.f. .f. Jf. ^ .i» .}. «f. 4» •!» «k «K .j. .j* «•• 4» «X» V «»x# ^ «1» <•/» «/9 «i» 4/8 «•(» 4/Ä • '« ■»(* Vi* «TS . -Mig »H« v w w'w Vy vy' LETO ZVEZEK :*•» 'MMHH; Vsebina 3. zvezka-. 1. Jos. Cimperman: Na grobu Njega cesarske Visokosti cesarje- vita Rudolfa. . . . ... . . v ..... . . 129 2. Fr. Hubad: Cesarjevi* Rudolf f. Nekrolog......' . 130 3. Andrej Fčkonja: Nekaj o izviru in postanku Oroinovih pes mi j. 139 4. Dr. Jos. Vošnjak: Spomini o Josipu Jurčiči, II. — I. Jurčič V Mariboru . .. , . .........• . 145 5. Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih. «Konec.). . , ■■ .. . . . . . . . . . . 150 0. Ahmed Sahir: Krasota moje d/ve. Pesem. . . . . ^ . 155 7. -Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. . . . "15b 8. Ivanovič: Vrabec. Naj bo. Pesmi. . . . . . . . • . 'V 1Ö2 9 Clausus: Triolet. ......... . . //.' 162 10 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovni mrvice. (Dalje ) . . . . 163 11. Janko Kersnik: „Roilin in Vrjanko". Povest. (Dalje.) . . 167 12. Ivan Hribar: Vesela vožnja. Humoreska. (Konsc.j ... 177 13. Književna poročila: .» IV. Dr. Fr. J. Celestin: Pobrati/ni. Roman. Spisal dr. Jos. Vošnjak. V Ljubljani rS89; 3j/ stn . . . : v . 184 14. Listek: Biblij ograjija slovenska. — V Velikih fsijčah. — Osebne testi. — Matic in odbor.'— Muzejsko društvo. — I.is t niča. 188 -.v £ .-"V fög .-.V * Pozor! Gg. četrtletnim naročnikom naznanjamo, da jim z denašnjo številko poteka naročnina. — V prihodnjih številkah priobčimo zanimive »Potopisne spoiuiue iu vtiske ix ruskih provinci)<9 katere nam je poslal g. dr. M. Murko, in potem pride na vrsto daljša povest »Grajski pisar«, katero piše za naš list g. dr.-Ivan Tavčar. Sjub 1 j ai\ski3 W ' ' WJmmmmmMMmM r| ____ tš^gjl^.Leposlover\ in znanstven listT Štev. 3. V Ljubljani 1. marcija 1889. Leto IX. IMoi grobu Njega cesarske Visokosti cesarjeviča Rudolfa, umršegtt dn<5 30. j an vivari j a 1SS9. leta. j, I vstriji slavni sreč utriplje od sil bolečine, !;r !j Zvestih obitelj roddv z materjo čuti bolest. F^ Ali dohaja odkod sovražnik, pogubo kančči, Dčdni avstrijski željdn rtfšiti prlstol na tih. ? Ni je nasprotnika strah, preskušenim vlada uarddom, Iirdbrost junakov ji mčč, njih je zvestoba ji ščit. Ako na vtfjsko bi klic povabil trobente jih bojne, Kr<5ni v obrambo jeklen dvigne za mtfžcm se m<5ž. Hujša oblast bolečin prešinja nam Avstrijo drrigo, Nädej ponosnih se nj\ zgrudil stebčr je visök. Padel je nddej stebčr, odbran, da podpira v bodoče Prvega Rudolfa dom, njega svetlobo širčč. Slavnih pradedov umik, sovražne si žrtev usode, RUDOLF, cesarjevič naš, gröb je nam rani Te skril. Oče, najblažji vladÜr, ki naše poznd ga stoletje, Mila rodica in ž njo cvetna soproga in hči, Ndrodi združeni mi pod orla avstrijskega žezlom: Združeni zdaj smo glasno vsi žalujč za Teboj. Znanstvo, umetnost, obä o Tvoji togujeta smrti, Bil si zaščitnik občh, dika občma in čast. Tebi na rako solzni Slovenija zvesta poklada Tudi v bridkobe spomin venec od r«5Ž in cipres, Vroče iz srca želf, da Avstrije hišo dobrotno Tekom prihodnjih bi dob čuval vladarjem Vladdr! Jos. Cimperman. Cesarjevič Rudolf f. Nekrolog. epričakovano kakor strela izpod jasnega neba, zadela je dne 30. januvarija t. 1. vso Avstrijo, vso Evropo, da, ves omikani ' svet strašna novica, da Rudolfa, cesarjeviča avstrijskega, ni več med živimi. Kakor klanjajo cvetke mrtve glavice, če posmodi slana cvet6čo livado, tako klanjajo glave zvesti rodovi avstrijski, sapo zapira mogočnim veljakom nenadna, strašna vest, da je prerezal ljubljenec vse Avstrije zjutraj med sedmo in osmo uro sam nit Življenja svojega. Bridka, nemila božja deklica, bleda smrt pokosila ga je v cvetu 1 moške njegove dobe. Tožni plakamo ob raki njegovi, srca krvavč vsem milijonom avstrijskih stanovnikov, solzne oči iščejo tolažbe in tešila. Vroče molitve kipe proti nebesom, saj ga ni leka v taki nesreči kakor le pri Vsemogočnemu nad nami. Na svetu je le jeden orjak. Njega je zadela strela najhuje, njemu jc vzela usoda najmilejšo stvar, katero jc imel na svetu, jedinega svojega sina. Klonil je glavo udarcu božje previdnosti, a vender se nam kaže vsem vzvišen, ncomagljiv steber rodovom avstrijskim, cesar Franc Jožef I. Dvaindvajsetega dnč meseca avgusta leta 1858. zjutraj na vse zgodaj je grmel strel po vseh mestih avstrijskih. Milijonom stanovnikov jc zaprl sapo takoj prvi pok. Milijoni so šteli, kolikokrat se bodo oglasili bronasti oznanjevalci sreče in veselja. Ko poči dvaindvajseti strel, zaori vesel klic po vsi prostrani Avstriji, da je porojen * Francu Jožefu I. cesarjevič prestola naslednik. Ob deseti uri in petnajst minutah zvečer dne 21. avgusta jc ugledal svet cesarjevič Rudolf. V Lakscnburgu ga je povila cesarica Elizabeta. Napočila še ni bila zora na nebu, že se je gnetlo ljudstvo po cerkvah, na kolenih je hvalilo Boga, da je podaril cesarstvu prestola naslednika. Tedaj je segel v strune pesnik naš Fr. Malavašič in zapel jc srečni Avstriji: »Prvak med vsemi knezi Prvenec mora biti!« Takd je pel slovenski pesnik ob zibeli cesarjevičcvi in dve vili Sojenici sta pritrdili njegovi besedi, kaj je pa rekla tretja, tega ni čulo človeško uho. Račilo se je Bogu, naj se izpolni, kar sta rekli prve dve in žalibože tudi, kar je šepnila tretja. Pri krstu so nadeli novorojencu ime Rudolf Franc Karel Jožef. Lepo, zdravo, krepko dete se je razvijalo käj dobro. Kmalu se je pokazalo, da mu je podarila božja roka tudi najlepših duševnih darov. Od prvega dnč življenja svojega je bil vojak, že dnč 22. avgusta leta 1858. imenoval ga je cesar polkovnikom lastnikom 19. polka pešcev, kateri se imenuje odslej za vselej »cesarjevičev polk«. Vrlo je napredovalo dete, lepd so se mu razvijale duševne zmožnosti. Ko doraste do učenja, prevzame fml. Latour-Thurmburg vodstvo njegovo. Cesar sam mu je izbral učitelje. Šolski svetovalec A. M. Becker in profesorja Alojzij Egg er vitez Möllvvald in G reis torfer so ga poučevali v nemščini, šolski svetovalec dr. J. K r i s t v prirodoslovji, v latinščini prof. dr. Zhishman rodom Kranjec itd. Posebno so ga zanimali jeziki avstrijskih ndrodov. Znal je skoro vse takd dobro, da je mogel občevati z vsakim v njegovem materinem jeziku. Zanimal se je pa tudi za jezikovne razmere takoj na tanko, ni le verjel besedam svojih učiteljev, povsodi se je izkušal prepričati tudi sam. Ko je bil n. pr. brigadir v Pragi, izpraševal je častnike, ki morajo pokazati po izkušnji, da znajo jezik svojega polka, navadno sam. Kadar je bila taka izkušnja na vrsti, prijahal je na vadišče. Poklical je dotičnika in odkazal mu krdelo, da je moral razlagati vojakom pred njim v njih materinem jeziku, kar mu je ukazal cesarjevič. Vsi njegovi učitelji priznavajo, kakd pridno, vestno in mamo se je učil, kakd rad je poslušal njih nauke. Spomladi leta 1871. n. pr. je bil šel na divjega petelina. Ko se vrne domdv, pripoveduje dr. Kristu navdušeno, kakd krasno je po gorah, kadar se vzbuja priroda. Učitelj mu svetuje torej, naj zapisuje take vtiske takoj, naj zabeležuje tudi opazke na izprehodih, na potovanjih itd. In mladi cesarjevič je ravnal po svetu učiteljevem. Spisal je »Lov na divjega petelina« in kesneje »Lov na srakoperja«. Navadil se je opazovati prirodo takd na tanko in popisovati to takd zvesto, da so se mu čudili učenjaki. Bil je namreč v tem samostalen, nikdar se ni hotel dičiti s tujim blagom, rajši je pisal in pilil, pa zopet pisal in pilil, dokler se mu ni posrečilo povedati stvar takd, kakor se mu je zdelo prav. . Pogodil je s tem prvo pravilo prave stilistike, ki veleva: »Pili svoj spis, dokler ne boš sam s seboj zadovoljen!« V vojaških znanostih sta mu bila učitelja fml. Rein län d er, sedaj poveljnik moravskega vojnega krdela, in C o mar o, ki je umrl cesarski namestnik v Dalmaciji. Vojaških spretnostij se jc navadil popolnoma, začel je na najnižji stopinji, da se prepriča sam, kakd mora sodelovati vsak poseben vojak v to, da se doseže smoter vse vojske. Reinländer slovi tudi kot jeden izmed najboljših taktikov avstrijske vojske. Njegova »taktika« ni na dobrem glasu samd na Avstrijskem, čislajo jo tudi v inozemstvu. Načelo mu je, da odločuje v vojski le duh poveljnikov. Prvo, pravi, je, da vč poveljnik, kaj hoče in da po rabi vojno svojo silo primerno, da doseže ta svoj smoter. On je učil torej cesarjeviča premišljenega postopanja, da gre v vojski kakor povsod za stvar, da vspeva dni najbolje, ki vč porabiti svojo silo najbolje z ozirom na svoj smoter. Dobro si je zapomnil učenec njegove uke. Dnč 24. junija leta 1877. postal je polnoleten; dnč 23. julija leta 1878. začel je vojaško službovanje pri 36. polku pešcev. Vadil se je voditi najprej malo krdelo ne le na vadišči, ampak tudi z nasprotnikom. Kakor navadni častniki je vodil svoj oddelek k vajam. »Marširajte, cesarska Visokost, s svojim oddelkom tja in tja,« glasilo se je povelje! »Varujte se na vse strani, da zaženete nasprotnika, če se namerite nänjl« Utripalo mu je srce, ko je pošiljal prednje svoje straže naprej, ko je pošiljal < patrulje na strani'. Včdel jc, da mu ne stavijo lizunov ali strašljivcev nasproti, da vodijo krdelo, ki mu naj kaže nasprotnika, najboljši častniki, da se mu ne bode umeknil nasprotnik le za to, da bi ga razveselil, da bi mu dal doseči lahke slave. Takd se je vadil spoznanja, da je le sam kriv, če se bojna igra ne izide po njegovi volji, da hrabrost vojakova ne premore nič, če greši poveljnik. Meseca septembra leta 1880. imenuje ga cesar generalmajorjcm ter mu izroči dnč 6. aprila leta 1881. poveljništvo vse brigade v Pragi, naj se privadi razpolagati tudi praktično z večjim krdelom. Leta 1880. postane feldmaršallajtnant in prevzame poveljništvo XXV. vojne divizije na Dunaji. Strogo in vestno je izpolnjeval vojaške svoje dolžnosti, a zahteval je ravno takd strogo in vestno izpolnjevanje tudi od drugih. Dnč 18. marcija leta 1888. imenoval gaje cesar generalnim nadzornikom , pešcev. Hotel je pokazati s tem, kakd ceni pešce svoje. Ni treba omenjati, da je deloval tudi v tej stroki kaj marno in kaj vspešno. Nobeno krdelo v prostrani Avstriji ni bilo gotovo, da ne pride kar nenadoma generalni nadzornik. On ni dopuščal, da bi se javilo prej vojnim oddelkom, kdaj jih bode ogledoval. Po noči se odpelje z Dunaja, drugo jutro je pa bil že na vse zgodaj na vojnem vadišči tega ali dnega krdela. Nikdo sc ni mogel pripravljati na njegov prihod, saj pa tudi ni hotel videti parade, zvedeti je hotel, kakö se vadi in uČf vojaštvo, kakö izpolnjujejo svojo dolžnost čdstniki in pro-staki. Prikupil si je s tem srca vseh. Za vojake je bil präv praznik, kadar je prihajal cesarjevič k njim. Občeval je prav prijazno s čdst-niki, pomešal se je med prostake, govoril s tem in z önim ter ga povpraševal po njegovih službenih in rodovinskih razmerah. Kolikor mu je bilo najti odmora od vojaških svojih opravil in državnih poslov, posvetil ga je znanosti. Razven prirodoznanstva zanimala ga je posebno etnografija (ndrodopis) prostranega našega cesarstva. Prepotoval je je na vse kraje, seznanil se je z razmerami na Češkem in Erdeljskem ravno takö, kakor po Galiciji in Dalmaciji. Znano je, kakö navdušeno so ga pozdravljali povsod ndrodje, saj se je bavil rad z razmerami posebno önih malih in preziranih narodov. Seveda ni prišel nikamor, ne da bi se bil poučil prej iz knjig, kakö je tam, ali je pa povprašal veščakov o njih. Ali o vsaki stväri se je skušal prepričati sam. Meseca marcija leta 1880. seznanil se je s princesinjo Štefanijo, hčerjo belgijskega kralja, dnč 10. majnika leta 1881. stopil je ž njo pred oltar, dnč 2. septembra leta 1883 porodila mu je hčer Elizabeto. Posebno važno je bilo njegovo literarno delovanje. On je imel jezik v svoji moči kakor malokdo drug. Kakö ljubko je pisemce, katero je pisal 1. 1866. svojemu strijcu Albrehtu po zmagi pri Kustoci kot osemletni deček. Ni ga pokazal živi duši, ne roditeljem, nc učiteljem svojim, popolnoma sam je je spisal, pa je vender v vzgled našim otrokom. Zatorej je tukaj priobčujemo: »Ljubi strijc! Kakö sem vesel, da Si zmagal. Mama in tudi Gisela Ti čestitata iz vsega srca. Prosil sem ljubega Bogä, naj zmagamo, in naj Te varuje tudi za naprej. Prav pogostoma mislim na hrabro našo vojsko in na uboge ranjene vojake. Koliko brigad je bilo v ognji ? Ali je bil moj polk tudi že v ognji ? Vse brzojave Čitam, kar jih prihaja z juga in s severa. Mnogo pozdravov strijcu Rajnerju. Imej me rad, jaz Te imam tudi prav rad. Tvoj Rudolfe Bil je strasten lovec, ali ne takšen, kakeršni so navadno visoki gospodje, ki si dado prirediti in pripraviti lov takö, da jim ni druzega dela, kakor pobijati nedolžno zver iz varnega zakotja. Rudolf je hote' opazovati na lovu prirodo; ni se bal truda, nI nevihte, ni mraza, nI vročine, da je le mogel opazovati živali na prostem. Pred dvema letoma n. pr. ležal je dobre tri ure na snegu, zalazujč labude. Tedaj si je natvezil vnetje trebušne mrčne, ki ga je mučilo dolgo časa in ni ostalo brez nepovoljnih nasledkov za njegovo zdravje; dalo je tudi povod nesrečnemu dejanju, ki mu je ugasnilo življenje. Bil je lovec mirne roke; tudi v nevarnosti se mu ni tresla desnica. Ko je potoval po sveti deželi, rešil je Ahmedu, arabskemu lovcu celd življenje. Nekega dnč so šli na divje merjasce. Beduvin Šalim je vodil lov. Ker pa le dolgo ni bilo najti divjačine, odpravijo se štirje gospodje v taborišče nazaj. Pa podajmo stvar po njegovih besedah, kakor piše sam v svojem »Potovanji na Jutrovo« (»Orientreise,« str. 299): »Chorinsky in jaz sva pa hotela še loviti, zato greva za Beduvinom v pustinjo. Po dolgem poti prideva do malega grmovja; za njim se pokaže kmalu nekaj močvirja in okroglo, le kakih par sto korakov dolgo trstje. Šalim naju postavi na jedno stran, gonjače pa na drugo; kar je bilo v tem zavetji, moralo nam je pred puške, ko se je genilo iz skrivališča. Ahmed (takd je bilo ime lovcu, katerega je bil najel Rudolf) je poštenjak, ali divji boji z divjimi zverinami mu niso po godu; ko vidi, kako je in kaj je, prosi me, ali bi ne smel počiti nekoliko bolj strani za nekim grmom. Se odgovora ni počakal, kar izginil je hitrega koraka. Postavil sem se na mesto, kjer je kazalo obilo sledov, da hodijo tu divji merjasci. Komaj so bili psi v trstji, kar začne divji gon. Lajanje psov in vražje vpitje gonjačev se začuje. Po dolgi, razburjajoči četrtinki ure prilomasti velik divji prašič iz goščave proti navajeni svoji poti, ob kateri sem stal. Kroglja moja ga pogodi pod hrbet, v ognji pade, ali hitro skoči zopet na noge, peneč se od jeze dirja dalje. Junaški Ahmed ni včdel, kaj pomenja zverinska pot, lčgel je bil po dolgem ččznjo. Kar prihrumi ranjena zver in napade v slepi jezi reveža. Srečno sem kar najhitreje pritekel za njo. Našel sem Ah-meda kričečega, z žepnim nožem v roci; stal je le še na jedni nogi, drugo je molil proti strašni zverini, kakor bi se hotel braniti ž njo. Prašič se pripravlja za odločilni boj, ali predno še pride do našega junaka, ležal je ta že na trebuhu na tleh. Vidčč veliko nevarnost, pošljem svinji, ki je preiskavala ravno s svojimi zobmi široke hlače Ahmedove, krogljo; k sreči usmrti žival pri tej priči. Zdaj sta ležala svinja in Egipčan mirno drug pdleg drugega, zadnji zelen od strahu trepetaje po vseh udih; nekaj minut ni mogel izpregovoriti. Kmalu pridejo tudi Beduvini na mesto; lesketale so se jim oči od samega veselja.« Te besede nam kažejo zajedno tudi, kakö lepö in natančno je znal opisavati cesarjevič dogodke, kakö zložno mu je tekla beseda. Prvo njegovo večje delo je bilo »Petnajst dnij na Dunavu« (Fünfzehn Tage auf der Donau«. Wien 1878). V predgovoru k temu delu pravi, da mu je veselje do prirodc »prav vir požlahtnjenja, varstvo, da ne odrveni Človek v böji za vsakdanje, materijalne stvari.« Zato pravi tudi v pismu z dnč II. decembra leta 1875., pisanemu dr. J. Kristu, da »so mu med raznimi nauki prirodoznanski vedno le odmor in počitek«. Učitelja sta mu bila na tem poti znameniti Brehm in Homever. Kmalu je zaslovelo ime Rudolfovo med učenimi poznavatclji ptičev. Brehm sam je priznaval, da ga med ornitologi (poznavatclji ptičev) naših dnij valjda nikdo ni prekosil. Leta 1880. izdal jc ornitologična svoja opazovanja (»ornitholo-gische Beobachtungen«), leta 1881. »Lov na Ogcrskem« (»Einige Jagdreisen in Ungarn.«) Tu opisuje n. pr. svoj »prvi lov na medveda« takö krasno, da se kaže njegova pisateljska moč v najlepšem svitu. Istega leta je prišlo na svetlo njegovo »Potovanje na Jutrovo« v dveh zvezkih. Leta 1885. dal je je natisniti v jednem zvezku za narod. S krepkim peresom nam slika potovanje na cesarjevem parobrodu »Mira-mar«, opisuje nam Egipet in njegove stanovnikc, starinske ostanke starih Egipčanov, prirodo nekdaj takö bogate dežele in potem pohoti krajev, kjer je hodil, učil in trpel Božji sin. Naj podamo še. kakö popisuje prvi pogled na Jeruzalem: »Vsi pokleknemo, gologlavi opravimo svojo molitev. Sveti Sijon s starim svojim zidovjem, s sivobelimi hišami, s kupolami cerkve nad Božjim grobom in z včliko Omarjcvo džamijo, razprostiral se je pred nami. Mesto, iz katerega se je rodila naša vera, v katerem so se začele s Kristovo smrtjo na križi največje zgodovinske izpremembe, katerega zidovje nam budi tisočletne spomine Svetega pisma, katerega sc oklepajo vsa poročila naše svete vere, katerega kamenje je rdečila kri naših prednikov, to mesto bilo je blizu pred nami. Prav posebna mistična čustva polaščujejo se vsakega römarja. Vera in poročila, katera smo srkali od mladih let, predočujejo se tu v strašno mrtvi pokrajini, na kateri leži prokletstvo, kateremu se je moral umekniti narod, ki jc gospodoval nekdaj tod, za veke.