Posamezna itevllks 1 Din. Poitnlna gnvIsKrana. Štev. 33. V Ljubljani, v četrtek 8. marca 1923. Leto I. JUTRANJE NOUOfTI NARPPHO SMkMKAkMl PHBtriOBC I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina: Ivtlubijanl Din 10*-, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 215 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana*'. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č-k. uradu št 13.238. Župani! ali Žerlavf Novo mesto, 3. marca. Veliko zadoščenje je doživela dolenjska metropola ob imenovanju dr. N. Zupaniča, ki je tukaj dovršil svoje gimnazijske študije, za ministra Slovenije. S še večjim veseljem smo pozdravili njegovo kandidaturo v našem volilnem okrožju, prepričani, da nam more v kraljevem Beogradu koristiti samo tako ugleden in za naše ujedinjenje tako zaslužen mož brez ozira na to, da zastopa najmočnejšo državotvorno stranko, ki je ustanovila našo državo In ima sedaj dolžnost, to veliko državo urediti in utrditi v zadovoljnost vseh državljanov. Prvovrstna senzacija se nudi letos opazovalcem volilnega boja, kajti prvič nastopita v politični areni ljubljansko . novomeškega vol Inega okrožja kot nasprotnika s prekrižanima mečema radikalec in aktivni minister Zupanič in demokrat, bivši minister Žerjav, dva simbola, dva reprezentanta raz-Hčnih svetov. Oba sta sicer izšla iz istega radikalnega pokreta naše omladine, a njiju pota sta se skoro ločila. Dr- Zupnič Je značajno vztrajal pri svojem narodnem radikalizmu in obranih neomajno zvestobo isti jugosloven-skž ideji, za katero je pred 22 leti navduševal dunajsko visokošolsko mladino. Njegovo ideološko zvestobo je sijajno nagradila jugoslovenska zmaga v svetovni vojni in krdelce slovenskih radikalcev se je pridružilo kot zapadno, slovensko krilo veliki armadi Narodne radikalne stranke kraljevine SHS. počim le dr. Žerjav zapustil radi-kalni ideal svoji mladosti in prestopil v liberalno narodnonapredno stranko ter se naposled tretjič prelevil v jugoslo-veskega demokrata, ni kremeniti značaj dr. Zupaniča nikoli krenil s prvotne smernice iugoslovcnsiva in radikalizma. Z odprtim vizirjem je stopi! v torno za jugoslovensko idejo dr. N. Županj in ostentativno zapustil Avstrijo. Med vojno je dolgo časa sam zastopal slovenske interese v Rimu, Londonu, Parizu in Ameriki kot neumorno delavcu član Jugosiovenskcga odbora. Po končani svetovni vojni se je dr. Zupanič umaknil iz političnega življenja, kajti z ustanovitvijo Jugoslavije, se Je realiziral njegov edini in najvišji ideal, V miru se je posvetil izključno svojemu znanstvu zgodovine in etno-logije, hoteč se istočasno odpočiti od borbe in trpljenja petletne emigracije in želeč, da sedaj nove, neizrabljene moči nadaljujejo njegovo jugoslovensko delo in pretvorijo osvobojeno slovensko domovino v močno zapadno marko, obmejno trdnjavo naše skupne, bratske države in napredne misli > ^ ledaj se je oglasil in prevzel to čestito nalogo iugoslovenski demokrat dr, Gregor Žerjav. Beograd in vsi patriio-ü so simpatično pozdravili novega borca in izvršitelja Jugoslovenskega programa. Vse nade so se obrnile nanj in Ka podprle s popolnim zaupanjem, Beograd mu je tedaj dejal: Dam ti neomejeno moč, da vladaš v Sloveniji! Zraven pa opozoril: Gorje mu, kdor ne opraviči našega zaupanja! Vse je nestrpno pričakovalo, da zbere dr. Žerjav vso Slovenijo pod praporom jugo-slovenske in napredne misli ter postavi tako najmočnejši vogelni kamen naše notranje konsolidacije. Pripetilo se je nasprotno: slovenska državotvorna napredna fronta se je razbila pod njegovimi rokami na drobce in sovražniki države, separatisti in klerikalci, so sklenili in ojačili svoje vrste silne je »ego kdaj. Pričakovanje se ni izpolnilo Ln resna skrb je prevzela ob tem nerazveseljivem pojavu vodilne kroge v Beogradu, pa tudi doma so se zdrznili trpeči krogi uradnikov, obrtnikov, poljedelcev :n delat cev, rekoč, v časih splošne in svetovne draginje potrebujemo močne države, oziroma močne stranke, da nam pomaga, ker si sami ne moremo pomagati. In zdaj to splošno razsulo, po strankarskem cepljenju oslabljena država! To je suhoparno 'dejstvo sine ira et studio in brez psovanja, koje izdaja samo onemoglo Jezo obupanca. V življenju zmagujejo sicer samo suhoparne številke in dejstva, vendar se da marsikaj popra viti s sotrudnim in prijateljskim sporazumom. Prišel je zadnji čas, da šzpremenimo metodo političnega bo-lib da k vraeu» x k prhalUv- Nalnoveiše italijansko toimaženje prijateljskih stikov z našo kraljevino. Rim, 7. marca. (Izv.) V italijanskih diplomatičnih krogih ostentativno zavračajo stališče jugoslovanske delegacije glede vprašanja izpraznitve Delte in luke Barcš. — Sklicujejo se na besedilo st. margeritskih konvencij, ki ga tolmačijo tako, da ostaneta Delta in Ba-roš pod italijansko zasedbo tako dolgo, dokler se popolnoma ne reši vprašanje samostojne reške države. JugoHoven-ska delegacija, ki zastopa striktna navodila beograjske vlade, pa vztraja na tem, da sta Delta in Baroš nesporna dela jugoslovenskega državnega ozemlja, ki bi se morala izročiti jugosloven-ski državni upravi istočasno s predajo Sušaka, s katerim tvorita nedeljiv teritorij, k'-- or je označeno v rapalNki pogodbi. Današnja poročila iz Opatije vedo povedati, da je dobila jugoslovenska delegacija iz Beograda energičen nalog, da ne sme popustiti v tem vprašanju, ki se mora nemudoma rešiti v smislu in v duhu obojestransko ratificirane pogodbe. Rim, 7. marca. (Z) »Agenzia Volta« poroča, da se drži zelo tajno razgovor, ki sta ga imela včeraj dopoldne ministrski predsednik Mussolini in italijanski član paritetne komisije Matteo Gentili. V diplomatskih krogih se govori, da pridržki, ki jih je stavila jugoslovenska delegacüa glede nepopolne izpraznitve Sušaka, nikakor ne odgovarjajo želji, ki jih je izrazila beograjska vlada z namenom, da se odpravijo vse dvoumnosti v poslovanju paritetne komisije v Opatiji. St, marge-ritske konvencije ne govore o nikakih drugih pogojih, ampak le o evakuaciji Sušaka, ki se je tudi izvedla v popolnem redu. Naglašajo, da je Mussolini v zbornici izrecno izjavil, da ostaneta Delta in Baroš pod italijansko zasedbo, dokler ne postane Reka pravno perfektna država. To, pravijo Itali’ani, odgovarja tudi duhu. ki je inspiriral st. margeritske konvencije. Tudi glede Reke ni nikakega delnega problema več, ampak obstoja le še splošno vprašanje, čigar splošna rešitev mora biti taka, da povrne Reki njeno normalno živ-Tcnje. Z druge strani se govori, da je Reka, kakor so jo ustvarili v Rapallu, le embrionalna država, ki pa postane realna država šele tedaj, ko paritetna komisija uredi men položaj. Poskus jugoslovanske delegacije v paritetni komisiji. da naTne debato o pogodbi sami in o raznih njenih vprašanjih, kakor da bi bila le-ta deli zase, pomenja od-daljenje od st. margeritskih konvencij, in ta poskus nikakor ne odgovarja duhu pomirljivosti. ki je pogoj za uspešno delovanje in definitivne sklepe paritetne komisije v Opatiji. Beograd, 7. marca. (B) Admiral Priča, dr. Matko Laginja in načelnik pomorskega oddelka prometnega ministrstva Verona so se sestali včeraj dopoldne v ministr'-’-em predsedništvu. Na tej seji, ki ni im o1 o oficljelnega zr’°-čaia, so se izmemale misli o korakih za zavarovanje Sušaka. Sušak, 7. marca. (Z) Danes popoldne se zopet sestane paritetna komisija v Opatiji k redni seji. Za zastoja poslovanja komisije so delovali strokovnjaki, posebno prometni. Tako so bili eksperti Mandatori in Siguranza z italijanske in Deroko in Popovič z naše strani tudi na Reki, kjer so na licu mesta proučavali razna tehnična vprašanja za primer otvoritve prometa med Reim in našo državo. Rim, 7. marca. (K) Danes se je pričela razmejitev izpraznjenega ozemlja in postavljanje Ualliansko-jugoslo-venskih mejnikov. Nazadnje se Izprazni otok Uljan in sicer v soboto. Nadaljevanje konference v Nišcs. SKUPNA AKCIJA PROTI »MAKEDONSTVUJU5ČIM«. Beograd, 7. marca. (Z) Konferenca med bolgarsko in našo delegacijo v Nišu se je včeraj dopoldne nadaljevala in se Je končala ob pol 14. Debata je bila zelo živahna. Bolgari so ponovno nagiošali, da ni mogoče preprečiti akcije črtašev brez povečanja oborožene sile Bolgarske, kakor jo predvideva neuülyska mirovna pogodba. Naša delegacija pa je opozorila Bolgare, da ne verujeta ne bolgarska in ne jugoslovenska vlada, da ne bi bila Bolgarija v stanu ustaviti nadaljna krvo-preiitja. To odločno naziranje nase delegacije je dovedlo bolgarsko delegacijo do tega, da je začela javno razpravljati o vprašanju skupne akcije proti »makedonstvujuščim«. Vendar pa debata o tem vprašanju ni dovedla do nl-kakega uspeha. Tako se je tudi na popoldanski seji ugotovilo, da gredo v tem pogledu naziranja narazen. Zaradi tega so sklenili, da pošlje vsaka dele- gacna po enega