Z A P I S K I 1 iN G R A D I V O PETDESETLETNICA DR. ANTONA SLODNJAKA Sredi j un i j a je dr. Anton Slodnjak praznoval svojo petdesetletnico. Za seboj ima okoli dvajse t let zelo marl j ivega slavističnega dela. Z n j im si je pridobil ime ne samo med delavci svoje stroke, ampak tudi v širokem krogu izobraženih in preprostih bralcev. Njegovo znanstveno in leposlovno obrav- navanje je tako, da j e moralo takoj zbuditi pozornost, živahne razgovore in polemike, ki so razgibale tako slavistični svet kakor široko beroče občinstvo. Slodnjak se je rodil 13. j un i j a 1899 v vasi Budkovci pri Juršincih v Slo- venskih goricah. Doma j e iz kmečke hiše. Zanimanje za slovstvo se mu j e zbudilo že v l judski šoli. Prvo tako večjo spodbudo je pomenil Gregorčič, ki ga j e bral mlad učitel j otrokom. Pri n j em je dobival Slodnjak slovenske, bral pa je tudi hrvatske knj ige, ki jih je imel kaplan. Veselje do kn j ige je bilo v n jem neugnuno in s knj igo je hodil tudi na pašo, če jo j e le mogel p r e j kam skriti, da je ušla očetovemu natančnemu pregledu. Kot najs tarejš i otrok jo pač moral pomagati pri delu, ne pu se motiti z njo in zanemarja t i živino. Zato j e tudi precej pozno odšel v gimnazijo v Maribor. Tu mu je bila na razpolago predvsem bogata nemška knjižnica. Postrežlj iva knj ižničarka mu je nalagala cele kupe knjig. Iz nj ih in iz tistih, ki si jih j e sam kupoval, je spoznal posebno moderno nemško in svetovno li teraturo. Knjižničarka Südmarke ga j e mogla slepiti z bogastvom nemške kulture, ne pa izpodkopa- vati n jegove narodne zavesti, kar je bil sicer namen ustanove, v kateri je služila. Kmečki fant je v Mariboru trčil na zagrizeno, pretepaško velenemško mladino, srečal pa se tudi s podtalnim delom l judi , ki so pr ipravl ja l i pot Jugoslaviji. Napetost, ki jo je povečala prva svetovna vojska, j e zbudila v njem še večjo slovensko zavest. Zaradi neke prerevolucionarne naloge je bil klican k ravnatel ju , ki mu je z drastičnim nemim zgledom kazal, da ne gre slepo z glavo zaletavati se v zid. Po šesti j e moral zaradi vojske za eno leto pretrgati šolanje in iti k vojakom. Po š tajerskih šolah je te čase vladalo še dosti ilirskega duha. ki sta ga netila močna pokra j inska zavest in odpor proti Kranjcem. 'Tega duha pa je začel v mladem Slodnjaku preganja t i že Gre- gorčič, še bol j pa Prešeren. Njegova pesem je bila zan j pravo razodetje. Zavest, da je doma z zemlje, ki ji j e t reba pribojevati večje p r iznan je in večji delež v slovenskem živl jenju, se sicer v n j em tudi poslej ni zatrla. Ali Prešeren mu je prepričevalno odkril, kako je s svojo zemljo vred tesno zvezan z vso slovensko skupnostjo. Videl je, da j e Prešeren prav tako njegov. Med di jaki je veljal za Prešernovega poznavalca. Odločitev za univerzitetni š tudij mu j e pripravila težke boje. Nazadnje je prav zaradi b r a n j a spisov prof. P r i j a t e l j a pustil agronomijo v Zagrebu in odšel na slavistiko v Ljubl jani , k j e r je po kra tkem omahovanju ostal. Uni- verzo je končal leta 1924, ko je tudi doktoriral z disertaci jo o š ta jerskem ro jaku Davorinu Trs tenjaku. V letih 1925—27 je bil — z majhnim presledkom, ki ga je t e r j a l a vojaščina — s štipendijo v Krakovvu, k j e r je bil n e k a j časa tudi lektor slovenskega jezika. Po vrnitvi j e stopil v profesorsko