A
Atov. ur.
,Stogi"
Uhaja mk prvi Id tretji éetrtek mesec», ter velU po polti prejemana, »li na dom poiiljan» skupaj *
.Goriikim Vratnikom*
e» vse leto • pol let» četrt
gld. 1.80 n “"'k® , -.48
Z» tiye deiole toliko več, kolikor iu»ii» poAtuina.
Posamične fttevilke po li kr., dobivajo se v Stolni, Semeniiki in Šolski ulici.
Upravni it vit in urmtniitvo : Morellijtvu ulica, Štev. HH.
V Gorlci/dnc 6. »eptembra%1894.
»hlo|{i jati — nesloga tlaii« — torej sloiimo sel
Tetti I.
n8kgtu
rinata oinanila na četrti aterib se plača sa itiristopno petit-vrsto po 7 kr., če se jedeukrat tiskajo; po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi poSiljajo se urednUtvu; reklamacije in naročnina upravniitvu.
N e frank o vana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Slovensko šolstvo v letošuji
proračunski debati.
V e
Poslanec gospod Fran Robič jo v poslanski zbornici dne 27. aprila 1.1. govoril:
Visoka zbornica! Predilo si dovolim spregovoriti ob kratkem o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo ljudske šole, bi rad na-glašal, da zasluži popolno priznanje način, kako pospešuje visoka vlada nadaljevalni pouk. Pri tem bi se pa vender moralo gledati, da s poukom ob nedeljah in praznikih ne trpe niti cerkvene koristi; niti se krati posvečevanje nedelj. Mladim ljudem nedostaje nravne vzgoje in treba je prav na tej stopinji, da se ne poučujejo samo, temveč tudi vzgajan. Zato pozdravljam z veseljem, da hoče vlada, kakor razvidimo iz obravnav bidgetnega odseka, tudi na obrtnih učilnicah veronauku in verskim vajam dati primernega mesta.
Gotovo imamo poslednji dve desetletji v Avstriji sasnamovati veliko uspeha glede nadaljevalnega šolstva, pred vsem v obrtnem, pa tudi nadaljevalue šole za dekleta, tako imenovane gospodinjske iole, mnoié se od leta do lota.
Te nadaljevalne šole za dekleta imajo v prvi vrsti pred očmi srednji stan, torej premožuejše vrste prebivalstva. Ko se snujejo taki zavodi; misli se le, da se zboljša staige ženske iz srednjega stanu. Kjer so pa nadaljevalue šole za ženske iz revnejših vrst, imajo navadno izrečni namen, pridobiti dobre posle, čemur se seveda ugovarjati ne more. Žensko vprašanje pa ima še neko drugo jako važno stran, zboljšati usodo delal k, ženak nižjih slojev prebivalstva.
Kdor ima priložnost, opazovati zakonsko življenje v delniških slojih prebivalstva, bode kmalu spoznal, da večkrat ne zadošča skromnim zahtevam, ki se morajo staviti do ^take zveze, in če se zasledujejo nzroki. se največkrat prepričamo, da domači prepir, pijančevanje, slaba vzgoja otrok, razvajanje otrok itd. izhaja od tod, ker žena ni dovolj vrla.
Mlada soproga je delalcu pač žena, ne pa gospodinja, ker je gospodinjstvu premalo vešča.
Dekle iz delniških krogov ima že vsled rodbinskih razmer le redkokdaj priložnost, izobraziti se v domačih opravilih, navadno mora iti za zaslužkom, ko izstopi iz ljudske šole. Bilo bi socialnopolitično važno, napraviti gospodinjske šole, da se delniške hčere v mejah njih stanu izobrazijo za vrle delavske žene in da se odpravi pomanjkljivo znanje gospodinjstva.
To je teni bolj socijalna potreba, ker statistika kaže, da se odstotek sklenjenih zakonov kaže neugodnejši ne na zdolej, temveč na zgorej.
Če tudi so za odpravo popisanih nedo-statkov že storila začetek nekatera društva in posamičue tovarne, ki skušajo doseči omenjeni namen slasti z gojenjem gospodinjskega
»	'	'	<	' •	• ... i ' i . • ! : Vi. ■
Potovanje v Rim.
Spilil V. Mihcev
Vrnitev iz Rima.
(Konec.)
Okolu jeduajste ure po noči smo zasedli železniški voz v Florenci ji ter se drdrali črez strmi in jako visoki Apenin v Bolonijo, kamor smo prišli ob 4. uri zjutraj. Tu smo se poslovili od prijazne nam laške družine — v slovo nas je prav srčno vseh poljubila in — ge jeden »Adieu“, šli smo vsak na svojo stran!
Ob osmi uri zjutraj dne 22. februva-rija postavil nas je železni konj na postajo Mestre, kjer smo si oskrbeli vozne karte v Benetke in nazaj. Za 75 ctm. ali našega denarja 33 novcev, bi bilo res grešno ne videti Benetke, ki so — kakor jili naši pisatelji opisujejo — »morska kraljica".
Ob deveti uri smo izstopili na beneškem kolodvoru, kjer nam je laška financa preiskala kovčege, — ker pa ni našla v njih, kakor nekaj praznih butellc, ni bila nič prav zadovoljna — a tudi mi ne! Ko stopimo iz kolodvora na dvorišče, od koder je uhod na ulice — nismo bili več »sami svoji gospodarji*1 ; obkolile so nas žive «gnide venete", hote nam kazati po mestu vso umetnost in — polne shrambe tamošnjega *bogatstva“, no, še več pa «uboštva1*, ki je
pouka, je vender tukaj glede na socijalno potrebo še mnogo storiti.
Take naprave so brez dvojbe zasebnega značaja in morajo ludi v bodoče zasebnega značaja ostati. Duh vzajemnosti in požrtvovalna ljubezen do bližnjikov imata tudi veliko polje za delovanje; vseka ko pa imajo take naprave pravico do tega, da j ib pospešujejo mesta in država.
Od nadaljevalnih šol .prehajam k kmetijskim nadaljevalnim učnim tečajem, združenimi z Jjudskimi šolami. Pri tem bi le o* pomnil, da je znesek, ki se je stavil za ta pouk v proračun, mnogo premajhen, in ob jednem bi izrekel upanje, da naj se v pro-računtza leto 1895. stavi primerni znesek.
Število kmetijskih nadaljevalnih tečajev na Štajerskem ui v nobeni primeri s številom kmetijskega prebivalstva na Štajerskem, kjer so opetovalno kmetijski nadaljevalni tečaji za učitelje in torej sposobnih učnih močij komaj zadostuje. Seveda se je treba pred vsem odločiti za to, da se primerno nagradé učitelji, .ki žrtvujejo proste dni in celo iz svojega žepa nakupujejo učencem potrebna učila, kakor sem se sam prepričal.
Častiti gospod poslanec dr. Rosei* je stavil v pospeševanje kmetijskega pouka resolucijo, ki se glasi:
„C. kr. vlada se poživijo uvaževati, ali bi ne bilo primerno, da se kmetijski pouk na ljudskih šolah jednostavnejše in otroškemu razumu primernejše organizuje.*
Kolikor poznam jaz razmere, se stori v tem oziru največ, kar je mogoče, a jaz tudi ne morem pritrditi predlogu, ki se od strani budgetnega odseka visoki zbornici priporoča in, kise glasi:
„ Vlada se pozi vije, da skrbi pri novi izdaji beril, da se vanje vzprejme več sestavkov kmetijske vsebine."	A
,so se že zaradi telesnih in duševnih napak prestavili v pokoj. Mnogo učnih mest, in to sistemizovanih, pa ostaja praznih.
Mnogo šolskih občin, katere so za zgradbe šol doprinesle velike žrtve, ne dobé potrebnih učiteljev. Daši je država ogromno mnogo žrtvovala za ljudske šole na štajerskem, veuder se pritožujejo, in sicer po pravici, učitelji o njihovem slabem stanju. Iv temu pa pride na Štajerskem še tako imenovani krajevni sistem, posledica katerega je vedno premikanje in poganjanje za zboljšanje stanja. Ker se to zboljšanje da doseči jedino s tem, da se dobi mesto v drugem kraju, katero je v višjem plačilnem razredu, se učitelji vedno selijo in ni nobene stalnosti. Jasno je, da take razmere ne morejo pospeševati ljudskega šolstva. Potrebno je vsekako urejen je plač. Potrebno pa tudi, da dovoli vlada večje število državnih ustanov in v večjih zneskih, da se pospešuje obiskovanje učiteljišč.
(Konec prib.)
Nekaj o Reki.
Reka je vrlo prijetno mesto ob Hrvat-sketn morju in šteje nad 30 tisoč prebivalcev. V Reško luko se zliva vse blago, katero pripeljejo brodovi iz vseh delov sveta in odtod gre dalje v notranje kraje, tako tudi vse blago, katero pripeljejo iz notranjih dežela po kopnem, gre čez morje na druga svetovna tržišča. Reško mesto stoji na tako zgodnem mestu, na mestu spajajočem morje .s kopnim in baš zato je od velike znamenitosti v trgovini. Po pravu i po narodnosti
... ...__™ je spadala Reka k Hrvatski, če tudi ni bila
Toda, gospoda moja, to že vse imamofl vedno z njo združena. Nekoliko časa je njo Mi imamo odlična, v tri dele razdeljena be* A jpsoda premetala iz roke v roko, iz roke
rila Zeiuigova in če gospodje pogledate, najdete v IV. oddelku iz prirodopisa in kmetijstva nad petdeset sestavkov, mej drugimi izvrstne o sadjarstvu, njivski prsti, gnoju, pridelovanju žita, krmskih rastlinah, vinski trti, živinarstvu itd.
Kaj pa še hočete spraviti v berilo? Potem pa zgubite glavni namen, katerega mora zasledovati ljudska šola, verskonravna vzgoja in splošno izubraženje. To se ne sme prezreti in zatorej se ne morem izreči za omenjeno resolucijo.
Sedaj prihajam do prave ljudske šole. Opetovano sem odkrito priznal napredek, katerega je naredilo ljudsko šolstvo poslednja desetletja, ali ravno tako odkrito sem tudi odkrival napake, ki so se storile pri sklepanju novega ljudskošolskega zakona. Danes se pa ne mislim vpnščati v načelna vprašanja, temveč hočem samo obračati pozornost gospoda naučnega ministra na občutljivo pomanjkanje učiteljev na Štajerskem, posebno na Doleujem Štajerskem.