« Kaj bi pravili obširneje, kakö je izpolnjeval verske svoje dolžnosti po svetih krajih, saj ni pisal svoje knjige kot priročno knjigo potnikom, hotel je označiti le tudi svoja opazovanja. Knjiga je imela znanostni smoter, to nam kaže že tudi obilica (1023) živali j, katere je pripeljal s seboj za razne muzeje. Ali vrhunec vsega literarnega cesarjevičevega delovanja je: »Av-stro-ogerska monarhija v besedi in v podobi« (»Die oesterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild«). Leta 1883. rodila se je v glavi Rudolfovi velikanska misel, da bi ustanovil delo, v katerem naj bi se kazali posamezni deli našega cesarstva kakor tudi vzajemni faktorji združenih držav, svetovna važnost in kulturna veljavnost vse države in posameznih ndrodov. Opazil je namreč z bistrim očesom, kakd ne-dostatni so marsikateri spisi o avstrijskih razmerah.' Iskal je vzroka tem nedostatkom in našel je, da se Še učeni možje ne ved d ogibati mnogokrat nekake pristranosti. Ne da bi izvirala ta pri vsakem iz politične prenapetosti, le odtod izvira, ker jih je mnogo, ki ne morejo »čuti obeh zvonov« že zato ne, ker ne poznajo jezikov raznih ndrodov. Posvetoval se je dolgo z veljavnimi učenjaki in umetniki. Ko dožene načrt za vse delo, spiše spomenico o tem cesarju. V nji razpravlja, da pogrešamo še dela, katero bi opisovalo etnografske razmere avstrijske takd, kakor bi trebalo po sedanjem stanji znanosti. Poznanje raznih ndrodov ni le važno za učenjake, tudi ljubezen do skupne domovine se more le širiti, če se spoznavajo posamezni närodje bolje med seboj. Etnografija je pri nas zato tolike važnosti, ker nam podaje v prvi vrsti gradivo, po katerem se šele dadd ceniti posamezni närodje. Kar se je pisalo doslej o tej stroki, ostalo je po učenih časopisih. po malo poznatih novinah, ali je pa porabljeno celd samd v inozemskih izdanjih. Tako delo bi ugajalo torej vsakemu närodu, posebej pa bi bilo na čast vsi monarhiji in vsem njenim delom; družilo bi literarne in umetniške moči in bi kazalo domačim in tujcem, koliko duševnih močij ima država in vsak tudi najmanjši narod. Cesar dovoli svojemu sinu, naj se loti važnega dela, in obljubi, da poplača troške, kar bi jih ne pokrilo delo samd, iz zasebne svoje blagajnice. Kot glavnico določi štiristotisoč goldinarjev. Dnč 15. marcija leta 1883. poklical je cesarjevič vladnega svčtnika, sedaj dvornega svetovalca Weilena in Jokaija, ogerskega pisatelja, na posvetovanje. Weilena si je izbral za urednika nemškega, Jdkaija pa madjarskega dela. Posebno vodstvo, v katerem sedi med drugimi tudi Slovenec dvorni svetovalec, prof. dr. Miklošič, vodilo je delo pod nadzorstvom in predsedništvom cesarjeviča samega. Dalje je pozval še poseben uredniški odbor, v katerem sedč strokovnjaški poročevalci, med katerimi je zopet Miklošič. Umetniškemu odboru pa je skrbeti za umetniško opravo. Veseli so začeli vsi delo, cesarjevič sam jim je bil vsem vzor delavnosti in pridnosti, s svojim podpisom je vabil sotrudnike, skoro vsak spis je pregledal pred natiskom in cesarjeviČina nadvojvodinja Štefanija pomagala mu je tudi; vse ilustracije in podobe, kar jih krasi krasno delo, ogledala in ocenila je sama osebno. Trdno držč se načela, naj opisuje vsak närod le pisatelj tega näroda samega, naj riše slike le umetnik tega näroda, pozival je vedno le sinove dotičnih narodov na sodelovanje. Tudi sam je prijel za perö, spisal je za »pregledni zvezek« uvod; za zvezek »Dunaj in Nižja Avstrija« lčžo dunajskega mesta, opisal je Wienerwald in loge ob Dünavu do ogerske meje. Za prvi zvezek »Ogerske« je dal uvod, za »Trst, Istrijo in Dalmacijo« je spisoval popis kvarnerskih otokov in južnega dela Dalmacije. Vedno in o vsaki priliki je poudarjal, naj piše vsakdo le po svojem prepričanji. Znana je moška beseda, katero je povedal ogerskemu sotrudniku, ki ga je vprašal, ali bi ne trebalo zasukati nekaterih dogodeb iz ogerske zgodovine nekoliko bolje po avstrijski. Rekel mu je: >Le takd pišite, kakor se je godilo res!« Ravno takd je povpraševal leta 1887., ko so se mu poklanjali sotrudniki za Štajersko, slikarja Jurija Šubica in pisatelja teh vrstic oba, ali sta uprav Slovenca, ter jc pristavil: »Meni je za to, da opisujejo vsak narod možje tega näroda!« Res zlate besede! Koliko je to delo, sodimo lahko po tem, da je doslej vseh sodelavcev, pisateljev in učenjakov 101, umetnikov pa 176. Tri leta so trajale priprave. Dnč 15. novembra leta 1885. razposlali so pregled, dnč i. decembra istega leta razposlali so prvi zvezek. Ta dan se je poklonil cesarjevič z Weilenom in Jokaijem cesarju. Sin je podal svojemu očetu prvi zvezek v nemškem in madjarskem jeziku z ogovorom, v katerem pravi med drugim: »Patrijotizmu, spoznavanju domovine posvečeno je to delo, ta duh je navdaja, take čuti oživljaj in razširjaj; monarhijo opisujemo, kakeršna je danes, kako je nastala; na podlagi duvalizma stoječe, deli se naše delo v avstrijski in v ogerski del, ali v teh delih dajemo takd na Ogerskem kakor v Avstriji drugim narodnostim njih mesto v popolni meri. Vsak narod opisuje samega sebe po svojih pisateljih, po svojih umetnikih in takd daje duševni živelj vsakega näroda najboljše iz sebe samega za skupno delo!« Vspevalo je delo, krasno je vspevalo. Tudi v gmotnem oziru gre dobro, prihranila se je že velika vsota za ,reservo', kakor je veleval cesarjevič sam, spominjaje se ob času obilnosti hudih dnij. SeŠitek 77.-je na svetlem, štirje zvezki so gotovi, zvezek »Štajersko« je pripravljen popolnoma, »Koroška, Kranjska, Gorica in Gradišče« skoro gotova, za »Trst, Istro in Dalmacijo« je tudi priprava končana. Za »Ogersko« je gotov poldrug zvezek; za sešitek, ki pride na svetlo dnč i. aprila hotel je popisati cesarjevič sam šeGodollo in njegovo okolico, v Maierlingu je pisal še za ta zvezek, kar pride strašna, pre-tresujoča vest, da je ugasnila luč njegovega življenja, ki je svetila in ugrevala vso Avstrijo. V togi in bedi je določil cesar sam, naj se nadaljuje delo, visokemu mrtvecu v spomin, in cesarjevičina sama stopi sedaj na čelo vsega podjetja. »Prava närodna knjiga v najlepšem pomenu te besede bodi to delo, razširi se v vse kroge stanovni'kov, bu-deča ljubezen do domovine, razširjajoča omiko, učeča in požlahtnujoča«, takd je govoril Rudolf cesarju očetu in besede njegove se bodo izpolnile. Se nekoliko črtic o njem. Cesarjevič Rudolf je bil pravi Avstrijan, z vsemi silami svojega srca se je oklenil domovine svoje, avstrijskega cesarstva. Kolikokrat je zavračal besede kratkovidnih fanatikov, ki svoje pristranosti še pri ogovorih niso mogli zatajevati, da on ne pozna druge, nego avstrijsko udanost, da so mu jednako ljubi vsi avstrijski rodovi. Ko je otvarjal slovesno električno razstavo, rekel je važno besedo: »Morje svetlobe naj se razširja odtod po svetu!« ali v svojem govoru je poudarjal posebno še to, koliko lepih izumov, koliko lepih naprav se je rodilo v krasni naši državi; hotel je namreč povedati dnim, ki z domačim nikdar niso zadovoljni, ki škilijo vedno na tuje, da smo tudi mi Avstrijani pripomogli v obilici človeški omiki, akoravno nekateri kratkovidneži in prenapeteži tega nečejo priznati. Ta misel ga je vodila tudi, ko je sklenil izdati velikansko delo o našem cesarstvu. Dejanski je hotel pokazati, »da ima Avstrijan svoj dom in ima vzroka ga ljubiti!« Koliko se je pečal s socijalnimi razmerami, kakd ga je zanimalo šolstvo, kakd je gorel za vojsko, tega ni moči razpravljati tu na drobno. Gotovo je, da mu je bilo srce za vso drŽavo, da je posvetil svoje življenje le svojim ndrodom, da je pa ravno to neumorno delovanje vplivalo takd hudd na slabotno teld, da je mislil v nesrečni uri, da on ne bode mogel nositi bremena, katero ga je čakalo še v življenji Avstrija se solzi ob rakvi prezgodaj umršega možd. Närodom je posvetil srce in delovanje v svojem življenji, närodje njegovi se ga bodo spominjali na veke. Z lic mrtvečevih obrnimo oči na nesrečnega očeta, kateremu je vzela božja roka najljubšo stvar na svetu. V neskončni žalosti je obljubil cesar, da bode tudi odslej izpolnjeval zvesto svoje dolžnosti, da bode vztrajen, srčen in trden v svojem trudu za srečo svojih narodov. In mi, närodje avstrijski, in med njimi v prvi vrsti narod slovenski, vztrajali bodemo kakor že šest sto let tudi na veke: Bog ohrani nam cesar j al Fr. Hubad. Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij. Spisal Andrej Fekonja. je so moje rožice?« — »Mrzel veter tebe žene.« — »Kedd izmed nas ni že slišal, kedo ni že sam pel tčh dveh takd priljubljenih pesmic? Ali koliko nas je, da smo vedeli za pesnika! Take in enake pesmi je pel Valentin Orožen.«1) Takd piše Stritar v svojem »Zvonu« V. 1879.1.48., ocenjujoč » Val. Orohiove spise«, katere je zbral in priredil Mih. Lendovšek, založil in izdal Ignacij Orožen, v Celovci 1879., ocenjevatelj pravi o našem pesniku in pesmih njegovih med ostalim dalje: »Prve in morebiti tudi druge vrste pesnik ni Orožen, ne po vsebini, ne po obliki svojih pesmi, da ne govorimo o izvirnosti . . . Prav izvirna ni skoraj nobena, česar morda pesnik sam ni vselej vedel.« Kakd to, pojaŠnjuje nam Lendovšek v predgovoru omenjene zbirke Orožnovih pesmij: »Slišal je kde pesen, ki se je njegovemu srcu prilegala, zapomnil si je napev in zadržaj in potem ono isto za-krožil po svoje; na ta način je nastalo več njegovih najboljših pesnij. — Umel pa je zapeti tako, da človeku do živega gre; najlepši dokaz temu je, da si je narod precej njegovih pesnij osvojil. Pesni: yMoje zelje\, , Vse mine', ,Laslavici si ovo'} , Očetova roka\ ,Spomlad,Pri zi-beli', , Veselje Štajerca', ,/Vapitnica' in druge postale so popolnoma narodne in se prištevajo onim, katere slovenski Štajerci, posebno na desnem bregu Drave bivajoči, najrajši popevljejo.« Toliko Lendovšek, omenivši še o V. Orožnu pevci: »Najljubše so mu bile nja lastne popevke, pred vsemi: ,Rad bi tamkaj bil', ,lMoje želje*: Rad bi tamkaj bil, in »Pri zibeli« . . . izvestitelj ne zna ničesar, odkod in kakö? A kaj je dalje z omenjeno Orožnovo pesmijo: »Očetova roka*-} — PriobČena je bila ta pesem najprej v Slomškovi knjižici »Troje ljubeznivih otrok« leta 1838. No, v »Slovenskem Berilu za prvi gim-nazijalni razred« leta 1850. nahaja se na str. 119. baš tista pesem: »Očetova roka«, toda z opomnjo: »zložil J. O. Lcpstanski«; samö da so srednje kitice lazvrščene po drugačnem redu. Sicer pak jc pri Orožnu (v zbirki Lendovškovi) jedna kitica (druga) nova, a sta iz Lepstanskega (v Slov. Berilu) dve (četrta in sedma) izpuščeni. Tudi je v posameznih vrsticah marsikaj prenarejeno slovniški in slovarski, n. pr.: Lepstanski: Orožen: »Da zvezde po nebu igrajo, »Da zvezde na nebu igrajo Da sonce in mesec sveti, In luna se milo smeji,« Po stropu nebeškem miglajo, itd. Očetova-roka stori.« J. O. Lepstanskije — Jožef Orešnik, duhovnik ljubljanskc škofije, posvečen leta 1830., kateri je (po J. Marna »JeziČniku« XXV. 22) »pisaril« (in tudi »pevaril«) v letih 1845.—57. A kaj bi torej bilo misliti o »Očetovi roki«? Čegava je pesem pravo za pravo? Marn nje L c. pri Orešniku ne omenja, nego jo pač imenuje med Orožnovimi (»Jezičnik« XXIV. 31.). No, ker Lendovšek pravi, da je Orožen katero pesem »zakrožil po svoje«, moglo bi se pač misliti tisto, kar se l) Takö v Lendovškovi zbirki. V »Pesmarici« dr. Razlagovi II. str. 142. pak sta izpremenjeni peta in šesta vrstica: „Če tudi tu namesto spat — N s beli dan posili"—; in takisto tudi več drugega. dozdeva še o dveh zgoraj, imenovanih pesmih Orožnovih, ki sta tudi v »postali popolnoma narodni«, namreč * Spomlad* in * Veselje Štajerca*. Ti dve pesmi Orožnovi se prištevata dnim pesmim, katere (po besedah Lendovškovih) »slovenski Štajerci, posebno na desnem bregu Drave bivajoči, najrajši popevljejo.« No, kar se tiče prve: »Spomlad*, ki se začenja: »Sneg za to leto slovo je že vzel, Hranil je starček svoj čamar vesel, Zebca zapela, 'z parne zletela: »Nisi me mrazek ti vzel!« — spominja se izvestitelj, da je — vsaj poslednje tri vrstice — že pred Četrtino veka Čul peti tudi na severo-vzhodni strdni Slovenskih goric. Tja pak ista pesem izvestno ni bila zanesena po Ahacljevi zbirki, v kateri je bila najprej tiskana, kajti imenovana zbirka v dnem kraji vsaj tedaj pač ni bila in kot takšna še tudi sedaj ni znana. A po tem sodeč, ne bi torej te pesmi Orožnove bil si osvojil närod, nego ravno narobe: iz naroda bi jo za »svojo« bil vzprejel Orožen 1 Takisto bi se skoro reklo o drugi tu omenjeni pesmi: » Veselje Štajerca«, začenjajoči se: »To je veselje Štajerca, Juhč! juhč! zajucka rad, < Če Bog mu sladka vinca tiskarna«, prevzela od društva za nižjo ceno in na njem tiskala »Ljub- ljanski Zvon« leta 1880. Naročilo »Pisateljskega društva« je torej provzročilo, da »Zvon« izhaja v sedanjem formatu in na popirji, ka-keršen je bil namenjen za Preščrnov »album«. K Preščrnovi slavnosti se je samd i'z Ljubljane peljalo 1700 ljudij; zbranih na slavnostnem prostoru pred cerkvico sv. Marka je bilo nad 4000 oseb gospodskega in kmetskega ljudstva. Govoril je dr. Razlag, vender takrat ne baš srečno. Primerjal je Preščrna z nemškim pesnikom Rückertom, kar se je močno kritikovalo. Po slavnosti se je Jurčič vrnil v Maribor k novim borbam. Ze prej se je pričela silna agitacija za »Matičine« volitve. Pristopilo je »Matici« več sto novih udov, le žal, da ji niso ostali zvesti. Občni zbor je bil dnč 26. sep- € tembra 1872. leta in »Narodovi« kandidatje so podlegli s 67o proti 780 glasovom. (j J i £Pet dnij po tem živahnem občnem zboru je izšla poslednja številka »Slovenskega Naroda« v Mariboru. List se je preselil v Ljub ljano, kjer seje izdal dnč 6. oktobra 1872. leta prvi v »Narodni tiskarni« tiskani list. Z »Narodom« je prišel tudi Jurčič v Ljubljano, eljno pričakovan in srčno pozdravljan od svojih prijateljev in somišljenikov. (Dalje prihodnjič.) Železnice in njih različni značaj pri posameznih näroclih. Spisal Ivan Vrhovec, (Konec.) f eč stoletij trajajoči boj za duševno svobodo je vcepil Angležem in dalje tudi njih potomcem Amerikancem v Severni Ameriki öni nemirni duh, ki brez večnega gibanja, tekanja in truda ne more več izhajati. Krčevita razburjenost za delo, duševno in telesno, tiči Angležu v vseh žilah. To čudovito, ndrodu ne od nekdaj prirojeno, ampak šele tekom časa pridobljeno svojstvo je izumilo <5ne pomričke, ki so dali ne le Angleški, ampak vsemu svetu popolnoma drugačno lice. Ko je zasledil James Watt velikansko moč sopära, zasukal je s tem angleški obrt na popolnoma nov pot. Stroji so zdelali v kratkem toliko obrtnega blaga, da več niso mogle zadoščevati tedanje vozne priprave in ne mogle odvažati ogromne obilice obrtnih izdelkov. Potreba je silila k novim izumom. Ker so strdji po tovärnah tako čudovito naglo delali, treba je bilo izumiti voz, ki bi ravno takö « naglo odvažal to ogromno blagö. V neverjetno kratkem času se je tudi tej potrebi ustreglo. Stephenson je izumil parni voz ter skoro popolnoma odpravil Čas in prostor, ki sta bila dotlej angleškemu obrtu takö zelö na poti. V par desetletjih se je prepregla Angleška s takö gostim železniškim omrežjem, da ga mu ni vrste. To omrežje je živa podoba angleškega bogastva, njegovega trgovstva, obrta, ne- precenljivih podzemeljskih zakladov, zlasti pa živa podoba vztrajne pridnosti, nikdar mirujoče delavnosti angleškega näroda. V železniškem gibanji odseva duševna samostalnost in neodvisnost Velikobritanca. Ogromnost angleškega prometa je pač znana dovolj, zatd hočemo opozoriti le na najgorostasnejše prikazni. Največji klopčič, v katerem se shajajo kje na svetu železniške proge, ta je pač v Londonu, na južnem obrežji reke Temze. V tako-zvani »Clapham Junction« se stekajo proge šestih železničnih zavodov, stekajo se druga v drugo, druga pod drugo, druga nad drugo. Dan na dan zdrdrä čez to križišče po 1200 vlakov. Strokovnjaku vzbujajo največje začujenje v duši, nestrokovnjaka pa obhaja groza pri tem pogledu, ko je priča, kakd se zamotava tu po sto in sto vlakov drug v drugega, kakd se izogibljejo z največjo gotovostjo, vozčči se drug za drugim in drug proti drugemu. Tu mrgoli in gomazi kakor klopčič kač semintja. In vender trčita redkokdaj dva vlaka drug ob drugega. Če bi bilo poslovanje tu takd určjeno, kakor na evropskih železnicah, bilo bi to velikansko križišče Železniških prdg v trenutku kopica železnih in lesenih