svojih članov v Beograd oziroma Sofijo po nadaljna navo-di'a. Snoči ie zaradi tega odpotoval načelnik javne varnostne službe ln delegat Zika Lazič, v Beograd, kamor je dospel davi ob 5.10. Ob li. je načelnik t.az'ć poročal ministroma dr. Nmčiču in Vujič'ću o poteku razprav na niški konferenci in zahteval novih navodil. V Sofijo je odpotoval bolgarski de'ega? Petrov. Od tG"a, kake Instrukcijo prinese Petrov v NI§, je odvisno nadaijno de-iovanro konference med Bolgarsko In Jugoslavijo, ker se bo šelo potem dalo jasno videti stališče ministrskega predsednika Stambolijskega v tem vprašanju. Konferenca v Nišu ni prekinila svojega dela, ampak posluje tudi danes, vendar pa nima oficijelnega značaja. Nocoj se povrne načelnik Lazič v Niš, kjer prevzame jutri zopet predsedstvo seje konference. ni politiki možke in odkrite besede, kajti rafinirana metoda dvo- in trüicnih intrig, metoda kombinirane osebnosti modernega nadčloveka se ni obnesla nikjer. Zgodilo se je po sili vsakdanje logike, da je razočarano zaupanje začelo iskati novega oporišča, da so se oči Beograda in domačih patrijotov v tem obupnem trenutku avtomatično okreni-le na preizkušenega borca, na našega starega radikalca dr. N. Zupaniča, ki Raj napravi konec temu razpadanju in zopet združi v enotni jugosiovenski in napredni falangi vse slovenske državotvorne elemente. Kar se je ponesrečilo demokratu dr. Žerjavu, to naj izvrši radikalce dr. Zupanič! Nelogično pa je, čeprav psihološko umljivo, da obračajo zdaj tisti, ki so zapravili zaupanje Beograda, v prvi vrsti svojo onemoglo jezo proti novemu možu zaupanja, dasi je on popolnoma nedolžen na njihovih neuspehih in nastopa samo kot novo, poizkusno orodje istega zaupanja. Bodimo odkriti možje in priznajmo brez °vinkov» da bo vladal odslej v Sloveniji samo tisti, ki uživa zaupanje Beograda, kakor je vladal pod Avstrijo samo tisti, ki ga je držalo zaupanje Dunaja. Vsi volile! ljubljansko - novomeškega okraja smo globoko prepričani in Jlv»Jh4iD^v 4ft nm nm «oougaU 4 naraščajoče draginje in neznosne bede samo velika državna stranka, kakršne tvori Narodna radikalna stranka in katero zastopa domačin in naš belokranjski rojak g. minister Zupanič. Naši sestradani uradniki, trgovci, obrtniki, poljedelci in delavci nočejo več živeti in hirati ob drobtinah, ki jih pobirajo nečimerni voditelji malih strank izpod hleba, ki ga reže velika naša §tranka. Sami hočejo neposredno postati člani te velike stranke, da si sam' urežejo kruha od velikega hleba-Nar sestradani volilci vseh stanov ho-čej. udobno živeti v veliki hiši državnega gospodarja, nočejo se več stiskati sramotno kot podnajemniki pri goslačih in užitkarjih malih strank. Danes se bije boj za gospodarski obstanek stanov, vse drugo je danes fraza! Danes mora zavzeti vsaka stranka gospodarsko orientacijo. Vsi za vsakdanji kruh se boreči volilci vedo, da bo 18. marec 1923 dan prerojenja ali smrti Kdor hoče živeti, st poišče zavetišča v okrilju državotvorne Narodne radikalne stranke, ki izide največja in najjačja iz volilne borbe, ta bo volil 18. marca 1923 nosilca radikalne liste ministra Zupaniča, ki je že dozdaj neštetokrat dokazal, kako dobro srce bije v njegovih pršili in kako vplivno moč hna njegova beseda v Beogradu, Proslava rojstnega dna predsednika INfasarvka v Uubffani. Včeraj Je slavil velik teoretik in praktik. častitljivi in od vseza sveta spoštovani prezident Češkoslovaške republike g. dr. Tomo Masaryk 73 letnico svojeya roistne-ga dne. Oh te) priliki )e priredil generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. Otokar Beneš slavnostno akademik» fn soirejo dansante. Prišlo je mnogo gostov med njimi pokrajinski namestnik g. minister Ivan Hribar, finančni delegat g. dr. Savnik, veliki župan g. dr. Vilko Oaltlč In mnogo drugih odličnih oseb. Proslave sta se udeležila tudi francoski in avstrijski konzul. Ko bi s temi besedami vse povedali, bi nakratko rekli: bil je krasen večer. Vsem gostom si mogel iz obraza brati, kai se godi v njihovi duši. Mislim, da ni bilo nikogar, čigar misli niso nehote splavale tja gor v bratsko državo Češkoslovaško, kjer je včeraj praznoval prezident Masaryk svoj rojstni dan v sredi naroda, za katerega je žrtvoval vse svoje moči In svoje dosedanje življenje. Toda Masaryk se v svojem delovanju ni omejeval samo na naš bratski narod. marveč je bil Slovan, ki Je ravno isto čuti! za nas Jugoslovene In ves ostali slovanski svet. On Je mož, ki je čutil našo bol In naše suženjstvo, kot svojo bol in svoje suženjstvo. Prezident Masaryk je slovanski oče. Razumljiva je bila torej grobna tišina ki ie nastala, j o se je dvignil gen. konzul g. dr. Otokar Begeš. V uvodu svojega govora je pozdrav5! g. Miiorada Jovanoviča Inšpektorja v ministrstvu za notranje zadeve ter češko od-oslanstvo gg. sekc. načelnika dr. Emila Spra, nadsvetnfka dr. Procbazka iz ministrstva pravde ter tajm'ka ministrstva za zunanje zadeve g. dr. Karla Wcn-dcla. Nato je z besedami polnim! ljubezni do svojega očetovskega prezidenta govoril o Masaryku, o katerem je že nek Francoz rekel, da bo vladal pošteno, skrbno In pravično in o katerem je tuđi dela! Jiignslovcn profesor Markovič v Beogradu, da je apostol pravice ki globnko čuti, da ie obenem dober in strog, tenkovesten in ljubeč, kf lahko obogati iz svojega duševnega zaklada vsakogar, ki pride z njim v dotiko. Mož, o katerem se je Izrazil tuđi nek drugi Jugoslovan, da je bil srečen, ko Je končno spoznal moža res kremenitega značaja. G. dr, Beneš je nadalje poudarja! kako veliki praktični in teoretični politik g. T. Masaryk razumeva in pojmuje češko vprašanj. »Tudi jaz * je delal Masaryk. »sem država in narod in kar zahtevam od države. to moram zahtevati tudi od sebe.« Masaryk Je bi! tudi tisti, k! je dejal da dosežemo napredek z delom in da se samo t delom ustvarja svetovna politika, in to, kar je rekel Masaryk za češkoslovaški narod, velja tudi za Jugoslovene, velja naposled za celo človeštvo. Parola je. delo in zopet delo. G. prezident Masaryk, ki se je dosedaj držal tega načela in vodil državne vajeti tako spretno, naj bi ;ih vodil tudi v bodoče. G dr. Beneš je radi tega končal svoj navdušeni govor z vzklikom: »Gospod predsednik Češkoslovaške Republike naj živi« Odzvali so se presrčnf živijo klici, ki niso bili samo izraz momentane navdušenost!, ampak dušek globoko v srce in dušo segajočih čustev. Po dvorani so zazveneli mili glasovi češke himne »Kde domov moj«, katero so vsi gostje stoie ln z izrazom najglobljih čustev posluša!». Ko so utihnili posledm! glasovi. Je f, dr. Beneš z zbranimi besedami, kf jih more izustiti le ljubeča duša, pozdravil Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra in Njeno Veličanstvo kral ico Marijo in jima zaklical »Naj živilo«, nakar so zopet zagrmeli glasovi »živijo«, katere je prekinila naša narodna himna. Nato je g. generalni konzul prečita! brzojavko, s katero izraža naš general Maister svoje časiitke možu-Slovanu. Končno ie g. dr. Beneš prečita! brzojavko, katero so odposlali naši bratje Čehoslovakf; ki živi o v naši sredi svojemu častitljivemu prezidentu. G. minister dr. Niko Zupanič le poslrl gen. konzulu g. dr. Renešu oprostilno pismo, v katerem pravi med drugim: »izvolite g. gen. konzul sporočiti g. predsedniku dr. Masaryku moje čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu«. Po končanem slavnostnem govoru se je razvil umetniški del večera. Nastopil je g. prof. Šlais, ga. Ruža Sla'sora, gdč. Zdenka Zikova, ga. Dana Gilia-Koblareva. g. Julius Betetto, končno pa Je zapel oddelek moškega zbora »Ljubljanskega Zvona« priljubljeno pesem ga. prezidenta Republike »Teče voda teče«. Po Izčrpanem sporedu se ie razvite reprisü’ena domača zabava, ki je še vedno stala pod vtisom^slavnosinega večera. VoiPin© gSföan.!