službo na Trgovski akademij i v Ljubl jani , k j e r se j e di jakom zelo pr i l jubi l posebno zaradi gorečega predavanja , s katerim jih je navduševal za slovensko slov- stvo. Po sovražni zasedbi so ga dali Nemci leta 1941 prvič zapreti, drugič pa je bil prav tako na nj ih zahtevo zaprt leta 1942. Med okupaci jo je delal za Osvobodilno fronto, po osvoboditvi pa postal načelnik za strokovno šolstvo pri trgovinskem ministrstvu. Od leta 1948 je izredni profesor za slovenski jezik in književnost na vseučilišču v Zagrebu. Slodnjak j e začel s publicističnim delom v Trgovskem listu, k j e r so izhaja l i njegovi socialnopolitični članki in potopis po Grči j i in Bolgariji . Vrsto slavističnih del pa začenja esej o po l j skem pesniku Kochanowskem v LZ 1930. Ko se j e bližala stoletnica Levstikovega rojstva, mu je prof. Pri- j a t e l j prepusti l u r e j e v a n j e Levstikovega zbranega dela. Liberalna Tiskovna zadruga, ki j e bila že p r e j določena kot založnica, j e hotela samo izbor, kar j e pomenilo za prof. P r i j a t e l j a veliko razočaranje . S lodnjak j e sam našel založnika pri Jugoslovanski kn j igarn i . Tu so sicer odložili pesmi, ker j e bilo še n e k a j Golar jevega izbora in ker so se bali variant . Tako j e začelo 1. 1931 izha ja t i Levstikovo Zbrano delo s t r e t j im zvezkom in prenehalo 1. 1935 s šestim. V teh štirih kn j igah je Slodnjak kri t ično uredil in z l i terarnozgodovinskimi uvodi in opombami opremil Levstikove pripovedne, d ramatske in kr i t ične spise. Preden j e to delo dokončal, je začel leta 1934 prav tam izdaja t i E r j a v - čevo Zbrano delo. Do leta 1959 so izšli š t i r j e zvezki, v kater ih j e enako ob- delal tudi Er javčevo prirodopisno delo. Sredi teh izdaj je leta 1934 izšel pri Akademski založbi njegov obširni Pregled slovenskega slovstva. Pr i š te jmo še n jegove številne č lanke in kri t ike, ki jih dobimo od leta 1931 n a p r e j v SBL, Slovencu, DS, pozne je v Sodobnosti, Obzor j ih , D e j a n j u , Slovenskem jeziku in drugod, zruven pa še Nei t rohnjeno srce, biografski roman o Prešernu, ki ga j e izdal leta 1938 v dveh knj igah , pa imamo za to prvo deset le t je podobo naravnost izrednega, silno vz t ra jnega in raznovrstnega dela. Nadal jeval j e še z večjim osnutkom biografskega romana o Levstiku in n jegovem času, ga v glavnem do pr ihoda okuputor jev izgotovil in dal v tisk, toda vojska j e izid zavlekla do leta 1947, ko j e izšel v dveh zaje tnih kn j igah pod naslovom Pogine n a j — pes! K l jub vel ikemu upravnemu in organizaci jskemu delu, ki gu j e imel zda j kot načelnik oddelka pri ministrstvu, se j e lotil l judske izdajo Prešernu, ki jo je bilo t r eba v začetku 1446. leta v n a j k r a j š e m času priredit i , koment i ra t i in j i napisati uvod. V zbirki Zbranega dela slovenskih pesnikov in pisatel jev pri Državni založbi j e leta 1948 izšel v njegovi ureditvi prvi zvezek Levstikovih pesmi z obsežnim koinenturjein in variantami, istega leta j e izšel v njegovi pr i redbi koment i ran izbor Milčinskega »Cvet je in trnje-;. P r av tako se je do zda j nabra lo veliko njegovih govorov ob raznih spomin- skih slovesnostih, člankov in kri t ik v Slovenskem poročevalcu, Novih obzor j ih . Novem svetu iu Slavistični revij i . V Zagrebu se čuti njegova spodbudna de- lavnost