št. 11 (1094) Leto XXII NOVO MESTO, četrtek. 18. marca 1971 m Jutri bo v Trebnjem prva seja 21-članskega odbora za proslavo 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ki bo letos še posebno slovesna. Nia torkovi seji občinske skupščine Ribnica so obravnavali delo sodišča, tožilstva,, pravobranilstva, sodnika za prekrSce in postaje milice. V ponedeljek se je v Trebnjem sestal občinski komite Zveze komunistov. Sklenil je organizirati javno razpravo o ustavnih amandmajih za vse člane ZK, pa tudi za druge občane. Predsednika občinske konference SZDL Brežice Staneta Škaleija so v torek izvolili v skupščino republiške kulturne skupnosti, kjer bo zastopal kulturne skupnosti iz sevniške, krške in brežiške občine. V Cerkljah ob Kriči so v ponedeljek dobili nov gasilski avto; zanj so občani prispevali 6000 din. Jutri ob 17. uri bo v Se-škovem domu v Kočevju ozbor občanov; na njem bodo .r’sprejeli tudi program del v mestu Kočevju za letos. V soboto, ob 20. uri. bo v dgaskem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu proslava v počastitev 30-letnice vstaie in narodnega heroja Majde Šilc. Črnomelj prvi Prva kulturna skupoost na naSeitt obmo^u je Ijena: led je prebil Cmomeiy, l^er so imeli ustanovno skupščino v poneddjek, 15. marca. Za predsednika so izvirili Franca Zupančiča iz glasbene šole, izvolili pa so tudi izvršni <^bor. Čez me> sec dni bo nova seja skup* ščine, na kateri bodo obravnavali delovne in denarne načrte kulturne skupnosti. Kaže, da bo imela kulturna skupnost na voljo 286.000 din, potrebe pa znašajo 350.000 din. Kulturni delavci so z z»lovoljstvom sprejeli ustanovitev svoje skupnosti, ker so prepričani, ^ pomeni to lesnično prelomnico za kulturo. VOGEL- BOHINJ ISmarca-22.marca 1971 ******** ljubljanska banka Udeležencem IV. državnega srečanja noVi-narjev'tmučarjev Jugoslavije v Bohinju: dober smuk in lepe pozdrave iz Dolenjske! Področnega posvetovanja občinskih odborov RK Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika, kije bilo prejšnji teden v Novem mestu, so se udeležili tudi predstavniki republidcega odbora RK in novomeške bolnišnice. (Foto: A. Vitkovič) , TUDI ZA DOLENJSKE CESTE ZAGOTOlVLJElNO NEKAJ DENARJA Spomladi začetek pri Impoljci Za modernizacijo cestnega odseka Impoljca—Krško je Cestni sklad SRS odobril 5 milijonov dinarjev — Polovica odseka, ki tako mori Sevničane, bo še letos modernizirana — Največ denarja za brežiški most Upravni odbor Cestnega ^ada Slovenije je na svoji seji 10. marca potrdil predlog finančnega načrta za leto 1971. Več kot 20 milijonov dinarjev je namenjeno za gradnjo in modernizacijo cest na širšem dolenjskem območju. Od tega bo šlo največ za gradnjo mostu čez Savo pri Brežicah (8 milijonov dinaijev). sklada je namenjeno za modernizacijo ceste Kočevje-Brod na Kolpi 2,5 milijona dinajrev, za obnovo* ceste na Gorjance po poldrugi milijon dinarjev. M. VESEL Bell krajini vsaj cesto! Odbor 15. brigade je v soboto na Vinomeru priredil širše srečanje, llali junak**, prevedli pa sojih J. Vidmar, Vera Brnčič, Janez Zor in Aleksander Skaza, ki je novele tudi izbral, uredil in knjižici napisal spremno besedo. ^ „Odsevi** Zofke Kvedrove so odlomki iz pisateljičinih del, ki jih je za to delce izbrala, uredila in jim napisalauvodno besedo Erna Museijeva. PRIČEVANJA, priljubljeno zbirko MK, so dobila 12. in 13. knjigo: prevod dela generala V. N. Giapa „Ljudska vojna, ljudska armada** (prevod Jože Plešej) in pretresljivo pričevanje črnske mladine o rasizmu v ZDA: „Črni otroci** italijanskega avtorja Marcella Argillija (prevecUa Metka Simončič). CICIBANOVA KNJIŽNICA je dobila te dni še eno delo: Vitomila Zupana TRI KONJE, ki jih je ilustriral Maksim Sedej. Izven zbirk je MK poslala na trg tudi pravljico bratov Grimm o Zlatem dežju (prevedel Severin Sali, ilustracije R. Grube-Heinecke), ter Čudežno pesmarico, pesmi Vlad. Reise-la z ilustracijami Ota Janečka. Iz slovaščine je delo prevedla Avgusta Smolej. Založba je knjigi priložila tudi gramofonsko ploščo s „Čudežno pesmarico**. Pesniško zbirko ,JCo bom bog postal** je Hermanu Voglu založila MK te dni. Jože Šmit predstavljapesnika kot pisca razumljive in pretehtane poezije, ki vzbuja v bralcu razmišljanje. kovalo več reči, zlasti pa bo treba upoštevati število prebivalcev, vrste šole in razvitost krajev. Na Dolenjskem ne bomo imeli ustanove v prvi skupini, medtem ko se bo v drugo skupino uvrščeni Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem rhestu pridružila tudi osrednja brežiška knjižnica. Sedanja Študijska knjižnica Mirana Jarca bo postala predvidoma območna splošno izobraževalna knjižnica, ki bo obsegala novomeško, črnomaljsko, metliško in trebanjsko občino, predlagajo pa, da bi se to območje razširilo še na kočevsko in ribniško občino. Nesamostojne krajevne sploš-noizobraževaine knjižnice so predvidene v krajih, ki imajo več kot 1500 prebivalcev. Takih središč na Dolenjskem ni veliko, tudi v novome^i občini ne, ki z okoli 50.000 prebivalci prevladuje na tem območju. Kar zadeva novomeško območno splošnoizobraževalno knjižnico, bo zlasti težko uresničiti zalitevani prosti pristop pri izposoji knjig. Skoraj nepremagljiva ovira so prostori, ki so tako majhni, da sodobnega načina izposoje ne omogočajo. Predvideno je, da bi reorganizacijo javnega knjižničarstva opravili v petih letih. Novomeška Študijska knjižnica jo bo lahko le, če bo imela prostore. Potrebne bodo prezidave, dozidave, nadzidave, potrebno pa bo za to tudi zagotoviti denar. Odgovora na vprašanje, kdo naj vse to omogoči in zagotovi, trenutno ne vedo. Najbrž bo minilo še nekaj časa, preden se bo izluščilo k^j oprijemljivega. Kako bo to obravnaval napovedani zakon? IVAN ZORAN . 'i' H' TEKMOVANJU ZA ŽUPANČIČEVO BRALNO ZNAČKO NA ROB Dobra knjiga odtehta rumeno zlato Bron, srebro in zlato so simbolične vrednosti za tehtanje neprecenljivega bogastva, ki ga učenci dobe pri branju knjig 'j'r i|i ,*, I Ki, fi’iiipiliiii:! liilpj! I!k;|! ir"" imiilitilH Osnovne šole po Dolenjski in Beli krajini že četrto leto tekmujejo za bralno značko. Za organizacijo s^be šolska vodstva, gmotna vprašanja pa rešuje odbor za Župančičeve bralne značke. den odlomek in še doživeto recitirati tri pesmi. Začne sc samostojno, tiho, načrtno delo. Učitelji in starši imajo v akciji dragoceno pomoč: dobro knjigo. Učenci sc tega, dela lotijo drugače kot folskcga: bolj sproščeno, brez bojazni, saj .pi, zavedaj,p, da jih nihče ne bo oc«fiypval. Tekmovanja so ponavadi v februarju,, , Pted; komisijo morajo prijavOend di^azatij da so. uspešno bralni načrt. Značke, so vrediiotč ,,posebne To dopolnilno delo na šolah zajema malone četrtino vseh učencev. Poteka po pravilniku. V začetku šolskega leta sestavijo aktivi učiteljev slovenskega jezika bralne načrte za štiri starostne stopnje. Načrti obsegajo dela iz domače in tuje kmižev-nosti, prozo in pesmi. Šolske knjižnice sc založijo s potrebnimi knjigami, tekmovanje pa razglasijo vodstva šol. 2^ktevc so velike: učenci morajo poznati vsa dela, se naučiti literarno vre- vrste. Imajo simbolične vrednosti: brona, srebra in zlata. Cim žlahtnejšo kovino pomenijo, tem težji so pogoji za pridobitev. Pogovori o prehranili delih so sproščeni, uspe lahko vsem. Na slavnostnih podelitvah značk doživijo tekmovalci ponos in zadovoljstvo, da so delo dobro opravili. Bralna značka je zanje tudi spodbuda za - novp tekmovanje.. Najpbmembnejša pri vsem tem je gotovo zavzetost za branje. To Je kažipot; da dobre knjige tudi posicj, ko bodO' učenci zapustili šolske klopi, ne bodo brez bralcev, mk 'iliiiiiiii; iiiiiij.fli. , i ‘ -.liii!.!':!' ‘iiHirtrii ' i.Hilijjiniljii:. 