V tej deželi so se zopet uporabljali in se ie porabljajo učitelji in učiteljice, ki
jeuuega gospodarja v ono drugega, dokler ni bila odmenila cesarica Marija Terezija, da se moia zopet povrniti Hrvatski materi zemlji. Da so Hrvatje srečni, kakor žalibože niso, Reka bi bila dandanes njih. Ali v 1. 1868., v dobi, v kojej so sklepali nagodbe Madjari, zadnji so prišli na dan z nekaterimi zahtevami zase, čeprav so ti preje priznavali. da je ona povsem Hrvatsko mesto. Madjarska stranka, i to jej bodi v čast, ni hotela na to pristati, ampak je delala na to, da ostane Reka pri Hrvatski. Prvi in drugi so se natezali in niso se mogli složiti glede tega vprašanja. V sestavku nagodbe, kakor ga je sestavil ln vatsko-ogerski odbor, je to naročito spoinenjeno. Sestavek nagodbe, ki je imel veljati zakonom za Ogersko in Hrvatsko, predložen je bil na to hrvatskemu, kakor tudi ogerskemu zboru v razpravo. Hrvatski zbor ga je sprejel v celoti, brez premene in ga odposlal cesarju, oziroma kralju v potrdilo, da zadobi zakonsko moč.
No, ko se je sestavek vrnil od kralja zboru nazaj, v njem ni bilo več dobiti onih stvaijj, tičočih se Reke, s katerimi se je
nakopičeno mej raznimi stenami na beneških otocili. Vseh gnid, razumi se, nismo mogli porabiti, pač pa jedno samo in sicer v podobi, ne baš pritličnega moža, ki je imel jezik najbolj z šarlantansko tinkturo namazan.
Korakajoč blizo kolodvora po jako tihih in žalostnih ter ostarelih ozkih ulicah, bilo nam je žal beneškega pohoda in — že se oziramo, kje bi bila ona »kraljica morja11, ki nam je toli rojila po glavi. Stoprav ko smo prišli v sredino glavnega mestnega otoka, začelo se nam je po malem daniti; odpadla nam je neka težka vez od sred in — užitek očem bil je prijetnejši. Ko smo prišli na štirivoglati trg sv. Marka, odprl se nam je krasni razgled, krasne in bogate prodajalnice pod lopo okolo trga. Tu vidiš razne izdelke človeškega razuma, kakoršuih ne vidiš v vsakem mestu. Tu vidiš bogate prodajalnice raznih pomorskih izdelkov, obleke, svilenine, zlatenine in dr.; izdelovalnim* kipov, mozajka itd. Na trgu vidiš tisoče in tisoče jednobarvnih, sivih golobov, kateri ti krotki j<jdó zrnje iz roke, — tu tudi vidiš malo gosposko deco in odraščeno gospodo, ki smehljajoč s zrnjem v rod pita golobe, ki so vsi obsuti ž njimi tako, da jih ni videti iz pod njih. Cerkev sv. Marka z svojim, okolo sto metrov visokim zvonikom poveličuje krasni trg. Tu zraven je nekdanjih do-žev palača, izdelana vsa iz marmorja. Sprednje lice cerkve sv. Marka je nekoliko pozlačeno in okiteno z nebrojnimi umetnimi stebri, stolpiči, rezanimi podobami in mozajkom.
Visoko nad cerkvenim uhodom stoje štirje konji vliti iz brona in vrhu strehe dviga se pet velikih kupelj. Na levi sti aui nad jedno palač je stolp z umetno uro, vrhu te je pod prostim nebom zvon, na uateri bijeta s kladivom dva zlita moža ure. Vstopili smo tudi v občudovanja vredno cerkev sv. Marka. Kaj se vse v tem prekrasnem hramu božjem vidi, ne morem vsega popisati, a saj mi tega tudi ni treba, opisali so že vse razni drugi pisatelji. V cerkvi in pred cerkviščem videli srno gospe s čopičem in barvo ter slikarsko opravo, ki so slikale oziroma kopirale na platno razne sv. podobe, ki se tam nahajajo -izdelane po slavnih slikarjih. Iz trga sv. Marka vodil nas je naš «kažipot.11 še po raznih cerkvah. V neki cerkvi nam je kazal kraj, kjer je shranjenih več trupel domovinskih mučenikov, (gotovo protiavstrijskih puntarjev), katerih imena so v kamen vsekana, zajmino je vsekano, ledo in kdaj jih
je dal usmrtiti, kar pa zamolčim.......Ondilo,
da se puntarji prištevajo...........menda k
svetnikom! Obiskali smo tudi znano pobrežje „ščavoni“, kjer se nahaja mtjlepši del, mesta. Tukaj smo videli oni marmornati »Ponte di Rialto", kakor tudi žalostnega spomina »Ponte dei sospiri11 (most vzdihovanja). Ta most je razpet od jedtie palače na drugo črez morski Kanal, po tem mostu je bil v času beneško republike uhod v ječe, koder so gonili razne hudodelce in izvršite človeštva, a tudi mnogo nedolžne gospode in druge ljudi. Tani blizo je prostor, kjer so
povedalo, da se glede Reke ni prišlo do sporazumljenja, nego se je našel na vrhu njfga prilepljen komadič papirja, na katerem je bilo zapisano, da Reka, njena luka i njen okraj stvarjajo posebno telo, spqjeno z ogersko krono, glede kojega, bode se kot tako in glede posebne samouprave i na njo pro-tezajočih se zakouodavnih odnošajev, mora se doseči obče «porazuraljenje potom odbor-škili razprav zbora kraljevin Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in mesta Reke. Da je hotel hrvatski zbor, on bi bil lehko krpico zavrnil in rekel: »To ni oni sestavek v nagodhi, kateri smo mi sprejeli. Tako ni sklenil naš odbor z ogerakem odborom.* Ali hrvatski zbor ni storil tega, nego je molče sprejel krpico. Opozicija je temu ostro ogovarjala večpotov, ali brez koristi. A kaj pomenijo one besede, katere se čitajo na krpici? Nekateri to tolmačijo nastopno: Reka ni madjarska, niti Hrvatska, nego posebno telo spojeno z ogersko krono, a do nje imata jednako pravico Hrvatska in Ogerska in za to morata so obo kraljevini dogovoriti, kako i njo vladati. Na to sta se sestavili deputaciji hrvatska in ogerska, da bi se glede to zadeve sporasnmoli in dogovorili, pa vse zamàn. Madjari so hoteli, da opravlja Hrvatska na Reki svoja sodbe-na opravila, a vse ostalo da ostane Ogor-ski. Hrvatska depntacija ni hotela temu privoliti, nego je iskala več, in ko niso hoteli Madjari na to privoliti, je hrvatska depntacija rekla, da naj osrednja vlada v Pešti upravlja z Reko, dokler se ne doseže sporazumljenje v tem oziru. I s tem dejanjem je hrvatska deputacija izročila Reko Madjarom v roke. Odsilnlob gospodarijo v Reki Madjari, katera jim je prav dobro prišla za njih trgoviuo. Hrvatska pa je odpravila iz Reke županijsko oblast, sodbe-ni stol in zdaj i gimnazij, koji je preložen na Sušak. Tako stoje stvari o Reki in koristno je, da zna za to ves narod, ker je to velikega pomena za hrvatsko domovino.
Politični razgled.
——
Notranje dežele.
Avstrija. — Bechi permanentni pravosodni odbor bo imel svojo prvo sejo 20. t. m». — Prigodom obiska avstrijskega ministra fi-; naticij dr. Plenerja, tega velikega slovanskega neprijatelja, posvečujejo mu poljski listi simpatične članke.
nGazeta Narodova* obrača se na ljudski shod v Levovem, pa se veseli, da ni ie tamoi-nje nižje ljudstvo navzelo socialističnih naukov, temveč je preceja čisto domoljubje. — Pravijo, da bi mogel postati naslednikom zloglasnega Elluschegga, Sch affenhauer-Neys, dosedanji Ko-perski okr. glavar, ki sluje, da je neprietransk.
V Beču so računali na barona Marojčiia, okr, glavarja v Dubrovniku.
krive in nedolžne jetnike obglavljali, od koder je tekla kri po korita v morski kanal; mrtva telesa pa metali so v morje ribani v hrano. Po pravici se nove torej ta kraj »most vzdihovauja in solz, ker koliko vzdihovanja in solz je videl svoje dni oni most, to vč zdaj — Bog sam.
Na nekem prostoru na «polnemu šča-voni* je štirioglati kameniti spomenik Viktorja Emanuela. Na vseh štirih voglih so v kamen vrezane podobe, katerih jedna vsakega pravega avstrijca v dno duše žali. Skrbela je italijanska vlada pa (vendar no 1), da je ono podobo obrnila proti hišam iu ne na trg, miuiogredočim ljudem na oči. Ta podoba predstavlja neko bitko, v katerej so Italijani, prav za prav Francozi, katerim je bil Viktor Emanuel poveljnik, Avstrijce naklestili leta 1859. Na dveh straneh se pa predstavlja: «rešena11 in «ne rešena11 Benečija. Na jednej strani pa, velik kameniti venec v proslavo Viktorja Emanuela. Kakó se je bahal naš »kažipot11 s zmago Italijanov mul Avstrijci in kazal neizrečeno veselje na obrazu; češ, kako so dali Lahi Avstrijcem po gibi l Osobito nam je navdušeno razla-! gai pri podobi «rešene Benečije11, kakó se j ta drži veselo z svojim prostim velikanskim ' levom pri nogah in kako so drži jokaje „su-1 žnja Benečija11 v «avstrijskih sponah11 z | debelimi verigami prlklenjeuim levom. Kako 1 je zdaj vse boljše, po njegovem mišljenju, i v »rešeni Benečiji11, kakor prej v »avstrijski 1 sužnoati*, — revež pa ni sam nase pogle-



a- i
Deielnooborake volitve na Koroškem, — Koncem tega meseca se bade na Koroškem vršila volitev dveh poslancev za deželni zbor na mest n umrlih poslancev Nischel-ivitzerja in Schnableggerja. Za ta mandat sta se oglasila že dva kandidata, član kupčijske zbornice Fr. Wirth v Beljaku in zgradi tel j Ziljske železnice F. Matto a g. Pri državnozborski vol it vi je zmagal Peitler, mož, ki je bil podpiran od Slovencev.