©. Beograd, 7. marca. (B) Radikalni ministri so se danes dopoldne sestali v kabinetu predsednika vte^e. Razpravljali so o položaju v poedinih vn!i'n!h okrožjih in o poročilih, ki so prišli iz teh okrožij. Ponovno so ugotovili pcvo’jno stanje radikalne stranke v v?cj državi, zlasti pa v S'oveniji, kjer je zagotov-Hen mandat finančnemu ministru dr. Stojađinoviću. Razen tega so nvnisfri dobili potrebna obvestila ođ predsednika vlade Pašiča o volilni taktiki v po-eđin’h krajih. Beograd, 7. marca. (B) »Vreme« poroča iz Novega Sada: Včeraj je bil velik shod Narodne radikalne stranke v baški vasi Temerinu, na katerem so govorili dr. Gjura Ne^eijkovič, Toša Jovanovič in katoliški duhovnik Jaspar Koping, ki je kot voditelj tamošnjih Madžarov pozval madžarske volilce. naj pri volitvah poslancev v narodno skupščino glasujejo za oficijelne radialne kandidate. Zagreb, 7. marca. (Z) Ob priliki zadnjih dogodkov v Otočcu itd. }e izdal tukajšnji pokrajinski namestnik nastopno uradno objavo: Poslednje dni so se pojavili čini terorja, slični onim, ki so se pripetili v Kostajnici in Cirkve-rici itd., s katerim so hoteli gotovi ljudje Vršiti svobodo. zborovanja in govora. Pršlo je tudi ponovno do nipadov na kandidate poedinih list, zlasti v banovini in Liki. Uporablja se tudi orožje, razbijajo se zakonito dovoljeni shodi, tudi ako potekajo popolnoma legalno. V členu 14. vidovdanske ustave je zajamčena vsakemu državljanu pravica združevanja, zborovanja in govora. Vsa ofciastva brez razlike morajo ščititi to travico, če treba tudi z državno silo. Ravnotako so tudi dolžna, da kličejo vsakogar na odgovor, ki bi zlorabljal to pravico. Upravna oblastva so preje’a naredbo, da imajo v zmisiu gornjega najstrožje postopati. Državljani se pozivljejo, da se vzdržijo vsakega č:na nasilja in nestrpnosti, ker bodo sicer nosili težke pravne posledice. KONFERENCA O JUŽNI ŽELEZNICI. Beograd, 7. marca. (Z) Pogajanja o vprašanju južne železnice v Rimu potekajo še dovolj povoljno. Zdi se, da pride do 25. t. m. do končnega sporazuma glede bodoče ureditve vprašanja južne železnice. CARINSKO PREGLEDOVANJE POTNIKOV. Beograd, 7. marca. (B) Na predlog prometnega ministra in dogovorno s carinskim svetom je sklenil finančni minister dr. Stojadinovič sle leče o pregledovanju blaga pri potnikih v vlakih: I. V mednarodnih brzih vlakih se odslej vrši pregled potniške prtljage v vagonih, izvzemši ono, ki je po členu 142. podvrženo carinjenju. 2. Na isti način se vrši pregled prtljage tudi pri potnikih, ki prihajajo iz naše države. 3. Blago, ki presega vrednost 2000 Din., se smatra kot izvozno blago. 4. To velja za blago, ki našo kraljevino ie tranzitira. 5, V direktnih vagonih se ne smejo voziti potniki v lokalnem prometu. IZ ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 7, marca, (K) V popoldanski seji narodne skupščine ie bil v odsotnosti celokupne opozicije sprejet z glasovi koalicijskih strank zakon o državnem ga je predložila SLIKAR IV. VAVPOTIČ NA DVORU. Beograd, 7. marca. (Izv.) Danes v sredo popoldne sta Njuni Veličanstvi kralj in kraljica sprejeli akad. slikraja Ivana Vavpotiča iz Ljubljane, ki ju je istočasno pričel slikati, MADŽARSKA ŠE VEDNO MONARHIJA. Budimpešta, 7. marca. (K) Bu» dimpeštansko sodišče je danes razpravljalo o obtožbi proti dr. Emeriku Veeru, ki je obdolžen, da je vršil republikansko agitacijo. Obtoženec je bil obsojen na 1 in pol leta državnega zapora in na 20.003 kron denarne globe. V utemeljitvi razsodbe je rečeno, da je Madžarska tudi danes kraljestvo, ki ga je priznalo inozemstvo in mednarodne pogodbe ter da nihče ne sme napadati te z zakoni zaščitene naprave. Danainfe prireditve V Ljutite ni: Dramas »Othello.« Opera: »Tosca.« Red C. Kino MaMca: »Lumpacij Vagabund.«' Kino Ideal: »Jađremača smrti« Kino Tivoli: »Dr. Mabuse, igr,«Ul, 4. V Mariboru t Narodno gledišče: »Pri treh mtadenkaJS.« Red A. Nočna lekarniška služba v Ljubljani s Tekoči teden: lekarna Sušnik na Mart- jfnem trgu te Kuraü tu Gosposvetski mm--.... i... Kaj imate proti nam? n. Druge», xđ5 manif perfidno očitanje pa je: Narodna radikalna stranka je stranka korupcije! Samobsebl je umevno, da se to očitanje čuje večinoma od črnih in rdečih do mešetarskih strank. Čisto po starem nemškem reku: »Wie der Peheim sebst ist, so denkt er vom Anderen!« Večina strank z dokaj resnično koruptno preteklostjo si drme do tega očitka, medtem ko se Narodni radikalni stranki nikakor ni treba sramovati preteklosti, v katero lahko s ponosom in smelostjo gleda, ravno tako kakor na sedanjost In v bodočnost. Kako nedosledni so n. pr. klerikalci, ki so ob nastanku države izdali slavospev na NRS v knjižici »Politični katekizem«, danes pa bruhajo ogenj in žveplo na nas! — Prošlost! Polna najtežjih polstoletnih bojev za samostojnost naroda. Preteklost, kronana z uspehi, s kakoršnimi se more ponašati le redko katera stranka. Ako bi NRS bila stranka korupcije, ona bi razpadla in umrla, kakor umrje bolnik; koruptivne stranke nimajo bodočnosti in obstanka. — Vse delovanje NRS stoji pod kontrolo javnosti. Zgdovina nam Jasno priča, da je ravno NRS dosegla veliko svobodo tiska, svobodo ki ni omejena morda le na radikalni tisk, ampak velja za vse stranke in sloje v državi, katero moramo graditi in ne podirati. Ah pa poglejmo polaganje račimovl Kje se je vršilo »Napačno M bHo, če b! «odlil Hudi po tem, kako se oblačijo, kako se češejo In kakšno frizuro nosijo; prav tako bi bilo napačno, če bi presojali značaj posameznikov po njihovih besedah In pisanju, pred njihovimi dejanji In nehanji pa bi sl zakrivali oči. Obleka še ne napravi človeka, beseda pa tudi dostikrat ne izraža tega, kar je v srcu. Kdor misli, da je drugače, ta se klanja sandalom, ne pa sultanu. So namreč ljudje, ki niso to, za kar se Izdajajo. Suknja najnovejšega kroja, zlikane hlače In polizana frizura še ne ustvarjajo salonskega jeva. So pa tudi ljudje, ki si prluče par fraz, kakor to pač razmere zahtevajo; sl vtaknejo v gumbnico belo krizantemo, pa hajdl na pozorlšče v pozi kralja na Betajnovi. Pogovor tl znajo vedno zasukati tako, da jim le težko prideš do živega, površni opazovalci pa jih smatrajo za Izborne poznavalce literature, sociologih, za prvovrstne filozofe, politike In nesebične borce za narodov blagor. Pa so le hohštaplerjl! So namreč tudi ljudje, ki Hm najboljša maska ne zakrile njih pravega obličja. Dober recitator še ni dober Igralec, kakor tud! še ne znači, da mor« biti deber mimik tudi dober Igralec. Mnogim manjka sploh vsega. Bela krizantema še ne ustvar-ia resničnega »moža z belo krizantemo«. Poznam moža, ki se Je drzko postavil na oder, pa recitiral Cankarja, še celo predaval je o njem. NI sicer nosil bele krizanteme v gumbnici, toda hotel je biti »mož z belo krizantemo«, kralj na Betajnovi O, bridka ironija! Pa mož je nastopal le pozneje z belo krizantemo. Ozri sem se, pa s studom opazi!, da curlja od njegove krizanteme kri, rdeča kri nedolžnih otrok. Se več! Otroška kri je bila pomešana s solzami matere... Mož z rdečo krizantemo pa je še vedno govoril o Cankarju z belo krizantemo — govoril je o potici In klobasah, ki nai jih oče pošilja o Novem letu, o Veliki noči In o Božiču svojim otrokom; zmerjal je tiste s hlapci, ki tega ne delajo. Govoril je In govoril, Izpod krinke pa Je režal njegov pravi obraz, da sem ga spoznal vse do kraja. In govoril je fn še govori o morali In čistosti, o pometanju In metlah, o smeteh in pometačih; govoril je In še govori, še, še... Izpod krinke pa reži njegov pravi obraz vse do kraja. Cankar naj služi komu za krinko?! Svetoskrunstvo! Iz pmtnego življenja.. Pesnik 3 osi d Stritar svojim rojakom. Odkar sem se vrnil v svojo ljubljeno domovino, sem prejel od vseh strani in 'z vseh krogov svojih rojakov toliko ^hrenih pozdravov, da bi se ne mogel ■sakemn posamezno zahvaliti, tvdl ča bi Ha moja roka še zmožna voditi pero in 'e bi moje oči ne bile tako oslabele. Naj-večje dokaze ljubezni Iz vseh stanov naroda sem pa prejel k rojstnemu dneVu, ki sem ga praznoval prvikrat po dolgih letih duševnega in telesnega trpljenja združen zopet za vedno s svojim narodom. Prost vseh žlvljenskth skrbi, skoro te na pragu večnosti, so posvečene vse moje misli blagru mojega naroda in ve-tiki bodočnosti osvobojene domovine. Naj Jo medsebojna ljubezen in sloga vseh sinov troedinega naroda pripelje do višave, od koder bo Jednaka solnca z Isto gorkoto objemala vse moje rojake. To mojo iskreno, srčno željo sprejmite dragi mi rojaki kot mojo zahvalo za Vašo Izkazano mi ljubezen. V Rogaški Slatini, dne 8. marca 1923. « JOSIP STRITAR. kdaj tako javno, kakor pri nas in ravno pod vplivom NRS. Tu ni tajnosti kakor pod Avstrijo, kjer bi b3a vsa javnost popolnoma neinformirana o tajnih izdatkih. Tujci se čudom čudijo tej svobodi, ki je delo resnično demokratične, resnično napredne Narodne radikalne stranke! HL Tretja, morda najneumnejša predstavka pa je ta: NRS je bila sicer dobra stranka, pa nam ni sedaj potrebna! — Smešno, da bi stranka, ki se je v težkih polstoletnih borbah povzpela do ugleda in moči, v dveh, treh letih izgubila ves Svoj vpliv in notranjo agilnost. Poštenost je ona lastnost, ki diči vse radikalne vodje od prvega početka do danes. Star poštenjak ne more preko noči postati lopov ali korupten človek. — V vsaki stranki, kjerkoli se pojavlja korupcija, se je to zlo zaneslo le od novih ljudi, ki so presedlali že pet, šest strank in hočejo odnosno poskušajo s svojim »štreberskim« nagnenjem s pomočjo korupcije doseči sebične uspehe Kakor vsaka stranka, bo morala tudi NRS biti zelo oprezna — vzlasti v Sloveniji, kjer se zelo razvija in pridobiva tal. Pravi radikal ne bo niti za las odnehal od direktive: Delati pošteno, nesebično, vztrajno, domovini v korist, narodu In stranki v čast! O morali govori In o plianstvu mož z rdečo krizantemo, skrivajoč se za hrbet Cankariu, pa pometa in drugim piše nekrologe. Toda Cankar je pisal: »Na nekrolog za zdai še ne mislim in tudi mislil ne bom vse do tistega dne, ko se ml bodo zagabile ženske in se mi bo ustavilo vino; slavo pa sem že od nekdaj ralši drugim pel nego sebi. Zdi se ml da bi bilo koristno, če b! vsak človek (1) očitno povedal o svojem pravem življemu vse, kar more.