podrtij. Tu ne tekajo delavci semintja — saj ni zänje prostora — ter ne presukavajo železnoečstnih premčnov semtertja, odkazujoč vlakom, kam se jim je voziti. Ves ta klopčič razmotava jeden sam človek na vzvišenem sedeži, v nizki kolibici, odkoder ima prost razgled na vse zamotane, toda zanj vender popolnoma pregledne proge tega kldpčiča. S svoje kolibice doli vodi, od pira in zapira proge z neštevilnimi vretčnei ter jc sam odgovoren za vse nesreče. Z varno roko vodi sto in sto vlakov na določene jim proge in navidezno nerazmötni klopčič semintja švigajočih vlakov se razvije, kakor se razkadč meglč, kadar posije solnce nanje. Kaj bi počeli naši srednje evropski zavodi s svojimi instrukcijami za različne poslovnike, ako bi jim oddali skrb za dnih 500 ali 600 vlakov, ki zdrdrajo vsak dan s postaje Mansion-House! Še večje je Število vlakov, ki se ustavljajo dan za dnem na postaji Charing-Cross. Nobeni prepisi naših železniških zavodov bi ne bili temu prometu kos, najhujše zažugane kazni ne bi mogle vzdrževati redu v tej gomazni. Angleškim poslovnikom ni potreba za dolžnosti svoje nikakih pravil in propisov. Če kje, gotovo je na Angleškem železniški promet najodločnejši odsvit angleškega narodnega duhä. Vse poslovanje je izročeno odgovornosti, osebni samostalnosti in čutu za izpolnovanje dolžnostij angleških poslovnikov. Voditelji železniških zavodov se vtikajo v posle služabnikov svojih kolikor mogoče malo; le ti opravljajo službo svojo popolnoma prosto in po svoje, opravljajo pa jo takd vestno, mirno, brez prenagljenja, kakor je ne more opravljati noben drug zemljan. To popolnoma zaupnosti vredno poslovanje je takd specifično angleško, da si ga človek ne more misliti pri nobenem drugem narodu. In Angleži so ponosni na to. Sevčda pa je mogoče doseči to gotovost le na dni način, po katerem postopajo Angleži. Jedno in tisto poslovanje pri železnici ostaja vedno pri tistih rodovinah rod za rodom in jim preide takd rekoč v meso in kri; kdr je bil oče, to bodeta tudi sin in vnuk. Odtod se razlaga dna neobična izvežbanost angleškega železniškega osebja, mirnost in razumnost in čudovita gotovost v izpolnjevanji prevzetih dolžnostij. To je notranji znak angleških želežnic; ali tudi v zunanjem 11am kažejo svojstva, ki so le njim lastna. Najvidnejša je na angleških železnicah prislovica, da je čas denar. Prvo, kar tč rja Anglež od železnice, je, da ga hitro privede na kraj, kamor se je namenil. V tem se loči pač zeld od občinstva na evropskem kontinentu, kateremu so najpočasnejši vlaki ravno hitri dovolj; ravno najpočasnejši so tu najbolj napolnjeni zato, ker so najcenejši. Anglež ne vpraša po ceni, vpraša pa po hitrosti, kajti njemu je vedno sila, Evropcu tostran kanala le malokdaj. Izbere si vselej najhitrejši vlak, četudi je najdražji. Za komoditeto se ne zmeni; vozi se pač v prvem razredu, pa ne iz 1 mehkužnosti ali visokonosavosti, ampak ker imajo ti brzovlaki morebiti samd vozove prvega razreda. Statistično je dokazano, da prevozijo na kontinentu v vozovih tretjega razreda največ ljudij, ker je varčnost tu prvo, kar hodi v poštev, na Angleškem pa hitrica. Nasprotno temu vender vozovi niso nikjer takd bogato okrašeni, kakor na kontinentalnih železnicah. To zahteva odločenost višjih in pa bogatih stand v. Po voznem razredu sodiš že lehko, s kakimi ljudmi se voziš. Na Angle škem ta razloček izgine. Zgolj zatd, da bi se vozil priliČneje ali da bi kazal Anglež, da je več od drugih sopotnikov, ne bode sčdel nikoli v voz višjega reda. Ker se Angležu vedno mudi, zatd ne ostaja na kolodvoru, ko je dospel na določeni kraj, in tudi ne čaka na vlak, kdaj se bode odpeljal. Anglež prihaja vedno v pravem času, to se pravi: zadnji trenutek, « predno odhaja vlak. In vender ni opaziti nikjer dnega vrišča in tekanja semintja, kakor na kontinentalnih kolodvorih. Vse se vrši tiho in mirno; noben zvonec ne zapoje, noben stroj ne zapiska, ni ga čuti vpitja, povelj križem semintja. Angleško občinstvo je samostalno, misli samd ter ne potrebuje nobenega poslovnika na vlaku. Brez njega bi prav lehko prebilo; v tem ko potniki na kontinentu delajo želez- niškim služabnikom le križe in težave, strežejo jim Angleži v roke ter jim pomagajo pri njih težavnem in jako odgovornem poslovanji. Ako se vtakne na kontinentu kakšen človek v delokrog poslovnikov, gotovo mu käj pokvari, Anglež pogodi zarad svoje velike samostalnosti o k taki priliki vselej pravo. Zatd se vrši vse tiho in mirno na kolodvorih. Tiho, da ne včš zdaj, spusti se vlak v tek, celd vozovi ne grme in ne bobnč kakor naši, ker so večinoma leseni, celö njih kolesa v notranjih svojih delih. Anglež varuje svojih živcev, kar največ more, in zopern mu je vsak šum, kateremu se more izogniti. Ker Anglež ne utegne čakati, zatd mu je vsak kolodvor pripraven in lep dovolj. Tu ni videti dnih krasnih kolodvorskih palač, kakor na kontinentu. Čakalnice so takd skromne, da bi menil Človek, da se nahaja v najubožnejši deželi, ali ravno ta prikazen je odsev angleškega narodnega duhd. Nasprotno pa so magacini in strehe, pod katerimi se na včlicih postajah ustavljajo vlakovi, najbolj velikanska poslopja na zemlji. Ker so poslovniki poslu svojemu takd včšči in gotovi, kakor je bilo povčdano že zgoraj, zatd iščeš na železnični progi zastonj onih t neštevilnih straždrnic, brez katerih si na kontinentu dobre železnice niti misliti ne moremo. Navzlic temu pa je varnost življenja razmerno tolika, Če nc večja, nego pri nas. Bolje pač ne označuje te varnosti skoro nobena stvar, negoli časopis »Tit-Bits«, ki ga na vsaki postaji lehko kupiš za par novcev. S tem si zavaroval svoje življenje za 1000 goldinarjev. Ako se pripeti kaka nesreča na železnici in se človek pri tem pohabi ali popolnoma ponesreči, izplača uredništvo brez besedij zavarovalno vsoto 1000 goldinarjev, ako najde pri njem najnovejšo številko tega časopisa, izplača jo ali pohabljencu, ali pa dedičem njegovim. Časopis izhaja pri tem izvrstno, dasiravno še popirja ni vreden. Varnost življenja mora biti torej velika. Poglejmo završujč še čez Atlantski ocean v Severno Ameriko, > v državo demokratične jednakopravnosti in najmenj omejene osebne svobode. Železnica nosi ta znak takd jasno izražen na sebi, da odsevajo v njem vsi socijalni, politični in zgodovinski odnošaji. Ker so Amerikanci sorodniki angleškega duha, nahajamo na njih železnicah mnogo angleškega, mnogo pa tudi, kar jih loči od teh. Na Angleškem stopajo potniki še v Čakalnice razrejene po-razredih in se vozijo v vozeh prvega, druzega in tretjega razreda. Demokratična jednakopravnost amerikanska ne trpi tega. Čakalnice, skromne kakor kolodvori, jednake so vse, vozovi imajo samö po jeden räzred, dasitudi se polagoma vriva v najnovejšem času evropska raz-vr.ščenost v vozne razrede, vender pa v drugačni obliki. Vsak vlak vozi s seboj vlakovc samö jednega razreda, demokratična jednakopravnost torej v tem ni prorušena. Vozovi, ki bi jih pri nas zvali vozove tretjega razreda, namenjeni so za izšelnike; sevčda smč sčsti vanje, kdor hoče, kdor se rad cenö in pöleg tega tudi počasi vozi. Sedeži so tu leseni, vožnja pa tudi za tretjino cenejša. Vozovi druzega razreda se ne ločijo od ravno imenovanih v ničemer, razven da imajo sedeže s trdimi blazinami. Vozovi prvega razreda, (četudi nimajo tega imena, kakor tudi öni druzega in tretjega razreda ne) so Pullmanovi vozovi, ki pa niso svojina železničnih društev, ampak Pullmanove družbe. Ti vozovi se po vsi pravici zovejo palače. V Evropi potujejo v jednakih vozeh le kronane glave. Kdor ima novcev dovolj, sestavi si za sedem dnij in nočij iz Novega Yorka v San Francisco lehko popolno in pri tem naj pri • kladnejše stanovanje: salon, obednico, igralno in bralno sobo, spalnico itd. Te priprave zahteva odločno dolga vožnja na progi, s katero se nc more meriti nobena druga na svetu, in izrodek je zemljepisnega razmerja. Amerikanski vlak, po katerem se more priti brez vsake nevarnosti iz zadnjega voza skozi vse druge v prvega, to je lapidaren popis pričetka amerikanski h železnic. Tu se niso delale železnice v obrtne in obljudene kraje, ampak naravnost v samoto in pragozde. Železnica ni šla za ljudmi, ampak ljudje za njo. Vsak vlak jc moral voziti s seboj vse potrebščine za človeka; bil je nekako potujoč kraj, hotel, hiša. In takšni so ostali vlaki do danes. Vozovi so bolj hišam kakor vozovom podobni, visoki, prostorni; neprestano se preriva po njih semintja potujoče občinstvo, prodajalci smodek, časopisov, sadja itd. Kakor Angležu, tiči tudi Amerikaneu nekak nemir v udih, ki ga ne pušča dolgo na svojem sedeži. Zatö so tudi sedeži neprilični in okorni dovolj, tesni in s prav czkim naslonjalom. Čemu pa je treba tudi Amerikaneu prijetnega sedeža, saj ne more dolgo vztrpeti na njem ? Amerikanski vlaki ne tekajo po takö solidno delanih tirih, kakor evropski, zatö so vozovi tudi drugače delani, dolgi in imajo po šest, po osem in tudi po deset kolčs, ki tekajo mnogo glaje od naših, ker se sučejo na dveh oplcnih, naši na nobenem. Tudi železniški stroji, upreženi v vlake, so prispodobljeni zemlje pisnemu razmčrju, saj drdrajo skozi prazgode, pustinje in čez gorč, kjer daleč na okoli ni žive duše. Zatorej je pritrjen pred stroj velikansk plug, ki odriva s tira drevje, kamenje, skale ali živali, ki so legle na železniški tir. Visoko gori na dimniku visi svetilnica z močno lučjo, ki razsvetljava železniško progo po deset angleških milj daleč. V teh samotah se ne morejo postavljati stražarnicc, tudi ne izdd nobeno znamenje. Kakor v vsem življenji amerikanskem, javlja se tudi v železniški stroki obča svoboda, še večja kakor na Angleškem. Železnice niso podrčjene nikakemu jednotnemu zakonodavstvu. Ni je oblasti, ki bi dajala železniškim društvom merila, po katerih naj bi se strogo ravnala, kakor pri nas. Vsaka železnica je popolnoma samostalna in neodvisna, stori, kar se nji ljubi in se ne briga nI za vozni red dne železnice, katere progo kje prekriža. V tem, ko so v Evropi tesno omejene, prepuščene so v Ameriki popolnoma samč sebi. Takd nam kažejo železnice pri različnih narodih različen obraz, ki jc produkt mnogih vplivov, zemljepisnih in närodopisnih odnošajev, sdsebno pa značajev narodov. Krasota moje de ve. avno res je vzrastla cedra vrli zelene gore — Z vitko ddvo mojo se primerjati ne more. Milovidna jittranja je zarja v zlatem sviti, Opojilnejša milota ddvo mojo kiti. Čisti, svctlomodri so safiri dragoceni, Čistejši, svetlejši mddri sta očesci njeni. Nežni so narcisi, bčlc lilije kraljčve, Nežnejša, beldjša vender lica moje dčve. Rajski dihi dijejo iz rosnatih jazminov, Omamljivejši dijd iz njenih ust rubinov. Sladke pesmi pel Ilafis proslavili je v Širasi, Tisočkrat so slajša njena ustna, njeni glasi. Demant ne in zlate krone dičijo kraljice, Lepši hijacintni kodri njene so glavice. Krasen svit je solučni, krasno je nebd višnjevo, Ali z mojo se primerjati ne more ddvo! Ahmed Sabir. 0 menjavi topline v Ljubljani/) Spisal Ferdinand Seidl. arsikdo govori o menjavah zračne topline v svojem stanovišči, priznavajoč njih vpliv na občutni organizem človeški; ali malokdo more nazore in trditve svoje snovati na točno poznanje dejanskih razmer; kajti le, ako se izpremčne res merijo in v številih naznanijo, dobč izraz, ki se da točno predoČevati in neposredno primerjati. Le tedaj moremo domače razmere prispoddbljati enim drugih krajev. V obojem zmislu razsvetliti ljubljanske razmere bodi naloga nastopnim vrstam. Najprej je treba razločevati mnogovrstne menjave v dva oddelka, Ako se govori o premenljivosti toplinski, misli se nekaj nerednega, nepravilnega, slučajnega; nekaj, kar vsaj v navadnem zmislu kljubuje zakonom, veljavnim v prirodi. Od takega menjavanja moramo ločiti zakonito pomikanje topline, ki se polagoma vrši v teku dneva in leta in se vedno v istem redu in znesku ponavlja. Z zimske kakor tudi z vsakdanje najnižine se dvigne toplina in s solncem hiti proti vrhuncu ter potem zopet pada. Zemljepisna in topografska lčža določujeta vsakemu kraju strmec in dolgost obojnemu potu toplinskemu. Sredi širnega oceana se dvigne dnevni tir komaj za jedno ali dve stopinji stodelnega toplomera, (i — 2° C). Čimbolj pa se oddaljimo od ravnika in od morskih obalij, tem bolj rase razlika med nižino ob solnČnem vzhodu in popoludanjo najvišino ter doseže 177° C v puščavah ob Aralskem jezeru, to je skoro v sredi velikanske skupine treh celin starega svetä, Evrope, Azije in Afrike. 2) Na istem poti z oceana v notrino celin vekŠa se pa tudi razlika med najnižjo zimsko toplino in njenim poletnim vrhuncem in narase od 5—io°, na raznih morjih do 62° v vzhodni Sibiriji. Dasi se človeški organizem lože udaja razsegu letnega tira toplinskega nego dnevnega, ker skrajnosti loči mnogo daljša doba, vender je vpliv na organsko življenje podoben. Ali naj si bode dnevna ali letna razlika skrajnostij še tolika — zakonita je, izvirajoča v zemljepisni širini in v razdelitvi kopnega in voda na zemlji; to po- l) Bistveno takd, kakor v Ljubljani, vrSč se menjave zračne topline po vsem Slovenskem, zlasti v niza vi. -) Absolutno največje dnevne amplitude se nahajajo v notrini južne Afrike in Avstralije. (30^—40° v pojedini!» slučajih). mikanje topline se ne more imenovati nje premenljivost, pač pa vidimo, da moremo po razsegu skrajnostij razločevati morsko in celinsko podnebje. V onem doseza razlika topline skrajnih mesecev največ 150, v tem 20—40° in več; razlika 15—20° znači prehodno podnebje, nad 40° pa brezmerno ali ekscesivno. Se Berolin (jan. — 0-4°, jul. 19-0°, razlika I9'4°) in Geneva (jan. —0'i°, jul. i8-8°, razlika i8"9°) uživata prehodno podnebje. Dunaj (jan. —1*2 jul. 20^4, razlika 212) pripada že kontinentalnemu podnebju; tem bolj pa Ljubljana (jan. — 2*2°, jul. 1970, razlika 21-9°). To storita povekšana oddaljenost od Atlantskega oceana in pa visoki nasip planin. Vpliv bližnjega Jadranskega mdrja je premalo mogočen, da bi to razmerje izdatno ublažil, ker hitro pojema. Otok Vis ima še razseg morskega podnebja: 150; mesto Reka z razsegom I7'3°C je že sredi prehoda; Gorica in Trst z razliko 19 70 sta še bolj v oblasti zaledja. Kakd hitro narasta vpliv kdpne zemlje, kažeta Črnomelj in Novo mesto z razsegom 210°, oziroma 21*5°, in ako smemo pregled razširiti: Szegedin s 23-2°, Odesa s 26'3° in Astrahan s 32 6° razsega. V morskem podnebji toplina polagoma narasta od naj nižine do najvišine, in potem zopet polagoma pada, v kontinentalnem je dviganje in padanje hitreje. Koliko se toplina izpremeni v vsakem meseci v Ljubljani, kaže nastopni pregled, sestavljen na podlagi 3oletnega opazovanja. Zatorej se smejo ta števila že zeld približno imenovati osnovna ali normalna. I. Osnovna (normalna) izprememba topline v vsakem meseci. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. «vb. Ljubljana —2-9 09 3-0 5-2 52 40 3'2 o*6 — 31 —4"i — 5*6 — &6 * * Najpoložneje se toplina pomika ob obratišČih med padanjem in dviganjem (jul. jan.); najhitreje spomladi, ko narase v teku marcija za 5'2° in toliko v naslednjem meseci; še hitreje pada jeseni, ko se živosrebrna nit v toplomeru redoma zniža za 6-6° meseca novembra. Prehod iz zimskega mraza se vrši vender počasi, organizem se mora polagoma udajati pomikanju topline; občutneja bode torej razlika med jutranjo najnižino in popoludänjo najvišino v dnevnem tiru, ker nastopa v teku nekoliko ur. Kakeršnega značaja je letni tir, takega je i dnevni: jeden posnema drugega, ker je povod obema podoben. Da označimo v tem oziru Ljubljano, treba nam ni zatorej primerjanja raztegniti na toliko obsežno ozemlje, kakor smo to storili govoreč o letnem tiru, zlasti ker smo skrajne zneske dnevnega razsega že omenili. V ne daljni soseski okoli Ljubljane nahajamo krajev milejšega in osornejšega značaja gledč pomikanja topline v teku dneva. Na otoku Visu pade toplina s popoluddnje najvišine čez noč do jutranje najnižine povprek na leto po Jelinekovem računu za 4*4°, na Dunaji istotako za 6*0, v Zagrebu *) za 6*2, v Ljubljani za yi, v Celovci 2) « za 8'2° C. Prav toliko se sevčda toplina vzdvigne v mnogo krajšem času od solnčnega vzhoda do popoludneva. Navedeni kraji se vrstč, kakor rase njih letni razseg in ž njim njih kontinentalnost. Na prvem mestu je otok Vis z morskim podnebjem, za njim se vrstč Dunaj, Zagreb, Ljubljana, Celovec. Dokazano je,3) da je Ljubljana bolj kontinentalna nego Zagreb, dasi je njen letni razseg nekoliko manjši (Ljubljana 21*9, Zagreb 22*0). Oziraje se na to, vidimo, da dnevni razseg narasta v istem redu kakor letni — in tega smo tudi pričakovali. Le čudno je, da ima Ljubljana v primeri z Zagrebom toliko poostrenejši dnevni razseg (v letnem povprečku proti &2). Razlika (0-9°) je štirikrat večja kakor med Zagrebom in Dunajem (<0 2). Se bolj razdaljenim skrajnostim dnevne topline je človek izpostavljen v Celovci. Vzrok tem izredno velikim zneskom je podobna topografska lčža Ljubljane in Celovca. Obe mesti obsczajo gorč z vseh stranij takd, da ležita na dnu širnih kotlin. ^ Zatorej stopi v veljavo znamenitega ruskega meteorologa A. Vojej-kova izrek: »Konkavno površje vekša dnevni in letni razseg topline; ond je hladneje po noči in po zimi, topleje po dnevi in v poletji; nasprotno velja o vzbočenem površji, ako smatramo razmere nad ravnino kot redne.