Cenar na Češkem. — V nedeljo je dospel cesar k vojaškim vajam v Landskron in bil sijajno ozprejet, Poklonilo se mn je mnogo deputaci j, napram katerim je izrazil svoje veselje iu svojo zahvalo za vzprejem in za različne izraze lojalnosti. Doslej ni bila še nikjer politika omenjena. „Fremdenblattu je namreč pred kratkim — govonč o izjemnem stanja v Pragi prikrito povedal, da se šele pri tem cesarjevem potovanju na Češko odloči vprašanje, ali kaže razveljaviti izjemne tiare ibe ali ne.
Ogerako. — V Bekeserskuj županiji izdalo je tamošnje gospodarsko društvo spomenico, katera pravi, da niso le delavci socialisti, temveč tudi tnali posestniki, vozniki in občinski služabniki. Vzrok temu s o slabe gospodarske razmere. Ti imenovani slojevi društva jedva toliko zaslužijo, da more\o životariti. Spomenica na dalje pravi, da bi se to zlo dalo odpraviti ž nrejenjetn kreditnih razmer. Na koncu toži spomenica o upravi, koja je še le onda stroga, ko gre za delavske dolžnosti, ali nikoli ne brani delavske pravice.
Zunanje države.
Franclja in iLitaJmka, — Nastal je mej Kitajsko iu Francijo resen konflikt. V noči od 26. na 27. avgusta so Kitajci umorili carinskega nadzornika Chailleta v Moncagn in odpeljali njegovo ženo. in šestletno hčerko. Francoski vojaki niso morilcev mogli dr,hiteti. Vsled tega umora so na Kitajskem naseljeni inozemci v velikem strahu. Francoski listi zahtevajo, naj se proti Kitajski energično postopa in izrekajo nadejo, da ustreže Kitajska zahtevam Francije.
Grof de Porla. — Na tuji zemlji umira pretendent na francosko krono grof de Paris. Upanja, da okreva, ni kar nič. Francoski rogalisti molijo zanj. v palačah grofa d’ Hassonville in gospoda Bocherja pa so raz-g mene liste, v katere zapisujejo svoja imena tisti, ki pridejo izražat svoje sožalje. Najsfa-rejši sin grofa de Paris, vojvoda d’ Orleans, razpošilja že pisma in brzojavke, kakor da je že stopil na očetovo mesto. Vojvoda d' Orleans ni tako ravnodušen mož, kakor njegov oče. Domnevanje, da se bo živahno potegoval za svoje dozdevne „pravice* in si skusil priboriti francosko krono, je povsem opravičeno. Franciji pa se tega ni bati. Orledpistov je malo in prebivalstvo ni imelo nikdar posebnih simpatij niti za Ludovika Filipa, niti za njegove otroke.
Nemški aocijaliati. — Nemški, oziroma Berolinski socialisti še niso nikdar uprizorili take demonstracije, kakor v nedeljo pri pogrebu socijalistinje Wabnitz. To dekle, staro nekaj nad 20 let, je stalo v prvih vrstah Berolinskili socijalistov in si za nesrečno socija-listiško idejo pridobila neizmernih zaslug, ker je ženske delavke vseh vrst zvabila v ta tabor. Usmrtila se je, najbrž ker je zdvojila glede n-resničenja socijalistiških utopij, Sodja listi so na to izdali parolo, da je pri nje pogrobu prirediti velikansko manifestacijo. Policija je to prepovedala in poskrbela, da se je preprečila Vouka demonstracija. Vzlic temu je bil ta pogreb prava socialistična demonstracija, duši se je zvršila v najlepšem redu. Na ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, se je zbralo nad 20.000 oseb, vsa okna so bila prenapolnjena. Pred krsto so korakali zastopniki socijalistiških korporacij, za njimi pa so se peljali venci, katerih je bilo blizu tiso č, mej temi mnogo dragocenih. Anarhisti so darovali venec s črnimi trukovi in z napisom „ Smrt je radost tistim, ki so v življenju nosili okove."
dal, da se mu od lakobi lahko »skozi trebuh bere", dasi živi v »rešeni Benečiji*. Vsakdo ve, da Benečija, kar se je otresla »avstrijskega jarma4, vedno bolj hira in slabi, pogreza se v vsakem obziru v vedno večje uboštvo in kmalu bodo cele Benetke lastnina, deloma čifutov, deloma v rokah ptujcev.
Z »rive4 smo jo mahnili v javni vrt, kjer smo si marsikaj ogledali. V javnem vrtu je spomenik Garibaldijev, na ozadju spomenika pa, se nahaja izlit prostak nekdanjih Garibaldincev v popolni opravi „uiit Sack und Pack*, ki čuva, da kdo ne vkrade spomenik.
Benetke stoje na 117. otooili in sicer na hrastovih brunih, katero so nekdanji Benečani zvozili iz našega, zdaj golega Krasa iu iz Istre. Poslopij ima še vedno okolo 15 tisoč, brž manje kakor več, ker zdaj pod novo državo, se malo ali nič ne zida, ker vsa kupčija in obrtnija gre rakovo pot. Nad sto tisoč domačih prebivalcev je še vedno premalo, da bi zavzeli vse prostore zidanih hiš in palač, za to je tudi v Benetkah mnogo stanovanj vedno praznili; tudi je dovolj oerkvii, okolo 100, še te, mi ni znano, če se vse rabijo. Notranje mesto je prepreženo s 167 kanali, črez katere drži 380 zidanih mostov z oboki, da se vozi lahko pod njimi z čolni.
Tako smo opisali Benetke, dasi nismo poklicani za to.
Pregledali smo si še javni vrt, ker smo se tam blizo »imbarkirali* v pomorski
Httalja. — Ruski vojni minister general Vanovski odšel je v Orel, da .pregleda tarnaš njo vojsko ; na to odpotuje na daljni odpust v južna Rusijo in m južno Francosko, Dopisnik „ No voga Vremena*, kateri .se je povrnil iz Bolgarske v Rusijo, piše, da ni doseči lehkim potom pomiijenje mej Rusijo in Boli/arsko, niti se ne da takoi odstraniti Koburgu. On sumi, da bi bilo poslednje v obče mogoče. „ Pol, Coir." je preklicala vest, katero so prinesli nekateri ruski listi, mej temi tudi „Novoe Vremja“, da namerava ruska mornarica pod vodstvom admirala Avelana obiskati še v tem letu Reško, Puljsko in Tržaško Inko. — Nihilizem v ruski vojski, kakor pišejo, ni še uničen, V dokaz temu se navaja olcolnost, da je bil te dnij obsojen štapski stotnik Zajec in sicer, dobil je 15 let Sibirije, kjer bo kopal v premogokopn.
Španija. — V Španiji dviga zopet glavo svojo liarlizem. Pred nekolikimi dnevi je bilo navzočih 11 kmetov iz Ogarzuna blizo San Sebastijana pri volilni skupščini nekega Icarli-stičnega kluba. Pri odhodu iz skupščine, klicali so, naj živi Karol Vil., zaradi tega so jih polovili in pozaprli v Sun Sebastianii.
Ai totem vi na Lomboku. — Lombok je prav velik otok v Sundajskem otočju. Nizozemska vlada je poslala vojno ladjo proti Sanda otočju.
Na Lombo k n so potolkli Nizozemsko ekspedicijo. Lomboštco prebivalstvo sestoji iz Susakov in Balinezev. Zadnji so, ki vstoarjajo dvorsko stranko in tlačijo hudo prve: Ekspedicija, katera je bila odposlana v Lombok, imela je nalog ponižati Balineze in jim strgati iz role go-spodstvo.
Balinezi bali so se, da zgube prvenstvo na otoku, malo tudi nahujskani od glavarjev, napuli so 25. m. m. Nizozemsko ekspedicijo pod- vodstvom generala Veliera.
Bili so se celo noč blizo mesta Tjakra Negra. Setter je bil primoran umaknili se proti Mataramu. Oddelek Lairickov, ki je prihitel na pomoč Vetlerju je bil istoluk■> razpršen na vse štiri strani. Balinezi so si osvojili Muta-rum in se v njem utrdili. Nizozemsko ekspedicijo so podpirali tiasa/ci. Na Lomboku živi do 400.000 Stanovnikov, od teh je le 20.000 Balinezev. Otok je v Nizozemski oblasti še od leta 1840. Musaici so proti Balinezem, ker jili ti preveč zatirajo.
•Ja pan (tka vojaka je- zavzela Fort Arthur.
Mtolgarija. — Država meri v obsegu 99.276 št ir jaški h km. in šteje 3,310.713 prebivalcev. lì ilgurov je 2,5)05.217, pravoslavne vere je njih 2,606.786. Sredec ima 46.593 prebivalcev in .Plovdiv 36.633. Ljudskih šol je 2895 z 208.528 učenci', poleg mnogih pro-gimnazijec. in državnih gimnazijec imajo tam več učiteljišč, jedno poljedelskoi šolo za učitelje, dve semenišči in vseučilišče, Železnice so štirj dolge 531 km.: Caribrod-Mredec-Bjelovo, Sarna-liuse, Jam bol- Burgaš in Sredec-Per ni k. Letni dohodki Ziiašajo 102,000.000 levov, trošlci i stotaka, državni, dolg znaša 124,000.000 levov.
Jlai'oko. — Rimska j,Riforma" piše: Dogodbe v Maroku so postale jako resne. Sultanu se še ni posrečilo, utrdili svojo vlado. Vsak dan zadene ob nove ovire. Kaže «r, da skušajo nekatere evropske države te ovire še pomnožiti, da bi se nastalih homatij okoristile in prou-zročile intervencijo, ki bi se lahko premenila v trajno okupacijo.
Maroško vprašanje se bode moralo rešiti v popolnem po raz muljenju z vsemi interesova-nimi državami.

Politično staiie u Men
■U
I.
Vé najnovejši dòbi, jadni vzori Porajajo se na nebesnem svodu,
Ki pogubljivi našemu so rodu Prepiri se rodé iz njih in spori.
Eride zlato jabelko — nesreča Pač res za mali narod je Slovenski — Provzročilo je hud razdor peklenski,
Ki zlo mu in krivica jo naj veča!