« Mož z rdečo krizantemo Cankarja sicer recitira, nekrologov pa ne piše sebi, marveč — drugim. O, sv. Kolokotronlj! ■ Mož z rdečo krizantemo piše o potici In klobasah za otroke, o poštnih znamkah in socijalizmu, o pšenici in esperantu, o zakonski ženi In njenih dolžnostih ter drugega več. Toda tudi Cankar piše o tem. Poslušajmo. kaj pravi: «Zena je devetkrat močneiša od moža, mati pa devetkrat devetdesetkrat. Ce tl bil rekel svoii materi, da naj ml za ped odmakne Ljubljanski vrh zato. ker preveč tišči na Močilnik, bi ga bila naibrž zares odmaknila. Bog daje materam čudne uganke. Na primer: Kako bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi (recimo: ie trole otrok), če ni groša v hiši (recimo: poslanskih dnevnic) in če ne da štacunar niti soli na upanie? Kosilo je na mizi. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi« (niti ne na sodišču). Mož z rdečo krizantemo rohni o poštenju in o tatovih, o pravilniku, o sklepih In paragrafih. Oj, kako lepo piše Cankar o tistih, ki pravijo: »Hvala Bogu, da nisem tak, kakor tale cestninar.« Tistemu, ki pravi: »Ne kradel nisem, ne ubijal, ne preše-stova!, čista je moja duša!« je Cankar za-lučll v obraz: »Lažnjivec! Ali nisi lupil jabolko, ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in prešestoval! Pravični sodnik, srce ; bo ra’še odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov...« Cankar pa tudi piše, zdi se ml, krizantemo: »Noben pisatelj še n! bil poklican In sposoben, da sam razkaže svoje življenje. AH kazi ga, da nikoli ne more zatajiti starokopitnega šoimaštra, ki hodi po svetu in ponuja lepe nauke, kakor Ribničan rešeta. V svojem življenjepisu (osebnem organu) daje zelo pametne In zelo stroge nauke slabim libretom pa tudi dobra glasba, za dolgo ne more podaljšati življenja. Puccinija občinstvo ljubi, čudi se frapantnim njegovim glasbenim domislekom pa tudi glasbenik, in gotovo je, da njegova povsod priljubljena glediška dela ne bodo tako kmalu izginila iz repertoarjev gledišč. V nedeljo zvečer so v ljubljanski operi to sezono prvič peli Tosco, v deloma novi zasedbi glavnih vlog, pod taktirko in režijo opernega ravnatelja g. F. Rukavine s prav lepim uspehom. Namesto g. Levarja, ki je začasno zaposlen v drami (Othelo) je učinkovito pel Scarplo g. Balaban, pevec odličn.h pevskih kvalitet. Podal je pohotnega Scarplo nekoliko umerjenejše kot g. Sevar, ki nam je Scarpio naslikal tiranskega, brutalnega. Oba ustvarita iz te vloge znamenito kreacijo, dasi jo vsak pojmi po svoje- V naslovni vlogi Je gdč. Zikova očarala z globoko čustvenim petjem, g. Šimenc, ki nam od predstave do predstave dela večje veselje — je z lahkoto pel in dobro premišljeno igral Ca-varadossija. Vlogo Cerkvenika, katero je na dunajski dvorni operi svojčas pel nas Betetto, si ie zamislil g. Pugelj preresno, g. Mohorič je bil v maski Imeniten Spoletta. — Gledališče popolnoma razprodano, publika zadovoljna In hvaležna. —°— — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Skupna pevska vaja se vrši danes v četrtek, dne 8, t. m. ob enčetrt na 7. zvečer za zbor, določen v Maribor. Odbor. — Marljonetno gledališče v 'iublian-skem Mestnem domu priredi v nedeljo 11. t m. dve Izredno zanimivi predstavi Pri prvi predstavi ob 15. url se bo Igralo tragikomedijo v 5. dejanjih: »Mrtvec v rdečem plašču.« Pri drugi predstavi zvečer ob 18. uri se na splošno zahtevo igra najboljšo igro tekoče senone: »Doktor Faust.« Ker so na letošnjem repertoarju še druge igre In se bliža tekoča sezona svojemu koncu, se občinstvo Še posebej opozarja na ti dve svoji lastni mladosti časih pa H celo s palico požuga. Zato se ml zdi, da podoba te mladosti ni čisto resnična, da jo je bil popačil šolmašter.« Te poslednje besede so bile sicer namenjene nekomu drugemu; toda če bi bil Cankar poznal moža z rdečo krizantemo» o joj!« • • • “ Iz Trbovelj smo v5eraj od ve 5 rudarjev prejeli sledeče pismo:... Bližajočih se volitev v narodno skupščino se bo 18. marca udeležilo 34 strank, vseh kandidatnih list pa je baje 312 vloženih! Največja stranka v državi, ki je tudi največ naredila za njeno konsoidacijo, je vsekakor Narodna radikalna stranka, pr®ti kateri so zagnale strašen hrup vse slov. politične stranke, kakor hitro se je raztegnila tudi na Slovenilo. Njihovi napadi so razumljivi, vedo namreč, da jim ne bo nič več mogoče ribariti v kalnem. Ljudem se odpirajo oči, pa dajejo slovo političnim grupam, katerim so pripadali, katere pa so jih nesramno izkoriščale. Stranke niso namreč zato tukaj, da bi se gospodom komandantom dobro godilo, temveč zato, da izbojujejo dobrote vsem ljudem brez izjeme, ne le poedincem. Narodna radikalna stranka je bila vedno zvesta svojemu programu, in da ne vlada gospodarski kaos kot v sosednjih državah, je predvsem njena zasluga, Ker zastopa vse stanove, torej tudi delavstvo, ker je dalje njena dolžnost, da razkrinkava korupcijo, ne bo škodilo, če se spravimo na socialistično stranko okoli »Napreja«, katero dirigira sloviti tajnik Bernot, bivši »poslanec«, ki je zastopal svoje volilce na ta način, da se je vsak mesec enkrat priipeljal v Belgrad po svojo poslansko plačo, ki je znašala mesečno samo okoli 25 rT0 KI Ta mož slovi že dolgo Časa po svoii jezuitski modrosti, katero prodaja š; vedno v »Napreja«, kakor mu pač kaže. Enkrat n. pr. robni nad kom, ker si išče zadoščenja pri »meščanskem« sodišču, sam ga pa v istem času ravno pri njem išče, ne da bi se zavedal svoje nedosednesti itd. Sploh bi predaleč zašli s podrobnim naštevanjem. Skrajni čas Je že, da napravi delavstvo red v tej Bernotovi stranki s tem, da mu korporativno pokaže hrbet, kar mož tudi v polni meri zasluži. Za bližajoče se volitve v narodno skupščino je ta človek postavil svojo listo, katere nosilec je celjski pek Franjo Koren. / Tukajšnje delavstvo smo Že poučili, česa se ima nadejati od stranke okoli »Delavskih Novic«, ki ne bo dosegla nobenih uspehov, vs’ed česar je škoda tistih ljudi, ki ji sploh še kaj verjameio, o Bernotovi stranki pa hočemo danes povedati svoje mnenje. In sicer čisto po Bemotovem receptu: Kakršni ljudje, taka stranka!« V to s vrh o vam pošiljamo članek «Mož z rdečo krizantemo,« — pod tem bliščečim naslovom je mišljen Izdajatelj in glavni urednik »Napreja« g. Zvonimir Bernot — ki je izšel 3. t. m. v »Zarji«, glasilu ljubljanske socialistične grupice, ki je izstopila iz Bernotove pokrajinske organizacije SSJ in vas prosimo, da ga zanesljivo čimprej ponatisnete, zaradi tega, ker je »Zarja« lokalen list, pa ga težko dobi v roke tisto delavstvo, ki še verjame tej stranki, ki je postavila v Sloveniji svojo listo. Zadnji čas je že, da spregleda tudi delavstvo ter spozna, kje je njegova rešitev, namreč pri Narodni radikalni stranki, katere kandidat je za naš okraj Miha Koren, priznan borec za naše pravice. Nanj so že otvorili vsi nasprotni časopisi svoj ogenj, vendar pa zastonj, kakor bodo spoznali 18. marca! V Bernotu, katerega njegovi ljubljanski tovariši predobro poznajo in potom njega o vrednosti SSJ piše »Zarja», katere Izvajanja so dobesedno razumeti, v obliki, katero podajamo v okvirju našega naslova »Nekaj o vrednosti »socialistične« stranke Jugoslavije-,.