'I' "■■liiilli Katica Paradž-Vojković: DRUŽINA, jelšev les, 1969 — Z lanskoletne razstave naivnih kipaijev Jugoslavije v Kostanjevici DOMAČA KOROMINDIJA ZA CICINABE Te dni je Mladinska knjiga v Cicibanovi knjižnici izdala še eno delo: deset zanimivih zgodb pod skupnim, naslovom „Koromindija doma**, kj j^o je mlatlim. bralccm napisa! Ben^ Zupančič. Knjiga ima 101 stran, iiur stfiral in opremil pa jo je Jože Ciuhu. In o čem piše? Tole so na-slovčki zgodbic v njej: Jablanov vranić, Stolp, Črni petelin. Deček Jarbol, Luka, Korpmindija doma, Sto pet' lubenic, Sladoled za pirdte, Breda hoče imeti muoo in Breda noč,v ,naMescc., , France Demšar - Jože Valentinčič SKRIVNOST, KI NI SKRIVNOST ■ ■ ■ 1 m I Ta sposobnost ocenjevanja, ki jo pridobiš le v življenjski šoli, bo zelo važna pri izbiri tiste, ki jo boš nekoč izbral za svojo življenjsko tovarišico. Ko bo prišlo pri tebi do spolne zrelosti, ti bo spolni nagon lahko povzročal resne preglavice. Se preden se pri fantDi zbudi želja po ljubezni, začutijo spolni nagon v sebi v čisto telesni obliki, kot nemir in napetost, ki teži k sprostitvi. Včasih pride do.nje v spanju samo od sebe (polucija), včasih pa hote s samozadovoljevanjem (masturbacija). Do tega pride kdaj pa kdaj v razvojnih letih pri večini fantov (manjkrat pri dekletih). Dasi nima samozadovoljevanje posebnih. posledic za mladostnikovo zdravje in po nekaj letih pri večini preneha, mu lahko sledi občutje krivde s pobitostjo in zamorjenostjo. Zato je prav, da se navadiš obvladovati svoj spolni nagon, saj veš, da človek ne sme biti suženjsko podrejen svojim nagonom. Sam tudi veš, da je samopremagovanje eno od najboljših sredstev za krepitev volje, za oblikovanje trdnega značaja. S stiskami spolnega nagona in sencami, ki spremljajo samozadovoljevanje, boš imel mnogo manj težav, če bo tvoje življenje delavno in razgibano, da bo na ta način „potrošilo" tudi te nove sile, ki jih je sprožilo ^ol-no zorenje. Posvečaj se učenju in delu, napolni svoj prosti čas z igro in portom, išči koristno razvedrilo v vsem, kar te zanima in veseli! Samo to je prava mladost! Ne bodi ,4enuh — poležuh“, ne bodi samotar! Skoda lepih mladostnih dni, ki bi jih preživel v brezdelju in dolgočasju! Kadar pa si opravil svoje naloge, pojdi med ljudi: pogovarjaj se s starši in prijatelji, da bodo tvoji dnevi polili in bogato izkoriščeni! Ne bo minilo mnogo let, ko se bo tudi v tebi prebudilo hrepenenje po ljubezni, ko bodo tvojo notranjost razgibala prva ljubezenska čustva, prve simpatije, kasneje pa tudi prva ljubezen. Vsak doživlja po svoje ta večni roman ljubezni, mnogo pa je vsem skupnega, ne glede na čas in razlike med posamezniki. Ce nam je Cankar s svojo iskreno umetniško izpovedjo zvesto prikazal vdor „čudnih“ predstav v mladostno domišljijo v letih spolnega zorenja, naj nam razkrije še nekatere značilnosti prve ljubezni; „Pavla je imela kostanjeve lase, v bujne kite spletene. Imela je velike, vesele ijave oči; kamor se je ozrla, je koj zapelo od radosti, ljubezni in mladosti. Takrat ji je bilo petnajst let, mislim. Zmenila sva se bila, da se imava rada; in vse je bilo prav. Ljubezen je bila en kratek po-z^av, en topel pogled, en tih smehljaj. Vroča mi je prihitela naproti, ko sem prišel pod večer, da bi jo čakal za vrtom. ,Pridi k meni nocoj! Cisto sama bova! Oče in mati pojdeta v krčmo tarokirat. In ostala bova do polnoči, sta rekla. Prav čisto sama bova, sama vse od večera do polnoči! ‘ Ko so sijale zvezde, sem se napotil na to veselo vasovanje. Neznana vročina, sladka in težka, mije ležala na licih, na duši. V veži me je čakala, vsa bela, in me je prijela za roko. Pozdravila se nisva z besedo, tudi pogledala se nisva, ne vem zakaj. Vedla me je skozi prvo izbo, ki je bila vel^a in temna. V drugi izbi je gorela svetilka na mizi. Zasmejala se je: takrat me je pogledala s čistimi očmi. ,Glej, kaj sem pripravila za ta najin večer!* Steklenica črnega vina, poleg nje dvoje kelihov, na krožniku gnjat, v košarici kruh. JMjva in jejva, sedaj, ko. sva ...‘ Zardela je in tudi jaz, mislim, da sem zardel. Spogledala sva se in zasmejala sva se oba. ,SediU ko sva mož in žena!‘ Sedla sva tako, daje bila miza med nama. In sva jedla in pila. Jaz sem pravil resnobno, kakor sem mislil: ,Se dve leti imam do mature, samo Se dve leti. Štiri leta na tehniki, samo štiri leta. Štiri leta, ena ura. En trenutek, ker se 10 bova zmerom tako rada imela kot sedaj . . .‘ Beseda se mi je ustavila . .. Poznal sem vse tiste zvonke in visoke besede, ki jih je bila ustvarila ljubezen. Ali na jezik mi ni hotela nobena, še sama beseda 4jubezen‘ ne. Rajši bi bil umrl, preden bi spregovoril strašno in tujo besedo Jjubim te‘. Nekaj drugega je bilo v meni, tem visokim in zvonkim besedam nič podobnega. Bila je čista mladost, brez pretvarjanja in hinavščine in košatih oblačil.. .“ Taka je bila prva ljubezen pri Cankarju, kot nam jo pripoveduje v črtici z značilnim naslovom „Utrinki iz mladosti". Tudi tebi bo mladost prinesla take ljubezenske zgodbe, včasih polne radosti, včasih lahko tudi otožne in žalostne. Pri teh srečanjih in pri iskanju ljubezni ne pozabi, kar smo rekli v prejšnjem poglavju o tem, kaj pomeni — imeti rad! Naj bo cilj tvojega iskanja prava, resnična ljubezen! Le tako se bo tudi v tebi uresničila podoba pravega človeka! DEKLE NA PRAGU MLADOSTI „Ljubezen je najprej pogled, potem nasmeh, beseda, obljuba, srečanje." (Arabski spev) Deklice se hitreje odmikajo od otroštva kot njihovi vrstniki; vsaj leto prej kot pri fantih se sprožijo v njih spreminjevalni tokovi in preoblikujejo otroško telo v žensko. V tem času se tudi v duševnosti porajajo nova čustva in nove težnje. Tako še sama ne boš vedela, kdaj boš prestopila prag mladosti, kdaj boš „preplezala" visoki zid, ki deli otroštvo od deklištva. Začelo se bo s prvimi jjedolo-čenimi željami in sanjami o ljubezni; zaživele bodo ob kakem filmu ali romanu, ki te bo globoko pretresel. To je doba pričakovanja ljubezni. V tebi se bo prebudila želja, da bi bila fantom všeč, da bi bila morda še posebej nekomu všeč. To je čas, ko dekleta na novo odkrijejo ogledalo kot nekaj nepogrešljivega pri hiši. Ce bi bilo v stanovanju deset