Ljubezen domovinska, žal. vgasnjnje, Nastopajo nam dnevi temne zmot«, Ponašajo nam strupa, no dobrote, Ljubezen ker sovražtvo premaguje.
Temnijo znaki narodne ljuba vi
Me(l nami — novodobnimi Slovenci,
Ki v temi strankarstva tičimo senci : Sovragom našim na posmeh lokavi!
II.
Slovenci jedne majke sino sinovi --Po rodu bratje — jeduega očeta —
Da smo v razdoru — pač nesloga klela — Tresó očetov naših se grobovi!
Slovenci bratje smo — čeinii prepira? Prepir nam ne donese blagostanja, * Ncdično je če brata brat preganja In mrzko jeden drugega prezira.
Le jeden smoter, bratje, vseh nas vodi:
Da v strankarstvu ne iščemo koristi.
Pa smo za dom in narod vedno čisti — Vsakdo jeklenega značaja bodi!
Nehà naj vendar bratomorno klanje, Ljubezni čista ve/, naj nas objame,
V	napredek naroda vsakdo se vname,
V	siečnejši zvezdi bo nam blagostanje.
III.	..
Pagani verovali so v malike,
A Izrael v jedinstvo le Jehove —
Kdor veroval v različne je bogove,
Ta krive je posnemal učenike.
V jedinstvo božje vera -- vera prava —
Le jeden Bog nas prava pota vodi,
Kdor kaže na bogove — v temi blodi, Ker teme od svitlobe ne spoznava.
Ker mi maliki nismo — ni pagani In v temi nismo — smo v svitlobi jasni, Da v noč ne gremo, bodimo opasni Ter se razsvitljene držimo strani.
Tedaj — da se ogibljemo temete,
Dolžnost, da vedno iščemo prilike Pahniti v stran vse laži - učenike,
Ki krivih naukov polni so in zmote.
IV.
y Prerokov krivili je nebroj med nami,
Ce ž njimi nismo, nas hudč črtijo Misleč, da nas takó vse prav učijo,
Ko vendar vemo kaj je pravo sami.
Kdor pravo nas uči smo mu poslušni, Nauke dobre v srcih obdržimo,
Kar slabo je -- od sebe zapodimo,
Vse, kar nam ni v telesni prid in dušni. Ljubiti kdor uči nas očetnjavo,
Naš narod dragi in naš jezik mili,
Vselej se temu bomo pokorili,
Opevali na večne čase slavo!
Kdor zlobni pa prepir med nami seje Ter se lizunsko narodnjaka hlini,
Nesreča taki mož je domovini In jako potrebuje oljčne veje.
ssaagg»
Po volitvah.
Našlo se je vendar 23 volilcev veleposestnikov, ki so dne 28. avg. t. 1. vztrajali v boju, ki je bil vsiljen. Hvala jim! Zmaga moralna naj Vas diči !
Za pravico!
„tramvay“ in tako pripluli za nekaj cente-žimov na Beneški kolodvor. Tu smo plačali naš »kažipot*, kateremu pa ni bilo nikdar dovolj plačila; rad bi nas bil do kože ogulil iu — da smo se konečuo znebili sitneža, dali smo mu 3 laške lire in plačali mu po vrhu v „Triukgeld“ še kosilo — da je bil vsaj jedenkrat sit za — avstrijski denar. Ob 5. uri popolini ne zasedli smo na beneškem kolodvoru železniški voz in se pripeljali v Mestre v malo minutah, preko 3 ti soč in šest sto metrov dolgega mostu, kateri sloni na 224 zidanih stebrih, ter se peljali proti Vidmu (Udine). V vozu smo bili le trije in — jako dolgočasna nam je bila pot, ker »lukec* jo prav počasi z nami kobacal naprej. Noč je bila zelò mrzla; zunaj na polju je bila slana, kakor sneg, voz pa raz-dejan kot kak berač; prihajal je vanj mraz skozi luknje tako, da smo vsi trdi od mraza dospeli ob jednajsti uri po noči v Videm, kjer smo se v hotelu na postaji okrepčali z dobro večerjo in s pivom, po tem pa odšli — k počitku. Dne 23. februvarija zjutraj smo odrinili iz Vidma v Krmin, kjer smo oddali naše karte romarske vožnje ter tu kupili si nove do Gorice, kamor smo prišli v malih minutah. Na Goriškem kolodvoru je nas še naša lin anca pozdravila, a ker ni 'našla nič posebnega v naših kovčegih, ko prazne buteljke in — molekov (Paternostrov), dala nam je takoj belo polo, da smo se prosto odpeljali domov — pod Kraško goro, k svoji obitelji.
Domač« in rasno novico
N). Vel. «estri« pripeljala se je dné 2. t. ni. zjutraj v grad »Mi ramare4 pri Trstu, kjer je ostala le malo časa, kajti še v istem dnevu se je odpeljala na c. kr. jahti „Miramar“ v letovišče svoje „Acliilleioii“, na otoku Krfu.
Mnsgr. Andrej Šierk, škof na otoku Krku izdal je pastirski list na duhovenstvo in narod škofije svoje, prigodom svojega u-stoličenja.
Imenovanje in premeščen je — Prof.
Schandera v Novem Jičimi je premeščen na realko v Gorici, provizorični učitelj na gimnaziji v Gorici Tnmler in katehet Cleri sta imenovana pravima učiteljema na istem zavodu. Suplent na Celovški gimnaziji Stran-binger je imenovan provizoričnim učiteljem na gimnaziji v Gorici, prof. na Goriški gimnaziji Fiegl pa je premeščen v Mikulo na Moravi. — Poštnima kontrolorjema sta imenovana Ivan Vagaja in Valentin Kluuser v Trstu; glavnim poštnim blagajniškim kontrolorjem v Trstu oficijal Jož. Cencič v Paznu; poštnim blagajnikom Fran Colloretto in Fran Fabiani v Trstu in Nikolaj Radman v Opatiji; za kontrolorje poštne blagajniče gg. Ivan Mevla, Henrik Mullner in Henrik Kobav v Trstu.
V nedeljo 20 tli. m. zamrl Je v Ljii-bljani preč. g. Ivan Koman, mnogoletni župnik Tržaško županije pri sv. Mariji Večji (S. Maria Maggiore) in častni kanonik stolnega kapitlja pri sv. Justa v Trstu. Pokojnik je bil obče priljubljena oseba, bodisi pri Lahih, bodisi pri Slovencih. N. v m. p.!
Županom v lluzetii je ‘bil izvoljen v soboto 1. septembra priljubljeni prvak lirvat-sko-slovenske vzajemnosti dr. Trinajstič. Čestitamo I
»Agraner Tagblatt* je prinesel v številki z dne 1. septembra obširen dopis iz Gorice, v katerem pojašnjuje naše politične razmere. Ta dopis zadel je v središče sršenovega gnezda. Nobeden, slovenski list se ni drznil politične razmere na Goriškem popisati tako, kakoršue so, Mi smo gosp. dopisniku na odkritju te rak-rane jako hvaležni ter podpišemo njegovo poročilo z obema rokama. Prvi proti omenjenemu dopisu se je oglasil »Slovenski Narod4, češ, da je uredništvo »Agrainer Tagblatt a“ m i s t i f i k o-v a no. A ravno narobe je istina, uredništvo »Slovenskega Naroda* je dan za dnevom mistiflkovano posvojeni Goriškem dopisniku, čegar dopise je redno spravljalo še pred enim letom v papirni koš, a sedaj slepo verjame vsem njegovim mistiflkajočim dopisom, ter je pridno objavlja in s tem že tako do skrajnosti zbegauo ljudstvo na Goriškem do obupa tirš. Trditev »Sl. Nar.“ da bi bil kandidat »Sloge* v veleposestvu z ogromno večino izvoljen dokazuje, da uredništvu „81. Nur.“ odnošaji iu razmere na Goriškem uiso poznane. Dokaz temu je, da je bilo pri letošnjih dopolnilnih volitvah v zapisniku veleposestnikov BOS volilcev upisaiiili, a od teh je dobil kandidat polit, društva »Sloge* samo 119 glasov, torej komaj dobro tretjino; drugi volilci so se uzdržali volitve uprav radi diktature »moža z Ijudakošolsko omiko* ter* s lem protestovuli zoper »Sloginega* kandidata, kuterega je ravno omenjeni mož vsilil.
To je istina, vse di ligo je. pačenje resnice 1 Polemizovali ne bodemo z nobenim listom o tej zadevi, to prepustimo dopisniku. Zmatraino pa za našo sveto dolžnost, da pri tej priliki najtopleje priporočamo našim prijateljem »Agrainer Tagblatt*; ta list je spretno uredovan in mijmerodajnejši list v nemškem jeziku na slovanskem jugu, kar javno priznavajo najugleduejši nemški, fran-enaki, angleški in ruski s v e t o v n i časopisi, koji se pri razpravljanju jugoslovanskih zadev zmerom na njega sklicujejo. Poleg tega razpravlja »Agrainer Tagblatt* v vsakej številki slovenske zadeve in ne kakor drugi nemški listi, ki prinašajo vsake k va tre kak člančič o naših razmerah. Pri »Agru-mer Tagblattu4 sodelujejo, izvrstne slovenske moči, tu naj omenimo le našega rojaka, izvrstnega kritika S. Gregorčiča, Aškerca i. dr., ki piše pod imenom F. Selak; dalje čvrsti Gorenec, podlistkar, poznan pod pse-donimoni Dane Kroparski ; dalje športnik in spreten slilistikar E. Kristan, kouečno razni dopisniki v vseh večjih slovenskih mestih. Kdor je naročen na Kak nemški list, naj ga pusti ter naj se naroči na izvrstni, popolnoma v slovanskem duhu redigirani »Agra-mer Tagblatt*. Zdaj ko se bliža četrtletje je za to najugodnejši čas. Cena »Agrainer Tagblattu* je za kvartal 4 golti. 50 kr. — Se enkrat hvala Goriškemu dopiauiku in uredništvu »Agramer Tagblatta* za objavo objektivnega dopisa iz Gorice, kateri prinesemo v prihodnji številki v doslovnem prevodu.
Goriški Lahi bodo naredili sami, oni
ne potrebujejo pomoči od nikogar, toliko manje pa od Slovencev.
Kdor še ne ve, naj izve tem potom, da so Goriški Lahi uprizorili nekako razstavo na svojo roko.