« NA§A KRALJEVINA. »= Zaprt angorsk! agitator. Angorska vlada je Izdala mnogo brošur ta ilustracij, v katerih povišuje sijajne zmage Kemalove vojske v Trakiji. Te brošure širilo Turki po vseh državah, kjer živijo muslimani V Sarajevu so prijele oblasti nekega agenta, pri katerem so se našli mnogi dokumenti, ki lasno pričajo o tej kemallstlčnl akciji, ki ima namen obnoviti spomin na veliko turško carstvo. MADŽARSKA. - Proti madžarski reakciji Reformirani škof Balthazar je nedavno dal politični banket, katerega so se udeležil liberalni Člani vseh strank. Predlagal je koalicijo vseh napredno mislečih elementov v svrho Irorbe proti reakcljonarnlm zakonom ter proti političnemu preganjanju s strani režima. Glavni uradnik »Perster Lloyda«. Jožef Veszi je Izjavil, da se kot konservativec in legitimist nikakor ne more pridružiti revolucijo-narnlm strankam. Tudi on želi kooperacijo, ker je vzpostavitev normalnih odnošajev v Interesu madžarske splošnostl VPRAŠANJE MEZOPOTAMIJE. «= Angleška $podn]a zbornica je odklonila spreminjevalni predlog. v katerem se zahteva izpraznitev Mezopotamije, z 269 glasovi proti 153 In sprejela predlog o naknadnem kreditu z 268 glasovi proti 144. GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLOVENIJO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA ULICA ŠT. 1* L NADSTROPJE, — UubHanska opera. Tosca. Pucclnl- e opere Boheme, Tosca in Butterfly so nas zelo priljubljene In že tekom par ■n z nezmanjšano privlačno silo polnijo »ino gledišče. Puccini je pač imel srečo v predstavi, kateri se najbrže ne bodeta ponavljali več. Predprodaja vstopnic je V ivo gieuisee. ruccmt je pac imei » ; «'«vijau »c« vsiuvuiv. j- ■ri «ižeiev in libretov, vsebinsko vred- nedeljo dopoldne pri blagajni v Mestnem i njego vih oper potencira sijajna glasba j domu od 10. do 12. ure, kakor tudi pol ure •X njezovm ujjct izuiencira sijajna kiusu«. iv. uu «.aivu* mui »ijfltflffjfrp HtftiTVMBtflcilg. Operam » 1 jw*a pričetkom vsakokratu« predstave. Nekal o vrednosti „socilallstilae“ stranke Jugoslavije. Mamon*. Včeraj je citiral »Slovenec pesnika Župančiča, poleg tega pa Je omenil svetopisemski dogodek o skušnjavcu Kristusa, da bi tako prav nazorno »ožigosal« akcijo NRS v Sloveniji. »Slovenec«, priznan kot glavno glasilo rimskega klerikalizma med našim ljudstvom, se je povzpel do trditve, da »tako nesramno in brezvestno še nikdar ni v Sloveniji nastopala nobena stranka z volilnim podkupovanjem, kakor nastopa danes stranka, ki se s ponosom imenuje največjo in najmočnejšo državno stranko, in to je srbska Radikalna stranka«*. • Da je »Slovenec« pričel besneti, je razvidno iz dejstva, da piše o »satan-skozlobno preračunjeni psihologiji srbske radikalije«. Objektivni motrilec naših političnih razmer bi pričakoval, da se list, ki dan za dnevom trobi, češ da govori v imenu večine slovenskega naroda, ne bo posluževal v svoji borbi tako zlobnih in preračunjenih insinuaeü. Gospodje okoli »Slovenca« bi storili veliko bolje, če bi odgovorili malo natančneje na očitke, ki jih je v »Ljudskem Dnevniku« dvignil zoper zlorabo cerkve gospod Beltram. To, kar iznaša bivši pristaš gospoda Korošca, je naravnost vnebovpijoč greh. V tem slučaju se lahko polnim pravom govori o pravcati zlorabi ljudskega denarja v politične svrhe. To žalostno dejstvo smo zamolčali Iz njega so kovali svoj kapital naši nasprotniki iz naprednega tabora. Tem bol čudno se nam zdi, da se »Slovenec« zaganja ravno proti Narodni radikalni stranki, proti »srbskim plačancem«, »hlapcem« itd. Klerikalci so veliki mojstri demago-štva. V svojem časopisju operirajo s toliko prepričevalnostjo, da jim mora človek, ki nima avtokritičnega čuta, brezpogojno verjeti. Ali vrste onih, ki slepo verujejo, se dan za dnevom redčijo. Mi smo že parkrat odločno zavrnili očitek, češ, da je Narodna radikalna stranka srbska stranka. Toda »Slovence« se v svoji partizanski strasti še vedno poslužuje označbe »srbska radi- kalna stranka«. V tem leži vsa slabost klerikalnih argumentov. To je podlo potvarjanje, ki ga listu, v katerega uredništvu sedijo duhovniki, ne bi prisodili. In ti ljudje se še celo drznejo »pričakovati«, da bo vladna stranka narod tudi »moralno osvobodila«. Politična zgodovina slovenskega naroda si je dobro zabeležila vsak poizkus klerikalcev »utrditi« politično moralo međ Slovenci. Stavimo, da bi klerikalci, če bi danes njihovi voditelji posedavaB po ministrskih stolčkih, ne pisali toliko o »podkupovanju, madžarskem načhm volitev ter o krivih hrbtenicah«. Narodna radikalna stranka se klerikalnih groženj nikakor ne boji, ker se predobro zaveda svoje moči ta avtoritete. Podtikanja, izmišljena v uredništvu »Slovenca«, nas ne bodo odvrnila od strogo začrtane poti Klerikalce boli, da je z novo upravno razdelitvijo države bilo preprečeno njihovo $a» mopaševanje po Sloveniji. Motijo se, če mislijo, da bodo prišli zopet do oblasti. Klerikalizem mora izginiti s površja. S tem pa ni rečeno, da naj zavladajo v državi prostozidarji Ne ene-1 ga ni treba, ne drugega. Klerikalci so vedno, kadarkoli se jim je za to ponudila prilika, izrabljali dani položaj v svoje partizanske svrhe. Kakor »Slovenec«, tako bt tudi nö lahko marsikaj napisali o poglavju, ki se imenuje »mamon«. Najzanimivejše pa je to, da pišejo o »naših izmučenih telesih ter o izpitih mozgih« oni, katerim nismo nikdar očitali splošno znane telesne obilnosti. Narodna radikalna stranka se dobro zaveda, da ji tako plitve polemike ne morejo škodovati. Presneto slabo pa mora klerikalcem presti, ker pozivajo volilce, da naj 18. marca glasujejo za Slovensko ljudsko stranko, če ne iz ljubezni pa vsaj v znak ogorčenja in protesta. Pustimo jim do 18. marca veselje! Videli bomo takrat, koliko je enih in drugih, zato upamo, da bodo gospodje pri »Slovencu« vsaj po 18. marcu pisali v d*ugaS-nem tonu o NRS. Ypsilon Volilno gibanlo v Sloveniji. Volilni shod med Polfanci. Pretekli teden so mi Poljanci sami improvizirali volilni shod v prostorih Weissove gostilne v Predgrađu, občine Stari trg, nad divno Kolpo. Predgrad je zelo čedna vas, ki je bila docela uničena po požaru pred kakimi 15 leti. Zdaj jc na novo pozidana. Le nekaj razvalin je ostalo, ker posestniki hiš so raje za stalno ostali v Ameriki nego da bi pozidali svoje hiše. Gostilniška soba je bila polna in tudi veža pred njo. — Vsa dolina je bila ob zadnjih volitvah domena SKS; klerikalcev je malo, demokratov še manj. Brez slehernih formalnosti) je bilo na shodu čuti mnogo lepih besed o naši državi, njeni veličini in njenih znamenitostih, pa tudi o njenih poHtiških ho-matijah. Dasi so bili navzoči pristaši SKS in SLS, vendar se je ves shod vršil v znamenju miroljubnosti, ljubezni do državne edinosti in veličine in v skrbi za blagor vse Poljanske doline. Obširno smo razpravljali o potrebah naših Poljancev in na kak način more zasijati nad to prijazno dolino solnce lepše bodočnosti. Govorili smo o prometnih zvezah z ostalim svetom, o vodni snagi Kulpe, o industrijah, ki bi imele najlepšo prihodnjost ob Kulpi, o rudarstvu, o lesni industriji o vinar* stvu itd. Zborovalci sami so dali inicijativo za marsikake Razgovore in nadaljna pojasnila o željah tamošnjega našega vrlega ljudstva. — V imenu zborovalcev mi je bila izročena spomenica na S. namestnika Hribarja v neki važni zadevi rodbine pokojnega župana Rodeta. — (Poročam vsem zborovalcem, da je imela ta spomenica popoln vspeh. Na merodajnem mestu so spoznali, da je želja tamošnjega ljudstva v tej zadevi popolnoma pravična in da ji je trenu ugoditi. To se tudi zgodi. Enako more dolina pričakovati tudi v bodočnosti dobrohotnost vsake vlade, v kateri bi imela NRS večino.) — Oglašali so se vneti zagovorniki SKS in tudi SLS, — ali pojasnila so bila taka, da so bili zbo-rova!cl popolnoma zadovoljni. Neki pristaš SLS je prišel na dan celo z — avtonomijo. Dobil je pojasnilo v smislu volilnega oklica NRS, da sedanja ustava za našo stranko ni dogma, ali preizkusiti se mora najpoprej, potem lahko gremo na delo za popravo ali spremembo. Nepotrebnih ustavnih bojev pa ne maramo, ker imamo premnogo dela za gospodarski napredek ljudstva in države. — Shod smo zaključili ob popolni zadovoljnosti vseh poslušalcev. —• Sicer ni padla na nobeno stran nobena Žaljiva beseda; vse se je vršilo v duhu pomirljivosti in po zahtevah — zdrave pameti in hladnega računa, kaj je Poljancem v korist ali škodo. dal povoda za nikako razburjenje. Nato jo je g. kaplan odkuril. Jaz niti nisem opazil njegove navzočnosti. Ves popoldne in večer sem imel Se dovolj prilike, raztovarjati se z različnimi možmi te doline. Njihova Inteligenca in poznanje razmer v celi državi je na veliki stopnji. Občudujem ta vrli del našega naroda! Tamošnjim volilcem pa priporočam ponovno: Dne 18. t. m. vsi za NRSH Upam, da so imeli priliko prepričati se, da bo tako najbolje preskrbljeno za njihove koristi in za lepšo bodočnost cele te lepe doline! A.. G. PONESREČEN DEMOKRATSKI SHOD V PTUJU. Pod notico »Čudno« smo v soboto poročali ,da namerava JDS in NSS — kakor je bilo razvidno iz letakov — prirediti ob istem času in prostoru v »Narodnem domu« vsak svoj javen shod. Zadeva se Je potem razvila tako: JDS, oziroma sedal »Kmečko» obrtna zveza« je bila tako malomarna, da je pustila poprej letake tiskati In nalepiti predno je imela sploh dvorano v »Narod, domu« zagotovljeno. Prehiteli so jih NSS, ki so tudi v »Narod, domu« povsem dobro zborovali. »Kmečko obrtna zveza«, oziroma v Ptuju dr. Tone Gosak, je pustil ne-kolikokrat kar poplaviti cel! Ptuj in okolico s svojimi — vsi lepaki Vrhu tega je pošiljal vsakemu obrtniku po par različnih vabilnih pisem. Gora je rodila — miš. Velika dvorana »Društ. doma«, kjer so potem zborovali le bila prazna, v pravem pomenu besede. Dr. T. G. je bil sam res zelo agilen agitator. Ponižal se je sedaj pred volitvami tako, da je sam odpiral vrata v dvorano vsakemu, po večini le radovednim obiskovalcem shoda. To smatra on za »demokratsko« delo, ki