ogledal, bi menda romala od enega do drugega, da bi si dovolj natančno ogledala, kako ti pristaja pričeska, kako obleka, kakšen izraz na obrazu ti najbolj pristaja. Najraje bi si sposodila od mame še kozmetične pripomočke, da bi bila čim lepša. Prav je, da kot mladenka skrbiš za svojo zunanjost, da že sama sodeluješ s starši pri izbiri obleke in obutve in da se kot ženska zanimaš za modo. Nikar pa ne pretiravaj, saj je v preti-ranju ponavadi pomanjkanje okusa in zrelosti. Pri tem mislim na tista dekleta, ki se najraje zaletijo v modne skrajnosti, ki nimajo nobene mere in okusa pri uporabi lepotil, pa se zdijo same sebi - drugim žal ne! - najlepše med vrstnicami. Nekaterim dekletom v teh letih postane zunanjost vse, kot bi mislile, da je samo lepa zunanjost dovolj za srečo in uspeh v življenju. Resnična prikupnost mladega dekleta pa ni le v njeni urejeni zunanjosti, pač pa morda še bolj v njenih lepih lastnostih in navadah, v njenem značaju, pa tudi v njeni razumnosti in razgledanosti. Iz otroka postajaš dekle, ženska. Mogoče boš ^ prej, kot boš sama doživela prve simpatije in prvo ljubezen, opazila, da se ustavljajo na tebi oči zrelejših fantov in odraslih moških, da ti kdo posveča posebno pozornost. Lahko ti bo to všeč in bo prijalo tvoji dekliški samozavesti in samovšečnosti, čeŠ; ,/antje gledajo za menoj, sem že dekle!" Vendar pa se morajo ob takih prilikah sprožiti v tebi tudi „varnostni signali". Nekomu lahko zaupaš in veijameš, ker je pošten in iskren. Za videzom poštenosti in naklonjenosti pa se pri drugem • lahko skrivajo najbo|j sebični nameni! S 8 V Krškem so se zbrali mladi samoupravijalci iz treh spodnjeposavskih občin, ki so v razpravi poudaijali skupna vprašanja in nakazali možnosti za reševanje. (Foto: A. Vitkovič) PRVIČ: ZBO'RI MLADIH SAMOUPRAVLJAVCEV »Razvoj je tudi naša trajna naloga« Mladina je prvič glasno povedala svoja mnenja o samoupravnih odnosih v sedanji družbi in izrazila željo po sodelovanju pri odločanju v soboto in nedeljo, 13. in 14. marca, sta bila v Črnomlju in v Krškem zbora mladih samoupravljalcev, ki se ju je udeležilo ^upno okrog 500 mladih iz Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja ter predstavniki družbeno-političnih organizacij na tem območju. Mnenja, ki so jih mladi povedali na teh zborih, bodo pripomogla k oblikovanju stališč republiške konference ZMS do aktudnih družbeno-političnih vprašanj ter pri oblikovanju dolgoročnega razvojnega načrta. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ul Sobotnega zbora mladih samoupravljalcev v Črnomlju se je udeležilo več kot 200 mladincev iz trebanjske, novomeške, metliške in črnomaljske občine. V dvorani prosvetnega doma je bilo ves čas zborovanja zelo živahno. Referat predsednika trebanjske mladine Lojzeta Ratajca je bil podprt s statistično določenimi podatki o gospodarskih razmerah v republiškem merilu. Lojze Ratajc je nakazal tudi vidike razvoja družbenih in gospodarskih odnosov pri nas v naslednjih letih, za katere se bo zavzemala tudi mladina, kar je med prisotnimi zbudilo veliko zanimanja, hkrati pa pokazalo, da so mladi o teh vprašanjih velikokrat še premalo poučeni, da bi o njih lahko poglobljeno razpravljali in svoja mnenja oblikovali v jasna stališča, s katerimi bi skupno z drugimi samoupravnimi organi v podjetjih in šolah sodelovali pri vsakodnevnem odločanju. Podporo zboru je v svojih pozdravnih besedah izrazil tudi predsednik črnomaljske občinske skupščine inž. Martin Janžekovič, ki je med drugim dejal: „Prav je, da tudi mladina sodeluje pri sprejemanju pomembnih družbenih odločitev in gospodarskem načrtovanju ter se čuti odgovorna. Starejši v celoti podpiramo hotenja, ki ste jih danes povedali v referatu in razpravi, ter želimo, da bi bili v svojih zahtevah še bolj odločni in s svojim mnenjem prispevali k hitrejšemu reševanju vseh vprašanj, ki se bodo pojavljala." Sekretar republiške konference ZMS Alfred Voh pa je zbor ocenil z besedami; „Ta posvet je živ dokaz zainteresiranosti mladih za delo. Mladi se zavedamo, da bomo o vsem nekoč odločali mi in da temelje tega gradimo že danes. Zato bomo morali pri načrtih upoštevati tudi vprašanja, ki zadevajo nas mlade, zlasti na področju izobraževanja in vzgoje. Pot, ki pelje k napredku, je le nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov z večjo mero odgovornosti." V nedeljo dopoldne so se v domu Svobode v Krškem zbrali mladi samoupravijalci spodnje po^vske regije. Čeprav jih je bilo po števUu veliko manj kot v Črnomlju, pa je bila razprava veliko bolj kvalitetna. Oglasili so se mladi iz delovnih organizacij in iz šol ter odkrito povedali, kaj jih teži in kako želijo, da bi se odnosi v bodoče razvijali. Referata Franca Bukovinskega, sekretj^a medobčinskega sveta ZK, ter Rajka Derstvenška, predsednika občinske konference ZMS Krško, sta imela odmev tudi v razpravi. Zbora v Krškem se je udeležil tudi predsednik republiške konference ZMS Živko Pregl, ki je o namenu teh zborov dejal: „Prav vprašanje razvoja je eno izmed tistih, ki najbolj zanimajo mlado generacijo. Cez nekaj deset let bomo morali mi odločati, zato ni čudno, da se zavzemamo za dolgoročne rešitve. Zveza ’ mladine mora organizirati strokovne Tiskan »Filter« Izdajatelji Hterarno-polemičn^a glasila ,4^ilter 58" so, zvesti obljubi, da bo naslednja številka glasila tiskana, ponudili svoj naj novejši proizvod v prodajo v petelj 12. marca, tudi toicrat za 1 dinar. Številka je zdaj res bolj pregledna in urejena, da lahko brdec vsaj brez večjega truda prebere to, l^r prinaša. Omeniti kaže, da je vsebinsko glasilo precej napredovalo, da pa je tudi tokrat izostala prepotrebna lektorska pila. simpozije, na katerih bo čimveč mladih povedalo, kaj hoče. Gre za to, da mladi v Z!^ s prepričevanjem dosegamo, da bo čimveč ljudi v naši družbi sprejelo takšne pogoje za 4elo, ki bodo enakopravni za vse. Že danes moramo misHti na to, kako bo čez 20 ali več let. Razvoj ni zgolj vprašanje strokovnih institucij. v Krškem je govoril Rajko Derstvenšek, pi^sednik občinske konference ZMS Krško. Vsi moramo prispevati k oblikovanju, to je tudi naša trajna naloga. Gospodarski razvoj moramo nenehno neposredno povezovati z razvojem družbenih odnosov. Moramo se dosledno boriti za vse odločitve, ki bodo omogočale besedo vsem, večje delovne uspehe in boljše medsebojne odnose." Zbor v očeh mladih Marink?. Kralj: ,,Zbor je za nas mlade pomemben, ker je prav, da se spoznamo s sedanjo problematiko in si prizadevamo za večje sodelovanje z drugimi samoupravnimi organi. Začeti moramo s predlogi, da se bomo pozneje lahko popolnoma vključili v delo in ga nekoč prevzeli." Brane Maver: „Referat je bil preobsežen, da bi dosegel svoj namen. Sedaj mi je veliko bolj jasen celoten program Zveze mladine in ne bi bilo prav, da bi vse ostalo samo pri besedah, ki smo jih tu slišali. Resje, da nas mlade v podjetjih v glavnem zanima le plača, vemo