Prvo njih delo ne baš hvalevredno je bilo to, da niso povabili v odbor za razstavo nijednega Slovenca, čeprav je večina Slovencev v deželi, Samo po sebi je umevno, da so sami s tem iieitljticlniin dejanjem prou-zročili, da so se Sloveuci odtegnili sodela-vanju pri razstavi. In to je bilo pametno storjeno, ker minoli so časi tlake in podpe-tovauja za Slovence. Le par Slovenskih o-brtnikov je hotelo napraviti izjemo tudi tukaj ; bali so se, Bog si ga vedi česa,pustili so se izvabiti na laški led z obljubami, glede slovenskega jezika, ki pa se uiso u-resničile ni kratko ni malo, in zdaj so ti nehote obtičali na „brgonih“, da ne morejo ni nazaj, ni naprej. Ako se hoèéà izogniti nadlog, treba ti je poslušati starišev, moj ljubi otrok!
Ta je stara, kakor Nanos. Slovenci se ne udeležujejo razstave nikakor, niti z obiskovanjem ne taiste in prav imajo. Uhodnlno naj rajše poklonijo družbi sv. Cirila in Metoda. Lahi, kakor so doslej brez nas vse opravljali pri tej razstavi, naj tudi sami skrbe, da pokrijejo primanjkljaj, ki jim zija nasproti nedvomno.
Radi tega, ker se Slovenci ne udeležujejo razstave in, ker se boje Lahi zmaja, ki se imenuje deficit, hudi so na Slovence strašno, radi bi jih utopili v žlici vode. Tej neopravičeni iezi si dajejo oduška v raznovrstnih laških listih domačih, kakor tudi ptujih, iz katerih sikajo strup na Slovence-nehva-ležnike, ki jim nočejo več biti za peto kolo pri vozu. V Trž. čenči „T1 Piccolo della Sera* si je nekdo ohladi! svojo jezico na Slovence s tem, da jih prispodablja nekdanjim Vandalom in, da jih imenuje v obrti in umetnosti še le žačetnike, ali prav za prav bambini: otroke.
Dopisovalec v Trž. čenčo gotovo ni i* mel možgani v ravnovesju, čeprav so pasji dnevi daleč za nami, ko je to pisal. Kje ti je logika, monsieur Dandli»? Gotovo je le to res da si jo prodal na dražbi, drugače ne bi bil mogel napisati večjih uezmlslij Slovencem na rovaš. Vrnimo se k jajcu kakor so pravili stari Latinci,	*
Oe so Slovenci v umetnosti in o«>Hi
ie bambini, kaj pa hočejo razstaviti? Kar znajo, kot otroci, to so tudi pošteno razstavili, namreč nič. Le jezite se in nas obrekujte, kolikor vam; ljubo, za to ne plačate ui vinarja, ali deficitu, ki vas čaka, He ne boste ognili. Zapomnite ai za vselej, da, kdor seje veter žanje točo. Prositi
Nujen nasvet slovenskim starlšem odroma srednješolcem. »Edinost* razpravlja našo narodno organizacijo in pravi, da nimamo povsodi dovolj skrbi za vzgojo dobrega narodnega naraščaja. Delavna narodna inteligenca ni primerno razdeljena. V Ljubljano ti. pr. tišči ogromen del mlade kranjske inteligence, drugod pa nedostaje narodnih delavcev, kjer bi jih najbolj potrebovali. To je na škodo narodnemu delu, a tudi naraščaju samemu. V obestranskem interesu torej pozivlje »Edinost11 roditelje po Kranjskem, naj skrha za to, da se njihovi sinovi usposobijo za javno delo na Primorskem, oziroma naj bi pošiljali vsaj nekoliko odstotkov mladine v srednje šole v Trst, vsaj v višje razrede.
Okrajni glavar poreškl Eliusekegg stopil je v pokoj. Bil je mož z dušo in s teloni u-dan Italijanom. Italijanski listi pravijo, da ie njegovo vpokojenje nekakova koncesija .slovanski stranki v Istri, čeprav ima mož za sabo dolgi niz službenih let. Če je to rqs, nam kmalu pokaže bodočnost.
Pojanakl vlkarl|. č. g. Franc Pavletič ni zamrl na nepričakovanem hitrem otekanju vratu in grla, kakor poroča Primorec z dné 31. avgusta t. I. Cestiti gospod le hudo boleha, a umrl še ni iu mu želimo od srca, da se mu skoro zdravijo povrne v prid cerkve, katera trpi veliko pomanjkanje na duhovnih ter v prid ovčic njemu poverjenih v pastirstvo. Kje je Piimorec to le raco ustrelil, Bog si ga znaj, mogoče je tudi, da je para iz železa, dani je raca težka neleteča in potem takem je prav lehko, da je bila skovana na lastnem nakovalu kovačije svoje, da straši — koga? Vrabce na strehi.
I take race imajo svoj cilj. Kdor zna, zna ! In kdor veruje, blagor njemu, ker je prost nevere in dvoma.
Trgovinah« nlnlsferatvo misli v Trstu ustanoviti trgovinsko banko. — Ker se je opustil projekt graditi železnico Čez Ture bodo gradili baje železnico Gorica Ljubljana. V kratkem pridejo razni višji dostojanstveniki v Ljubljano, da študirajo traso, tako Vedo poročati iz Dunaja. — Vlada je zvišala davek na špirit od 35% na 50% od bi. Prebitek v znesku 15 milijonov se porazdeli tako, da se porabi 10 milijonov za povišanje uradniških plač, 5 milijonov pa se razdeli mej posamične krouovine.
Pred sodnijo in na inlolul klopi. Povrnili £0 se pasji dnevi za Goriško časnikarstvo. Dné 3. t. m. bila je obravnava proti našemu uredniku pri c. kr. okiožni sodniji, zato ker je izšla štev. 8. „Sloge“ na mestu v četrtek, koji dan je bil praznik, dan preje, ne da bi bil to premembo urednik naznanil kompetentni oblasti. V prvi ištaneiji je bil urednik spoznan nekrivim, v drugi pa ga je kaznovala c. kr. okrožna sodnija, da plača 10 gl. globe. Državni pravdnik je namreč poudarjal, da je bilo v iistii več člankov zbadajočih naše urade! — Dnè 7. t. m. pa bo obravnava pri c. kr. okrož. sodišču proti g.u Kušarju, uredniku »Rinnova-uienta*, in našemu uredniku, kot tiskarju, ker je prvi kot odgovoren urednik, a drugi kot tiskar ponatisnil in dal na svitlo ob-iizložbo razsodbe o zaplenjenem dobroznanem članku: »Una lettera amorosa1*: Treba je nam molčati, da ne bi se zopet česa zakrivili, ker ta ,tettoia amorosa* je nevarniša od Scile in Haribde.
Kedaj pa »e bo vršila pravda pred porotniki proti g.u Gabrščeku, kojega toži naš urednik radi razialjenja na časti, koje je povzročil z besedami: »laški markiz11, »pobegli laški begunec11 itd., o tej nam ni znano še nič, istotako ne q obravnavi, glede razžaljenja na časti proti gg. Vouku in Gabrščeku, katera sta spravila na dan poslanico žalečo našega urednika iu sicer z besedami, da je ta »popil in pojel* nek sod Voukov, kar ni resnično, sod je bil in je še vedno na razpolago Vovkovo.
Svoječasno bomo poročali o izidu teli pravd.
tionpoda stranko X proti stranki Y —
Nedavno je nam dopovedoval g. Z., mož nepristransk v vsakem oziru, o nekej zaroti sklenjeni nasproti Vpsiloncem, katere nameravajo v korenu uničiti do zadnjega liioža. Povod je baje bila zadnja nadome-stilna volitev za velikoposestvo v Goriški deželni zbor. Xironci so vzeli na muho pri prvi kampanji ob tla pometati in v prašino zdrobiti vseli 45 stebrov, na katerih slo-ni »Sloga - Vesfcnikovo* poslopje. Kakšnega orožja se bodo posluževali zarotniki pri teli „hekatombah“, à la Odisej, nam ni znano; naš Z. o tem molči, kakor zemlja. Po premisah soditi, ker so zarotniki podjetni in napredni, da bode i orožje za uničenje njih dozdevnih neprijateljev podjetno in napredno. Qui vivrà, verrà I Kam pripelje človeka slepa strast, ali bolna fantazija! Mi pozni potomci prednamcev, utegnemo še doživeti Atilove čase, vsaj tako se nam grozi, čeprav vemo, da ui blagodejuega dežja iz oblakov, iz katerih šviga nad mero preveč strel in grmi nad mero preveč! Intelligenti pauca satisque, Od druge strimi pa, smo
prijeli glede te zadeve, nastopne vrstice: P r a z n o strahovanje. V društvu pri veseli mizi, sedel je n.*k Groga, prisr.nl zloglasnega in obrekovanega časopisa, izhajajočega v Gorici; pri polnili kozarcih lanske Izabele se je sklenilo uničiti »idoga-Vrstnikovo* podjetje čiin preje. Pri tej »panta-gruelični" mizi, igral je glavno ulogo nek liberalec, ki se je včeraj prilovil v Go rico, da se tukaj skušd na časnikarskem bratomoru. Da se mu to posreči, jako dvomimo, ker bo imel opraviti z nekoliko več podpiratelji našimi, nego le s 45timi, kakor si on umišlja.
Ako se hoče prepričati, lodiko jih imamo, naj se potrudi na c. k. policijo, kjer izve, da »Sloga* jih nima nič manj od »Soče*! Torej »hrabri sobratec*, na delo! Opozarjamo še naše prijatelje, da bodo stalni in trdni v prepričanju in da se vpiejo novemu don Kišotu z vso močjo, da se ne bode Sančo Panča v pest smejal.
Skrajna spridcnost. — Po polju med Gorico in Solkanom, klatila se je četa Goriških postopačev, starih od 15 do 18 let; med temi je star le jedeii 23 let. Druhal je uničevala pridelke na teni lepem polju. Te diiij pa je, ta hrabra Goriška mladina segia po ptnjem blagu izvenredne vrste še drznejše iu sicer na Solkanske krasotice, delajoče v tvornicah v Straccali in v Podgori. Nič manje nego desetorica napade dve deklici na povratku domov v pozni uri. Okoli osme ure zvečer uekdo od hrabre druščine pograbi za vrat ueko domov vračajočo se deklino ter jo nesq v turščico, da si tam ohladi ta* lotovsko gorečo krv svojo. Na srečo pritečeta, joj na pomoč slučajno sprehajajoča se gospoda ob polju, koja dva jej dasta priložnost, da mu pobegne. In še drugi deklici je bilo mogoče uteči.