ne samo na univerzi, ampak tudi pri Matici Hrvatski , ki ji je sveto- valec za slovenske stvari, medtem ko je za Akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu prevzel slovenski del v izdaj i Vrazovega Zbranega dela. Na jveč dela in zanesene vneme je Slodnjak posvetil Levstiku. Bil mu je blizu že zurudi odkritosti in gorečnosti, ki jo j e razodeval v nastopu, zaradi demokrat ičnega pogleda na l judstvo in p o u d a r j a n j a , da se l i tera tura ne sme odtrgat i od n jegovih osnov in poživl ja jočih virov. Mikale pa so ga tudi mnoge n e r a z j a s n j e n e strani v njegovem ž iv l jen ju in delu kakor celoten oris te ve- like, psihološko težko določlj ive osebnosti. Tu je načel mars ika tero zanimivo vp ra šan je in uvel javi l med drugim trditev, du pr ipada Tugomer v prvi vrsti Levstiku. Iz pr izadevanja po sintezi j e po dolgoletnem pog lab l j an ju v gradivo dozorevala podoba, ki je v n ji še zmerom veliko prvotnega zanosa nad svojim junakom, pa j e hkra t i p rece j zanesljivo, človeško široko in s tvarno zaje ta . To sintetično p r i zadevan je j e kazal tudi njegov Pregled slovenskega slovstva. Njegov namen je bil ob slovstvenem razvoju upodobili rast iz l juds tva v narod in poudari t i samostojnost našega slovstva, ka r j e bila aktualna potreba v tedan jem bo ju za slovenstvo. Prav tako sodobno j e bilo p o u d a r j a n j e , da j e l i terarno u s t v a r j a n j e odvisno od gospodarskih in družbenih razmer. Pri tem je izdelal p rece j dobro l i t e ra rne postave iz Šta jerske , Mladoslovence in no- vejše, ki j ih tudi n a j b o l j nadrobno pozna. V ocenah in člankih j e povedal mars ika te ro zanimivo sodbo in pripombo k delu naših l i terarnih zgodovinar1 jev, očrtal v uvodu v P r i j a t e l j e v e Duševne profile pisate l jevo ž iv l j en je in delo. kri t ično dobro označil in z raznih novih strani osvetlil ne samo Stri- ta r ju , C a n k a r j a , Zupančiča, marveč tudi novejše, n. pr. Bevka, Prežihovega, M. Kranjca , Ingoliča, Kocbeka. Pavšiča-Bora in druge. Odkri to j e zavračal art izem in pasivnost nasproti perečim sodobnim vprašanjem, kakor je prav tako odkri to zagovar ja l l i teraturo, ki jih je doživeto obravnavala in iskala rešitve iz nj ih. 'Го j e v skladu z njegovo odkri to in dinamično naravo, ki jo neka te r i i m e n u j e j o temperamentnost . V tem mu je prve čase prilival netiva ekspresio- nizem. To kaže, zlasti v njegovem zgodnjem delu. romantično p o u d a r j a n j e zveze z zemljo in z izročilom kakor p o u d a r j a n j e skrivnostnega nada l j evan j a l judskega u s t v a r j a n j a v nekater ih primerih umetne l i terature. Iz te na rave izvira n jegova širokopoteznost, ki ga poleg velike l jubezni , s ka te ro obde lu je naše slovstveno u s tva r j an j e , mika še vse drugače kakor njegovega dragega uči tel ja Pr i j a te l j a . Zaka j ta zanos j e večkrat entuziast ična razvnetost za svojega l i terarnega j u n a k a ali za svoje poglede in rešitve l i terarnozgodovin- skih vprašanj . V njegovem pisanju j e veliko ognja , kakršnega nismo bili dot lej vajeni v ob ravnavan ju l i terarne zgodovine. Čutiš ga v polemiki proti tisti preteklosti , ki j e ovirala ali kr ivo sodila napredne sile, kakor tudi v n jegovem odnosu do nekater ih že uve l jav l jen ih l i terarnozgodovinskih