pa, da je prav to odvisno tudi od samoupravnih odnosov, ki jih pa velikokrat še ne razumemo. Zato bi se morali mladi v tem bolj izobraževati, da bi lažje spremljali razvoj in soodločali." Maja Bratkovič: „Mislim, da bo odslej mladina bolj delala kot doslej, ker sedaj vemo, kaj je treba storiti. Izkušnje nam bodo pomagale. Upam, da bo tudi naslednji zbor to pokazal. O vsem tem, kar smo tu slišali, smo že razpravljali v aktivih, zato je čudno, da smo bili danes tako tiho. Mislim, da moramo začeti drugače zlasti v podjetjih. Pot nam je jasna." - ___ Jože Kovačič: „Referat je bil izčrpen, razprava pa slaba. O samoupravljanju so tako različna mnenja, da bi moral prispevati vsak svoje, če hočemo, izluščiti skupno stališče, sprejemljivo za vse. Mladina je doslej premalo vedela o samoupravljanju, odtod občutek, da smo nezainteresirani. V bodoče bomo morali take zbore bolj pripraviti in doseči, da bo vsak udeleženec zastopal interese svoje sredine." »Obriši suze, draga« 1. »Obriši suze, draga«, B. Stefanovič — 36 gl. 2. »Visoko nad oblaki«, Slaki — 27 glasov 3. »San Bernardino«, Christie — 16 glasov 4. »Kad naš brod plovi«. Novi fosili — 9 glasov Nepričakovano je tokrat prvič zmagala pesem, ki jo poje Boba Stefanovič, razen tega pa se je med prve štiri skladbe, kijih najraje poslusate, prvič povzpela „Kad naš brod plovi", za katero ste razen glasov poslali tudi veliko pohvalnih besed. Tokrat smo skupno z izpolnjenimi 112 kuponi dobili tudi izredno veliko vaših pisem, v katerih nam sporočate, da se strinjate z lestvico najbolj poslušanih, drugi pa zopet ne. Največ pisem je naslovljenih na ansambel Slak, ki mu želite še veliko uspešnih skladb in pošiljate veliko lepih pozdravov. Bralka Darja pa je na dopisnici pripisala: „Priljubljenemu Bobi Stefanoviču želim, da bi bil vedno tako uspešen in priljubljen. Kadar zaslišim njegov glas, sc mi zdi, da sem najsrečnejša deklica na svetu." Veliko bralcev nam piše, zakaj jih ne n^radimo s ploščami, za katere glasujejo. Verjemite, da bi to tudi mi i^leli, vendar trgovine, ki nam podarjajo plošče za izžrebance, skušajo vedno poiskati kaj novega, kar šele prihaja na tržišče, in vas opozoriti na te novosti. Veliko izmed vas ima namreč plošče, za katere glasujete, že doma, sicer zanje ne bi mogli glasovati.Upamo, da so plošče kljub temu lepa presenečenja. Tokrat so bili izžrebani; 1. Toni Škrinjar, Drašiči 8, Metlika, 2. Minka Gašpir, Orehovec 18, Kostanjevica, '3. Vida Lindič, Vrhovčeva 5, Novo mesto. Plošče so darilo trgovine Elektrotehna iz Novega mesta. TREBNJE V republiškem tekmovanju za najboljši vaški aktiv sodeluje v trebanjski občini aktiv ,,Jožko Prija-telj-Slobodan" s Ponikev. Kljub pripravam na različne druge akcije, ki jih bodo mladinci uresničih že to pomlad, so se zelo zavzeli, da bi med slovenskimi vaškimi aktivi v tem tekmovanju dosegli čim boljše uspehe. Doslej so organizirah v sodelovanju z drugimi vaškimi druž-beno-političnimi organizacijami že pet predavanj, ki so bila izredno dobro obiskana. MIRNA V trebanjski občini so se dogovorili, da bodo zadolžili poverjenike, ki bodo skrbeli za razširjanje časopisa „Mladina". Zlasti veliko zanimanja je med mirenskimi mladinci, kjer doslej ,,Mladina" ni bila posebno razširjena, VELIKI GABER Mladinski pevski zbor, ki šteje okrog 20 članov in nima posebnega imena, zadnje čase pridno vadi in se pripravlja na nastope. Pevci obljub-yajo, da bodo do poletja morda pripravili že svoj celovečerni spored narodnih in umetnih zborovskih pesmi. Tisti, ki so jih slišali, pravijo, da so se zbrali pravi glasovi. NOVO MESTO Občinska konferenca ZMS je že začela s pripravami na pohode za „Zlati čeveljček", ki ga bo organizirala skupno s TVD Partizan. Letos bo sodelovalo okrog 200 mladincev, pretežno iz delovnih organizacij. METLIKA Drugo srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine bo letos 22. in 23. maja v Metliki. Organizirala ga bosta občinska konferenca ZMS Metlika in mladinska igralska skupina Osip Sest. Pravico do sodelovanja imajo vsi mladi pesniki in- pisatelji ter recitatorji in igralci, ki žive na območju Dolenjce in Bele krajine, upoštevati pa morajo naslednje pogoje. Vsi se morajo prijaviti najkasneje do 1.* maja 1971 na naslov: Občinska konferenca ZMS, Metlika. Navesti morajo točen naslov in starost, način izvajama (sami ali člani skupine Osip Sest) ter ah potrebujejo prenočišče. Recitatorji in igralci morajo navesti tudi naslov dela, s-kate-rim se bodo predstavili. Priporočajo krajše tekste. Slikarji lahko sodelujejo s tremi do petimi slikami. Stroške za prevoz in prenočišče bo povrnil organizator. KRSKO Predsedstvo občinske konference ZMS je že začelo zbirati podatke o mladih v vaseh in na celotnem področju občine, ker so pred kratkim sklenih, da bodo ustanovili mladinske aktive povsod, kjer so za to pogoji. S tem želijo čimveč mladine v občini pritegniti k organiziranemu delu. SEVNICA V vseh mladinskih aktivih in na šolah so mladi pripravili kulturne programe ob dnevu žena, sedaj pa se že dogovarjajo o programu prireditev za mesec mladosti. MESEC MLADOSTI Vse občinske konference ZMS se dogovarjajo o vrsti prireditev, Ici bodo v mesecu maju. Mesec mla-^ dosti naj bi letos potekal v znamenju medsebojnih tekmovanj, izletov in srečanj. Zlasti pester program akcij imajo nekatere organizacije, kot so taborniki, planinci, člani Ljudske tehnike in Partizana. naj?OPlot Ta teden sem najraje poslušat(a) melodijo: Ime in priimek Ulica............... Kraj ............... Rok; 22. marec 71 Kupon št. 10 POTA m snif Dežurni poročajo Solarji vdrli v cerkev - Skupina šolaijev jz Šentruperta je pred dnevi vdrla v cerkev pri domačem pokopališču. S kamenjem so razbib nekaj starinskih slik, kipov in poškodovali več drugih predmetov. Skoda je precejšnja, ni pa še znano, kdo jo bo plačal. C^orcenje v Šentrupertu in okolici zaradi tega dogodka šc ni plahnelo, ljudje se ^ažajo in sprašujejo, doklej objestnost in nepremišljenost otrok nekontrolirano kvarila ugled kraja. OGENJ NA POSTAJI V ČRNOMLJU — 12. marca zvečer je začela goreti skladovnica železniških pr^ov na črnomaljski železniSci postaji. Zavod za rezerve SRS je kot lastnik teh pragov oškodovan za 35.000 din. Pri ogledu so ugotovili, da je ogenj najverjetneje zanetila iskra lokomotive tovornega vlaka, ki je nekaj ur prej odpeljal proti Karlovcu. Toplo popoldansko sonce je j)rage ogrelo, da se je izcejala vnetljiva tekočina, ki rabi za impregni-ranje pragov. Ogenj je gasilcem in drugim, Id so hitro prišli gasit, uspelo omejiti in preprečiti še večjo škodo, ki je že grozila. VETER ZANESEL OGENJ - 12. marca je v Dešeči vasi zgorela lopa, last Antona Skrbeta. Ogenj je oplazil tudi bližnjo hišo in hleve, vendar pa se je vaščanom posrečilo, da so jih obvarovali pred uničenjem. Škodo so ocenili na 8.000 din. Ugotovili so, da se je ogenj na l(mo razširil z bližnjd parcele (last SLP), kjer je I. S. iz