« — To je lahko umeti. Po noči zrak izgublja toplino, pridobljeno po dnevi. Ohlajene plasti njegove so potem težje in dričč ob gorskih bregovih nizdolu. Na dnu kotline se tedaj nabere najmrzlejŠi zrak in dostikrat zgosti ondotni vodni sopar v gosto meglo. Iste razmere se ponavljajo po zimi, ko pridobitek od solnca ne more namestiti v dolgih nočeh izgubljene topline. — Nasprotno velja poleti in po dnevi. Zrak dobiva toplino svojo večinoma ne naravnost od solnca, nego od razgretih tal. V kotlini, tedaj nad konkavnim ozemljem, dotika pa se zrak večjega površja nego na ravnem, torej se bolj razgreje. Najnižja toplina nastopi normalno v dnevnem tiru ob solnčnem vzhodu, najvišja pa po zimi 2., poleti 21/2 ure po solnčni kulminaciji. *) Zagreb, toplina januvarija — 0*3, julija 217; letni razseg 22 o° C -) Celovec, topima januvarija — 62, julija, iS'9; letni razseg 25.1° C, 3) Ferd. Seidl, Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane v »Glasniku hrvatskoga naravoslovnoga družtva« II. godina 1887. Dalja med obema skrajnostima tudi ni v vsem letu jednaka. Računjal sem jo iz desetletnih opazovanj ljubljanskih in javlja jo nastopni pregled za vsak mesec. Primerjanju na ljubo je dodejana dnevna amplituda dunajska, kakor jo je priobčil J. Hann. II. Povprečni dnevni razseg toplin ski. Dcb. jan. feb. mc. ap. mj. ju. jI. ag. spt. okt. nvb. Ljubljana 4 3 4"8 62 79 8 2 g-2 9 0 8-9 8 0 8 9 0*9 4 6 Dunaj 2'2 2"7 38 5*9 7*8 S 2 7-6 79 7 9 8-2 6-6 31 Meseca decembra se toplina v teku dneva menja najmenj, vender v Ljubljani dvakrat toliko kakor na Dunaji; razseg rase proti majniku in je tedaj največji; nekoliko manjši je v poletji; meseca septembra pa zopet vrhuje, potem pojemlje proti dccembru. Zanimanja vredno je zvčdeti, kolika je povprek toplina v Ljubljani ob gotovi jutranji, popoluddnji in večerni uri, recimo ob 7. uri zjutraj, 2. u. popöludne in 9. u. zvečer. III. Povprečna toplina ob 7. u. zj., 2. u. pop., 9. u. zv. Dcb. jan. feb. mc. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. nvb. 7. u. —2*9—4*i —2'6 M 7'2 120 162 175 16-4 118 79 2"O 2. u. i*3 07 3-6 77 14-1 i8'6 22-6 24.3 233 19-6 14-4 6*6 9. u. —1-6—2-2 —01 3-6 91 13-0 17 0 188 t8 o 141 98 3-4 Povprečna dnevna toplina. —1*4—2-2 o-o 39 9-7 13*9 iS'0 197 18-8 148 10-4 37 Dunaj z letno toplino 97°C je o-6° toplejši od Ljubljane, po zimi je razlika celö 0"8°; in vender je prav v hladnejši polovici leta po dnevi, zlasti popöludne, v Ljubljani gorkeje nego na Dunaji; po zimi je preseg ob 2. u. pop. povprek blizu o*6°. Zato pa so večer, noč *) Poiskal sem diference s 7., 2 , 9. ure let 1876. —85. Ljubljana — Kremsmünster, uravnane dodal kremsmünsterskemu normalu za 7, 2, 9 in potem našel z Jelinekovo metodo popravek, ki dovolja s teh ur določili prave dnevne povprečke. Tega našedši sem dobil lehko razliko med njim in 7., 2., 9. uro. Tedaj so' bile tri točke dnevne toplinske krivulje določene. Vso sem potegnil za vsak mesec naslanjaje se na nje načelna svojstva in na kremsmünsterske krivulje. Na risanji se je pokazala dnevna amplituda ljubljanska, kolikor moči približana resnici. Pis. in jutro pri nas prav občutno hladnejši nego v stolnem mestu ob Du-navu. To iznenadno razmerje provzrokuje povekšana dnevna ampli-tucla ljubljanska. Odtod je treba tolmačiti tudi precčj nizko večerno toplino ob zgodnji jeseni. Meseca septembra je toplina povprek že 50 nižja nego 4 julija, in vender je amplituda (8-9) ista kot v najbolj vročem meseci l Ne sme se takrat zanašajoč se na visoko toplino prvih popoludänjih tir pozabiti na hitro in jako ohlajenje, ki se uveljavi na večer! Sevčda toplina hitreje pada ob jasnem nebu in megli, narastajoč pa više segne, kadar oblaki ne ovirajo solnčnega vžarivanja. Tedaj nastopajo topline različne od navedenih povprečnih, ki so vkupni re-sultat raznovrstnih kombinacij najvažnejih meteoroloških činiteljev: vžarivanja in izžarivanja, oblačnosti, padavinskih in vetrovnih razmer itd. V pojedinih slučajih potisnejo velike motnje ravnotežja v atmosferi toplino iz normalnega tira zeld daleč. Najskrajnejše meje, katere je dosegla živosreberna nit toplomerova v teku 30 let 1856—1885 ob urah, ko se jc opazovalo (ob 7., 2., 9. uri, oziroma 6., 2., 10.), javlja nastopni pregled: IV. Toplinske skrajnosti 1856—1885. Dcb. jan. feb. mc. ap. mj. ju. jI. ag. spt okt. nvb. NajviŠine 15 4 118 140 19-3 27*0 31-6 331 33-8 34-8 29 8 257 iSS Najnižine — 25-4—228—20*8 —15-6-—5-3—0*5 3-8 0-9 6-o —0-3—5*5—168 Tu vidimo, da časih celd sredi zime (v januvariji) nastopi pomladna toplota (ir8° 1. 1877.), a najvišja v Ljubljani v 30 letih napisana toplina ne znaša prav 35°. Več kakor i0 više se celd nadgd-renjelaški planjavi toplina ne vzpne. Leta 1861., ko se je opazovala v Ljubljani topima 34*8°, bilo je v Pančovi 40"0°, v Zagrebu 37*0°. Najnižje v Avstriji opazovane topline ne presezajo —30° dosti, (Črnovci - 36°, Tarnopol — 35V itd. Celovec, Celje —30°), v Ljubljani je bilo najmrzleje dnč n.decb. 1879. 1., namreč —2$'4°- A meseca majnika more toplina pasti pod ničlo (—05°, 1861. 1.) in celd < v najgorkejšem meseci 0-9° (julij 1863. 1.). Že v prvem jesenskem mescci (sept.) opazovala se je nekoč v dobi 1856—1885. 1. negativna toplina (—0-3°, sept. 1877. 1.). Zanimivo je poiskati, kako pogostoma nastopa katera koli top-linska stopinja kot najvišja ali najnižja v pojedinih mcsecih. Poiskal sem to pogostost za presledke po pet stopinj: V. Verjetnost toplinskih skrajnostij a) najvišin: Jan. feb. m c. ap. mj. jn. jI. «g. spt. okt. nvl). dcb. Leto 35—30 i»C •10 -37 •60 '43 '43 •87 30-251 07 •57 •40 '57 "57 •03 •13 25—20 1 •67 '33 'o 3 '57 20—15'i •53 •27 •40 '37 •03 15 - IO-I •23 ■53 '43 57 •27 10- 5'i •47 •40 •03 •07 '57 5- o-1 .30 •07 •'3 b) najnižin: 15—10-1 •43 ■67 •27 •03 10— 5*i •40 -50 .30 •73 43 5- 01 ■37 •57 -07 •03 '47 •43 S") 07 •20 •40 •60 •03 •07 •53 •40 •07 (_ 5-i)-(—10) •17 •20 '33 •03 •03 •47 27 •07 (—IO-I)—(—15) •27 •30 •23 •10 33 •27 (-15 l)-(-20) •30 •27 •03 •03 ♦17 •30 ( 20' i) ( 25) •20 03 •13 '33 (—25-1)—(—30) 03 -03 in dobljena števila preračunal kot odstotke od 30 (toliko let je v po štev vzetih). Takd izišla števila naznanjajo dotičnih toplinskih skrajnostij verjetnost v pravem matematiškem pomenu te besede. Javlja jih pregled V. Ta kaže na primer: verjetnost, da je meseca januvarija najvišja topima med o*i in 50, je 0*30, to se pravi, v sto prosincih se 30krat, ali v desetih 3krat dogodi, da je najvišja toplina takd nizka; največja je verjetnost, da se najvišina drž! med 5*1° in io° namreč 0*47°, višje stopinje so zopet redkeje; verjetnost, da se prosinčev maksimum popne na io*i—150 je le 023, to se torej zgodi v 10 letih dvakrat, a ves presledek nikakor ni jednakomerno zastopan, saj je bila najvišja v tem meseci opazovana toplina v 30 letih ir8°. Na ta način je tolmačiti števila pregleda V. (Dalje prihodnjič.) '^Kladenič, prosim te lepd, Odpiraj okno svoje, Na zidec sfcm naj potresd Drobtinic roke tvoje!« Vrabec. »Oj, hvala, hvala stokrat std! Zdaj pa imžim gostijo! — Pač srečen, dragi, si zcld, Kakd za td skrbijo!« »»Nä, drzni vrabec, brez skrbi Zelodček svoj nasiti, Doklčr pomlad se ne vzbudi, Vsak dan smeš semkaj priti.«« »»Oj, dosti kruha tu imam, In kakor kralj kosilo, A, drobni vrabec, vse ti dam, (Je daš prostost mi milo!«« Ivanovic. ©blagrujejo me mnogi: »Glej, presrečen si sedaj, Smeješ se v obraz nadlogi, Tukaj tvoj in tam je raj!« Naj bo Srca svojega odpiral Svetu jaz ne bom nikdar, V prsih tiho bom umiral, A na licih sreče žar! Pa naj bo! Naj svet vesoljni Stokrat bolj čestita mi, Oh, čeprav to v duši bolni Mene peče in skeli. Oh, čemtf bi tudi pravil, Kaj mi žalosti sred? Ran mi svet ne bo ozdravil, S smehom le množil gorjč! Ivanovic. Triolet. Ö[soda kruta je tako velela: Ljubiti tebe jaz ne smem, deklč! Izbrisati iz srca moram tfe — Usoda kruta je takd velela. Jaz slušal sem. Srce poslfej mi mrfe, Pomlžld nebeška v duši je odevela — Usoda kruta je takd velela, Ljubiti tebe jaz ne smem, deklč! Kot nem v življenji bodem hodil dalje Brez cvetja v mrtvem srci, brez sadri, In sam takd popotnik brez mini Kot nem v življenji bodem hodil dalje, Ne bo kazalo lice srčnega mrazti, SoM z očij ne bo vabilo žalje: Kot nem v življenji bodem hodil dalje Brez cvetja v mrtvem srci, brez sadtf. Clausus. Jezikoslovne mrvice. Priobčil dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Lakotnik, a, subst. m., die Weiche am Körper (Šmartno p. Litiji; izgovarja se: Idkoluk). JaneŽič ima lakotnina, isto. Ldkovnik, a, subst. m., Trichter (Šmartno p. Litiji). Janežič ima Idkov-niča — kar se tudi v Šmartnem (ldkownca) poleg ldkownk govori — in ld ko mica; to nahajamo tudi v srbščini: iakomica ždlijeb, što njim teče voda u badanj (u Jadru) die Rinne, canalis; lijevak (u Crm-nici); srbski je tudi lakomac, Art Rinne in der Walkmühle. Mi-klosich, Etym. Wtbch. 428: lukno, ima lakonca Giesschaf. Matzenauer, Cizi slova 236, šteje besedo lakovnica med tujke in bi jo rad izvajal iz stvn. lekjan irrigare, stillare itd. Ne kaže, da bi to bilo prav. Od kod so te besede, ne vem. Misliti bi se dalo na podstavo stsl. lakom\>, adj. gierig, torej stvar, ki se ne da nasititi. Menj verjetna je izpeljava iz korena li: lijati fundere, dasi ima hrvaščina Ijati, poljščina lad in lac/ia Giessarm eines Flusses (Miklosich, Etym. Wtbch. 168: li —). JJdje, a, subst. n., Brechacheln beim Flachs (Šmartno p. Litiji). Prim, stsl. lyko Bast. Listnik, a, subst. m., koš, v katerem nosijo listje (Temljine). Loputnik, a, subst. m., Fallthiire (pri Fari, kjer izrekajo laphtnk). Podstava je lopniniü mit Gekrach auf etwas stossen. Lopütniti, lopnili, I6piti so onomatopoetičnega izvora. Prim, še Miklosich, Etym. Wtbch. 174: lop—. Me knie a, e, subst. f., mehka hruška; človek, ki se vsega boji, straho-petnik (Temljine). Podstava ti besedi je adj. mehdn, viehna, melinö weich, kar se po Tolminskem pogostoma sliši. Ta pridevnik pa nam je izvajati ne neposredno iz korena menk (Miklosich, Etym. Wtbch. 189), ampak misliti si moramo, da so besede, kakor adj. (mehakJ, mehka, mehko weich, mehedti erweichen, tako vplivale, da si je narod po njih analogiji začel delati nove besede od tistega njih dčla, ki se mu je videl nepremičen, namreč od zloga meh. Torej tudi besedi mehdn, mehnica sta napravljeni po narodni etimologiji. — Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1882/83. 322 piše: mehnica} kar se nam ne zdi prav, ker ni ta beseda z mehom v nobeni zvezi. Mčndruga, e, subst. f., Mehltruhe (pri Fari, izgovori mihidrgd). Dolenjci te tujke niso tako zelo pretvorili; oni govorč: meivtrga. Močdva, e, subst. f., sumpfige Gegend (Deskla pod Kanalom). Podstava je mok (Miklosich, Etym. Wtbch. 199, 200). Nagnilo, a, subst. n., jeklo, s katerim koso nagibajo (Temljine). Er- « javec v letopisu Mat. slov. 1879. pi^c nagnjilo, nagnjiti. Narod sam to besedo izvaja iz nagniti, verb, pf., nabrusiti, iter, nagibati'. kor. gub. Na St. Viški gori pravijo natezilo, osla ali jeklo, s katerim se kosa »nategne« (Letopis Mat. slov. 1879. *47)- Srbi pravijo jeklu ognjilo, in tudi po Kranjskem se zgoraj imenovana jeklena osla imenuje ognjilo (v Laščah, Let. Mat. slov. 1879. najvažneje pa se mi zdi, da se prav blizu tam, kjer govorč nagnilo (izgovori tolminski: nagnila), govori tudi ognjilo (izgov. wvynila), namreč v cirkljanskih hribih. Po tem sodim, da so tudi tisti Slovenci, kateri dandanes govorč nagnilo, nekdaj govorili ognjilo (ali v njih izgovoru* loa-rmld) in da jih je glagol nagniti, nagibati zapeljal, da so začeli govoriti nagnila namesto wcrrmla. To nam kaže nov primčr närodne etimologije, in sicer tako zvane adradikacije t. j. tistega pojava, ko koren ali sploh glasovna skupina A tako vpliva na koren ali glasovno skupino B\ f da si jo zenači, ali bolje povedano, da A popolnoma stopi namesto B. Na izbor, adv., lepo, prijetno, ,izborno'. Prifärcem, katerim je ta rek v navadi, je na izbor vse to, kar južni Nemec imenuje feseh; n. pr.: dans je bla ablečena 11a zbar heute war sie fesch angezogen; dhns je pa na zbar wie fesch sie heute ist! Tudi Belim Kranjcem jc ta rek znan; prim. nar. pes. »Junakova prošnja« v Novicah XXII. 1864., 351 (zapisal A. D.): »V ovoj črnoj gori Žarki ogenj gori, Mimo njega jaše Trideset junakov, Trideset junakov, Na izbor soldatov.« Prim, tudi varijanto iste pesmi v zbirki »Slov. pčsmi krajnskiga nardda« IV. 118. Srbi rabijo namesto predloga na predlog po in govorč po izbor auserkoren. — Adjektiv izboren, rna, o zdi se mi Še le v novejšem času od omikanih ljudi napravljen po češkem vijborni). Navsblos, adv., poleg navsolas eigens, geflissentlich (Bole). Tudi to je zanimiv primer narodne etimologije: Slovenci pravijo sicer navlaU ali nalašč, nalaš, ndles (Miklosich, Etym. Wtbch. 378: veld-). Kako pa je mogel narod iz navlaŠč priti do navsbloš, ne morem za trdno povedati. Najbrž je mislil na »na vso laž«. Naivmwdn, a, a, part., ungewaschen, triefaugig (Podgorjane). Slovenci sicer pravimo neumit; Korošec pa je v navedeni besedi ohranil tudi part, na u: nenmven (tako se bi najbrž glasil koroški naiv-mvan v knjižni slovenščini). Oblika umven je zanimiva, ker bi najlepše odgovarjala stsl. i.micin,, oyi.i'EKCii'K, (prim. Miklosich, Vgl-Grammatik III.2 118, Leskien. Handbuch der ab. Sprache2 £ 23, 4 in § 125). Trüber ima nevmiven: z nevmivcnimi rokami (Levec, Spr. in Truber's Matth. 19). Obramnica, e, subst. f., reci obramnca, pas pri oprtnem košu (Kanal). Podstava je ramen (Miklosich, Etym. Wtbch. 272), torej prav za prav: ob-ramen-i>n-ica. — Istemu pasu pravijo v Temljinah wa-pHnca, to je oprtnica, podstava oprtna, kor. per. V Otaležah govorč iVhpHnce, pl., za oba pasti, pri Fari pa pravijo opi-tavnica (prifarski izgovorjeno apUawned); prim. nsl. poleg oprten koš tudi oprtav koš. Oboj, a, subst. m., mit Brettern beschlagene, giebelfeldförmige Vorder-und Rückseite bei der Scheune (Šmartno p. Litiji). Koren je bi Miklosich, Etym. Wtbch. 12). Obršca, e, subst. f., dež, kar ga pade pod streho, kader gre z vetrom (Šmartno p. Litiji). Podstava je najbrž brliš; prim. nsl. obrsnoti streifen. Očiten, t na, o, adj., fesch, stattlich (Gorenjsko). Če se ne motim, rabil je to besedo v tem pomenu že M. Tonejec-Samostal. Pravi po men je: ins Auge fallend, auffallend. Öder, odra, subst. m., der Giebel (Šmartno p. Litiji). Gl. Miklosich, Etym. Wtbch. 219, 220: odrü. — Matzenauer, Ciz 1 slova 167, primerja dijalektično nslov. obliko goder Gerüst, Tribüne z magy. gddor Schirmdach. Beseda goder ni tujka. Kakor ponekod namesto 6ž gen. dža (*a»b) Coluber Aesculapii govorč g6ž ali voz, namesto 6ž gen. oži Dreschelriemen, Deichselband gos goži, namesto ožev ali ožva (kar isto pomeni) pa gdžev ali gözva: ravno tako tudi göder namesto öder. Prim, še to, da se po Gorenjskem govori poleg vuub tudi gibih (Metelko, Lehrgebäude der slow. Sprache 99; Kopitar, Grammatik 293. Amkg. 3): Tam na gunkrej Rima Je 'na wöfci>t biwa (N. ps., zap. M. Valjavec, Kres IV, 442). Tudi na Krasu yombrUla iz ital. ombrella, •roldndr Ole-auder-StvdLUch; v Podgorji v Istri govore gonjati namesto "oujati vo- njati (Letopis Mat. slov. 1879. Enake pojave nahajamo tudi v velikoruščini (gu$\> poleg uz\>), v maloruščini in posebno pogostoma v lužiški srbščini (prim. Mikuckij, Materijaly dlja kornevago i obb-jasnitetanago slovarja I. 8). Ta g ni v glasovnem oziru tako nepotreben, kakor si to misli A. Raič (Stapleton, v Jahresbericht d. Oberrealschule Laibach 1888, p. 15). Znano je, daje pred vsako besedo z vokalom na početku slišati pred vokalom neki poseben glas, katerega fizijologi imenujejo vstavek (Einsatz);-slovanski jeziki pa ne marajo dosti za take vstavke ali spirite in se jih izogibajo tako, da pred vokal postavljajo j, v ali h (=y); na mesto poslednjega pa more nastopiti tudi g v narečjih, ki spiranta y ne poznajo. — Ta beseda je tudi podstava naslednji: Ödrniea, e, subst. f., Gerüstbrett. Tako govorč pri Fari in sicer izrekajo ixödruea. Okopdti, okopljem, verb, pf., durch umständliche Reden oder Gründe zu etwas bewegen, für etwas gewinnen (Tržič). Okrdp, a, subst. m., Haut über einer Flüssigkeit, wenn sie kalt geworden ist (Podgorjane). Prim. nsl. okrkpniti, okrhuoti kalt werden, erstarren; stsl. iskrepnqti isto (Miklosich, Etym. Wtbch. 139: kr£pü). < OpeWmitiopelihnem, verb, pf., ohrfeigen (Gorenjsko). Ta beseda kaže v slovčnščini precej navadno mčno s\a s /;/jem: v Celji govorč opeliskati; najbrž je onomatopoetičnega izvora. Ostdkelj, osUklja, subst. m., Fensterladen (Tuhinj); izgovarja se ostekl. Beseda mi je nejasna, ali slovenska ne bo; podoba je, da jc drugi del (-stčkl) iz nemškega Studel, srvn. studel, stuodel, stvn. studal, stuodal: die Unterlage, der Pfosten, die Säule: prim, štrukelj iz Strudel. Studel se glasi v tirolščini gstiiedl, das Öfen-gstüedl, das um den Ofen herum angebrachte Gerüste (g'schal; Schöpf, Tir. Idiot. 