pogle- dov, ob kutere postuvl ja svoje nove razdeli tve in osvetlitve ter večji poudurek pokra j inskega slovstvenega delovanja . V njegovem značaju je, du išče vedno novih, nekonvencionalnih pogledov in odkr i t i j , da odpira probleme, ki zbu- j a j o večkrat živahne pogovore in tudi ugovore. Njegova gorečnost mu namreč slika k d a j rešitve, kakršnih drugi ne more jo videti, in mu sp remin ja intuit ivna ug iban ja v dejs tva , ki jih s t rastno in večkrat prav sugestivno brani. Zato j e razumlj ivo, da svojega pros t ranega znan j a ne poda ja vedno v obliki znan- stveno og ra j ene anal i t ične razprave, umpak da mu je bl ižje esejist ično ob- ravnavanje , ki mu d a j e več prostosti. Esejistični način mu dopušča razmah v sintetično zaje to razlago, sprošča pa zraven ne samo pesniško nadahnjenos t n jegovega pisanja , ampak tudi fabulat ivnost , ki skuša izpolniti dokumenta rno ne raz jasn jena , pa zato toliko bol j mikavna mestu. To ga j e privedlo do lepo- slovnega pripovedništva. V n j e m je videl pomembno obliko za s e z n a n j a n j e l judstva z našo kul turnopol i t ično preteklost jo . Tako j e v romanu pokazal Prešerna. Snoval ga je iz dokumenta rnega gradiva in iz fabula t ivno razpre- dene razlage pesmi, pa tudi iz čisto nevezune domišl j i je . Podobno j e tudi z romanom o Levstiku. Pri njeni se j e mogel bol j nas lanja t i na gradivo, ki je obširnejše, človeška skušn j a in u m e r j e n e j š i pogled pa sta mu pomagala do s tvarne j še sodbe o času in l judeh , ki j ih p r ikazuje . Li terarnozgodovinsko u smer j enemu bralcu j e žal za zgodovinsko jedro, ki se iz leposlovne pri- povedniške obliko ne dâ vselej izluščiti, žul mu je posebno zato. ker vidi. da j e Slodnjak v obravnavanih področjih bol j razgledan kakor kdor koli. Vendar tudi tak bralec ne more mimo Slodnjakove leposlovne in terpretaci je . To njegovo p isan je j e podobno l i terurnozgodovinskemu. V n jem je mnogo razgibanosti in širokopotežnosti, v n j em pa tudi vrvi vse polno idej. novih pogledov in vprašan j , ki p r iv laču je jo širše kroge bralcev kakor sicer ka tero koli podobno delo. S t rokovn jaka pa s p o d b u j a j o tudi takrat , kada r jim n e more pri tegnit i v celoti. Prvo ugotovitev j e t r eba še posebe poudari t i . Pred Slodnjakom je zanimalo o b r a v n a v a n j e l i te rarne zgodovine predvsem izobra- ženca, večkra t samo slavista. S lodnjak jo to zan iman je izredno razširil. S pri- vlačnim pisanjem mu j e uspelo, du je postalo široko, l judsko. Po n jegovem delu spoznavajo nušo kulturnopoli t ično preteklost na j š i r še plasti. Pred n j imi rasejo postave naših na jveč j ih mož v l i teraturi , ob n j ih pa cela vrsta tistih, ki so j ih p r e j poznali s k o r a j samo po imenu. Tako p r e h a j a tudi na bralca tista raz vneta l jubezen, s katero spremlja pisate l j no samo slovstvo, temveč vse p r i zadevan je naše preteklosti , da se iz še tako neugodnih razmer po- vzpnemo do čim višje ku l tu re in do svobode. S svojim dinamičnim tempera- mentom, z delavnost jo, z veliko l j ubezn i jo do vsega našega, s človeško odkr i tosrčnost jo in š i rokost jo j e Slodnjak zarezal v našo l i terarno zgodovino in v naše ku l tu rno ž iv l j en je globoko brazdo, na ka tero se zda j lahko z zadovoljstvom ozira. U j ) n L e g i š a