Gradenca ta dan na treh me- stih požigal suho travo in grmovje. Pihal je močan veter, ki je ogenj razpihal po vsem pašniku, nato pa ga je zanesel še na lopo. TAT PRISEL po denar - 13. marec je bil za Jožeta Možeta iz Plemberka zares nesrečen. V času, ko ni bilo nikogar doma, je prišel tat. Skozi nezaklenjeno garažo se je plazil v hišo in iz spalnice ukradel 3.600 din. Za storilcem ni nc duha ne sluha, vendar upajo, da jim bo kmalu prišel v roke. UKRADLI SO MU FICKA - No-vomeščanu Jožetu Novaku iz Maistrove ulice so v noči na 13. marec z dvorišča hotela Kandije ukradli zastavo 750 sive barve. TATICA V BLAGOVNICI - 12. marca dopoldne so v Mercatorjevi blagovnici v Novem mestu zalotili T. F., ko si je hotela prisvojiti ženski kostim, vreden 490 din. Oblačilo je morala T. F. takoj vrniti, za dejanje pa se bo zagovarjala pred sodiščem. BREZPLAČNO 250 km - Novo-meščanu Bogdanu Adamiču je neznanec prejšnji teden v večernih urah ukradel fička in sc z n^im z Mestnih njiv odpeljal na nočni izlet neznano kam. Vozilo so naslednje jutro našli na Marofu. Lastnik je ugotovil, da je neznani storilec z avtom prevozil okoli 250 km. POŠTENA NAJDITELJA - 9-let-ni Janez Bokan, učenec 3. razreda osnovne šole Kočevje, stanujoč v Mahovniku 26, je 10. marca našel na Ljubljanski cesti v Kočevju žensko ročno uro in jo oddal na postaji milice. 12. marca pa je Tine Zavodnik iz Kočevja, Ljubljanska cesta 5, našel v Kidričevi uUci šop avtomobilskih ključev in jih oddal na postaji milice. Ključe je lastnik že dobil, po uro pa ni še nihče prišel. Poštena najditelja zaslužita pohvalo. Objestni razbijači Prijetno zabavo za dan žena z območja krajevne skupnosti Staia ccr-kev, ki je bila 6. marca v domu krajevne skupnosti Stara cerkev, so malo skalili le tr^e objestni mladinci Okoli 23. ure so Mirko Lužar, Rajko Šinkovec in Franc Rus razbili šipo na vhodnih vratih doma krajevne skupnosti in na gasilni omarici. Nato so šli v gostilno „Pod lipco“. Tam sta se jim pridružila še Dušan Vidmar in Ivan Usenik. Razbili so več steklene posode tako, da so steklenice in kozarce metali v vrata in po tleh. Ko je bil obratovalni čas zakitjučen, niso hoteli zapustiti lokala. Zaradi vsega tega se bodo zagovarjali pred sodnikom za prekrške. Zgorela je hiša 30.000 din je bilo škode, ko je 11. marca gorela lesena stanovanjska hiša na Reški cesti 25 v Kočevju, Hiša je bila last Združenega KGP Kočevje, v njej pa je stanovala družina Kastelic. Gasflcem. ki so prišli gasit, Je uspelo rešiti komaj petino hiše. Kaže, daje požar izbruhnil zaradi slabo izpeljanih dimnih naprav, lahko pa tudi zaradi malomarnosti pri kurjenju. VZGOJNO' ZANEMARJENI J. B. DALJ ČASA NA KRIVIH POTIH Fanta bodo poslali v VPD Radeče s sedmimi leti so ga dali za pastirja k drugim ljudem, zato prave družinske toplote ni spoznal v letih, ko bi je bil najbolj potreben, pa tudi kasneje ne — Vdal se je brezdelju, klatešfvu in prekrškom z desnico v rokavici je sunil v šipo izložbenega okna, da se je razletela, nato je pograbil steklenico z žganjem in nekajkrat krepko potegnil iz nje. „Fan^e, boste? “je tisto noč na kandijskem mostu ponudil preostanek. Takrat ga je imel že toliko pod kapo, da so ga noge že nosile postrani in jezik se mu je zapletal. „Čakajte, še bom prinesel,“ je dejal kasneje v gostišču, se za nekaj minut izgubil, potem pa spet vrnil z novimi steklenicami. Po grlih je stekla prav takšna pijača, kakršno so okusili na mostu. Danilo se je že, ko so zlili vase zadnje kaplje. J. B., mladi, komaj 17-letni gostitelj, je dva fanta iz druščine povabil na stanovanje. Med potjo jima je izblebetal, kje je dobil tisto hudo pijačo in toliko steklenic. Aha! sta dejala fanta in že naslednji dan so miličniki vedeli, kdo je razbil izložbeno okno Dolenjkinega skladišča v Citalniški ulici v Novem mestu. To pa je bil tudi zadnji prekršek, kar jih je oilaaoletni J. B., doma iz šentjernejske okolice, storil od novembra 1969. Vsega je J. B. v nekaj več kot letu dni zagrešil skoraj ducat prekrškov in prišel nedavno tega na zatožno klop novomeškega občinskega sodišča. Senatu za mladoletnike je priznal vsa dejanja, kolikor so mu jih očitali. Vrstila pa so se takole: 7. novembra 1969 kraja ponyja s hodnika krškega hotela „Sremič“; 14. maj'a 1970 kraja pony-expressa pred Mercatoijevo blagovnico v Novem mestu; 20. junija 1970 kraja prav takega vozila pred krško „Pa-pir-konfekcijq“; 26. junija 1970 kraja enakega vozila na dvorišču krškega Agrokombinata; junija 1970 (dan ni znan) kraja ženskega kolesa na Jankovičevem dvorišču v Šentjerneju; 30. junija 1970 prisvojitev tujega pony-expressa pred Ribjo restavracijo v Novem mestu in 20. julija 1970 na Glavnem trgu v tem mestu tatvina enakega vozUa; v noči na 18. januar 1971 kraja petih steklenic žganja in steklenice vina iz že omenjenega Dolenjkinega skladišča v Novem mestu ter 20. oktobra 1970 napad na E. B. (lažje poškodbe). J. B. je ponyje in druga vozila, ki jih je vzel zdaj tu zdaj tam, prodal za precej manjše denarje, kot so bili vredni. Tako je dobil denar, da se je preživljal. Delati je poskusil dvakrat: Uidi na cesti smo ljudje... Zadnjič sem na zasneženi cesti v jugorskih ovinkih na Gorjancih zdrsel z avtom tako na rob ceste (in strmega previsa), da si sam z ženo in majhnim otrokom v zoprnem metežu in mrazu nikakor ne bi mogel pomagati iz zagate. Mimo so pripeljali NSU domače registracije, ljubljanska škoda in vojaški džip. Nikomur nisem niti pomahal, pa so se ustavili, čeprav so na nevarni cesti tvegali tudi svoja vozila, če ne kaj več! Voznik NSU je naglo postavil varnostni trikotnik na zahrbtni ovinek, Ljubljančan je prinesel vlečno vrv, kapetan in vojak-šofer pa sta ročno zasukala svoj džip z zadnjim koncem proti mojemu avtu. Horuk! in voz je spet stal na cesti. „Saj sem rekel, da ne bo daleč pri&l, ko naju je na oni strani prehitel!" je rekel kapetan vojaku, veljalo pa je seveda meni. .J^ikamor ne grem brez vlečne vrvi!