Jeduaki slučaji demoralizacije črnijo pred svetom naše lepo mesto in starine še bolj deklice, opominjamo, naj ne hodijo ob kasni uri domov po stranskih potih ali stezah, ker je okolica mest nevarna, in le tam, kjer mladina pozna še Boga, ne dogajajo se taki napadi, napadi vsakovrstni, kakor tatvine, hudodelstva, posilstva in druge jednake človeške hudobije. C. kr. redarstvo ima že sedem teh tičev v zaporu pri sv. Antonu, kjer študirajo zvezdoslovje skozi zamrežena okna. Ob Soči dobili so kolibo, v katerej so naleteli na klopi in dolgo mizo, kjer so hudobneži spali, popivali in drugo zlo počenjali. Najbrž* da je to sad italijanske zvite kultu r e.
180 gold je te diiij izročil Sovodenjski g. župan Goriški policiji, do kojili je prišel na ta neobičajen način: Nek večer v tem tednu je popival v neki krčmi v Sovodujali sivolas starček in še drugim navzočim daval za vino, da je kar teklo raz mizo. Ko za ta pir izvé župan vaški, poda se nemudoma k popivalcem, kjer izvé, da je liberalni starček Šempasec; trgovec z sadjem, katero pošilja sestri svoji stanujoči v Trstu in, ker je za-kesnii vlak, ostal je primoran v Sovodujali. Župan ga torej opozori na počitek in še mu prigovarja, ker je že precej vinjen, da naj mu izroči denar, kateri nosi pri sebi, v varstvo, da se mu ne pripeti, kakoršuakoli nezgoda. Starček uboga župana in mu izroči denar v znesku 686 gold., ter se poda k počitku. Zjutraj pa, domači misleči, da starček spava sladko spanje, gredó in odprò zaprta vrata, da vidijo kaj je z utarčekom : a v svoje čudo, zapazijo, da starčeka' ni nikjer. Izginil je skozi visoko okno pod streho v prostost, še predilo je solitce izšlo, iz županovega doma, pozabivši mož popolnoma na deuar v županovih rokah.
Državna podpora. — Ministerstvo za poljedelstvo dalo je Vipavski vinarski zadrugi 500 gl. podpore.
Dokai «sposobnosti. Vlada je izdelala novo obrtno predlogo, s katero se določa, da morajo krčmarji, brivci, modistinje, mehaniki in prodajalci krojnega blaga doprinesti dokaz ospesobljenosti; trgovcem z mešanim blagom ali viktualijami pa so prepove prodajanje piva v steklenicah.
Drobne novico iz mile Slovenile. — Med
nemškimi kmeti na Koroškem je bilo te dni viharno volilno gibanje. Mnoge občine, ki so bile prej liberalne, prestopile so zdaj h krščansko konservativni stranki. Začetek je dober. Na gornjem Koroškem je zmagala nemško-katoiiška stranka z slovensko pomočjo. Liberalci so pa čisto pogoreli. Veseli nas. da so se slovenske občine Brdo, Šteben in Dravograd tako dobro držale. — Kot nov odvetnik se je v Celovcu ustanovil dr. R. Plodil. — Pogorel je Hofman v Mohličah. Škode je 7000 gld. — V Podgorjah so ustanovili požarno hrambo. Na sv. Vi-šarje prihaja mnogo romarjev. Pritožujejo se zoper državno železnico, ki jih včasih spravi v vozove za živino. —- V Brdu pri Grabštanju so trije gospodarji pogoreli in tudi v Tinjah trije. — Toča je pobila okoli mesta St. Vida. — Dobro pitno vodo hočejo napeljati iz Gorjancev v Novo mesto. — V Loki imajo električno luč. — Nove posojilnice mislijo ustanoviti v Litiji iu v Idriji. •— V Idriji se mestni zbor poganja za ustanovo niže gimnazije. — V Kamniku je bil shod slovenskih socijal demokratov, pa je bil pičlo obiskan. Vč. g. Kalan, mestni kaplan, je socijalno-demokratične govornike z mirno besedo zavrnil. — Požarna hramba se je ustanovila v Ilirski Bistrici. — V
jeseni bo v Novem mestu razstava prašičev.
—	Pogoreli so Rešek v Težki vodi, Blažič v Trebelnem in GrSil v Mrzlavi vasi. Poslednjemu je zgoreL tudi Sluten sinček. — Vodovod bodo napravili pri sv. Križu pod Litijo. —■ Novo brambovsko vojašnico bodo zidali v Ljubljani. — Telegraf so dobili v Št, Vidu pri Vipavi. — V Mariboru bodo zidali novo vojašnico. — V Šmihelu pri Šoštanju se je zgodila velika nesreča. Ko so nove zvonove v zvonik vlačili, so nepravilno ravnali, tako da je mali zvon zdrknil in padel na velikega ter ga potrupil in ubil je tudi tesarskega mojstra. —Razpisana je služba občinskega zdravnika v Ljutomeru.
—	Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda snujejo v Škofji va>i. — V Vipavi se je ustanovila vinarska zadruga. —- »Lega nazionale* bo ustanovila laško šolo v slovenskem Devinu. Žalostno! Lega se če dalje hujše /ujeda, kake črv, v zdravo slovensko meso. — Pri zgornji Beli je strela ubila 20 ovac. — V Slov. Plajbergu je 67 letna ženska s črešnje padla in se ubila. — Ziljska železnica se je 11. m. m. .‘slovesno odprla. — Na Celovški realki je bilo 227 učencev, med njimi le 4 Slovenci. — Okoli Pliberka je letos še kaj dobra letina. — O živinski soli tožijo kmetje, da je kravam škodljiva, ker dobijo po njej drisko in zgubijo mleko. — Pri Podkrno.su je v Glini u-tonil 20leten hlapec. — Kot nov odvetnik je v Celovcu nastopil dr. Gustav vitez Met-nitz. — V Ljubljani se je ustanovilo katoliško delavsko društvo. Pristopilo jih je že 400. V bolezni dobijo «kozi osem tednov po dva goldinarja podpore na teden. — V Loki je bila veselica bralnega društva Loškega in konservativnega obrtnega društva iz Lju-bljaue. Bilo je prav živahno in veselo. Sklenilo se je, da se v Loki ustanovi družba katoliških pomočnikov. — Slovenska spodnja gimnazija v Ljubljani je štela 388 učencev, ki so bili vsi Slovenci razun enega Hrvata
—	Viso dekliško šolo bodo v Ljubljani u-stanovile nune Uršulinke. — Novo katoliško politično društvo se bo ustanovilo za Vipavsko dolino. — Na obrtni šoli v Ljubljani *e je učilo mizarstvo, strugarstvo in rez-barstvo za dečke, ter vezenje in čipkanje za deklice. Letos pristopi še podobarstvo in pletenje košaric. — Veličasten je bil ljmlski shod v Šmarju. Prišlo je do 1000 kmetov. Govorili so dr Gregorec, Hribar, dr. Hrašovec, dr. Dečko. — Novo cerkev so blagoslovili v Sromljah pri Brežicah. — Solo na Muti so prodali nemškemu šulfe-rajnu za 4000 gld. Otroci se skrivajo po gozdih, ker se šole bojijo, kjer je zdaj vse nemško in nič ne zastopijo. — Na Mariborskih latinskih šolah se je učilo 250 Slovencev in 118 Nemcev. — Pri Sitežu je bil u-morjen 63letm sodar Petrovič. Na sumu je sin Petrovičeve neveste.,— Dr. zdravilstva je postal g. Anton Švab iz Št. Pavla v Savinski dolini. — Za cerkev v Pliskovici dal je svitli cesar 100 gld. — V Lindam je- strela ubila kmeta Jedrejčiča. — Za notarja v Podgrad pride g. Fr. Dubrovič. — Na Goriškem je še veduo huda vročina. — Zadnje tri dni se je zrak nekoliko ohladil, zdaj se že laglje diha. Na Goriškem je začela trgatev, in sicer zdaj je na vrsti se-zrelo grozdje zgodnje, kakor : Burgundec itd. Glede množine letos bode vina dokaj manje, od lani; po kakovosti pa, se nadejamo, da bodemo na boljšem.
lol|e dljiraistov. — Due 8. in 9. septembra se bode na Dunaji vršil shod odposlancev avstrijskih pisarjev pri c. kr. uradih. Želje teh pisarjev j3 pripravljajoči od-bov tako-le formuliral: Naslov »dijurnist* naj se odpravi in naj se nadomesti z naslovom »c. kr. pomožni uradnik*. Plača naj se poviša in sicer tako, da bo prvih pet let službovanja znašala 45 gl. na mesec. Tistim, ki so prestari ali nezadostno kvalifikovani, da postauojo uradniki, naj se po petih službenih letih zviša plača na 60 gld., po desetih službenih letih naj pa imajo pravico do triletuice po 60 gld. Kdor službuje deset let, naj se imenuje uradnikom XI. čin. razreda.
Nove orgije blagoslovili so 26. avgusta, kakor se nam poroča, v Avčah pri Kanalu. Delo, opus *8, izvršila sta slovenska nmet-• uika, gg. brata Zupan v Kamnigorici jako dobro: zunanja oblika je krasna, izpeljava in mehanika zelo natanjčna, pri vsem pa cena zelo nizka. Vredna sta gg. umetnika vsega priporočila slavnim cerkvenim «skrbništvom.
Deželno frtiiaiišna komisija kranjska je
mej drugim sklenila priporočati sledeče ti te za novo nasaditev vinogradov in sicer kot podlago za cepljenje: ripario sauvage in portalis ter rupestri«; kot cepiče pa za bela j vina: kraljevino, laški rizling, grganjo (vipavsko), beli burgundec, zeleniko, šipon ali | mainile (Mosler) iu rulandca; za rudoča in črna vina: Ravščino ali žametasto črnino, (blauer Kbluer), modro frankinjo, črno portugalko, Vrhpoljca iu blinsko črnino. Odsvetujejo se pa : lipua, belina, škeliua ali glira, javor, kozjizis, izabela, peleš, (blauer Blank), rjava črnina itd,
1‘ožnr so imeli zadnje dni na BlanČi, a posebne škodo na srečo ni povzročil, ker je bila takoj pomoč iz mesta na licu nesreče.