724); v bavarščini pa nahajamo: Beistudel, Thür-studel postis; Fensterstiiedel subtellia; Hauptstudel Kopfgestell des Pferdes. Pričakovali bi vendar i namesto s ja.; vsa stvar je jako na vagalici. — Janežič ima v svojem slovarji: ostekel m., Hals- 1 band, v čemer morda tiči Hals stückel (prim. Schmeller-Frommann IL 731: Stuck, Stücklein). Ozimee, men, subst. m., Winterflachs (pri Fari, kjer pravijo tudi ozimen lan\ izgovarjajo pa prvo azhnc, drugo azimn Idn: zakaj stoji za povdarjeni i zdaj e, zdaj zopet l, ne vem povedati). Pri Janežiču je ozimee sploh Winterfrucht. (Dalje prihodnjič.) „Rošlin in Vrjanko." Povest. Spisal Janko Kersnik. V. nedeljo popöludne je bilo napovedanih mnogo gostov k Lu-kičevim. Pri fari, kateri je pripadala graščina, praznovalo se je žegnanje, in ta dan se je obhajal, kakor okrog po vasčh, tudi gori v grädu. Z Griča so se pripeljali vsi v dvčh velikih kočijah, z Verbljenja, tudi ne ravno oddaljenega gradu nizdolu ob Krki, prišli sta dve pöstarni gospodičini in dva netjäka njiju, oba vojaška gojenca, ki sta pri tetah pobijala Čas svojih počitkov. Tudi zdravnik Stupa, nazivan od vseh »gospodom doktorjem«, oglasil se je in pozneje popöludne so pričakovali gospoda Tomaža. Krasen dan je bil in vsa družba se je razveseljevala na vrtu za gradom. Pavel je bil pred par dnevi dobil pri Vodčtu dva potujoča godca ter ju najel za nedeljo in ta dva sta izkušala svojo umetnost; ves mladi svčt je plesal po travi pod košatimi jablani, starejši so pa sedeli ob pogrnenih mizah na drugem konci vrta. Major je igral s Podgorsko, vdovo Hahnovo in s starejšo vrbljensko gospodičino obični whist, gospod Tomaž pa je pozneje zbral zdravnika, majorko in drugo Vrbljensko k taroku. »Četvorko bomo plesali, četvorko!« glasilo se je raz zeleni odstavek, in godca sta izkušala po svojih močeh introdukcijo. Guvernanta je bila, ki je klicala to na ves glas, in pristavila »Kaj ne, gospod pl. Lukič, Vi ste takö ljubeznivi, da ukažete četvorko?« »Česar želite!« hitel je Pavel, ki je bil hvaležen guvernanti, da se ne briga mnogo za Zorko, nego bolj za doktorja BoŽana. »Oh, kakö sitno!« vzdihnila je podgorska Ema, ki je ravno z mlajšim vrbljenskim kadetom sčla na klopico v senci leskovega grma. »Zakaj?« vprašal je sedemnajstletni mladenič, menčč, da je on käj nerodnega zinil. »Oh, takö prijetno je na tej klopicil Odpočije se lehko!« »Res, prav prijetno! Pa potem lehko —« »Da, po četvorki prideva sčmkaj!« mčni resno Ema, »To je krasno! Po četvorki se tu vidiva!« ponovil je on in jo vedel k drugim, ki so se že uvrščali. Bilo jima je, kakor ljubimcema, ki dogovorita prvi sestanek. In kadet je bil tudi že res ves v ognji za Emo; ves popdludan je ni izpustil in premišljeval je le, kakd in kje bi ji razodel to svoje čustvo; srčan je bil, samd malo okoren, in sedaj se mu je pokazala nenadoma najugodnejša prilika; kakd lepd, idilično, tam na klopici pod leskovim grmom! Čc ji položi roko okoli pasu, in jo poljubi, niti videl ga ne bode nihče; tri goste veje so zakrivale oni kotiček. Med četvorko je ogledal kakor porojen general vse pozorišče in bil je takd zamaknen, da niti besedice ni zinil. Ema ga je morala vzdramiti. »Zakaj pa ne govorite ničesar?« šepnila je Podgorska. »Oh — pozneje, gospodičina, pozneje!« dejal je kadet ravno tako in ves rdeč v lice. In Ema se je takisto zardela. Tudi drugi so se bili našli, kakor bi drugače ne moglo biti: Pavel in Zorka, Vid in koketna guvernanta, starejši vrbljenski kadet in Klara; ostali gospodičini podgorski in brat Markee so se morali sami zabavati, in uporabljali so priliko po svoje. Sedaj so plesali vsi štirje tudi četvorko, ali v tem je včdel Markee dobiti kaka jabolka ter jih je metal poredno med plesalce; posebno guvernanta mu je bila priljubljen smoter in menil se ni za njeno karanje. »Nä, nä, legledijih!« šepnila je štirinajstletna Roza mlajši svoji sestrici; »za naju se nihče ne briga! Oh, le čakaj! Nocoj še povčm vse mami!« »Prav imaš! Jaz res ne včm, čemu sva tukaj?« deje mlajša. A tu sta jela godca igrati veselo koračnico kot finale, starejši kadet je ukaze svoje jel kričati še glasneje in tudi te dve nezadovoljni plesalki sta veselega, vročega lica skočili v kolobar, katerega je velel napraviti reditelj. »Kakd lepd! Kakd veselo!« vzkliknila je Roza. »Oh, še jedenkrat, še jeden poti« prosila je mlajša sestrica. Četvorke ni bilo nI konca nI kraja, in v glasnem smehu sta celd Ema in njen častitelj pozabila klopice pod leskovjem. Godca sta prva omagala; »oh, oh!« vzdihnili so vsi in par za parom je jel šetati. »Ne, Klara, ti ne bodeš sedela v travi! Vroče ti je«, vzkliknila je Ema. »Res je takd, gospodičina!« pritrdil je Vid; »rosa bode kmalu tu.« »Oj, tam-le je klopica!« vzkliknila je Klara in skočila kvišku. »Oj — ta je moja, ta je najina!« vikne Erna in steče naprej, njen kadet pa za njo. Zasela sta klopico prej, nego je bilo Klari možno dospeti tja. »Pojdem pa v travo!« zagrozila se je Klara. »Kakor hočeš!« odvrnila je Ema trmasto. »Ne, gospodiČina, izprehod je takö lep, pojdiva tu doli,« silil je Klarin spremljevalec. Odšla sta na drug konec vrta. »Vam je li vroče?« vprašal je mlajši Vrbljenski, ker ni včdel in našel umestnejšega uvoda. »Grozno! Vam tudi?« »Tudi!« Potem je nastal dolg molk; naposled se je zaletel kadet: »In — in še bolj — tu pri Vas, gospodiČina Ema!« šepetal je in izkušal ujeti nje roko. Ona mu je levico pustila, z desnico pa pritisnila pahljačo k ustnom. Zrla je k tlom, a ni si mogla kaj, da ne bi se za trenutek ozrla po sträni v4nj. Mladeniču je vzrasla srčnost. Stiskal ji je roko in šepetal: »Ema, gospodiČina Ema, jaz Vas ljubim — jaz te ljubim — Ema!« In ker se mu je zazdelo, da čuti lahek pritisek nje roke, sklonil se je naglo in ji pritisnil poljub na ustna. Ali zdajci zazveni za njima glasen smeh: »Hi, hi, hi, hihi!« in razposajeno lice mladega Markca se prikaže iz leskove g0šče. »No, čakaj Ema, to povčm guvernanti, kakö sta se milila — ej, ta se bode smijala!« Ema je stala bleda kakor zid pred njim in ni besedice ni mogla črhniti. Kadet pa je jezno zgrabil dečka in ga postavil pred se na ' klop. »Kaj me stiskaš takö?« kričal je Markee. »Molči!« sikal je öni; »molči, če ne! —« Zajedno je pomembno mignil z roko. »Čakaj, sedaj pa gotovo povčm! Ti me ne bodeš tepel — ne!« vččal je Markee ves srdit. A nikogar ni bilo blizu, da bi ga bil čul. Sedaj je Ema posegla vmes! »Molči, Markee, ljubi Markee moj! Če bodeš molčal, dobiš sladkorja — veliko sladkorja — kolikor ga bodeš hotel!« »Kdaj ?« vprašal je bratec oprezno. »Kadar bode moj teden.% Na Griči sta oskrbovali starejši deklici vsaka po jeden teden domače gospodinjstvo. Markee je bil navidezno zadovoljen in je obljubil molčati. Sprva se mu je tisti poljub, kateri je bil zasledil, zdel samd smešen, in vreden, da se raznese domačim; ali sedaj se mu je jelo svetiti, da je to nekaj, kar ni prav, in Čutil je, da ima Emo v svojih rokah. Da pa navzlic nasprotni slovesni obljubi ob prvi priliki povč vse, kar je videl, to je bilo že takd skleneno v njem. Ema je tudi to slutila, in ostali večer ni bil več vesel zänjo. — Igralci so se bili naveličali kvartati in gospä Lorica, ki je imela dosedaj mnogo opravila, kajti morala je vedno pogledovat v kuhinjo in nadzirat, da so bili gostje na vrtu z vsem oskrbeni, kakor mora to biti, kadar se praznuje žegnanje, pridružila se je sedaj tudi mladim ljudem. Jeden si je zmislil, da bi »lovili slčpo miš«, in majorka je bila takisto pripravljena stopiti v kolo. Zgodilo se je, da je Vid, ki je moral dvakrat »loviti«, obakrat ulovil gospo Lorico; saj ni bila več toli brzonoga, kakor deklice. Vsa vzhičena pa je v drugo izjavila, da ne mara več; čutila je, da nekaj ni prav. Drugi, ki so stali ob kraji in gledali, so se smijali, le vrbljenski gospodičini sta jedenkrat na lahko med seboj zašepetali. Podgorski mladi svčt je hotel pdleg zdravnika Štupe tudi gospoda Tomaža dobiti v kolobar in stalo ga je mnogo truda in odločnosti, da se je ubranil. Konečno je bilo ukazano, da se morajo ohladiti, in potem se odpeljejo. Vse oporekanje ni pomagalo. Major je prisčdel za ta čas h gospč Hahnovi. Ona je imela že ves popdludan svoje oči vedno le ob Zorki, kolikor je mogla, in je z zadovoljstvom opazila, da je Pavel nje zvesti spremljevalec. Vse drugo je ni brigalo, le majorja bi bila rada malo od strani potipala, kakd bode pač on sodil o tem razmerji. Sedaj je bila morda prilika; zajedno je videla, da sta šla Pavel in Zorka v cvetllčnjak. Major ji je prišel nevedč kar naproti. »Veselje imate s svojo hčerko, gospä milostiva,« dejal je in gledal za mladim parom. »Takd vesela, živa in lepa!« »Vi mi laskate, gospod major,« zavrnila je Ana pohlevno, ali zardela se je od samega veselja; »vender srečna sem, da jo imaml Kakd pridna je tudi in dobra — dobra —I«. Umolknila je in čakala, kaj poreče major. »Jaz ji želim dobrega možd!« dejal je dni. »I, to je, to; da bi bil dober! Mož se dobi, ali dober, to je druga. Pa — saj je še mlada!« Zdaj sta prišla Pavel in Zorka zopet iz cvetličnjaka in da ni bilo takö mračno, videla bi bila ona dva, kakö rdi deklica v lice; na prsih je nosila menda ravno sedaj utrgan nagelj, in takö molčč sta stopala oba drug pöleg druzega, da bil vsak bližnji opazovalec iz tega zgovornega molčanja lehko spoznal, kakö polni sta obema duši in srci. Starejša gospodiČina z Vrbljenja je pristopila k majorju. »Kakö prijazen, lep par je to!« dejala je s poskusom govoriti in nasmehniti se šegavo, kolikor moči. »Saj res!« pritrdila je Ana, major pa je s smehom omenil: »Škoda, ker je Pavel še takö mlad! Kaj mislite, gospa milostiva?« »Hm, premlad? Bolje, nego prestar!« »Eh, jaz mislim, mož mora biti petnajst do dvajset let starejši od žene, potem je pravo razmerje! Nasprotno se premala razlika pozneje preveč — razširil Ha-ha!« »Vi sodite po sebi, gospod major! A ni vsakdo takö srečen!« mčni vdova Ana. »Eh, eh, ničesa se ne vč, ničesa!« pristavi z zlobnim naglasom vrbljenska gospodiČina ter gleda ostentativno okoli, kakor bi koga iskala. Major sam ni včdel, zakaj mu pogovor, zdaj ni bil po volji, dasi ga je on sukal vedno na smešno stran. »Ste li kaj izgubili?« vpraša naglo Vrbljensko. »Oh, ne! Gospd majorka — kje je? — Čas bode, da se poslovimo! Z doktorjem, z Vašim dunajskim doktorjem je šla tod okoli grada!« pravi gospodiČina. Majorju to tudi ni bilo všeč, toda kazal je malomaren obraz. Göstje so se jeli zbirati; po noči se gospč niso hotele voziti. Vidu se je v tem nekaj pripetilo, o čemer si ni bil nikdar pozneje v svesti, kakö se jc pač naključilo. Danes ga je bila v tej veseli, mladostni družbi pustila vsa obična resnoba. Plesal in skakal je z drugimi, šalil se, govoril neumno, kakor si je pozneje sam dejal, in bil naposled res popolnoma razpoložen, učiniti kakšno pravo budalost. Guvernanta je koketovala ž njim in on ji je kmalu povoljno odgovarjal. Toda ves popöludan ni imel prave prilike ujeti le jeden poljub, dasi je, izkušen mož, včdel, da mu je gotov, ako le hoče. Morda ga ravno zadnje spoznanje ni storilo podjetnejŠega. Zvečer je videl, da je odšla guvernanta v grad, in včdel je, da imajo vsi svoje plašče, klobuke, solnčnike in druge stvari spravljene v sobi pöleg biblijoteke. Videl je, da je odšla sama in slutil, da gre po obla- čila. Drugi so stali v raznih gručah na vrtu, on pa je mahoma sklenil, iti za njö. Pred gradom se mu pridruži majorka, ki je hotela Še v kuhinjo. »Naročit grem še nekoliko potvfc in sladkarij, da jih deklice vzemd s seboj!« dejala je in takd sta šla skupaj do grajskih vrat, kjer je Božan postal, dasi je videl, kakd je uprla 6na za trenutek pogled vanj. Nameraval je sprva, vrniti se na vrt, toda guvernanta mu je prišla zopet v misli, in ker je menil, da je majorka v pritlični kuhinji, šel je v prvo nadstropje proti biblijoteki. Nekoliko korakov dalje je bila njegova soba, in zato se ni moglo videti nikomur čudno, da je tu hodil. Vrata v biblijoteko so bila na pol odprta, v sobi sami pa temno, kakor na mostovži zunaj; vender je ugledal Vid blizu vrat žensko podobo in hitro vstopil. »Oh, vender sem Vas našel!« šepnil je in objel žensko okoli pasu ter pritisnil gorak poljub na nje ustna. Čutil je, da se mu je ona hotela izviti — a le za trenutek — potem pa ga objela in vrnila mu poljub. V tem pa se začuje raz stdpnic guvernantin glas: »Klara, Ema, Roza, pridite vender!« Vid je strahoma odstopil. »Ostanite!« dejala je ona, katero je ravno sedaj objemal, in on je spoznal gospd Lorico. Še jedenkrat se ga je oklenila, in on — nje skoro ne vedč, kaj počenja. Prijel se je ob predalnik, zavrtelo se mu je in sram ga bilo. Majorka pa je bila že izginila in zaprla duri za seboj. Doktor je slišal velik šum in glasen govor iz sobe pdleg biblijotekc, odprl napdsled vrata in šel tiho v svojo sobo. Vzel jc vrlino suknjo in prišel zopet na vrt. Nihče ga ni videl, niti iskal; le guvernanta je sedaj prišedša iz grada, sukala se na vse strani, da bi ga ugledala, in potem pritekla k njemu, molčča mu že zdaleč roko k slovesu. Vid je bil pa zdajci strašno okoren in lesen, niti vedel ni, bi ji li tudi podal roko ali ne. Poslavljanje je trajalo dolgo; obetali so vsi, da se snidejo kmalu zopet na Griči ali v Vrbljenji — konji so nemirno topotali po ostrem pesku; a tudi temu je bilo konec in odpeljali so se. Mesec je pokazal svoj prvi krajec izza vzhodnih hribov in med lahkim šumenjem Krke, ki se je prijetno razglašalo po dolini od gore-njega jeza nizdolu. odmevalo je klopotanje konj, ki so vlekli kočije po gladki cesti, »Mi pa še ne gremo, in — ne gremo!« vzkliknil je Štupa, kj je stoprav sedaj oživel. »Dobro, dobro! To je prav!« dejal je major, in vender je zvenelo nekaj iz njegovih besed, kär je pričalo, da mu to ne bode nič ► kaj ljubo. Pavel, Vid in gospod Tomaž tudi niso pritrdili. »Pojdimo v vas k Vodčtu!« silil je Pavel in vsem je bilo prav takö. »Pa vender — jeden kozarec še!« silil je major uljudno in šel k mizi na vrtu, kjer je majorka ukazovala služkinji. Natočil je kozarce, vsakdo je vzel svojega, trčili so in izpili do dna. »No, še jednega!« klical je major malo boljše volje. V tem sta se ujela Vid in majorka s pogledi, toda on je povesil oči. Še vedno ga je bilo sram. Štupa je govoril kratko zdravijco, kakor jim je bil priučen mnogim in mnogim, in izpraznili so znöva kozarce. Ko so korakali vsi štirje — major je ostal domä — po dolini, pričel je Pavel peti in takö so veselo römali do Vodčta. Stari Lukič pa si je užgal lulo in šel parkrat po vrtu gori in doli. »Ti, Lenora,« dejal je nenadoma, »ali se ti ne vidi, da Pavel f preveč gleda za öno — öno — Zorko?« »Ne da bi včdela,« zavrnila je majorka; ali mož^, ni pogledala!« »To bi bilo nespametno!« končal je on. Pazil ni niti, kakö zamišljena, vzburjena je žena. — Pri Vodčtu so našli štirje znanci takozvano »kamro« prazno, in to so zaseli. Dasi niso bili žejni, vender so pili, kakor bi bila to je-dina njih naloga. Mänica je sedela pri drugi mizi, čakaje, da je bil bokal prazen, in je prinesla polnega. Pavel je prisčdel k nji ter hotel nekaj tiho govoriti ž njo. »Zakaj niste dopöludne prišli? Lehko bi bili!« dejalo je deklč in se nekoliko odmeknilo. »Ne, Mänica, ne!« hitel je gospod Tomaž; »jaz sem danes vse videl, Pavel ima drugo, nikar mu ne verjemite!« »Molčite, gospod Tomaž! Kaj ste videli?« deje Pavel. »Oj — vse, vse!« »Saj včm, vse včml« dejala je Mänica sukaje konec namiznega prta med prsti. »Semkaj pojdite — Mänica! Prosim!« oglasil se je Vid. Pristopila je k njemu in hotel je položiti ji roko okoli pasu. »No, sedaj pa še tal Tega se varujte, gospodiČina Mänica, ta ima tudi že svojo!« smijal se je gospod Tomaž. »Haha, torej ostajam le Še jaz, le jaz!« grohotal seje ranocelnik. »Vi ste pa za zadnjo uro!« vzkliknila je deklica s smehom, in vender ji je bilo nekaj drugega skoro bliže. Hitela je iz sobe. »Oh, ne!« zakričal je Stupa, »za tisto je pa gospod Tomaž!« Smijali so se, veselili, govorili, modrovali, šalili se v svoji « brezmejni lehkomiselnosti in lehkoživosti, in najglasnejša sta bila Pavel in Vid. Obema je tičalo nekaj v prsih, v srcih, dejala bi bila samd, da v grlu, čemur je bilo treba dati duška; in druzega duška nista našla, nego prisiljeno veselost, petje, šalo in kozarec vina na kozarec! Odšli so pozno, in tedaj sta postala Vid in Pavel še nekoliko med vrati. Tudi Mdnica je bila tu. »Poljubi jo!« velel je Božan tovarišu, in ta je res izkušal vloviti deklico. A zaman! »Na Grič pojdite po poljube!« je hitela Mänica, in Pavlu se je zdelo, da je jezna. Zaprl je vrata za seboj in skočil za Vidom. »Jutri bodeva pa spala!