“ je pojasnil Ljubljančan svoji ženi dvakrat ali trikrat, medtem ko sem se mu zahvaljeval za tovarištvo. Tudi to pojasnilo je najbrž veljalo meni... „Srečno! “ je zaklical z ovinka NSU, ko je pospravljal varnostni trikotnik. Stirie avtomobili so se srečali za 10 minut na Gonancih. Ljudje v njih pa so se razfli s prijetnim občutkom, da se niso srečali samo avtomobili... N. N. pri nekem ljubljanskem obrtniku in v novomeški IMV, pa mu ni šlo. Samovoljno je zapustil delo in sc vdal pohajkovanju. Takega načina življenja pa je bil vajen pravzaprav izza otroških lot. Senat za mladoletnike je ugotovil, da je J. B. potreben vzgoje in mu je zato odredil vzgojni ukrep: oddajo v vzgojno poboljševalni dom v Radečah. NOVI SNEG, NOVE TEŽAVE -Novozapadli sneg je povzročil pfcjšnji teden velik zastoj v prometu na vseli dolenjskih cestah. Daljši zastoji so bili zlasti na avtomobilski ccsti. Tako so morali 9. marca, potem ko je pri Otočcu zaneslo s cestišča tovornjak, za več ur ustaviti promet v obeh smereh pri Otočcu in Čatežu ob Savi. Na Rogu je ta dan zaneslo s ceste s hlodi naložen tovornjak, da se je na ovinku prevrnil. Škodo so ocenili na 15.000 din. Logar in nakladač, ki sta se peljala v kabini, sta bila pri nesreči ranjena, medtem ko se vozniku Ivanu Rav- Mrtve so pokopali, ranjenim zacelili rane - ostanki avtomobilov pa so ostali kot nema priča strahot z naših cest. Na sliki: pogled na del avtomobilskega „pokopališča" pri gasilskem domu v Novem mestu. (Foto: Ivan Zoran) Ogenj ogrozil opekarno Gorelo je tudi pri Alojzu Jarcu v Dolenji vasi Ogenj, ki je minuli teden izbruhnil v novomeški in črnomaljski občini, je ogrozil premoženje, vredno več milijonov dinaijev, vendar so nevarnost pravočasno opazili in požare pogasili. HUMORESKA 4 J 5 I i 0- KUZA F LOK! Minuli četrtek okoli 14.15 je izbruhnil požar v odprti sušilnici ka-nižarske opekarne pri Črnomlju. Zgoreli so leseni podstavki in ostrešje, tako da je škode za okoli 2000 din. Ogenj se je razširil s kurišča za sušilnico, kjer so ta dan požigali papirnate vreče od cementa. Poročilo pravi, da so ogenj prvi opazili Cigani, ki so kasneje tudi pomagali gasiti, vendar pa so ogenj dokončno ,.potolkli" gasilci iz Črnomlja. Dobrih ^stnajst ur prej, 10. marca ob 22.30, je ogenj razsajal pri Alojzu Jarcu v Dolenji vasi v okolici Mirne peči. Požar se je začel na podstrešju gospodarskega poslopja, nato pa se je razširil v spodnje prostore, kjer so hlevi in delavnica. Čeprav so vaščani in gasilci kmalu pritekli na pomoč, je ogenj napravil za okoli’ 10.000 din škode. ‘ Bezgavčkov Mihol je bil dober človek in je rad imel živali. Zato ni dal poprej miru, dokler ni kupil lepega pinča. Kužku je bilo ime Floki in vse bi bilo lepo in, prav, ko le Mihol ne bi stanoval v stanovanjskem bloku. Tako pa se je kmalu začelo ... „Ta-ta-ta ... Floki... priden ... priiiden ...“ je že zarana odmevalo po bloku in vsi so . zvedeli, d^ ^e mah Floki tja, ka-J’'' mor gre tudi cesar peš. In ker se dobremu kužku po uspešnem opravilu ni dalo kaj prida med štiri stene stanovanja, je na hodniku nazaj grede žalostno zavijal, cvilil in lajal, Miholu na veselje in drugim stanovalcem na jezo. „Prekleto ščene,“ pa „vrag ga pocitraj“ in druge kletvice so letele na rovaš ubogega Flokija. Ta pa je ostal trden v svojUi navadah in, kot vsem v posmeh, je tu pa tam spustil spominek na okrasno gredico ali pomočil sosedovo solato. Ko pa je onega dne okrasil predpražnik stranke v pritličju, tako da je stara Ste- diš blago dišeči ostanek, se je vendarle našel nekdo in Miholu predočil občinski odlok. V njem menda piše, da v stanovanjskih blokih ni dovoljeno rediti domačih živali. Tokrat pa se je razhudil Mihol. Dejal je, da za preganjanje Flokija zares ni nobenega razloga. Saj ni kaj reči, odlok res obstaja, je rekel, toda Floki skorajda ni domača žival. To je namreč tako pameten pes, da bi bil lahko član družine. „Res se zgodi, da kuža včasih ne zdrži do dvorišča. Komu pa se včasih ne ponesreči? Kar poglejte onega, no kako mu že pravijo, ki je za pusta ^kozlal skoraj vse stopnisče!“ Tako je dejal Mihol in užaljen zaloputnil vrata. In pri tem je ostalo. Ljudje se še hudujejo, Floki pa, pameten kot je, njihovih tožb niti ne posluša. Kdo bi se neki menil za ljudi, ki predlagajo in sprejemajo take čudne odloke! JAKA PRAVIČNIK barju iz Dolenjskih Toplic ni zgodilo nič hudega. METLIKA; S FICKOM V OPEL ^ KADET - Ladislav Ule z Odrge se je 14. marca zvečer s fičkom peljal iz Črnomlja. Ko je v Metliki zavijal na prednosto cesto, pri tem pa sc ni prepričal, če je prosta, je zadel opel kadet, ki ga je proti Jurovskemu brodu vozil Zagrebčan Jure Herak. Škodo so ocenili na 2.500 din. ^ METLIKA: FIČKO ZASLEPIL VOZNIKA - Anton Muc iz Črnomlja je 14. marca zvečer vozil zastavo 1300 od Metlike proti Drašičem. Na levem nepreglednem ovinku Vinogradniške ceste ga je zaneslo prek bankine in je zadel hišo Antona Starihe. Škodo so ocenili na 7.000 din. Ugotovili so, da je prišlo do nesreče zaradi tega, ker je neznani voznik fička pri srečanju z dolgimi lučmi zaslepil voznika zastave 1300. OTOCEC: z avtom V ZID -Darja Smrke iz Ljubljane je 14. marca vozila osebni avtomobil od Zagreba proti Ljubljani. Ko seje pripeljala do Otočca, je s priključka zapeljal na avtomobilsko cesto Jože Crne z osebnim avtomobilom. Smrketova je zavrla in zavila na levo, da bi tako preprečila trčenje, vendar pa jo je zaneslo in je treščila v betonski zid nadvoza. Škodo so ocenili na 3.000 din. DOLENJSKE TOPLICE: TRČENJE ZARADI NEPAZLJIVOSTI -Jože Kralj iz Verduna seje 14. marca s fičkom peljal skozi Dolenjske Toplice. S stranske ceste sc je tedaj pripeljala s fičkom Anica Novina s Suhorja. Vozili sta trčili, škodo pa so ocenili na 1000 din. DOBRAVICA: NEPREVIDNO PREČKALA CESTO - 14. marea dopoldne se je Ivan Lajevic iz Velenja peljal s fičkom od Šentjerneja proti Novemu mestu. V Dobravici je hotela cesto prečkati 67-letna Ana Kos iz Cerovega loga prav tedaj, ko se je mimo peljal Lajevic. Avtomobil^ je Kosovo zadel in jo zbil. Pri padcu je bila Kosova huje ranjena, odpeljali so jo v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. NOVO MESTO: ZBIL PESCA -12-Ietni Matjaž Klemenčič je 13. marca dopoldne prečkal Ulico talcev pri križišču s Cesto komandanta Staneta v Novem mestu t^aj, ko je v Ulico talcev zavijal z osebnim avtomobilom Stane Fabjan z Dolnje Težke vode. Fanta je vozilo zbilo, da je dobil pretres možganov. OTOCEC: vozil TIK ZA NJIM - Milan Zevnik iz Mavčič se je 12. marca zvečer z osebnim avtomobilom ustavil na priključku ceste na Otočcu. Nenadoma seje vanj .s Ač-kom zaletel Zagrebčan Džurii^ić.K^ je vozil v preluratki varnostni razdalji. Škodo so oceniU na 1.000 din. PRECNA: fiat IIOO Z LEDENE CESTE - Jože Florjančič z Malega Slatnika se je 9. marca s fiatom 1100 peljal iz Novega mesta proti Prečni. S poledenele ceste pri Prečni pa je vozilo zaneslo po nasipu. Škodo so ocenili na 800 din. NOVO MESTO: NESRECA NA KANDIJSKEM KRlZlSCU - 9. marca zjutraj sc je Alojz Medic s fičkom pripeljal z Ragovske ceste na kandijsko križišče v Novem mestu, s Partizanske ceste pa je v križišče zavil Drago Predovič iz Zagreba z opel-kadetom in zadel fička. Škodo .so ocenili na 800 din. iiiniii Lahko bi šel stavit, da v našem mestu ni bilo človeka, ki ne bi slišal za Jolina Star-wooda, imenovanega „AUbi“. Bil sem prepričan, da bi tako stavo dobil v kakršnikoli obliki in višini. Ravno zato je tudi nisem nikoli dobil, ker nihče ni hotel staviti o stvari, ki so jo smatrali za običajno, razumljivo ... Ni važno. Bolje je, da začnemo z zadevo, kajne? John Starvvood je že v mladih letih zašel na kriva pota. Ko je $e hodil v šolo, ali bolje rečeno - hodil mimo šole, se je naučil dovolj, da je propadel za vse življenje. Pozneje so dogodki bili taki, da so bili vsi prepričani, da bo Johnny prej ko slej končal na električnem stolu ^ v plinski