Ljudska niiobruženost pri raznih narodih. Po uradnih podatkih so mej 1000 vojaškimi novinci na Švedskem samo 4, ki ne znajo čitati in pisati, v Švici jih pride
5 na 1000, v Nemčiji 12, ▼ Holandiji 18, na Francoskem 123, na Angleškem 127, v Belgiji 154, v Avstro-Ogerski 388, v Italiji 480, španskem 700 in v Rusiji 738.
Splošen šfrajk pekov. — V Pragi je bil minuli teden shod, katerega se je udeležilo kakih 1000 pekovskih pomočnikov. Sklenilo se je, da se osnovatelji shoda dogovore s tovariši po vseli velikih mestih cesarstva in da se uprizori splošeu pekovski štrajk, ako se ne dovolijo vse tirjatve pomočnikov.
Višjcaodnl predsednik v G radei pa »Pravnikova* terminologija. — Grof Gl cispa c h, kateremu je društvo »Pravnik* poklonilo jeden izvod svoje nove »nemško-slovenske pravne terminologije*, pisal je na to načelniku g. dru. Ferjančiču pismo, katero ni samo laskavo priznanje vrednosti sploh, ampak tudi dokaz, da se novemu delu na kompetentnem mestu pripisuje odločilna važnost za slovensko uradovanje. Ta list slove: »Vaše preblag orodje! Cenjeno pismo društva »Pravnika* z dne 29. julija t. 1. mi je vsled odsotnosti iz Gradca došlo zakasnelo. Vrnivši se semkaj, hitim, Vaše preblagorodje prositi, da sporočite mojo najtoplejšo zahvalo za pismo in za prilogo. Pregleda) sem delo z velikim zanimanjem in dobil ntis, da jo sestavljeno tako spretno kakor temeljito in da popolnem zadošča sedanjim potrebam. Napredujoče za-kouodavno delovanje izkaže seveda tekom let potrebo, prirediti novo izdajo. Poskrbel bodem, da se bo to dolo uradoma rabilo in tudi slovensko tiskovine bom nanjega podlagi dal pregledati. Na ta način upam, da doseže delo svoj namen in da se bo dosegla jednotna terminologija pri sodiščih, advokatih iu notarjih v vseh okrajih, kjer ali sami ali deloma prebivajo Slovenci. Iz-ražuje najpopolnejše velespoštovanje in ponavljaje svojo toplo zahvalo Vašemu pie-blagorodju uda ni -r- Gleispach. V Grad-ci, 13. avgusta 1894*. Euako postopanje bi priporočali tudi predsedniku Tržaškega višjega sodišča.
Grozna knga v Hall Atiji. Kakor poročajo zadnje vesti iz Carigrada, pojavila se je grozna morilka v Mali Aziji. Ljudje, brez zdravnikov, bolnišnic in druge človeške pomoči na zdravstvenem polju, v otda-I Ijenih malih mestecih, in na kmetih, mrjo kakor muhe za boleznijo, ki se imenuje kuga. Doslej, tako pravijo, je pomrlo za to že nad 100.000 ljudij. Turska vlada je dala že več vasij uničiti z ognjem, z namenom zatreti bolezen v korenu, da zajezi razširjanje po drugih deželah, kjer je še ni. Bog nas varuj vsakojakih ualezljivih bolezuij!
• Medved v Trnovskem gotdu. Zapazili so še precej rejenega medveda v Trnovski šumi. Te dni je šel nek domačinec skozi gozd, katerega doleti ne prav srečna sreča na potu, naj se pomisli, da ni imel naš mož [ ni znaku kakega orožja pri sebi, naleteti I na dobro rajeuega kosinatiua godrnjača. Mož obtiči na mestu, kakor pribit, od zavžitega prevelikega strahu.
Kosmatiti pa, zazrši možaka, se mu približa, ga povoha ter gre dalje svoj pot, ostavi vsi moža, ne da bi mu bil kaj žalega storil. Mož se na to poda v c. kr. gozdni urad, kjer pove podrobnosti o dogodku s kosmatinom v gozdu. Čim preje napravijo gonjo na medveda. Od druge strani pa nam poročajo naši prijatelji, da se klati okoli Dola in na Goljakih njih več; po znamenjih sodijo, da jih mora biti najmanj« pet ali šest, najbrž cela obitelj medvedja, kajti dobili so v blatu odtisk medvedje tace široke 24 cm, o kateri sodijo, da je od med-vedkinje. Škode na blagu, oziroma na ljudeh doslej se nismo slišali, da bi bili provsročili.
Raibojntkl v Siciliji. — Javljajo iz
; Rima, da so se brigantije zopet počeli gi-i bati. Pri Lercari naskočili so stajo barona Ferrare iu odpeljali mu blago. Tako tudi i blizu Licodie so oropali več kmetij.
Prva javna dražba vin v Tržaških skladiščih bode due 18. septembra. Vina, ki se bodo prodajala na dražbi, si lahko vsakdo poprej ogleda, pri dražbi se pa dobe tudi j uzorci. Dražbo vodi upravitelj skladišč, njegov namèstiiik ali pa ageut za javne dražbe Artur Weiller.
Poštno hranilnico in elrknlaeija n rebra.
Da se pospeši kolikor možno cirkulacija srebni, je trgovinsko ministerstvo ukrenilo, naj poštne hranilnice pri izplačevanju strankam dajejo srebro. Manjša plačila se torej vrše izključno v srebru, pri večjih plačilih pa se vsaj po 500 gld. izplačuje v srebru, ostalo v bankovcih. Goldinarski bankovci pa se, kakor pri vseh državnih blagajnicah, pridržujejo in odvajajo v glavno državno blagajuico.
/glasovanje črno vojni ko v. — Ukazni list za deželno brambovstvo razglaša odredbo z uno 20. p. m. določujočo, kako je izvrševati zakon z dne 10. maja t, 1. glede /glasovanja čniovojnikov. Najprej se določujejo prehodne določbe za 1. 1894. a) Črno voj niške liste za črnovojnike prvega poziva je izdelati počenši z letnikom 1867. b) za čruovoj-uike druzega poziva iz letnikov 1863—1856 naj črnovojniška povelj uidiva ukrenejo potrebno v zutislu § 12. točka 45 predpisa za uredbe črne vojske; c) za črnovojuike iz letnika 1852 ui izdelati čruovojniških listov,
Odredba določuje potom kraje« kjer se imajo uglaševati Črnovojniki, navadno v kraju, kjer brnijo, pri občinskem. predstojniku, v inozemstvu pa pri blitujem e. in kr. zastopstvu. Zf late vati ee je vsako leto od dne 1. do 31, oktobra. PolitiČua oglasiva naj vsaj 14 Unij poprej izdajajo dotične razglase. V večjih mestih naj ae ustanovi po več zgla-Aevalnih mest. Zglaševati se je vedno osobno, vender se dovoljujejo olajiave posebno bol* nikora ali pa takim črnovojnikom, ki so na daljnem potovanju. Kdor bi se ne zglasil, sapade v globo 2 do 100 gl. Javnim funk* cijonarjem in »Stundespersonen* sme domobranska uprava dovoliti, da se jim ni treba osebno zglasiti. Kako soglaša to z osnovnim zakonom, določujočim jednakost vseh državljanov i kdo so te »Staiulespersouen* bi bilo zanimivo izvedeti.
Čuduo domoljubje. — „Slov. Nar.“ pišejo iz Trsta, da so bili vsi ognjemeti, ki so se zažigali dne 17. avgusta zvečer v praznovanje cesarjevega rojstva pred palačč namestništva z e. 1 e n o - b e 1 o - r u d e č i, tedaj v barvah italijanskega kraljestva.
Zagrobško vaeičili&če ni imelo doslej pravice, dovoljevati promocije „sub auspiciis imperatoria*, sedaj pa je cesai' po predlogu hrvatske deželne vlade dovolil zagrebškemu vseučilišču tudi to.
Rapai pri Majalel. — Goriška okolica, gtedé varnosti oseb in imetja, ako pnjdemo po tem tiru naprej, postane kmalu jednaka okolici Solunski ua Turškem. Nedavno so napali malopridneži človeka iz Pevme, vračajočega se domov iz Gradiške, misleči, da ima dokaj denarja pri sebi, kateri je dobil za na pali ostavljene bučele. Drulial pa, s.e ie opeharila pri njemu deuar je imel tovariš, ki je na ujeta č ikal, sporazumljen ž njim, pri mitnici v Mainici. Dogodek se je izvršii o prvem mraku. Pobrali so mu obleko in nekoliko nadjeden forint v denarju ter mu zapretili, naj uikomur ničesa ne pravi in naj ae nitro pobere s vozom dalje. Mož prišedši v Majnico se vstavi pri dobrih Ijadeh, kjer dobi nek%j obleke in povéfkaj se mu je pripetilo aa potu. Pri mitnici dobi v »tini svojega tovariša, kakor sta se bila sporazumela. Di libai je bila naprej poučena o prihodu voznika z dtnaijem — le osebo je zgrešila.
VeMev eealaega adbara Gerfškega okra
|a se je po načinu nove postave vršila za šestletno dobo dne 3. septembra t. I. Izvoljenih je devet odbornikov, mej katerimi je večina novih in samo vrlih naših mož. od katerih pričakujemo, da čim preje odstranijo vse kažipote kraj naših cesta, ki nosijo še napise v vseli drugih jezicih na slovenski zemlji, le na slovenščini ne! V to poinozi Bog in — devetorica naša!
Uval blaga v Serbljo. — Na podlagi statističnih podatkov k. fin. miuisterstva srbskega, znaša vrednost blaga uvoženega v Serbijo v letu 1893. 40.900.000 dinarjev. Samo papirja se je uvozilo za 726 331 dinarjev.
Telegrafai drogi Iz papirja — Najnovejši izdelki papirne industrije so telegrafili drogi iz papirja. Da postanejo dovolj trdi, se vmeša mej razpuščeno papirno tvarino boraksa, soli iu drnzih tvarin, potem pa se jo dobro stiska iu jej da obliko cilindrov. Novi drogovi so mnogo lažji od lesenih in so tudi bolj odporljivi proti atmosferskemu vplivu.
