solidno, pretchtano igro. V manjših ulogah sta se uveljavili gdč. Gabrijelt-ičeva in Fratnikova. Scenerija. in iluminacija sta ustre- zali, gledališčc je bilo polno, občin- stvo pa je po vsaki sceni živahno aplavdiralo. Igra in igralci so doži- veli lep uspeh. — p — BOŽIČNE SVEČANOSTI boste slišali na. SVETI VEČER, če si nabavite takoj PHILIPS RADIO SPREJEMNIK Ugodna mesečna odplačila Aparat 961a po 115 Din meseč. „ 940a „ 165 „ n 836a . 265 „ Se priporoča R. JELEN PHILIPS RADIO ZASTOP CELJE, ALEKSANDROVA ULICA 9. Franjo Dolžan Celje Za kresljo Telefon 24S PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAHILNKA DRAVSKE BANOVINE cnii prei lužnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- g3 na knjižioe in tekoči ra6un*lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- Če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem In vso davöno močjo Usianovljena leta 1864. Pod stalnlm driavnlm nadiorttvom Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palaöi pH kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vsodavčno močjo Novim hranilnim vlogam jetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem prirneru zajameena Streb 8. »Nova Doha« 22, XII. 1934. Štev. 76 Paromlin in munjara d. d. Üakovec Komisijska zaloga: Celje, Cesta na grad. Priporoča prvovrstne mlevske izdelke. Dve zpačni meblovani sobi z event, oskrbo sc oddata. Naslov v upravi lista. Srebrn jedilni pribor skoro nov, za 6 oseb, se proda. Priložnostni nakup ! Celje, Gubčeva 1. Dvokolo damsko, malo rabljeno in dobro ohranjeno se kupi takoj. Naslov v upravi lista. Lokal v Sokolskem domu v Gaberju se odda. — Pojasnila daje Sokolsko društvo v Celju. Velika izbira zimskih rokavic pri rokavičarju Ivanu Frlc'u« Celje» Glavni trg. U veliki izbiri Vam nudi 2a božič knjigarna in papirnica „DOITIOVIna Celje, Kralja Petra cesta 45 nabavo lepih kniig, muzikalii, nis. potrehščin Mladinske kniige s 50% popustom §umijasfa oßufev - prava oßufev za dez, ßfafo in sneg 22 Za decke Din 29 — 29.- Za gospe 39.- Sneške, toplo podložene 29.-, Za vsak par gumijastih škornjev zahtevajte lufa vložek. Za decke Din 79.- AaMa. Izblro novega pohisfufl In stolov v trpežni izdelavi, po ugodnih ce-* nah dobite pri tvrdki Baumgartner Marija, Celje, Cesta na grad 47 (5 minut od ko- lodvora). Lepo stanovanje 3 sobno in 2 sobno na periferiji mesta, oddaljeno 7 minut, se takoj odda. Naslov v upravi lista. Lepo stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalnice in kuhinje. se s 1. januarjem ali 1, febiuurjem odda. Po> izve se AškerČeva 3, I. nadstr., Ievo. ' Vsi, ki potujete za božič na oddih in dopust, nabavite si že par dni pred potovanjem vozne listke za tu- in ino- zemstvo po originalnih cenah ¦% ¦¦ W 0^ ¦ 0W ff pri ofic. potovalnem biroju, konces. menjalnici f f Wr V I IV 9 ¦% Najkulantnejša prodaja in nakup Celje, Krekov trg1 - Telef. 119 vseh VALUT! Maribor, Telefon 21-22 Tudi za mal denan dobite lepa božična darila kakor: pisemski papir, albume, nalivna peresa, koledarje, božične okraske, krep-papir, umetno listje, božične in novoletne razglednice, vse v veliki izbiri v knjigarni in v c 1 e tr|g o v in i s papirjem K. OORIČAR vdv., Ccijc, Kralja Pctia w. 7 QEUSKd POSOJILNKfl d.d. V QCUM V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica In rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje In pro« da ja devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci racun ter nndl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje »ado P«čnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvetno tlikarno Milan ö«ttna. - Oba Y C«lju.