« dejal je dohitevši ga, in potem do doma nista več govorila; vsak je premišljal zäse denašnje dogodke. Na Griči pri Podgorskih pa se nocojšnji večer ni končal takd veselo, kakor je bil potekel dan. Markee ni mogel čakati, da bi mu molčanje rodilo kaj sadu v obliki sladkorja. Ze med pdtem — vozil se jc pri materi z vdovo Hahnovo in z najmlajšima sestricama — razodel je vso skrivnost, ki mu je težila nežno srčece. Strogost gospč Podgorske se je lotila vseh drugih, in napdsled je bila kriva vse nezgode — guvernanta, da ni dovolj pazila na deklice. »Sevčda! Popolnoma umčvno!« pristavila je Podgorska z jeznim postranskim pogledom. Ema, Roza in najmlajši sestrici so spale skupaj z guvernanto v jedni sobi. Mlajšim je spanec kmalu zatisnil oči; Ema pa je še jedenkrat skočila iz postelje in hitela h guvernanti. Da sta bili obč karani, to ji je še bolj zvezalo. »In vender ga ljubim,« ihtela se je Ema. Guvernanti pa je bil tudi jok najbližji, ko se je domislila ukaza in pa, da je bil doktor Božan napdsled takd razmišljen in nebrižen. < VI. Ono noč je Vid domdv prišedši takoj lčgel v posteljo, ali zaspati ni mogel. Sedaj še mu je vse temno in nejasno plesalo po glavi, in menda najbolj zarad obilo použitega vina. Sklepal je o marsičem, a skleniti ni mogel ničesar gotovega; napdsled je vender trdno zaspal. Ko sc je prebudil, žarilo se je in hladen piš je prihajal skozi odprto okno. Kakor malokdaj, takd je bil danes skokoma iz postelje. »Kaj se jc zgodilo včeraj ?« Ta misel je bila prva, ki se ga je lotila, in planil je kvišku. Opravljal se je, kakor bi se mu, Bog zna kam mudilo in stoprav, ko je imel že klobuk na glavi, stopil je k oknu in zrl v dolino, kakor vprašujč: »Kam — kam sedaj?« Nad Krko je ležala lehka meglica; po orehih v bregu so se hripavo prepirale pisane šdje. »Kam?« vprašal je nchotč poluglasno. Doktor Božan je bil mož, kakor jih, čeravno ne pogostoma, vender toli nahajamo med sabo, in ki so v skupini svoji poteza v znaku našega Časa ter našega ožjega narodnega razvitka. Pošten, odkrit, resen — ne samd zato, ker je to bilo vkoreninjeno v njegovem značaji, ampak tudi zato, ker se mu je poštenim, odkritim, resnim biti — časih potrebno zdelo, torej po premišljevanji in z namenom. Tu je stal v morali svoji na dveh stališčih: stdri dobro, ker je dobro — dobro; in: stdri dobro, ker to je Bogu všeč! Kakd pa je mislil o Bogu — to smo že čuli. Očito je tudi, da mu je dni fatalistični materija-lizem, ki se mu je zdel v življenji najprikladnejši kažipot, bolj vzgojil in razširil najgrše svojstvo, ki se nas že takd drži ter se bode na veke držalo našega žitja, kakor koža života: — egoizem, sebičnost. V nji je sicer videl on le prirodno posledico in tudi pogoj vspešnemu »boju za obstanek«, a to tudi tedaj, kadar ji je trebalo dati grše, primernejše ime. V dejanjih svojih sploh ni bil premišljen, ali kadar je bil, ravnal je po teh načelih. In reči moremo, da je bila ta izobrazba le sad dne proste, samosvoje poti, po kateri je od nekdaj hodil. Domä, porojen v kmetski hiši, dasi imoviti, stal in hodil je vender od mladih nog sam brez duševnega voditelja; sam si je izbiral, kar mu je ugajalo v učenji, in sam si je bil potegnil črto, po kateri mu je bilo iti. Da je bil vztrajen, umeje se samd ob sebi pri takih ljudeh; nosil je tudi, in to je takisto povse umčvno ob taki vzgoji, samd jeden — in če smemo takd reči — abstrakten — ideal v prsih, ljubezen do svojega rodu; toda iz tega mu je prav tista že označena sebičnost rodila in gojila dober kos delomornega pesimizma. S Pavlom sta bila prijatelja, iskrena prijatelja, dasi je Vid mladega tovariša v vsem nadziral. Kaj ju je družilo, o tem si Vid sam ni bil v svesti in težko bi bil to komu mogel razložiti. Zdelo se mu je samemu, da sta le zato drug za druzega, ker umčje Vid otročarije Pavlove, v tem ko Pavel prenaša zbadljivost in sarkazem Vidov in mu je v vsem skoro podložen. In v kakšnem razmerji je stal sedaj nenadoma mlademu svojemu prijatelju nasproti ? Poštenost mu je velela, da je lopov, odkritost — da je hinavec, resnoba — da je glumaČ in vse skupaj mu je dejalo, da je to, kar je storil — podlo, brez kraja in meje — podlo. Pretesno mu je bilo v sobi. Hitel je venkaj, hitro kakor tat se splazil po stöpnicah in venkaj — le venkaj v hladno jutro, v gozd, kjer ga ne bode videl nihče! Tam pod gostolistnatimi bukvami je jel postajati in na novo premišljati. »Pijan si bil!« dejal si je dva — trikrat. »Pa kaj si more ona misliti ? Da sem nje iskal, njo hotel poljubiti, ravno njo, in ne one druge? In zakaj mi je öna vrnila poljub?« In tu je v duhu prčdenj stopila vitka podoba lepe majorke, in zdelo se mu je, kakö vabeče, omamljujoče se upira vanj nje veliko modro okö. »Ne, ne, takov izdajalec ne morem, ne morem bitil Odpotovati, to je jedini pomčček! Še danes odpotujem!« Potem pa je znova jel ugibati, ali je bilo njegovo ravnanje res podlo, kaka je krivda njegova; in ta böj, to sklepanje in to sanjarjenje o lepoti gospč Lorice — vse se je čcstokrat ponavljalo. A čimdelj je trajal ta böj, tembolj je lezlo nekaj na površje, sprva prikrito in večkrat odbito, ali potem le bolj in bolj, in napösled je zmagovalo: to je bil Vidov egoizem. * Pöludne je zazvonilo, ko se je vzdramil vrhu gore nad Dvorom pod sčnčnato bukvijo ležčč. »Odpotovati ne morem, ne smem!« dejal je sedaj. »Kaj bi ugibali, kaj bi si mislili? In — konečno? — Pameten bodi, Vid, in — pazi! Do sedaj še nisi bil nepošteni In to je vse napösled — usoda!« Takö si je utešil včst, skočil kvišku in kakor zadnjič v onem jarku po rdeči prsti, takö je udaril sedaj s paličico po zelenem mahu in potem po nizki bukovi veji, govorčč skoro glasno: »Oh, ne bodimo neumni l« Domöv prišedši je srečal prvo na stöpnicäh — gpspö Lorico. Zardel se je, kakor šestnajstleten mladenič, toda öna ga je smehljaje pogledala, in na njegov nemi pozdrav glasno klicala: »Lepe reči to, gospod doktor! Vi si menda tudi glavo zdravite, 1 kakor Pavel l Toda Vi v zraku, on v postelji I« V tem je pa že prihajal Pavel, in Vid mu je hitel naproti; bilo je, kakor bi se bal majorke. (Dalje prihodnjič.) Vesela vožnja. Humoreska. Spisal Ivan Hribar. (Konec.) cga možd obiskat sta se peljala Kremen in Konec. Ker sta na izposojenem koleslji pozabila kmalu prejšnje mučne vožnje od Zalesja do MaČkovca, zaplela sta se v živahen pogovor, ki se je sukal okoli književnih stvarij, posebno okoli leposlovja. Od leposlovja pa ni daleč do ljubezni in zato tudi ni čudo, da sta od romanov in novel, katere sta devala na kritično rešeto, prešla zdajci k pogovoru o ljubezni. A dobro sta imela plačati to lahkomišljenost. Bodisi, da je bil Konec prezamaknen v zanimivi pogovor, in je zato popustil konju vajeti, bodisi, da je bila temu kriva nekoliko nagnena cesta: koleselj je zadel nepričakovano s takšno silo ob cestni kamen, da se je Kremen — ki je ravno popisoval, kakö je bil nevspeŠno snubil iz-voljenko svojega srca — ugriznil v jezik in da je Konec zdrknil s sedeža v koleselj. Zdaj sevčda je bilo mahoma konec pogovoru o ljubezni. Kre-mčnu, ki je prej prijatelju svojemu zatrjeval, kakö prezira in sovraži vse ženstvo zarad sebične njegove preračunljivosti in hinavskega srca, napolnilo je sedaj srce sovraštvo do dohtarjevega konja; sovraštvo, ki je bilo precčj korenitejše od sovraštva do ženstvd. V tem, ko je dohtar, popravivši se na sedeži, spravljal konja ravno zopet na sredo ceste in je delal naklepe, kako mu bode z bičem poplačal neprijetni »extempore«, posegel je Kremen parkrat z roko preko ust ter odpljunil nekolikokrat debelo slino, kajti na srečo se vender ni ugriznil do krvi. »Sram te bodi, da si kupil takšno kljusč«, dejal je bolj pomi-lujč nego jezno Koncu. »Dirjati ne zna in voziti tudi ne. Ta könj — kaj konji — to kljusč, stopica ti, kakor bi bilo slepö. Ni ceste ne vidi pred seboj.« Konca je užalilo takövo govorjenje. Da je prijatelj ozmerjal njega samega, ne bil bi rekel ničesar; ali da o könji njegovem go von' takö zaničljivo, to mu je bilo hudö. »Le molči,* odgovoril je Kremčnu. »Konj ni kriv ničesar. Ti si kriv in pa tvoja nevesta. Pa bi ne bil govoril o nji takö odušev- ljeno, kakor da ti hrepeni srce po nji še sedaj, ko je že soproga in morebiti tudi mati! Prezvestd sem te poslušal in nevedč popustil vajeti. Ako si se torej ugriznil v jezik, smatraj to v pokoro za svojo nerodno ljubezen in pusti konja mojega pri miru!« A Kremen konju ni odpustil takd brž. Dobro mu je delo, ko ga je dohtar nekoliko naklestil; a zdelo se mu je še vse premalo. »Več biča in menj ovsal Toda kaj ovsa! Osata dajaj grdobi,« dejal je Koncu, ko sta se dirjaje vozila skozi Vrbljene. Zdajci je pa Kremen zapazil še nekaj, česar doslej ni videl, bodisi, da se ni dovolj brigal za konja, bodisi, da je misli svoje imel vedno obrnene drugam. »Ti, Konec! Lepega konja si kupil! Ali ne vidiš, da se krčše?» Vročina je obšla dohtarja pri teh besedah; kajti sebi v grozo je opazil, da prijatelj prav vidi. Ni mu moglo v glavo, kakd da tega doslej ni še opazil; kakd da tega ni videl že na semnji. Zdelo se mu je, da ne vidi prav. Pa saj je tudi slišal. Da se vranec njegov krčše, o tem sedaj ni bilo ni kake dvojbe. Potrtega obraza je zrl vänj in popustil je vajeti. Kremen, videč, kakšen vtisek so napravile njegove besede na Konca, hotel ga je potolažiti; zato mu je vzel vajeti iz rdk, rekoč: »Konj je mlad in takšna napaka to ni, da bi se ne dala odpraviti. Daj ga v roke izkušenemu vozniku.« In v dokaz, da se konj res da še odvaditi kresänja, nategne močno vajeti ter ošine konja; in res jc nekoliko časa dirjal lepd. Brž ko je začel stopati počasneje, čulo se je znova, kakd tolče podkev ob podkev. »Gladka bodem vprašal. On je izkušen o konjih. Če se bode dala ta napaka odpraviti, pridržim ga; če ne, prodam ga in nikdar si zopet ne kupim druzega.« Takisto je modroval dohtar in prejšnja dobra volja vrnila se mu je polagoma zndva. Tudi Kremen je pozabljal, čimbolj sta se bližala Bobovemu, neprijetnega pretresa in ker ga že jezik ni bolel, odpustil je konečno tudi konju in njegovo sovraštvo do njega kmalu ni bilo nič večje od sovraštva do ženstva. Ze sta se peljala skozi Kolibjo vas. Kremen je vprašal dohtarja smejč, če ne bodeta izpregla pri županu; toda Konec je udaril konja, da je v divjem diru švignil mimo županove hiše, na katero so Konca vezali takd neprijetni spomini. Za dobrih pet minut sta sc pripeljala v prijazni trg Svibno. Konec je zapeljal k včliki gostilni — rekali so ji pri Česnu — in velel je prijazno pozdravljajočemu ga gostilničarju, naj dd izpreči konja; on sam pa je s prijateljem Kremčnom takoj šel na nekoliko oddaljeno, na prijaznem holmci stoječe Bobövo. Radostno ju je vzprejel Gladek in ne menj radostno mati njegova. Iznenadila sta ju; kajti prihoda svojega nista bila prej naznanila. Presenččcnje je bilo tem prijetneje, ker Kremčna, katerega so na Bobövem jako čislali in spoštovali, že nekoliko let ni bilo v te kraje. Zato je minilo precej časa, predno so se razvrstila navadna vprašanja in odgövori. Umeje se samo po sebi, da sta prijatelja morala ostati pri obedu na Bobövem. Med raznimi pogovori, v katere je na veliko veselost Gladkovo vpleten bil kmalu tudi dohtarjev konj in pa občh prijateljev ponesrečeni izlet na sančh, minile so debele tri ure, predno so se tega zavčdeli. Koncu se ni mudilo nikamor; on bi bil, kakor je bila to že njegova navada, pri kupici rujnega vinca — in takega je bilo na izbčro na Bobövem — in pri veselem pogovoru sedel tudi do druzega dnč. Drugače Kremen. Kakor smo videli, bil je vso pot prava poosobljena opreznost. Tudi sedaj je on prvi opazil, kakö je čas že napredoval in — dasi je s prijateljem Gladkom imel mnogo govoriti o književnosti in o svojih književnih nakanah — opozoril je vender, da bode treba posloviti se. Gladka sicer ni bilo všeč, da bosta obiskovalca njegova odšla takö kmalu; ali ko je konečno pomislil, kakö kratek jc dan in kakö temne so noči, ni ju hotel več zadržavati. Poslovila sta se torej in ko sta izpila še vsak kozarec obligatnega šentjanževca, napotila sta sc zopet v Svibno s trdnim namenom, da dasta takoj zapreči in da se nemudoma odpeljeta domov. Gladek ju je spremljal. Pot od gradu nizdolu je vodila po krasnem sadnem yrtu. Mnogo drevja v njem je bilo še prav mladega; Gladek sam ga je že bil dal saditi po svojem povratku z vseučilišča. Ves sadni vrt je bil takö lepö urejen in drevje takö skrbno osnaženo, da sta Kremen in Konec, katera sta prva leta mladosti svoje oba preživela na kmetih, prav z zanimanjem si ga ogledovala. Gladek je jima pojašnjeval, katere vrste jabolk in hrušek prideluje. »I no, saj res«, prišlo mu je zdajci na um: »nekaj lepih jabolk dal vama bom s seboj.« Predno sta mu mogla zabraniti, odhitel je že nazaj proti gradu in naročil na oknu prvega nadstropja sloneči materi svoji, naj pošlje v Svibno nekaj jabolk za prijatelja. Korakajoč proti trgu, vpraša dohtar Gladka: »Povej, povej, ali je še sodnik Čop na Svibnem?« »»Ö še vedno. Veseljak, kakeršen je bil.«« »Tedaj še ni opustil delati dovtipov?« »»O kaj še. Vselej ima pripravljen kateri.«« »Kaj, ko bi ga povabili k Česnu na kozarec ,čmcrike'? Saj menda vedno še toči tisto vino?« »»O vedno še. Toda, če gremo še v krčmo, potem ne bosta prišla pred mrakom iz nje. Sicer je pa meni prav všeč, da nekoliko dčlj časa ostanemo skupaj.«« »S Čopom moramo pa vender govoriti in kozarec vina izpiti moramo še tudi, pa naj bi bila celd ,čmerika', kakor ga imenujeta vidva. Ti, Gladek, pogostil si prej naju, sedaj bodeš pa ti nama gost«, prestriže pogovor Kremen. »»Dobro, pa ga bomo,«« odvrnil je veselo smejč se Gladek, ki je včdel kaj pomenja takšno odločno krčmoljubno govorjenje sicer tako opreznega Kremčna in koliko so danes vredni trdni nameni njegovi in Končevi. Toda Kremen, dasi je čutil sam, kakd nenavadno dobre volje je danes in kakd ga veseli poset na Bobdvem, zatrjeval je vender: »Po dnevi bodeva že še prišla do Mačkovca. Samd pol ure bodemo posedčli.« Bilo je torej dogovorjeno. Vsi trije so stopili v gostilno Česnovo. Konec je naročil liter čmerike; Gladek pa je v naglici napisal sodniku na svojo vizitnico, naj pride v gostilno, Češ: gostje so tu. Naša trojica še ni sedela pet minut v gostilni, ko se vrata odpro in se na pragu prikaže krepka postava sodnikova. Postäl je nekoliko, bodisi, da ni pričakoval teh dveh gostov, bodisi, da je imel pripravljen kakšen dovtip, ki se mu ni zdel prikladen za to družbico. Kmalu pa sc je osvestil, stopil korak dalje in dejal: »Konec Kremčna je Gladek.« »Česen, držite me, da se ne zvrnem vznakl« »Po trebuhu me — je začelo grizti!« — »Skoro me je zadela kdp!« — tako so Gladek, Kremen in Konec odgovarjali sodniku na njegov pozdrav; ali konečno je popal vender vse krčevit smeh o tem tako naglo improvizovanem dovtipu. Sodnik pa je prisedel in začelo sc je veselo, dovtipno pomenkovanje o raznih stvarčh. V tem pa so se polnili kozarci, v katerih se je zdelo, da se Česnova čmerika kar suši. Nepredirna tema je že bila, ko je dohtar ukazal zapreči. »Kremen, danes je pa .še tebe Drevarilo. NI do Mačkovca ne bosta prišla za dnč,« pravi Gladek. »»Nič ne dč. Konja imam sicer nerodnega in voznika tudi, a tolažim se s tem, da je cesta široka. Sicer se pa ni moči vsak dan voziti na sančh,«« odvrne šaljivo Kremen. »Na dobro zdravje in na prijetno sänkanje nazaj!« pravi sodnik in dvigne kozarec. Ko so bili prijatelji trčili in izpraznili kozarce do dna, pristavi Konec: »Ti, Čop, pomisli da je danes včrnih duš dan in izpodvčži si malo svojo dovtipno žilo.« V tem je bil gostilniški hlapec upregel konja. Kremen je stopil, pošlo vi vši se od Gladka in Čopa, h koleslju ter je hotel zlesti vänj. A komaj je postavil nogo gori, omahnil je bil že tudi nazaj, kajti zdelo se mu je, da se je ob nekaj zadel. Ker je včdel, da sta pustila voz prazen, ni si mogel tega razložiti. Potolažil ga je šele hlapec, rekoč: »NiČ se ne bojte, gospod! Košara jdbolk je, katere so poslali gospa grajska.« Zdaj je šele zlezel na voz in se začel zavijati v velik robcc, kateri je zjutraj vzel iz mesta s seboj, v tem, ko mu je hlapec ovijal konjsko odevalo okoli ndg. Dohtar Konec je zlezel na voz z druge strani. Spomnil se je bil sicer, da si je namenil vprašati Gladka, če se da odpraviti še napaka konja njegovega, ki se krčše; ali sedaj, ko bili pdleg sodnik, gostilničar, natäkarica in hlapec, nikakor ni hotel izdati slabosti svojega »vranca«. Saj je včdel da se mu zarad prvega njegovega konja, katerega mu je primešet&ril Hlade, posmehujejo še vedno. Hotel je tedaj reputacijo svojo rajši popraviti. Zato je, sezajoč z levo roko v hlačni žep, da bi dal hlapcu navadni napitek, proti Gladku obrnen dejal: »Kaj ne, da sem kupil lepega konja?« Gladek je stopil h konju ter ga potipal po plčči; ali predno se je mogel oglasiti, odgovoril je na dohtarjevo samohvalo hlapec: »»Lepa živalca res; škoda le — —«« »Kaj škoda?