Lfabeiilr aaprag. — Bivši nadzornik mestnih stražarjev v Trstu J. Sulligoj. ki je nedavno bil obsojen na dva meseca zapora, ker je svojo ženo ranil z sabljo, je te dni zopet napadel z nožem soprogo ter jo težko ranil, potem pa pobegnil. Dve uri po-ineje so ljutega moža prijeli na pokopališči ter odvedli v zapor. Ubogo ženo, ki ima obraz ves razrezan, so odvedli v bolnico, kjer je skoro ozdravila.
It dMMČlh topile. — V Rimske toplice pri Laškem trgu je došlo do dne 20. t. m. 420 strank z 915 osobami, v Krapino pa 1420 strank z 2005 osobami.
•repam davkarija. — V TorOk-Ka-nizsi na Ogerskem je te dni vlomil drzen tat v tamošnjo davkarijo in odnesel 24.000 gl. Sum leti na necega kazujenca, ki je malo poprej pobegnil iz Szegedinske kaznilnice.
Llnbevm drama m mer|l. - Na krovu ruskega parnika »Sebastopol* se je mej Carigradom in Odeso prepetila grozna Ijubovna tragedija. Neki mornar se je zaljubil v bogato Amerikanko, ki se je vozila na buliji, ki se pa ni zmenila za njegove ljubovue izjave. Kb so ga tovariši zaradi tega zasmehovali, usmrtil je dva z nožem, Amerikanko pa je potolkel do smrti s svojimi pestmi. Ko je vse to dovršil, skočil je v morje in utonil.
Vinaku letina. —- Grozdje prav lepo dozoreva po slovenskih pokrajinah. Vina sicer žalibog ne bode veliko, a kar ga bode, to bo dobra kapljica. Vročina poslednjega časa je prav dobro vplivala. V obče vinogradi precej hirajo. Kar ni uničila trtna uš, to storita strupena rosa ali pa toča. Le v nekaterih krajih, kjer so že od nekdaj skrbno obdelovali vinograde in kjer še ni trtne uši, bode letos nekai prav dobre kapljice.
Iatlajatelj in odgovorni urednik A. ni. Obinsi. Tink »Prve ilov. tubarne* A. in. Oblacija v Gorici.
Hov vozni železalčni red,
ki je stopil v veljavo dne 1. maja.
gn « Železnični urnik :
Črt« Trst-Gorica-Videni
		•jut.				II
Tret	odhod	8.25	9,-	4.-	8.—	8.45
Grljau	It	8.49	9.21	4.90	• ""	9.11
Nabreiiu	«	9.10	10.-	4.55	8.37	9.56
Bi vij-Devin	n		—-	5.01	" •	**""•**
Tršič	n	9.32i 10.30		5.92	8.58	10.38
Ronke		9.3» 10.39		5.80	9.05	10.45
Zagrad	n	9.47 10.51		5.40	9.14111.01	
Zdravščnm-Grndišče „			10.57	5.46	9 19,11.10	
Rubija-Sovodnje	.<		11.07	5.54	9.27 11.94	
Gorica	dohod	10.0311.18		6.03	9.35 11.40	
	odhod	10.07 11.28		6.13	9,40 11.52	
Krmili	odhod	10.20 11.46 i		7.16	9.56 12,30 i	
4>tn Videm		1	1	\	1	t i-Goricn-Trst				
		«jut.	zjllt. j zjllt. 1 pop.			1 POP-
Krmin	odhod	T-	6.55	846	4.40	6.30
Gorica	prihod	4 23	7.09'	9.02	4.56!	6.46
	odhod	4.53	7.15	9.21	5.15	7.05
Rubija-Sovodujc	»1	5.0«	7.23	9.31	6.25		1	
Zdravščiua-Gradiščc „		5.17	7.30	9.40	5.34	
Zagraj	n	5.2«	7.35	9 47	5.40	7.22
Ronke		6.40	7.43	9.56	5.49	7.30
Triič	n	5.53	7.50 10.06		5.59	. 7.39
Bivij-Devin	n	—,—	—. — i	10.31,		 	I	—.—
Nabreiia	n	6.53	8 21	11.43	7 —	8.24
Grljan	H	7.12		11.01 7.18!		8.37
Trat	n	7.30	8.50:11.18;		7.36	8.46
Anton Obidič
čevljar v Seminiški * ulici št. 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
e&vuH mm
6 p*«j ^
Karolina Riesenar in ain
v Nunski ulici št. 10.
•
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrttvaške obleke za ot roke, rak ve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Peter Birsa
»Corte Caraveggiaw toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže sè hrano. Ima tudi hlev za živino.
ANDREJ ČERMELJ
na Irgli Karen Sl. 10
ima prodajalnico jestvilnega blaga, postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite !
Za žarkopisce iu ljubitelje!
H» TlMk N« piatta* uh
Odtisni papir, brez razsnova, brez razkrojil obdelati. Zavoj 12 komadov 9X12—13X1# gl. 1.40	1 80.
•M«4evaR|e prouzroča
ii
med strokovnjaki in pripre-staki naša praktična in iz-venredno cenozaslužna pri-ročna priprava za na potovanje „Excelsior“, s trenotnim in Časnim zapiralom ter optično lečo, skupno z razkrojili, sušilnimi ploščami, odtisnim papirjem,
temnosobno svetiljko itd. Cena le gl. 6 po
ljubi-
telje in žarkopisce po poklicu. Germania —
polno. Največja zaloga priprav za I,
brzosušilne plošče
6X9 9X12 12X16
tacat gl. —.55 1.—	1.60 itd.
Popolni zapisni cenik z navodilom za začetnike 20 nvč.
Kil, odpošiljalna zaloga, II./2, Prfltor-Ntrasse 1«, Kimaj.
Ivan Howanski
čevljar v Gledališki ulici St. 15
priporoči se in zagotovlja jako solidno postrežbo. Cene so jako nizke primeroma po blagu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom, ki je za malenkost ccnejo, a več kot polovico slabeje.

Ivan Reja ^
krčmar »Alla Colomba* ob velike,) vojašnici, na desnem eoglu v ulico Morelli» toči domača vina er ima Domačo Kuhinjo.
l]ir^Bic več učeieev
Ivana Pavlin
uu hrano proti točni postrežbi in ceni jako primerni. Priporoči se stariftem mi deželi, kateri mislijo šolati otroke svoje v mostu.
Stanovanje v Rabatišču, št. 18.
Likar
v SelHeniM'i ulici h. št. 10 prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovii'je iu županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih 'tonah.
Novič Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela iu prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
>4	Ant Fon
^1 klobučar iu gostilničar v Seineuiški ulici ^1 i ima bogato zalogo raznovrstnih klobu- f fi kov in toči v svoji krčmi pristna do-f mača viua ter postreže tudi s jako fi fi ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako ^1 §	solidne.	4
Franc Povšič
mizar na Šentpeterski cesti št. 9, se priporoči slavuemu občinstvu za razna mizarska dela.
ipaza::
M
H
N
VIZITHJCB
priporoča
m
N
N
N
" »PRVA SLOV. TISKARNA** *
N N
£cac:
V GORICI.
K
N
*
Peter Drašcek
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeuo štacuno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (Ou prodaja tudi naš list.) J
| Zaadi spremembe prodajalne !
I
I
Rttrprodt\ja
spttiahniegi ii letina klana
w/
/•
l
Kor zameni svojo trgovino s drugim podjetjem razprodava vsake vrste blago in izdelane obleke za 25% pod ceno.
Kdor želi kupiti dobro blago po zelò nizki celli, naj pohiti, dokler je zaloga velika in blago tia izbiro.
O kupljenem blagu dobi usakdo potrdilo, katero lahko izroči po svojem srcu, kateremukoli društvu z dobrodelnim namenom.
Martin Poveraj izplača potem društvom še l % dotične svote v društvene namene.
Zaradi spremembe prodajalne!
*
1
ta
v
g
i

yr.
!
Zaloga Vrhniškega pira
pod vodstvom Joška Rovami v Raba-À tišči št. 18, prodaja pivo v sodčkih T in steklenicah. Ne boji se konkurence T ne glede cen iu ne glede dobrote
♦	piva. Steklenice so napolnjene že v
•	pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi k le dobro uležano pivo.
PRVI SLOV. TISKARKI iat. i Obizzjja t Gorici
dobiva se knjiga LIBER
IN QUO PERCEPITO 8TIPENDIORUM PRO MISS IS MANUALIBUS HARUMQUE PERACTIO NOTATDR. 'Fi do vezana knjiga (100 poi) stane samo
a.- gid.

mym
Oej Ivan
gostilničar v ulici Ascoli toèi vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
t è'I è * é,'S a t é t
Priporočamo naš ie Četrto leto iška-jajoči »Skladni Koledar* ta navadno leto 1805, ki se je pričel te dni tiskati.
»Skladni Koledar* je aa vsak urad in trgovino neobkodno potreben. Odjemalki naše tiskarne ga dobé kakor vsako leto, tudi prihodnje leto brezplačno. - Cena aa druge mu je 35 novč,
C
i • (t t i è c è V
Anton Budin
kamnoseški mojster v Mirnem. Sprejema iu zagotovlja kameuotesarska dela do dolgosti 5 metrov, za katero koli stavbo po primernih cenah. Postreže točno in lično. Ima svoj kamenolom.
Karol Makuc
v Kabatišču št. 20 voditelj izdelovaluice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsiiii Slovencem. Izdeluje edinole vinski jesili, ki jé -jako ukusen in zdravju neškodljiv. Kdor se en krat prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesilia napravljenega s raznimi esencami. Cone jako zmerne.
A
Černigoj Jožef
edini slovenski «tolar v Gorici, v u-lici Morelli št. 31 priporoči se llavi nemu občinstvu. Izdelke nove stolice ter popravlja tudi staro in se ne boj-nikake konkurence.
Naznanilo.
Našla se je zlata zapestnica, kdor jo pogreša, naj so obrne na policijo, kjer o dobi.
Gorica, 28. Avgustu 1894.
L. S.	Kratky.
Ivan Dekleva
D volotržec z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijauskater bela dalmatinska. — Prodaja na debelo. —