ga je hotel kot edinega pokazati zborovalcem. Kandidat g. Petovar se je mučil z govorom dokaj časa tako ds je postal tudi v Ptuju povsem nepriljubljen. Kakor je to dejanslčo že od nekdaj v Of*: možu. Med okrog 50 zborovalci je btto kakšnih 10 JDSarjev, le nastala ostra opozicija naših pristašev, tako, da so morali shod prerano zaključiti. Značilno za »demokrate« jo, da klub tako veliki agitaciji ni biki zastopano uradništvo, še manj pa nižje ka-; tegorije javnih nameščencev. Ta prerana zaključitev shoda, imela je še to smolo, da so šli zborovalci potem na NSS shod. Naravni smrti podvrženi mrhovini ne pomagajo niti zadnje brce. Dne 18. t m- bo pogreb JDS in vseh sličnih firm, kar se Jih je le ta do danes zmislila. V tem je vsakdo, tudi so obrtniki popolnoma prepričani Črnomelj. Dr. Šušteršičev shod Je Izgleda!. ko da bi pajcekom usta s servljeto brisal. — Briši kakor hočeš, spredaj i zadaj pride ven —: autonomija- — RUSIJA. mat Vrhovno sovjetsko sodišče. Sovjetska vlada se vidno trudi nadaljevati unifikacijo ruskega državnega ozemlja, kaleor je bila sklenjena na X. kongresu III. Interna-cijonaie. »Pravda« poroča da Izdeluje ekse-kutlvnl odbor komunistične stranke zakofi-skl predlog, ki predvideva ustanovitev vrhovnega sodišča. Temu sodišču bi tjflejKd* relene vse socijalistične republik*"' v SFSR. Zakon je bil sarijatu centralnega predložen ter ster* »'■O ..— «I I ZaMtsz* shodu so mi pravil!, da » Je med volild v veži tud! tamošnji kf bi bil rad nnrfvnril kak rmv ad uprizoril kak pro- -jj ■*'' LS3Š^,mWBfrr&J*MW Dnevne nowstL — Đofeoraentl Iz 5me dobe d e n u n c IJ a n t s t v a. Te dni pričnemo priobčevati »dokumente iz črne dobe dsnucijantstva«, ko jo klerikalna stranka, zvesto služeča habsburškemu Dunaja, sistematično preganjala s pomočjo habsburških krvolokov rojake druge stranke in jih spravljala »na varno« v ječe, v internate, pred puške in pod vislice. — Iz teh dokumentov bo razvidno, da so klerikalci le prebarvali svojo avstrijsko - habsburško obleko z Jugoslovanskimi bojami, v srcu pa so ostali, kakor so bili. Njih sovraštvo do Srbov In do naše skupne kraljevine se je le še povečalo v sramoto slovenskega imena in naše svobode. — Sramujte sol Gospodje, ir pišejo v celjsko demokratsko »Novo Dobo«, primerjajo nastop Narodne radikalne stranke v Sloveniji In njenemu časopisju sramotnemu pojavu štajerčijanstva, ki se Je širilo s pomočjo indolence tar kratnih naprednih krogov po naši Štajerski. Napredovanje Narodne radikalne stranke imenujejo v svoji avstrijsko-slovanski mentaliteti, ki Izključuje narodno edinstvo s Srbi, —- »ponižujočo in našo nacijonalno Čast in poštenje sramotečo obliko«, očitajo resnično zavednim Jugoslovanom renegatstvo in sejanje strupa v slovenske duše. Sploh imajo demokrati za Srbe največje politične psovke in se v tem prav nič ne razlikujejo od klerikalcev In drugih »sr-bofobov«. — Bilo bi dobro in zdravo, đa se naša javnost spozna pobližje z avstrijsko preteklostjo gotovih gospodov, demokratov, ki pisarijo v razne demokratske lističe po načinu celjske »Nove Dobe«. Tudi ne bi škodovalo, ako pridejo imena teh demokratskih »Jugoslovenov« avstrijskega pokole-oia aa javno desko, kjer naj ostanejo tapisana kot sramotni ostanki avstrijskega trialističnega jugoslovanstva! — Zvon za saborno cerkev v Ohrl-do. Prihodnji teden bodo v ljubljanski Ijvaml, ki je svoj čas pripadala rodbl-Oi Samasa, vlili zvon sv. Klementa, tetak 2200 kg, namenjen za episkopsko Cerkev v Ohridu. Zvon bo krasil relief V bizantinski ornamentiki, predstavljajoč patrona, ki čitajoč uči narod. Na širokem obodu bo nosil zvon napis, id ga ie sestavil minister dr. Niko Zupanič in ki Se glasi: »PESMOM SLAVIM BOGA I PRATIM MOLITVU SVETOGA KLIMENTA ZA JEDINSTVO, BRATSTVO I SREĆU SVIJU JUŽNIH SLOVENA. Darovao me staroslavnom OHRIDU MIHAJLO J. PUPIN LETA GOSPODNJEG 1923 ZA VREME KRALJA ALEKSANDRA KARADJORDJE-VICA i EPISKOPA OHRIDSKOG NIKOLAJA’.« To bo za sedaj največji zvon na balkanskem polotoku. , Tajništvo NRS za Dolenjsko prične poslovat? se ta teden v Novem mestu. Podrobnosti slede. — Tajništvo NRS v Mariboru je v Frančiškanski ul ci 14, tel. št. 419. Somišljeniki mariborske oblasti, obračajte se v Vseh zadevah na ta naslov! - Določitev volišč v Celju. Mestni magistrat razglasa, da sta za mesto Celje določeni dve volišči in sicer: za volilce, stanujoče severno Ljubljanske ceste, Prešernove in Aleksandrove ulice ter Krekovega trga volišče L ki se nahaja v telovadnici meščanske šole v Celju (dohod iz Strossmayerjeve ulice), za volilce, stanujoče v mestu južno Ljubljanske ceste, Prešernove in Aleksandrove ulice ter Krekovega trga In v poslopju kolodvora pa volišče II, ki se nahaja v pritličju mestnega magistrata. T ?isJ v Beogradu. V pondeljek je pričel Uhajati v Beogradu »llustrovani Svet«. List izdaja g. Paranos, bivši lastnik »Beogradskega dnevnika« — ,RusHa jlf03 v Ljubljani. Kakor smo le javili prirede gojenci ruske realne gimnazije iz Ponovič v nedeljo li .t. m. ob 6. koncertno zabavo. Uprizorile se bodo tadi ruske pravljice. Ker je tehnični in umetniški aranžma v rokah strokovnjakov se obeta lep duševni nžltek In prosimo slavno Občinstvo, da naj ne zamudi prilike poseliti ta lepi večer. K generalni vaji, ki bo ob 1- P°P., Imajo pristop učenci vseh ljubljanskih ljudskih šol. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej v Prešernovi ulici v trafiki. Dame komiteja bodo prodajale vstop-Mc® tadi po kavarnah. , Rdečega križa za rusko «loco. Naša dobra slovenska deca počasti jjrlbod svojih sestric in bratcev Rusov s tem, da jim v nedeljo ob 11. uri priredi obed v St- Jakobski šoli. Zvečer po predstavi je skupen sestanek v salonu restav-jraclje na lužnem kolodvoru, kjer se deca pogosti in počaka na vlak, ki jih odpelje 4omov. Prijatelje ruske mladine opozarja-tao na ta sestanek. — Komite za oskrbo fiiklh dijakov. — Skol Jeglič, ustanovni «an .Jadran- ? K glavnemu odboru ustanav- Ijaloče se »jadranske straže« je pristopil I „xSt»u°vni član g. Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski. 7". Pl?*®taa prepoved. Ravnateljstva sarajevskih srednjih šol so izdale učenkam prepoved, po kateri je učenkam prepovedano vsako spremstvo mladeničev. Prepoved je bila izdana radi tega, ker so šolske oblasti zapazile, da se delclice mnogo bolj brigajo za sprehode ta zabave kot za šolski pouk. — Otvoritev telefonske centrale pri pošti St. Marjeta pri Moškanjcih. Pri pošti Sv. Marjeta pri Moškanjcih je bila dne L marca t. L otvorjena telefonska centrala * javno govorilnico za krajevni tu mß razdelilo 20 milijonov kot dividenda med, delničarje Narodne banke. X Ustanovitev češkoslovaške notne banke se bo v kratkem izvršila. Prvotno se je nameravalo uvesti kot valutno enoto švicarski frank toda sedaj pride v poštev edino ie dolar, kot najstanovitnejša valuta-Tretjina kapitala, ki bo znašal v celoti 75 milijonov valutnih enot, bo dala država, dve tretjini pa se bodo izročili privatni sub-skripcijl DOBAVE. X Dobava mesa. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 15. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizije: Zagreb, Karlovac z Delnicami in Lokvami, Fužine in Dolina Lendava za Čas Od 1. aprila do 30. junija 1923. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljul>Uanj interesentom na vpogled. X Dobava mesa. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu (Gajeva ulica 30 a) se bo vršila dne 15. marca t L ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizijo Varaždin ta Čakovec za čas od 15. marca do 30. junija 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Borzna poročila. Zagreb, 7. marca. Devize: Dunaj 0.1385—0.1415, Berlin 0.45-0.46, Budimpešta 3.20—0, Bukarešta 0—48, Italija, izplačilo 485—497, ček 480—482, London 465 do 478, New York, ček 9S-99, Pariz 590-603, Praga 295—298, Švica 1880-«-1900. Valu-t e : dolarji 0—98, avstrijske krone 0—0.139, madžarske krone 0—3.15, Ure 470—0, poljske marke 0.20—0.23. Zagreb, 7. marca. (Priv.) Devize: New York 98—0, 99—99.50, Pariz 5.90-6, Švica 18.90—19, London 465—478. Dunaj 13.85-14.15, Praga 2.95-2.98, Italija 455 do 490, Berlin 45.50-46. Valute: dolarji 0-9& Beograd, 7. marca. Na današnji borzi se ie pokazala neorijentiranost. Do sklepov je prišlo večinoma le v devizah Praga, Milan in New York, toda nad pariteto. V tujih devizah ni blaga. Ženeva je notirala denar 1775, tako đa je bil tečaj znatno nad pariteto ta ni bilo nikake ponudbe, kar znači đa bo naš dinar še nadalje padal. London je notira! 