« vpraša hlastno Konec, ki je pri prvem delu hlap-čevega odgovora že posegel globoče v žep, mislčč mu podvostročiti napitek, »»Škoda le, da je na jedno okö slep,«« končal je mirno svojo opombo hlapec. Dohtarju je bilo, kakor da ga je udarila strela. Da ni bilo tako temnö in da svetilka, katero je držal v roki hlapec, ni imela tako zamazanih šip, bili bi navzočni gostje videli, kakö je obledel, ko je nekako omotično naslonil se ob zahrbtje koleslja. Bič, po katerem je ravno sezal z desnico, izpolznil mu je hipoma iz nje nazaj v usnjato nožnico in lepo število desetič, s katerimi je hotel nagraditi gostilniškega hlapca, vsulo se mu je iz levice nazaj v žep. »Kaj? Slep je, praviš?« začudi se Gladek, v tem, ko se je sodnik jel na ves glas smijati in je še porogljivo pristavil: »No, se vsaj ne bode bal strahov nocoj, ko je takö temnö«. »»Lažeš!«« raztogoti se dohtar in skoči s koleslja. »»Lažeš, capini Ti si slep, pa ne konj.«« »Ne jezite se, gospodi Nisem Vas hotel žaliti; kajti mislil sem si, da Vam je napaka, katero ima Vaš könj, itak znana. Sicer pa to ne škodi veliko, kajti slep je na le levo okö,« opravičuje se hlapec. »»Lažeš, pravim ti, könj ni slep!« odvrne zopet razdraženo dohtar ter potegne hlapcu iz rök svetilko in odpre nje vratca. Po-svetivši konju pred levo okö, pravi samosvestno: »Lc poglej, Vinko, kakšen bedak je ta capin. Kakšno čisto okö * — in on trdi, da je slepö.« »»Ne obsojaj prehitro,«« pravi Gladek, pristopivši k njemu s sodnikom in Kremčnom, ki si je v tem odvil noge iz podnožnega ode-vala in muzaje se zlezel s koleslja. Vzel mu je iz rok svetilko ter se približal ž njo desnemu očesu konjevemu. Könj je .takoj zamižal. A ko se je zopet približal levemu očesu, zatisnivši konju desno okö, gledalo ga je čisto in jasno in trepalnica se niti zgenila ni. »Na levo okö je slep,« konštatuje mirno Gladek in začne Koncu razlagati, po ččm se to spozna. »»Pa zakaj mi tega doslej še nikdo ni povčdal!«« togoti se dohtar. i »Morebiti te niso hoteli žaliti ali pa nikdo opazil ni napake, kajti konj je sicer res lep.« Sodba je bila torej izrečena in ta sodba je trgala srce Koncu. Kakö ponosen je že bil, da je sam kupil takö lepega konja; a danes je moral spotoma zvčdcti, da ta konj ne dirja lepo in da se krčše; konečno pa še, da je — slep! Hudö mu je bilo, silno hudo. Molčč je sčdel na koleselj in ko je videl, da je Kremen poleg njega že zavit zopet v odevalo in robec, ošinil je konja in odpeljal se je, ne da bi bil rekel komu: »Z Bogom!« Slišal še tega ni, da mu je sodnik dal na pot nov dovtip: »Slep je lep.« Vsi tisti, ki so stali okoli voza, vrnili so se nazaj v hišo, kjer je bilo sedaj zopet novega govorjenja o Končevem slepem kdnji; le hlapec je postal nekoliko Časa na cesti in poslušaje vedno bolj oddaljujoče se ropotanje koleslja, dejal je: »Preklicano sem neumen. Kaj nisem mogel molčati? Dobil bi bil vsaj dober napitek. Saj pravim, no!« Konec in Kremen pa sta se molčč vozila po gosti temi, katera ju je obstirala. Težko je povedati, kaj se je godilo v Končevi duši. Jezen, silno jezen je bil sam nase. Prvič od dnega usodepolnega jour-fixa mu je začela zopet vstajati misel, da bi konja in voza nc bil prav nič potreboval in da se je grozno prenaglil. Konečno je togi in jčzi svoji vender dal duška, naznanivši Kre-mčnu, da bode proddl takoj jutri konja, koleselj in sani. Kremčnu je bilo žal, da je izlet, katerega sta se veselila oba, imel za prijatelja njegovega take žalostne in brižne nasledke, zato mu je začel prigovarjati, naj se potolaži in konja vendcrlc obdrži. Zagotavljal ga jc, dasi jc sam bil prepričan o nasprotnem, da konj ni takd slab, kakor misli sedaj, češ: ti se rad zaletavaš iz skrajnosti v skrajnost. A vse to tolažno govorjenje ni izdalo ničesar; temveč dohtar Konec je storil trdni sklep, da vsekako proda to »slčpo kljusč«, kakor je krstil sedaj »lepega svojega vranca«. Ker je bila po zapadu solnčnem cesta zopet zamrzla in ker je konečno vender bilo treba spraviti sani v mesto, prepregla sta prijatelja pri Knoftru v Mačkovci zopet konja, presedla, ne da bi bila odgovarjala mnogo zgovorni gospodinji, na sani in dobro uro na to sta bila — ne da bi se jima bilo po poti pripetilo kaj posebnega — vsa premrzla in zaspana zopet v mestu. Ko se je drugo jutro vzbudil dohtar iz nemirnega spanja, v katerem so se vrstile sanje za sanjami o slepih in švčpastih konjih in ponesrečenih vožnjah, začel je premišljevati dogodke prejšnjega dnč. Sänkanje, vožnja na koleslji, vzprejem na Bobdvem, veselo pomenkovanje polno šaljivih dovtipov na Svibnem; vse to se je vrstilo pred duševnimi njegovimi očmi. Vse bi ga bilo sicer zadovoljevalo, ali spomin na slepega konja, ki vrhu tega še dirjati ne zna in se krčše, zatemnil mu je vse veselje o dovršenem izletu. Da, pa še nekaj! Spomni se, da sta z Bobdvega dobila košaro jdbolk s seboj. Takoj pokliče postrčžnico in jo vpraša, če ni hlapec od »zlatega vola« prinesel košdrc jdbolk. Zenica odkima, da ne. Napravi se torej in gre gledat sam k »zlatemu vdlu«. Šele, ko je hlapec rotil se, da na sančh ni bilo nikake košdre, domisli se Konec, da sta jo presedaje pozabila s prijateljem Kremčnom najbrž na Knoftrovem koleslji v Mačkove i. Naj me torej javnega služnika, kateri se za plačo treh goldinarjev obveže oditi v Mačkovec in prinesti tam pozabljeno košaro jdbolk. Komaj pa pride zopet domdv, čaka ga že novo presenečenje. Knoftrov hlapec vstopi in postavi prčdenj sinoči na koleslji pozabljeno košdro jdbolk. Dohtarju je bilo, kakor da se je vse zarotilo proti njemu. Godrnjajc seže v žep in da hlapcu srebern goldinar; ko je ostal zopet sam, vzklikne ječč: »Torej štiri goldinarje me stoji ta pozabljivost!« Tri sobote zaporedoma že ni bilo dohtarja Konca v jour-fixe. Shajala sta se le s Kremčnom, s katerim sta se, ko je Konec še precčj dobro proddl kdnja, koleselj, sani in konjsko opravo in je pozabil jčze, katero mu je vse to provzročilo nekaj dnij; mnogokrat sta se prav veselo spominjala izleta in pa velike svoje pozabljivosti, zavoljo katere so jima potem darovana jabolka bila takd draga. Četrto soboto pa je bil že zopet v tunelu pri »zeleni žabi«. Z glasnim ploskanjem so ga vzprejeli prijatelji, ko je vstopil in ni mu bilo treba dolgo prigovarjati, da je plačal za nekoliko litrov vina od hvaležnosti, da se je ozdravil »konjemanije«. Književna poročila. IV. Pobrati??ii. Roman. Spisal dr. Josip Vošnjak. V Ljubljani 1889. 231 stranij. Lepd vezana knjiga stoji i gld. 20 kr. ter je 1. zv. »Narodne knjižnice«, katero je začel izdajati A Trstenjak. Odkar smo se probudili Slovenci, imeli smo vedno može, ki so rabili vse svoje sile, da dobri, zapuščeni svoj närod učč, tolažijo in hrabrijo z nadami na boljšo bodočnost, da kličejo vse Slovence na produktivno kulturno delo. A bili smo že v hudi stiski; komaj, komaj smo se zavedali, da smo, meje so se nam krčile na severju, vzhodu in zapadu, kjer gospodujejo mogočni sosedje, ki so nas takö dolgo rabili za svoje kulturne namene, da jim njih pšenica tem bujneje rase, cvete in sad rodi. In bilo jim je dobro, našim ljubeznivim sosedom: mir se jim ni kalil, ko je odmiralo Sloveniji selo za selom in kolikokrat so pisali našemu närodu mrtvaški list, pisali ga učenjaki, razglaševali ga po svetu z zloradno gorečnostjo naši kulturni prijatelji in domači odpadniki! Pa närod se je probudil, probudil za hudo, časih naravnost obupno borbo. Saj mu bratje po v e r i (!) odrekajo v divjem svojem fanatizmu in sebičnosti svoji najnaravnejše človeško pravo, pravo na življenje. Obsedel jih je čisto poganski duh obožavanja svoje premoči, svoje sebičnosti, katero prikrivajo s plaščem hvalisane kulture. Nas mlajše prezirajo in ne pomislijo, da so tudi oni bili mlajši v kulturi ter so jemali in jemljo od drugih. Prezirajo nas, ker jih ne vodijo toliko kulturne naloge, kolikor čista sebičnost in strah, da se ne prosvetimo in ne ojačamo mi, ki smo dolga stotetja bili ponižno-pokorni sluge siti in zatorej prevzetni gospödi. In hvala Bogu, niso nas zatrli. Se dišemo, še živimo, življenje nam jačijo vidni vspehi, öni najboljši, najstalnejši vspehi, ki so plod svojega, * težkega dela, domorodne ljubezni in domorodnih žrtev. V svojem središči, na Kranjskem, izvojevali smo si do sedaj še najboljši položaj. Ali zato se naši sovražniki na mejah dvigajo med nami s pomnoženo energijo in nam odrekajo najsvetejša zakonita prava in kličejo na pomoč ves svoj sever in zapad, da ugasč luč närodnega življenja in mišljenja — pri nas. In dobro so se domislili: v središču nas ne napadajo takö hudo kakor prej, da morejo porabiti vso svojo , kulturno* energijo okoli središča, na mejah. Pa izkazala se je tudi tu stara resnica, da borba budi nove sile, stare čisti in jači. In sedaj večkrat ponosni gledamo brate tam na mejah, kakö so veselo probujeni v domorodni ljubezni, kakö delajo in radostni žrtvujejo za slovenski svoj närod, da se pri njih svetem ognju časih celö središče naše ogreva in čuva od — dremeža. Med odlične rodoljube, ki so posvetili življenje svoje närodnemu na-► predku, štejemo že dolgo tudi dr. Jos. Vobijaka. Närod hvaležen čuje njegovo besedo ali v zboru ali na taborih in shodih, vidi njegova dela, kakö mu v najtežjih okolnostih pogum ni nikoli padal, ampak rasel ter so se mu sile razvijale na vse sram' tem bolj, čim hujši so bili sovražni napadi, čim večja närodna nevarnost. V častnem krogu izkušenih rodoljubov je delal vedno neumorno, budil in učil närod z navdušeno besedo in domoljubnim primerom, pisal je zänj dolga leta in še piše v »družbi sv. Mohorja* poučne gospodarske razprave in duševnemu obzorju njegovemu posebno primerne in priljubljene povesti za närod, da budi in osrčuje ljubljeni närod, da mu v srca vsadf rešilni nauk, da so poštenje, vsestransko delo in varčnost, omika in domorodna ljubezen dna najboljša sredstva za častno zmago tudi v najtežji, najljutejši borbi. V dni prelepi döbi mladostne navdušenosti, ko so rodoljubi ravno v neprijateljskem središči, v Mariboru, osnovali slovensko politično glasilo, naš »Slovenski Narod«, pripomogel je dr. Vošnjak jako veliko, da se je mogel osnovati ta časopis. V njem je pisal in piše mamo, kakor pač nikdo članke, ki so vsi izraz jedne velike, plemenite misli, da se vedno dalje budi, uči, jači in brani ves slovenski närod, in sicer duševno in materijalno, da se takd naša mesta in naše vasi osvobode črnega mraka närodne mlačnosti ali neprijateljskega fanatizma. Dobro vč, da je v naši döbi denar in od njega odvisna gospodarska sa-mostalnost važnejši. faktor, nego je bil kdaj prej; trudil se je z drugimi domoljubi, da osvobodi Slovence — najprej štajerske — krute odvisnosti od ošabnih in sovražnih nam kapitalistov. Zato je osnovano bilo mnogo posojilnic, največ z neomejenim poroštvom členov. In kakd hvaležni moramo biti videči, kakd so se posojilnice lepd razcvele in razširile ter osvobodile mnoge od nemškega, italijanskega ali nemškutarskega kapitala, posebno ko so se razširile s Štajerske dalje ter se je osnovala ^ Zveza slovenskih posojilnic*. Mi vsi vedno jasneje spoznavamo veliko korist teh zavodov, kjer členi in drugi vredni dobivajo posojila na osebni kredit, ki je ravno zato lehko cenejši in pristopnejši närodu. Däj Bog, da bi takd naša denarna neodvisnost vedno bolj se krepila, da bi närod spoznaval vedno bolj, da n i osamljen in zapuščen, da si mora mnogo pomoči sam tudi sedaj, ko že od 1873. 1. po vsem svetu cene padajo in je združena borba za obstanek malemu našemu närodu potrebnejša, kakor prej, in celd neobhodna, drugače si ne rešimo stebra svojega, kmetskega stanu: ž njim pa bi bilo izgubljeno — vse! Ali dosedanje izkušnje nas bodre z nado, da smo Slovenci in Čehi, ki s Poljaki vred moramo najhuje boriti se za svoj obstanek, pokazali že precčj moči v hudi borbi in smo si pomogli, ker si zaupamo, včrujemo v poštenje in smo bili previdni — četudi ne povsod (»banka Slovenija*) — takd da se smemo nadejati vspeha, ko bi nas čakale še hujše izkušnje, katere grozč närodom po sedanjih napetih političnih in gospodarskih odnošajih. — Bolj za cvet naše inteligencije piše dr. Vošnjak svoje temeljite razprave v »Letopisu Matice Slovenske*, katere kažejo vse njegovo pridnost in široko obzorje. Te razprave, lepi pripovedni in poučni spisi v »hjublj. Zvonu* in drugod napisani so vsi, rekel bi, takd, da jih vodi j e d n a glavna misel, da närod spozna bolj in bolj svoje stanje ter pota in sredstva za zdrav napredek. Da se pa podeli z näroclom, kar je mislil in izkusil v mnogoletnem rodoljubnem delu in borbi, napisal je sedaj „Pobratimo*, prvo večje leposlovno delo svoje, prvi svoj roman. * * * Priznati moram, da sem knjigo odprl z nekim strahom za pisateljev vspeh, vedoč, da je večina prejšnjih njegovih povestij in črt napisana po jednem obliku pouka, pa so zato osebe največ menj žive in karakteristične, nego bi si želeli. Ali plemenita svrha, ki jo imajo te povesti, precčj opravičuje to slabost. Rečemo celd prav lehko, da take povesti delujejo na širje občinstvo t. j. na večino našega občinstva, posebno členov >družbe sv. Mohorja* lože in globokeje, četudi se pripoveduje malo jednostranski ter se riše črno z nenavadno črnimi hojami, a dobro se povzdiguje do idealne dobrote. Pa v tem romanu je pisatelj jako napredoval : to smelo trdim. Za umetniško popolnost pogrešamo sicer še marsičesa, pogrešamo semtertja polnega organičnega soglasja, ki delo povzdiguje do najvišje umetniške stopinje, ali roman je pisan takd toplo, živo in resnično, da mu vspeh ne more izostati. Vrši se pa na slovenskem Štajerskem v ddbi navdušene borbe za nä-rodne pravice, kakor se je bila razigrala s takd lepim vspehom v Šestde-> setih in sedemdesetih letih. Mladi dr. Devin je služil zvršivši vseučilišče kot sekundarij v dunajski bdlnici, a sedaj gre na svoje stalno mesto, da služi v dragi domovini. Na postaji P. vidi mlado svojo prijateljico Ivanko, svojo sestri čino, in se seznani s Pavlino iz Zelenega Gradu. Dr. Ivan Dol ni k, koncipijent v bližnjem mestu, imel je pobratima dočakati na kolodvoru, pa je malo zakasnil. Devin se je bil rano začel navduševati za najvišje človeške uzore, za bodočnost človeštva v obče in posebno svojega slovenskega näroda. Na Dunaji se mu ni bilo boriti z denarnimi stiskami kakor pobratimu Dolniku, pa je zato bil optimist, a Dolnik je življenje sodil pesimistično ter ga je gledal »skozi temne zakajene očala« kakor pravi strastni privrženec Schopen-haucrjev. Zdi se mi, da ta motivacija diši malo preveč — po šabloni; saj vemo, da se nemškemu pesimistu-učitelju ni bilo treba boriti s siromaštvom r in da tudi velika večina njegovih privržencev ni med stradalci, temveč jih le njih filosofska misel goni v pesimizem. Devin gori za svoj närod, Dolnik je ,hladen kakor led, pesimističen, računajoč z realnimi razmerami, on je skozi in skozi praktičen«. Kmalu bodemo videli, da je Dolnik tudi idealist. Tretji pä je Vinko Rov an, miren in skromen človek, brez globokega svojega prepričanja, ki je dovršil pravo pa vstopil avskultantom pri dežčlnem sodišči v Ljubljani. Pred tremi leti so si bili pri slovesi pobratimi obljubili, da bodo vedno ostali zvesti svojemu uärodu, četudi je bil Dolnik tudi tedaj po svoji navadi jako skeptičen. Sedaj pa Devin vidi v domovini povsod napredek, Dolnik pa närodno pospanost. Na večer gresta pobratima v vilo Dore Salb in go ve, ki bi rada videla mladega doktorja, ker trpi vse mogočč in nemogoče bolečine, če je ravno — takö slabe volje. Žena je dvornega svčtnika, bogatega starca, ki živi največ na Dunaji, a soproga se mu tu zdravi. Gospä praznuje ravno svoj god ter je pozvala iz mesta vso haute-volče. Prišli sof okrajni glavar, prava suha birokratska duša, okrajni sodnik, jako za denarji pohlepen človek, odvetnik, mestni župan, pokorni glavarjev sluga, beležnik, sodni pristav, komisar okrajnega glavarstva in dva imovita meščana: jeden izmed njiju je »Kipfelbarondebelotrebušnik, ki se peča s pekarskim obrtom — pa le postranski, ima hiše, vinögrade, mline in pač tudi dovolj denarja, ker se ne briga dosti za gospodarstvo, ampak bolj za čenče, ki jih raznaša od hiše do hiše in povsod seje prepir in nemir — pravi tip slovensko-nem-škega kulturnega — olizanca! Dr. Fr. J. Celestin. (Konec prihodnjič) LISTEK. Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali. — P o č e t n i c a nemškega jezika. Za I. in 2. razred slovenskih gvmnasij (!), tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil Rajmund Čitček, professor c. kr. učiteljišča v Kopru. V platno vezana prodaje se po 80 novč. a. v. Kopar 1888, 8, 183 str. Tisek Bambcrgov v Ljubljani. — To jc naslov najnovejši šolski knjigi slovenski, ki bode dobro došla zlasti pripravnicam slovenskih učiteljišč, kakor tudi vsem odraslim Slovencem, ki se hotd učiti nemškemu jeziku. Učna tvarina je razumno izbrana, slovniška pravila so jasna in kratka, vzgledi primerni, vadbe praktične in zbirka besed (nad 1300) obilna. Preverjeni smo, da bode knjiga popolnoma ustrezala svojemu namenu. — Postojinsko okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Spisali in izdali učitelji v okraji. Knjigi jc pridejan zemljevid postojinskega okrajnega glavarstva. V Postojini založil in tiskal R. Štbcr 1889, 8, 238 str. — Mehko vezana knjiga stoji 85 kr., v platno vezana 1 gld. 15 kr., po pošti xo kr. več. — V proslavo štiridesetletnice slavitega vladanja Nj. V presvetlega cesarja so učitelji z druženimi močmi opisali vseh 38 šolskih okrajev postojinskega glavarstva v zemljepisnem in zgodovinskem oziru in vsak prijatelj zanimive naše Notranjske najde v tej lepi knjigi mnogo krasnih podatkov. Knjiga, kateri je g. učitelj Drag. Češnik dodal prav dober topografski zem-ljcvid, g. nadučitelj P.Kavčič pa entomologijo in floro postojinskega okraja, došla nam je šele zadnje dni, da je nismo utegnili vse prebrati, a kolikor smo je prebrali, smemo reči, da slijži na čast oudotnemu učitelistvu. O priliki kaj več o nji. V Velikih Laščah se je osnoval odbor, ki misli s pomočjo »Slovenskega pisateljskega podpornega društva« letos meseca avgusta v Spodnjih Rčtijah pokojnemu Levstiku postaviti mal spomenik Ker jc rojstvena hiša pesnikova lesena, da ni možno vzidati na nji spominske plošče, kani odbor pri Rčtijah poleg okrajne ceste, držeče iz Včlikih Lašč v Ribnico, na primernem mestu, le nekoliko korakov od Levstikove roj-stvene hiše, postaviti kamenito piramido pesniku v spomin. Osebne vesti. Nj. V. presvetli cesar jc gospoda c. kr. profesorja Jožefa Mama v Ljubljani, predsednika »Matice Slovenske«, imenoval za častnega kanonika. G. profesor jc o tej priliki prejel mnogo čestitek iz vseh pokrajin slovenskih in dnč io. februvarija se mu je poklonil tudi »Matičin« odbor po zastopnikih svojih ter izrazil svoje veselje, da je odlikovan vrl duhovnik, vesten učitelj, izboren pisatelj in mnogozaslužen predsednik »Matice Slovenske«. — G. prof. Simon Rut ar, ki je bil imenovan na mesto pokojnega prof. Raiča na ljubljansko realko, prišel je sredi februvarija v Ljubljano, kjer je pričel svoje službovanje. »Matičin« odbor je imel duč 20. februvarija daljšo sejo, v kateri je med drugimi stvarmi ukrenil, da »Matica« izdä letos nastopne knjige: 1. Letopis, urednik prof. dr. L. Požar; 2. Erjavčevi zbrani spisi, II. del, urednik Fr. Leveč; 3 »Dušeslovje« I. del, spisal dr. Fr. Lampe. Dalje jc odbor po daljšem razgovoru z večino glasov sklenil založiti tudi »Slovensko-laŠko slovnico*, katero je po odborovem naročilu spisal že pred več leti g. prof. Jožef Križman v Pazinu Muzejsko društvo je priredilo dnč 19. januvarija t. 1. shod, pri katerem je gospod Deschmann razkazoval raznovrstne zanimive predmete, knjige in slike, darovane dežčlncmu muzeju. Najprej je predložil knjigo: »Reisen in Lykien, Milyas und Kibyratis. Wien, iS$9,« katero sta izdala s podporo c, kr. naučnega ministerstva Kvgen Petersen in Feliks pl. Lusclian. Krasno opravljena knjiga prinaša grške in semitske starine, nad-pise in tipične podobe ondotnih prebivalcev. Splošno zanimanje gledalcev je vzbudila zbirka krasnih lesorezov iz dela »Die ocstcrreisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild«, katero je podaril zdaj že pokojni ccsarjevič Rudolf deželnemu muzeju. Iz nje vidimo, kako lepo napreduje ksilografija v Avstriji, odkar se je za ccsarjevičevo literarno in umetnostno podjetje ustanovil po načrtu g. Hechta nov lesopisui zavod v- dunajski državni tiskarni. Med vsemi slikami so se navzočni društveniki najbolj čudili izbornemu delu našega rojaka in slikarja Jurija Subica »Žrmlje«. Slika, predstavljajoča deklico, ki melje z ročnim mlinom, bode priložena zvezku, ki bo opisaval ndrodno življenje štirskih Slovencev. Drugo zbirko »Vzorni obrazi Dcffereggerjevi« je daroval muzeju g. Peter pl Radič. V drugem delu predavanja svojega je govoril g. kustos o pismih, katere jc dopisoval baron Žiga Zois od x8o8. do 1019. 1. baronu Jožefu Erbergu, odgojevatelju ce-sarjeviča Ferdinanda, poznejšega cesarja Ferdinanda I. na Dunaj. Deset pisem obsezajoča zbirka je bila sprva shranjena v dolskem arhivu, poslej jo je dobil po nakupu deželni muzej. V njih razpravlja slavni kranjski mecen raznovrstne prirodoznanske, gospodarske in zgodovinske stvari. V prvem listu piše o pticah in različnih ornitologijskih predmetih, v naslednjih o vrtnarstvu, gospodarstvu in utrdbi Golovca in Rožnika pred francosko in-vasijo leta 1809. Najbolj pa zanimajo pisma, tikajoča se slovenskega slovstva; kajti Žiga Zois ni bil samo prirodoznanec, ampak tudi izvrsten slavist. Za knjižnico svojo je nabiral slovanske starine, dragoccne tiske, nenavadne knjige in rokopise; med poslednjimi je znamenit dnevnik (diarium) očetov jezuitov, v katerega so redovniki za svojega blizu dvestoletnega bivanja v Ljubljani od dn6 do dn6 zapisovali mestne dogodke. Ta za zgodovino ljubljanskega mesta važni rokopis je podaril Žiga Zois baronu Erbergu, sedaj ga hrani deželni muzej. Posebno zaslugo pa ima Zois, da je znal poiskati, vzbujati taleute. Ko bi ne bilo Zoisa, ne bilo bi ni Vodnika, nI Kopitarja. To kažejo nc lc Zoisova pisma, ampak tudi Kopitarjeva, shranjena v Krbergovcm arhivu. Kakor vidimo iz teh, deloma priobčenih pisem, opozorila sta po priporočbi Zoisovi Erbcrg in grof Hohenwart dvorne kroge na našega učenjaka in po njiju priporočilu je podelil cesar Jarneju Kopitarju službo v dvorni knjižnici. V velikih skrbeh je bil Kopitar zarad stanovanja. Da ne bi ga nikdo molil pri študijah, želel jc najeti mirno iu prostorno sobo v kakem samostanu. Posrečilo se mu je dobiti stanovanje v nekdanji meščanski bolnici, kjer jc prebival do svoje smrti. — Obžalovati jc, da ni v Zoisovi ostalini listov, katere so mu dopisovali znauci, učenjaki, državniki in drugi odličnjaki. Iz neke postranske opazke v omenjeni listovni zbirki zvemo, da je Zois navadno seli ga l liste svojih dopisovateljev, zato se v<£ malo o njegovi korespondenciji. — Napösled je razkazoval g. Deschmann dva železna kriva keltska meča iz prarimske dobe. Jednega so izkopali okoli 1. 1830. na Volarjevem barji, druzega so našli jeseni 1. 1888. v pogorišči blizu Mokronoga z lepo kovano verižico, ki je služila za privez. Po razpravi, katero je 1. 1888. o jednako skrivljcnih mečih priobčil dr. Moric Hoernes v poročilih dunajske antropološke družbe, spadata oba meča v takozvauo la tene-sko dobo. Kaspret. Listnica. C. g. J. C. v B. — Sit, ut est, aut 11011 sit — tudi nam velja o našem leposlovnem stališči. In Vi ste menda res mislili, da se bomo pepel «li! Verujte nam, nc moremo in ne smemo Vas ubogati. Vam in Vašim strogim somišljenikom se Turgc-njev, Tolstoj, Voltaire, Goethe, — e tutti quanti — da z Vami in po Vaše govorimo — ne zdč leposlovni pisatelji, — oni ne vedo, kaj je lepo, in kaj jc pravo, ker so — brezverci! To načelo Vam je prava zlatarska oslica, na kateri izkušatc in ocenjate duševne velikane. V tem oziru ne moremo za Vami. Vprašamo Vas, kakšen bi bil Shakespeare v svitu najnovejše goriške modrosti? Vi tudi nc veste, kaj jc »trivijalno«. Blagor Vam; a bodite za to hvaležni, in ne rabite izrazov, katerih pojem Vam je neznan; Gorazd se Vam smehlja raz svoje vzvišeno stališče in zbog širokega obzorja, katero so mu dale temeljite študije in dobro, za vse, kar je lepo, vneto srce. Le pomislite: Zoili ginejo, Ho-meri ostajajo! Pa še nekaj! Vas je užalila tiskana beseda »far«. Ali nc veste, da jc psovka le tedaj psovka, kadar jo rodi in spremlja animus injuriatidi ? Ali mislite, da bodo čitaje v kaki povesti besedo: »Skrije«, vsi p. t. škrijci odrvcncli, da jim bo, kakor Vam po svojem izvestji »zavrela krv do zadnje srage (sie!) ob enem po vseh žilah«? Gotovo ne! Kersnik jc realist, 011 riše ljudi take, kakeršni so, a ne, kakeršni bi morali biti v naši domišljiji ali po uku tega ali onega; zatorej tudi pijanemu ranocelniku Štupi, katerega rabi v okviru svoje povesti, ne more 11a jezik pokladati moraličnih propovedij, katerih Štupa ni zmožen. Končno pa Vas prosimo: Varujte si svoje stališče in širite si svoje obzorje in ako Vam pač neče biti »vodnik sreč«, potem Vam bodi vsaj sv. Avguštin: »In omnibus Caritas!« Sicer pa prebirajte »Rimskega katolika«, pa ne kar tako tja v jeden dan, ampak s kritičnim očesom, kakor ste do sedaj — nas! Tako bo vsem in za vse prav! »Gospodičina.« Zakaj se skrivate za ženskim korelkom, ko Vam brki molč izpod njega ? Nič interesautnejši niste radi tega, kajti zanimivi ste že dovolj, ako Vas sodimo po Vaši pesmi; »Tako je na sveti«. Pripovedujete v desetih kiticah, kako Vas je svaril »očka, mož prebister«, ne hoditi v krčmo; a Vi ste navzlic temu zašli tja, pili vino in »kramoljali s krčmaricc hčerko, mladozorno deklico«. Govorila sta o dolgem času, o mrzlem vremeni, in kako je ona, — morda tudi Vi, — še nedavno v šolo hodila. »V tem se je,« — tako pojete — »stvorila vražja noč«. Tu se posebno razlikujete od ogromne večine poetov, kajti skoro vsem jc noč — mehka, ljubka, vabljiva, zapeljiva, čarobna; — a Vam je »vražja« I Morda Vas naudaja poetična slutnja, da pride -še kij vražjega nocoj na Vas. »S čudnoj težoj v h nogah« se napotite domov in »skrivše v postelj se« namerjate »omočenost prespali«. Toda Vaš očka, kateremu brez ugovora i mi priznavamo, da je »mož prebister«, Vas je »zazrl« prihajajočega »z mračnoj, vinjenoj glavoj«. Sedaj se prične prizor, katerega ste poetično slutili O vražji noči: i »Ni premišljal dolgo časa: Kol je zgrabil hud in mrk, In namazal in nabil me Prav trdo je — mačij brk!« kar Vam z ozirom na to pesem prav od srca privoščimo, dasi nam ta grozni »mačij brk« ni prav umljiv. In Vi ste tudi — zadovoljni; kajti poslednja kitica slove: »Tak je v sveti: Nič ne prejde Nikedar brez bolečin, A ostane za veseljem Nam samo sladžik spomink Mi želimo, da bi Vam ta sladak spomin na očetov kol in njegovo mazilo še prav dolgo ostal v spominu, zlasti pa se ponavljal prav Živo vselej, kadar boste se-zali po peresi, da bi napisali zopet kako pesem. G. A. K. v Lj. Druzega nismo nameravali, nego opozoriti Vas na dvoumnost one pesmi. Sicer nas je pa Vaše pismo jako razveselilo in da vidite, kako smo pravični in nepristranski, ustregli smo Vam že danes. G.....stud. pilil, na D. Čestitamo Vam, da imate ljubico, ki je vzor pohlev* ^ nosti in potrpežljivosti. Nič ne dd, ako Vas na drugi stnini malo zanemarja. Vi pojete namreč: »Ne pišeš nikoli, ne odgovoriš, Če sto tudi pisem od mene dobiš!« Kaj dd to, ako ji pa morate takoj podpisati nastopno izpričalo: »Okaral, okaral te bodem hudo, Za spravo pa gor ki poljubi bodd.« Ta deklica mora biti pravi biser, zatorej Vam svetujemo, ne pišite ji več — sto pisem, ampak kregajte jo sleharni dan; potem boste imeli dvojen dobiček: prihranile si poštne znamke — ioo pisem ä 5 kr. = 5 gld. — in če so »loco D.« 100 pisem Ji 3 kr. = 3 gld. — kar je študentu vsekako kapital, in drugič: poljubi so Vam gotovi. Vender pa se bojimo, da nas ne boste ubogali, kajti zdite se nam nenasitnim; le čujte svoje besede: »Le ti si nebesa {sic!) mi, sreča in raj; Govori, — prikimaj, — pritrdi! —« Prvič hočete imeti »nebesa in raj« vse zajedno, drugič Vam pa nikdar ni do-P volj, kar stori Vaša ljuba. Koliko je srečno ali nesrečno zaljubljenih, ki so takoj v »ne- besih in v raji«, ako ljubica le reče: »Dk«|; Vam pa mora prvič »govoriti«, potem še »prikimati« in tretjič še »pritrditi«; — kako, — nam sevčda ni znano Ta deklica se nam smili in bojimo se, da tudi najhujše muke ni obvarovana — bojimo se, da ji berete svoje pesmi. Gospod, milost! G. M O. v Lj. Ne zamerite, da Vam tu odgovarjamo; ni možno drugače. Dve pesmi smo porabili in prosimo, da nam prilično še kij pošljete v presojo; pa ne samo lirično-erotičnih stvarij, teh imamo v izobilji; poskusite se nekoliko v epiki. G. I v 9 n o v i č. Vam velja isto! Obeh gg. dopisovalcev smo prav veseli, kajti toplega čuta za poezijo in moči, obliko zmagovati. Vama nihče ne more odrekati. Prosimo torej na svidenje! G. A. K. S-n. Nobena treh poslanih pesmij ni zrela, in nobena nima izvirne misli. Tisti »prazni čoln«, ki priplava po vodi, je zarad tega, da se (žalibog brezplačno!) vozijo v njem svetobolni poetje, že tako obrabljen in trhel, da samo še želimo, naj bi se vender enkrat, če tudi s kakim osladuo-mehko golčečim pesnikom vred, za vse veke — potopil. Omenjeno knjigo poezij smo dobili, toda čitali je še nismo. Prihodnjič! G. J. K. »Ženitna ponudba* ne ustreza zahtevam dobre povesti. Izmed pesmij morda jedno ali dve. Tako pa nikar več ne ubirajte strun, kakor n. pr. • »Oj, kakšna pač mora biti Dekle, ki ljubiš jo tako, Da več brez nje ne moreš žiti, Da gasne ti za njo oko'« »Ah,' Če le vediti želite, Kakov je angelj mili to, Sreč iz p rs i j mi vzemite — Tam sliko najdete zvesto!« Tega pač ne bomo storili, kajti utegnilo bi se v tem slučaji ugibati, da se je grozni »Jak, ki trebuhe para*, preselil iz Londona v Ljubljano. In —čemu bi Vam srce trgali iz života? Kaj velja, koliko stavite, da dobimo sliko lehko pri fotografu, samo povejte, kateremu najbliže stanuje »Vaš angelj«. Drugod pa pravite, da nimate »lastnih vrat«, ter hočete menda s tem povedati, da ste revež; a vender nosite »prstan zlat«. In zakaj ? Kako je tO prišlo ? »Oj vsem, oj vsem bi odgovoril, A srce me preveč teži, Sem zlatom si je otovoril, Prodal za prstan sem je nji!« To je nekaj novega, originalnega: deva, ki si srca z zlatimi prstani kupuje! Na robe se je to že čvdo; a mož, ki prodd srce za zlat prstan? Pojdite, pojdite in ne pojte tako, pa »Scntimcntalca« čitajte v prih. številki. Bog Vas živi! G. A. L. v R. Računa o prejeti naročnini Vam ne moremo poslati; saj Vam ga nadomestuje poštno-prejemni list. — G. F. K. c. kr. p. u. v T.: Za lansko leto še 2 gld. 3o kr. — G. dr. S. P. v T. Lani smo prejeli samo 2 gld. 30 kr., zatorej prosimo še 2 gld. 30 kr. za 1. 1888. — G. J. V—k v O. Vaša naročnina je plačana do konca junija t. 1. — G J. M. S Owatonua, Min. Prejeli smo za nakaznico 10 gld., poravnali dolg ter zapisali na račun t. 1. 4 gld. 40 kr. — G. V. K—r v Lj. Poslane ndrodne pesmi izročimo g dr. K. Št— u. — „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani. Vabilo na naročbo. Dögotovil sem knjigo: „Zbirka obrazcev za slovensko ur ado vanje pri sodiščih. I. Obrazci k občnemu sodnemu redu. I. zvezek," — katera se tiska v „Narodni tiskarni" v Ljubljani. Glavni smoter tej knjigi je, da bode stvarno pomožna pri uradovanji, da bode vplivala oblikoslovno in stilistično na razvoj slovenskega uradnega jezika, da uvede dosledno pisavo in da očisti jezik že toliko udomačenih germanizmov. Knjiga bode ugajala posebno onim pravnikom, ki so v obče manj vešči slovenskemu jeziku, in jim slovensko uradovanje iz tega razloga dela težave. S terminologijo se bavi zbirka le v toliko, v kolikor se ta tiče občnega sodnega reda, ali pa je bilo to v vzgledih potrebno; pri tem pa omenjam, da je večina v knjigi rabljenih terminov že določena po praksi in v pravni književnosti; le nekaterim terminom se je dala slovniško pravilna oblika, pri izrazih pa, katerih imamo po več, odločil sem se po vestnem posvetovanji z vešča k i ža jednega ali druzega. Razven tega so knjigo še vsestransko presodili odlični slovenski pravniki in jezikoslovci. I. zvezek zbirke obsega 10 tiskovnih pol v velikosti „Slov. Pravnika", šteje 246 obrazcev ter stoji 1 gld. 40 kr., po pošti sprejet pa 1 gld. 50 kr. Da se zve primeroma število naročnikov in potrebno število izvodov knjige, vabim vse slovenske pravnike in razumnike na naročbo z dodatkom, naj se bl&govole oglasiti najpozneje do 10. marcija t. 1. pri meni samem, ali pa pri slavnem uredništvu „Slov. Pravnika" v Ljubljani. V Ljubljani, dne 15. februvarja 1889. Anton Leveč, C. kr. sodni pristav. izhaja vsakega meseca i. dan v žvezkiji, po 4 pole velike osmerke obsezajočih, ter stoji v Ljubljani na dom pošiljan ali po pošti prejeman: za vse leto . . . . 4 gld. 60 kr. » pol leta . . . . 2 » 30 » » četrt leta . 1 » 15 » Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji »Ljubljanski Zvon« po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr. Dobivajo se tudi še: »Ljubljanski Zvon«, II. tečaj (1882) nevezan po ..3 gld. — kr. v Bonačeve platnice vezan po . . . . . • . . . 4 > 20 » »Ljubljanski Zvon«, III. tečaj (1883) nevezan po , . 3 > — » v Bonačeve platnice vezan po 4 » 20 » »Ljubljanski Zvon«, V. tečaj (1885) nevezan po . . 3 » — » v Ijonačeve platnice vezan po ........ 4 » 20 » »Ljubljanski Zvon«, VI.'tečaj (1886) nevezan po . . 3 » — » v Bonačeve platnice vezan po........4 » 20 » »Ljubljanski Zvon«, VII. tečaj (i887) nevezan po . . 4 » — » v Bonačeve platnice vezan po........ 5 » 20 » »Ljubljanski Zvon«, VIII. tečaj (1888) nevezan po . 4 » 60 » v Bonačeve platnice vezan po .......5 » 80 » Letnika I. (1881) in IV. (1884) sta nam pošla. Vrhu tega se dobivajo pri podpisanem upravništvu: »Rokovnjači«, Zgodovinski roman, spisala Jos Jurčič in Janko Kersnik po . . . . . . . . . . '. . . . . 50 kr. Upravništvo „ljubljanskega Zvona". Ljubljana, Dunajska cesta 15. --1----:-:-. ■ . ' --1-!--—v---- • . .. .■-.- >• ■ • " . . ...".,. • .. .:■:, . ■ . ...... ■ . j' Najnovejše leposlovno čielot NARODNA KNJIŽNICA. I. zvezek. Pobratimi. 'Roman-, — Spisal dr. los. Vošnjalc. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva se v „Narodni tiskam»" v Ljubljani in v družili !• . < knjigarnah.