453, Pariz 595—600, pri čemer je bilo le zelo malo sklepov. Praga 290, Milan 465—485, New York 96.50—08, London, denar 453, leji 44-46, Cur Ih, 7. marca. Otvoritev: Berlin 240, Holandija 212, New York 536.75, London 25.22, Pariz 32.62, Milan 25.65, Praga 15925, Budimpešta 17.75, Zagreb 5.65, Bukarešta 2.50, Sofija 5.10, Varšava 190, Dunaj 74.875, avstrijske krone 75. Curih, 7. marca. Žaklju ček: Berlin 255, Holandija 21195, New York 535.75. London 25.17, Pariz 3290, Milan 25.62, Praga 1595, Budimpešta 1790, Zagreb 5.65, Bukarešta 290, Sofija 3.10, Varšava 120, Dunaj 75, avstrijske krone 75. P r a g a, 7. marca, Dnnaj 4925, Berlin 15,875, Rim 164.25, avstrijske krone 4975, lire 166.25, Budimpešta 116, Pariz 208.25, London 160.73, New York 34.10, Curfb 636.75, Beograd 34.75. Dunaj, 7. marca. Devize: Beograd 734—736, Berlin 3.45—3.55, Budimpešta 23.20—2390, London 334950-335950, Milan 3406—3414, New York 71925-71.425. Pariz 4294—4306, Praga 2122—2128, Sofija 41290—41390, Curih 13.310-13.340. Valute: dolarji 71.150—71.450, levi 391 do 395, nemške marke 397—3.67, angleški funti 333.250— 334.250, francoski frank! 4235-4265, italijanske lire 337290-338790. dinarji 729—733, leji 339—341, švicarski franki 13,220-13.280, češkoslovaške krone 2105-2115, madžarske krone 19.40—19.60. Berlin, 7. marca. Dunaj 28.77, Budimpešta 670, Milan 97.755, Praga 61.146, Pariz 124.687, London 97.755, New York 20.6239L Curih 383.788, Beograd 20.937. Novosti iz Primorske. — Čeden parček v Gorici Goriška policija Jc prišla na sled naravnost neverjetnemu škandalu. Neki Lutman Anton ta njegova 18 leina ljubica Marija Bosi* »ta vabila k sebi v stanovanje mlade šolske deklice. V svojem stanovanju sta z njimi počenjala vse mogoče nenravne čine. Vsi udeleženci so bfli aretirani — Smrtna kosa. Na ixrtu Oortee v Lokovec Je te dni ostal v «“»S“ k» zmrzni! posestnik Josip Humar. V Temnici se Je ponesrečil z granato kmet Anton Rogelja, umrla pa je posestnikova žena Terezija Stantič. Vsi trije so bfli vedno zavedni Slovenci. — Postopanje s slovenskimi volakl Po poročilih ir Primorskega, slovenski vojaki pisem iz Jugoslavije ali *p!ob ne dobivajo, ali pa so ista odprta in brez znamk. Vojaški krogi se gotovo boje, da bi ftigo-sioveuske znamke vedno ua novo vzbujale spomine, da so naši Janije v Italijanski armadi tulci med taki ^fran %. rin.to n. ........... • ' ■ '&ii' ' '• •- •• - ver ženko. ;’/v >1 Hiadenič na tračnica!!» (Poslovenil: —n.) Pripocđoval sem vam že o mlatlc-JliČu,# ki ie prišel na Litejnin prospekt, se postavil na tramwajske tračnice, razprostrl roke in odločno izjavil, da ne bo propusti! nobenega tramwajske ga Voza, Povedal sem vam tudi, kako ga le kondukter prosil, naj pusti tramwai neovirano naprej, kako je publika po dolgotrajnem prosjačenju in nagovaranju poklicala redarja in kako se je ta %udil, da bi vzbudil v mladem veseljaku čut dolžnosti in patriotizma. Govoril sem vam tudi o tem, kako Ee je nekdo iz publike razkoračil in lurovo zavpU nad redarjem: »Kaj ga Vendar tako ogledujete, redar! Zgrabite tega ničvredneža za vrat in ga spravite odtod!« Omenil sem vam tudi, kako so redarju vzplamtele oči in kako je dostojanstveno odgovoril: »Bržkone nismo izvojevali svobode in se otresli jarma fato, da bi se posluževali sile napram srvobodnim državljanom!« Vse to sem vam že razjasnil, le o koncu tega Čudnega dogodka vam še nisem govoril. Za vraga, nekakšen konec vendar mora biti, Evo ga! Mladenič stoji na tramvajski progi, razprostrl je roke, se razkoračil — in sedaj stoji, stoji... Okoli njega publika, kondukterji, redarji — vsi so okoli veselega mladeniča, prosijo ga in zaklinjajo s solzami v očeh: »Drug, umakni se s proge; ni lepo; ne postopate, kot se spodobi.« On pa, kot da je ukopan; razprostrl le roke in sedaj stoji. Pa Se bo li kdaj umaknil, se bo povprašal čitalcc. Dobro, povedal vam bom tudi © kon= J ©u te čudne zgodbe. Mladenič se ni odstranil s tračnic. Bila je to precej dolga zgodba, že je začela utrujevati. Že se je mračilo... Pasažerji so sc razšli — — Po celem Litejnu se je nanizala masa tramvajskih voz. Njih kondukterji so se zbirali v gručah in se posvetovali o formuli in načinu, kako bi se prisililo mladeniča, da se umakne. No, ta je še dalje stal, razširil je roke in že utruje-I no, vendar trdovratno ponavljal: »Ne j pustim, ne!« ."***?n> Okoli njega so stali v gostem krogu redarji; postavil jih je komisar, da branijo mladeniča pred napadi surove množice. Ko se je začelo mračiti, je začutil v nogah utrujenost In sedel je na tračnice. »Lačen sem, — je dejal, — dajte.« Redarji so se zbrali k posvetovanju, da se porazgovore o temi: Ali bi bilo umestno nahraniti mladeniča in če ne bi bilo bolje, prisiliti ga z gladom, da se umakne s proge. Resolucija: Ker se smatra vsako postopanje, prisiliti koga v katerokoli svrho z gladom, za nasilje in ker nasilja v svobodni zemlji ne sme biti, zato predlagamo: 1. Da se mladeniča nasiti. 2. Da sc mu še enkrat obrazloži nekorektnost njegovega postopanja. 3. Da se napiše oglas redakcijam proletarskih časopisov, v katerem se protestira proti mladeničevi taktiki. Bilo je osem ura z:utraj. Močno solnce je obsevalo Litejnin prospekt, a mladenič je še vedno sedel na tračnicah. Novi potniki, ki niso mogli dospeti na finlandski kolodvor, so vprizorili izredni miting in na njem sklenili- da je treba o tem slučaju obvestiti ekseku- tlvnl odbor »sovjeta delavskih in kmet» skih deputatov« in »Provizorno vlado«. Dolgo so razmišljali, ali naj se pošlje kopija tega zaključka Petrograds!:! glavni upravi, končno pa so se zedinili v tem, da je petrogradska uprava že itak obveščena od redarstva. Gosta tolpa je obkrožila mladeniča; vsak hip se je kdo požrtvovalno trudil, da bi blagodejno vplival na mladeničevo razsodnost to pojmovanje, a zaman. — Pomislite — mu je skrbipolno šepetal neki starček v uho: »Če bi vi hiteli s tramvajem po zelo nujnih opravkih, pa bi jaz stopil na tračnice in vas ne bi pustil — — — Ali bi bilo to lepo?« Dragi je zopet skušal, da na mladega trdovratneža vpliva s pomirljivimi, erotičnimi slikami. »Tu povprašuje po vas neka lična deklica... Nožiče... bedra.,, ustnice» da se stajaš —- — tam za onim oglom -----in prosi vas, da pridete------Pomislite samo — dekoltč-------------- —« »Če sem ji potreben, potem naj pride sem,« — je odločno izjavil mladenič. Proti poldnevu se je raznesla sen-zacijonalna vest. Provizorna vlada je obsodila mladeničevo postopanje, a tudi eksekutivni odbor »sovjeta delavskih in kmetskih deputatov« se je s Provizorno vlado strinjal v formuli obsodbe. — E, — so se zlobno posmehoval! v gruči, — si že končal, dragec? — —• si dočakal? —- — ali je kislo?« — Drag, — se je obrnil k mladeniču redar. Provizorna vlada in eksekutivni odbor sovjeta vas obsojata! Ali vam to ne zadostuje? Umaknite se s tračnic!« — Ne p-pustlm! je izjavil že tradno, a vendar odločno, mladenič, — nočem, da gre tu tramvaj, — 2e $e Je vdruglč mračilo. Zdelo se je. da se je masa tako razburila, da je hotela sama napraviti red. Ojačena je bila straža, da čuva mladeniča. Ponoči so pričakovali Kerjcnskega. Na hodniku so postavili iz desk začasno tribuno, obrnjeno proti mladeniču. Ko je mladenič to zapazil, se je splazil po tračnicah sto korakov naprej in tako so morali prenesti tribuno na dragi kraj. Ko je prišel minister, je govoril ognjevit, vznešen govor, v katerem je dokazoval pogubonosnost takih prestopkov po dosegi revolucije in ga obenem spomnil na njegove dolžnosti napram organizaciji. Mladenič se je kmalu tako desorganiziral, da se je zvalil kot klopka na tračnice in zaspal. Navdušena masa je nosila Kerjen« skega na rokah do kočije, a miting se je zavlekel tja do jutra. Govorili so predstavniki delavcev viborškegn rajona in mornarjev črno-morske flotilje. Do nesoglasja ni prišlo. Vsi so obsojali mladeničevo postopanje. a In iznova sc je zdanilo in iznova je vzšlo solnce in nastal je dan poln scl-zd, bridkosti in obupa, A nenadoma... Se li spominjate, čitalci, iz hrestomatije one povesti o ogromnem kamnu, ki je ležal na poti. Premakniti ali dvigniti ga, je bilo nemogoče, a promet je silno oviral. Prišli so inženjerji, predlagali take in take projekte, da bi odstranili kamen, a vse je bilo drago in neizvedljivo. In tedaj pride priprost rjazanski muzik in reče: »Za sto rubljev bom premaknil kamen!« Vsi so se začudeno spoglcdovaii. muzik pa je izkopal pod kamnom ve- Hko lamo; zvalil ga je notri, izravnal pot In odpeljal zemljo na petih v©* zovih. Tako je bilo s kamnom. A da bo ironija večja — hočem namreč, da vam povem resnico o tent dogodku — se je znešel tudi tu rjazanski mužik. Mahal jo je žvižgale po Li-tejnem prospektu. Nenadoma zapazi gručo ljudi — Čemu so se zbrali?! Pojasnili so mu, kot so vedeli in znali. Mužik pa se je tolkel po kolenih. — Kaj vendar premišljate?! Mislite mar, da ni izhoda? Glejte! Redarji, komisarji in vsa ostala svobodna publika mu pade pred noge. — Povej, osvobodi nas, nikdar te ne bomo pozabili. — Torej, kaj morate storiti? —- pra« vi mužik — katera ulica je tu sporedno? — — Nabrežnaja Fontanka. — Vidite torej-------napravite no- vo pot z Nevskega, a ne preko Litei- nega, nego preko Fontanke---------A s Panteleimonskega mostu se lahko zopet krene na Litejnin. nekoliko nižje od mesta, kjer sedi mladenič. Razumete? — — Obidite ga, to klado, — vrag % njim! In vsi so zaplakali in poljubovall muzika. — Hvala vam — reče ginjeni minister, — za rešilno odkritje nove tram-vaiske proge. Samo vam se moramo zahvaliti, da ni bil narušen princip osebne svobode in nerazžaljivosti V svobodni Rusiji. A da ne boste mislili, da je vse to izmšljotina. sem vam pripravljen povedati ime tega mladeniča. Izvolite: Ivan Petrov. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v LjubljanL Emil Gaborlau; AkS štev. 113. 'Roman. (Nadaljevanje.) Bafaco je Imel dosti dokazov v rokah, da pridrži Lagorsa trajno v zaporu. Lahko bi bil pokazal pismo in zrezan molitvenik, lahko j*e dokazal eksistenco zastavnih listov, ki so ležali v Včsine-tu, lahko je pokazal svojo roko. V najslabšem slučaju bi moral Raoul vsaj povedati, kako in zakaj je ukradel ime Lagors in zakaj se je izdajal za Fau-velovega sorodnika. Na dragi strani pa bi utegnil, če bi postopal tako neprevidno, pripomoči k rešitvi glavnega krivca, gospoda de Clamerana. Kaj je govorilo proti njemu? Nič. Mnogo krepkih domnevanj je bilo, a nobenega dokaza. Po dobrem preudarku je sklenil bajaco, da bo nastopal na lastno pest, kakor je postopal do sedaj in sklenil je nadalje, da bo sam rešil uganko, kakor je domneval, da se da rešiti. Ko je bil to sklenil, je šlo samo še za to, da premoti zasledovalca. Sel je po Boulevardu Sebastopol navzgor in sicer ne več omahujoč, marveč z brzimi koraki. Ko je dospel do nasadov umetnoobrtnega muzeja. se je naenkrat ustavil. Dva stražnika sta mu prišla nasproti ter jih je ustavil, da jih vpraša za nekaj nevažnoga. To je imelo zažcljcni uspeh. Raoul in Clame-ran sta se ustavila v razdalji dvajset korakov ter se nista upala naprej. Dvajset korakov. Več bajaco ri potreboval. Med tem ko je govoril s stražniki, je bil pozvonil pri hiši kjer so stali. Ko je slišal, kako se je odprl zapah, je pozdravil ter hitro vstopil. Eno minuto pozneje, ko sta bila stražnika odšla, sta Clameran to Lagors tudi pozvonila pri teh vratih. Vrata so se bila odprla ter sta poklicala hišnika, da ga vprašata, kdo je oni gospod, ki je ravnokar prišel kot bajaco preoblečen domov. Hišnik jima je povedal, da ni videl nikogar, ki bi bil prišel maskiran domov, sploh mu ni znano, da je kdo odšel maskiran iz hiše. »Sploh pa,« je dostavil, »ne morem ničesar z gotovostjo trditi, ker ima hiša še en vhod iz ulice St. Deuis.« »Prevarana!« je vzkliknil Lagors, »sedaj ne bova nikdar izvedela, kdo da je la bajaco.« V tem trenutku, ko sta Raoul m plavžar v skrbeh odhajala, je prišel bajaco v vsej naglici točno ob treh pred hotel »Arhangel«. Prosper, ki je slonel pri oknu, ga je videl že ©d daleč, 2e od polnoči je čakal mrzlično kakor obtoženec, ki stoji pred odločitvijo svojih sodnikov. Zato je stekel tudi Verduretu do stopnic nasproti »Kaj veste? Kaj ste Izvedeli? Ali ste videli Maclelajno? Ali sta bila Raoui to Clameran na plesu?« Verduretova navada ni bila, da bi se razgo-varjal na kraju, kjer ga je mogel kdo slišati. »Pred vsem,« je odgovoril, »pojdiva v vašo sobo in dajte mi najprej vode, da si izperem majhno rano, ki me peče, kakor ogenj.« »Za boga! Ali ste ranjeni?« »Da, ranjen, to je spomin na vašega prijatelja Raoula. No, ta bo že še izvedel, kaj stane praska na moji koži.« V mrzlem naglasu bajaca Verdurcta je bilo toliko grožnje, da je bil Prosper ves preseneten. Med tem si je bil obvezal roko. »Sedaj,« je rekel Prosperju, »lahko govoriva. Naši sovražniki so sedaj previdni. Gre za to, da jih zadenemo hitro kot blisk. Vcrduret Je govoril kratko in zapovedujoče, kakor Prosper še ni slišal. »Vara! sem se, šc! sem napačno pot; to se lahko pripeti vsakemu. Primati moram, da sem smatral učinek za vzrok. Oni dan, ko sem mislil za gotovo, da imata gospa Fauvel in Raoul kažnjivo razmerje, sem misiil, da imam v rokah mti, ki naj bi mi odkrile resnico. Moral bi biti previden, to je bi’o preenostavno in naravno « »Ali mislite, da je gospa Fauvel nedolžna?« »Gotovo ne, toda ona ni v tem smislu dolžna, kakor sem domnevat. Kaj so bila moja domnevanja? Rekel sem si: Zaljubij’ena v lepega in zapeljivega lopova, mu je dala gospa Fauvel ime sorodnika ter ga predstavila svojemu možu za svoj'cga nečaka. To je bila spretna zvijača, ki je odprla zakonolomstvu vrata hiše. Najprej mu je dala ves denar, s katerim je razpolagala; pozneje mu je izročila svoj lišp, ki ga je nesel v zastavljalnico; končno, ko ni imela ničesar več, mu je dala vzeti denar iz moževe blagajne. — Tako sem si stvar mislil.« »In na ta način se je dalo tudi vse razložiti.« »Ne, ne vse; to sem vedel in sem torej nastopa! z obžalovanja vredno lahkomiselnostjo. Kako se je dala razložiti pri moji prvi sumnji Clamc-ranova moč?« »Clameran je kratkomalo Lagorsov sokrivec.« »Da, ravno v tem tiči zmota. Sam sem dolgo mislil, da jc Raoul glavna oseba, v resnici ne pomeni nič. Včeraj med prepirom, ki je nastal med njima, je rekel plavžar svojemu dobremu prijatelju: »Sploh, dragi moj, nikar ne misli, da se mi boš ustavljal, razbil te bcm, kakor steklo.« To do-kazuje mnogo. Fantastični Lagors ni ljubček gospe Fauvel, marveč Clameran ga Ima v svojih krempljih. Tuti vzrokov za pokornost Madelajne bi si ne mogli razložiti. Madelajna ne uboga Lagorsu, marveč Clameranu.« Prosper je skušal ugovarjati. Vcrduret je lahno zmajal z ramo. Treba mu je bilo izpregovoriti le eno samo besedo, da prepriča Prostorja. Treba rru je bilo samo reči, da mu je b'l Clameran pred tremi urami naznanil svojo poroko z Maclelajno. Storil je to napako, da te besede ri izprcgovoril, ker je bil prepričan, da bo mogel ob pravem času preprečiti to poroko ter ni kotel svojemu varovancu naprtiti še te skrbi. »Clameran sam.« je nadaljeval, »ima gospo Fauvel v rokah. Toda kako strašno orožje ima, da si je zagotovil to tajinstveno moč? Zanesljivo iskanje je dognalo, da sta se pred petnajstimi meseci prvič videla odkar je bila ona poročena in njen sloves je bil vedno vzvišen nad vsakim obrekovanjem. Torej leži tajnost te moči na eni strani v tem svojstvu, na drugi strani pa v preteklosti.« »Tega ne bomo izvedeli,« je rekel Prosper tiho, »Nasprotno, vse bova izvedela, če poznava Clameranovo preteklost. Ko sem imenoval danes zvečer ime njegovega brata Gastona, je Clameran tako prebledel in se je tako ustrašil, kakor da je zagledal duha. Pozneje sem se spomnil, da je Gaston nenadoma umrl, ko ga jc njegov bral obiska!.« »Ali mislite na umor?« »O ljudeh, ki so poskusili umor, lahko mislim vse. Tatvina, moj ljubi, jc v tem trenutku postranska stvar, ki se da lahko razložiti, in če bi šlo samo za to, bi vam rekel: Moja naloga je storjena, pojdiva k rrCTkcvalncmu sodniku in si dajva zaporno povelje.« Prosper Jc vstal, prsi so se mu širile in oči so se mu svetile v upanju. »Vi veste... Ali je mogoče?« »Da, jaz vem, kdo je dal ključ, vem, kdo J« izdal besedo ...« »Ključ?... Lahko je bil ključ gospoda Pauvcla, toda beseda?...« lilllK lili« Naznanilo. Vljudnojmnanlm, đa do preselitve v novi lokal v Šelenfourgovo alle« 1, 'Hff sprejemam vsa naročila za čevlje po niert in popravila vsake vrste, akoravno čevlji niso kupljeni ali Izdelani pri meni. v provizoričnih prostorih na Poljanskem nasipu St 40, IT. nadstr. (stara cukrarnn), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev. Franz Szanfner •petiaüs? 12 ortomfliäia la rt; iimla otela in tisom i iiMbliama. lili™ Sšce se lokal ? najem primeren za mizarsko obrt, ki bi to izvrševal samostojen mizarski mojster z 2 do i pomočnik!- Lokal prežamem pod ugodnimi pogoji takoj tudi z mizarskim orod-za več ai* mani delavcev. Cen;ene ponudbe pod .mizarstvo'* Sp Dravograd 4 event jem za v hliiint Wolfove ulice ta takoj ali z mesecem malem. Ponudbe pod: „Suho skladišč©« na upravo lista. it ta Zahotnilt Tei 570 mestni tesarski mojster Tei 370 Vsakovrstna tesarska dela» moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile» tovarne, cerkve in svo-stropi, razna tla, stopn'ce, ledenice» paviljoni, verande, lesene ©graje i. t. d. Gradba lesenih mostov» jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnir^ Stenski načrt Ljubljane je izšel v zalogi »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih sredili in kopališč kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev“ ter se dobiva po vseh trafikah za ceno od D:n 7’—, po poiti Din S'— ..k« ..«i. ,i»»i ggiijju) Zand; 3. Zorman™ anončao in pridani podjeft LJUBLJANA. Gledališka ul. 2. šuš1» ■ •* * i. A *$V»jvC*, Izdaja to tiska »Zveza» tiskarn? to koMsum« % Ljuhiiaok