celici. Razen če ne bi že pred tem izgubil glave v mračnem labirintu svojih idej, načrtov in poslov ... Toda vrnimo se k zgodbi. Torej, Johnny je že v šolskih klopeh krenil na linijo manjšega odpora; ni se učil, krailel je, prednjačil v pretepih. Nato je, kar je bilo tudi pričakovati, zapustil šolo in se spustil v nevarno življenje skrivnostnega podzemlja v mestu. Kmalu si je pridobil številna policijska poznanstva in sloves specialista za „delikatne posle“ pa „lahke roke“, kadar je Šlo za revolver. Čeprav so bile oblasti prepričane, seveda le zasebno, da so števihii vlomi, ropi in umori delo Johna Starwooda, ga nihče ni mogel odkrito obtožiti ali navesti otipljivih dokazov. Johnny je bil samozavesten: vedno je poskrbel za dober alibi! In tako je Johnny postal neke vrste famozen revol-veraš, nekronani kralj podzemlja, fantom, ki je bil povsod, pa vendar nikjer. . Vse doslej sem povedal o Johnnyju samo tisto, kar sem slišal in bral. Od tod naprej -medtem sem namreč začel delati kot zasebni detektiv - pa pripovedujem svoje lastne doživljaje. V interesu poštenega dela meščanstva sem začel brskati za novkinimi nitmi John- nyjevih poslov. Skratka, po dolgotrajnem trudu mi je uspelo spraviti Johnnyja za rešetke zaradi preveč glasnega streljanja, v katerem je neki Johnnyjev nasprotnik obležal na parketu bara „Plava zvezda". Res je bil Johnny vztrajen in,je trdil, da gre za samoobrambo. Ker ni bilo dovolj dokazov, so ga obsodili na petnajst let zapora. Brž ko sem to dosegel, sem bU prepričan, da imam enega sovražnika več. Moje slutnje HENRY COSTER: Nisem se prestrašil, ni pa mi bilo tudi vseeno. - Slišal sem od Chaka, da Johnny ne misli ravno rožnato o tebi. Omenja neke račune. Ce bi bil na tvojem mestu, bi se malce pazil... Hiter je pri revolveiju - je nadaljeval Charley. Komaj je to rekel, je stopil v bar -Johnny Storwood. Počasi in dostojanstveno. Mimo in hladnokrvno ... V hipu je MAŠČEVANJE je potrdilo tudi obnašanje samega Johnnyja na sodišču: meril meje z očmi, grdo gledal, ko sem pričal proti njemu. In iskre iz njegovih oči? Letele so kot rafal. Ce bi šlo za prave krogle, bi bil v eni sekundi prerešetan. V očeh sem mu bral, da pripravlja maščevanje. Ko pa .sem slišal sodbo, sem se pomiril ob misli, koliko časa bo Johnny „tam“. Od tedjg je minilo točno sedem let. Sedem dolgih let, v katerih sem pozabil na Johnnyja Starwooda. Tistega dne sem po poklicni navadi stopil v „Piavo zvezdo**. Naročil sem martini. Komaj sem ga srknil, je stopil k meni barman Charley. - Zdravo, Doc! Dvignil sem kozarec in ga pozdravil. - Že veš za novico? Se nisi slišal? — je bil radoveden Charley. Vprašujoče sem ga pogledal. Johnnyja so izpustili. Johnny Star-wood, saj ga poznaš ... je nadaljeval Chaf-ley in mi na kratko pojasnil. - Dobro o^)-našanje, dober odvetnik, pomanjkanje dokazov, saj veš ... nastala tišina. Gostje so ga molče opazovali. On pa se ni brigal zanje. Stopil je k točilni mizi. - Dvojnega! - je rekel kratko. Opazoval sem ga. Tudi on mene. Niti ena črta njegovega obraza se ni premaknila. Mnogi so pričakovali Johnnyjevo reakcijo, hipno maščevanje. - Se enega dvojnega, Charley! - je naročil Johnny in me mrko pogledal. Nekaj je viselo v zraku. Nato je Johnny rekel Cliarlcyu dovolj glasno, da so vsi slišali. - Sedem let! Sedem let zaradi streljanja, ki je privabilo tudi nekega policijskega vohljača ... Od danes naprej je Johnny pametnejši! Na svidenje! Grem po dušilec zvoka. Ko je Jo\jnny od.šcl, so se vse glave avtomatično obrnile proti meni. Že vnaprej so me objokovali... Ko sem šel domov, sem polglasno razmišljal: - Dušilec? Hoče me neslišno hkvidirati. Torej le maščevanje! Dušilcc zvoka .. . dušilec ... dušilec . . . Priznali boste, da je to bila neke vrste prikrita grožnja. Ni mi odkrito rekel: „Ubil te bom, pes!“ lahko pa sem kaj takega pričakoval. Moral sem biti pripravljen na vse. Najbolj sem se bal tišine ... Ta prekleta tišina. Življenje je postalo napeto, polno nesmiselnega čakanja... Odločil sem se, da bom kljub temu prebil prijeten večer s svojim dekletom Lilly v neki boljši restavraciji. Dobila sva najboljšo mizo. Bila je vesela. Čebljala je. Hihitala se je. Tudi sam sem postal razpoložen. Pozabil sem na stalilo pretnjo smrti, na Johnnyja, na dušilec. - Bova zaplesala, Lilly? - sem predlagal. Nenadoma sem zagledal Johnna Star-wooda. Pomislite, igral je v orkestru. Odlično igral - trobento. Preprosto nisem mogel veijeti. Tudi on me je opazil. Prisrčno se mi je nasmejal in pomahal z roko. Odmor med plesom. Bil sem zraven odra, tik Johnnyja, ki mije zavpil: - Torej, Doc, kaj praviš: kako igram trob.ento? Pohvalil sem ga. Res iskreno. - Naučil sem se v zaporu. Vzljubil sem trobento. Toda to še ni nič. Sedaj boš slišal blues z dušilcem. Nato je nataknil dušilec na trobento in zaigral sentimentalno, zanosno. Gledal sem ga presenečeno, osuplo. Čutil sem, da se mi je odvalil kamen od srca. Pa on? Poredno me je gledal, se smehljal, kot da bi hotel reči: - Kaj je, šef? Si se prestrašil, kajne? Te je oblila zona zaradi dušilca? Meseci, ki sem jih prebil v pričakovanju strela iz revolverja z dušilcem, so bili dovolj veliko maščevanje. Da, to je bilo svojevrstno Johnnyjevo maščevanje. o krčnih žilah ^ Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah — bolezen današnjega časa 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje. Med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo odtok, zaradi pritiska na žile, kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega pod-vezovanja okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč ^okvari zaklopke, ki potem na zadržujejo krvi, tako da ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki nasploh ovirajo ali otežujejo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poScodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih činiteljev prihaja vedno do podobne slike. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega področja, kopiči se v posameznih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj odporne, se počasi širijo. Ko so se razširile, so zaklopke, če so ^ sploh ohranjene, še bolj odmaknjene in slabše opravljajo svojo funkcijo, zato je odtok slabši, stene se Čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič na manjšem v obliki vrečk, nanizane ena na drugo, tretjič kot drobna mrežica itd. Prizadete pa so lahko vene na površini ali v globini. Našemu opazovanju so seveda povrhne krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahni. Pojavi se hitrejša utrujenost, napetost v stopalu in v goleni, žile čedalje bolj nabrekajo. Temu se pridrjižijo krči. Ko bolezen začne svojo pot, jo skoraj nezadržno nadaljuje, če ne posežemo vmes. Žile se čedalje močneje širijo in zajemajo tudi prej neprizadete dele, prehrana goleni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zadebelitev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnelje - t. im. golenji ekcem. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah, neke vrste sesedanje in zlepljanje krvi na vnetem predelu - tromboflebitis, ki utegne biti huda komplikacija krčnih ^1. Na nekaterih mestih krtice toliko izbuhnejo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo se ^remembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi najneprijetnejša posledica — razvoj golenje razjede. ^ Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Osnovno pa je zavedati se, da iz majhnih nastanejo velike krčne žile in iz lagih hudi znaki, ker bolezen, če je ne začnemo zdraviti, nenehno napreduje. Pol^ tega mora biti vsak bolnik ^ pripravljen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje od prvih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno teija veliko potrpežljivost zdravnika in še večjo bolnika. Zdravljenje in preprečevanje posledic mora upoštevati vse tiste činitelje, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje ^ortov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki teijajo daljšo stojo, v nosečnosti itd., pomagajo preprečevati prezgodnje nastajanje krtic. Zdrav-^enje začnemo čimprej in ga usmerjamo zoper vse činitelje, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več: jemanje zdravil, zdravljenje z injekcijami ali operacijo, oziroma kombinacya več metod hkrati. Težko je dati prednost kateri od teh, kajti vsaka ima prednost y enih in slabost v drugih primerih. Prepustimo, da o tem odloča zdravnik, bolnik pa naj posluša in izvaja njegove napotke. Od bolnika terjamo, da prihaja redno na kontrolo, nosi elastične povoje, ki jih snema le ponoči, a nogo povija natanko tako, kot mu je naročeno. Večkrat je potrebno, da bolnik dobi tudi vlo^e za ploska stopala, oz. izvaja ortopedske vaje za jačenje stopalnega oboka, izgubi kakšno kilo v telesni teži, ter se izogiba vsega, kar bi sicer oviralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo v času zdravljenja, ne zavedajoč se posledic, katerim gredo naproti. Uspehi zdravljenja pa ne izostanejo, če se le začne dovolj zgodaj in traja dovolj dolgo. Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je, kot rečeno, zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z različnimi preparati, ki jih pacient zaužije ali uporablja lokalno in ki posegajo v področje mikrocirkulacije. Ti preparati uspešno preprečujejo posledice, ki nastanejo zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjUi okončinah. Tako so znani preparati divjega kostanja, ki. vplivajo na kapilarno steno tako, da zvišujejo kapil^o rezistenco in zmanjšujejo prepustnost kapilar. Dobre uspehe zdravljenja so registrirali tudi pri t.i. kombinirani terapiji. Najboljše so se pokazale kombinacije preparata, ki vsebujejo razen Ionizirajočih, vasoprotek* tivnih substanc še komponente, ki stimulirajo obtok, in take, ki im^jo protivnetno delovanje. Pri zdravljenju varikoznega simptomnega kompleksa naj bo načelo pacienta, da čim prej začne s terapijo. Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika in posebej od pacienta popolno sodelovanje, seveda če želimo nekaj doseči. Posebej je važno pudariti zgodnje triažiranje in odkrivanje takih bolnikov, pri katerih so spremembe šele na začetku. Takoj je treba začeti z zdravljenjem in ukrepi, ki naj preprečijo napredovanje bolezni. Sistematični pregledi delavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene, pa bi bilo treba pravočasno poklicno pre-orientirati, kar pomeni za delovno skupnosti in prizadetega velik dobiček. Razumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema. Zamotana, zelo heterogena in še vedno neraziskana področja pre-varikoznega in varikoznega sindroma so problemi, ki jih vse bolj raziskujejo; proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialnoekonomskega problema današnj^a časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov medicincev, temveč tudi aktivno sodelovanje bolnika. V takšno načrtno delo je vključen predvsem vsak zdravnik. Poznavanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah je teme^no znanje, ki omogoča zdravniku, da prodre globlje v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker teija manj porabljenega časa, daje pa kvalitetnejšo obdelavo bolnika in končno v večini primerov zelo dobre uspehe zdravljenja. Dr. LJUBO DJOREM NA POKALU „GIMNASTIKE * DVE NOVOMEŠCANKI Rokometna sezona je pred vrati. Takšne uspešne posege rokometnih vratarjev bomo spet kmalu videli (Foto: S. Dokl) SINDKALNA SMUČARSKA PRIREDITEV NA RIBNIKU Za slovo od zime §e eno tekmovanje Na medobčinskem smučarskem tekmovanju v veleslalomu so imeli največ uspeha Novomeščani — Zmagovalca sta Peter Henčič in Meta Wachter v nedeljo je bilo na Ribniku v Rogu medobčin^o smučarsko prvenstvo v veleslalomu. Za tekmovanje se je prijavilo več kot sto smu-čaijev, vendar jih je bilo na startu precej manj. Tekmovanje je potekalo v dobrih pogojih, snega je bilo dovolj, proga pa je bila zelo hitra. Padcev je bilo precej, vendar ne hudih. Naslov občinskih in medobčinskih prvakov sta osvojila Novome-ščana Peter Henčič in Maijeta Wachter, ki sta premočno zmagala. V ekipni konkurenci pa so zasluženo zmagali tekmovalci Krke, ki so največ pripomogli, da je novomeška sindikat ekipa osvojila tudi medobčinski smučarski pokaL Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Rezultati: - veleslalom (800 m): člani - 1. Henčič (Krica) 50,6, 2. Medle (Novoles) 52,2, 3. P. Tulk (Elektro) 52,4, 4. J. Turk (IMV) 52,6, 5. Pelko (Krka) 53.5, 6. Avsec (Elektro) 53,8, 7. in 8. Čelik (Iskra) in Ilovar (Krka) 55,7, 9. Koprivruk (Novoteks) 55,9, 10. Vesel (Pionir) 56,8, 11. L^an (Novoles) 57,0, 12. J. Turk (Bor) 57,4, 13. Rebernik (Novoles) 57,5, 14. Krhin (Elektro) 59,3, 15. Zgonc (Grosuplje) 59,4 itd. Članice: 1. Wachter (Krka) 72,8, 2. Rebernik (IMV) 101,5, 3. Perdan (Krka) 124,4. Ekipno tiani za občinsko prvenstvo novomeške občine: 1. Krka (Henčič, Pelko) 104,1, 2. Elektro I (Turk, Avsec) 106,2, 3. Novoles I (Medle, Legan) 109,2, 4. IMV I (Turk, Fink) 112,8, 5. Novoles II J NAS RAZGOVOR j \ Veliko pomeni tudi volja I \ So brez večjih izkušenj, vendar že dosegajo lepe uspehe — Ko bodo zgradili še športni park, bo dejavnost še bolj zaživela (Rebernik, Japelj) 129,1, 6. Krka II (Škedelj, ,^Golob) 129,3, 7. Iskra (Čelik, Menger) 135,6, 8. Novoteks (Koprivnik, Brodar) 151,1. Tekmovanje za medobčinski pokal: 1. ObSS Novo mesto (Henčič, Medle, Turk) 155,2, 2. ObSS Grosuplje (Zgonc, Grum, Aubreht) 183,3. M. F. Študentje na snegu Klub posavskih študentov je priredil smučarski tečaj za svoje člane na Komni. Udeležilo se je ga 29 študentov iz krške in brežiSce občine. Tečaj je vodil Mi^a Drobnič. Kljub temu da vreme študentom ni bilo naklonjeno, so se precej nasmučali. Ob koncu tečaja so v počastitev dneva žene priredili tekmovanje za pokal „Naše žene“ v veleslalomu. Med dekleti je zmagala Bužančičeva (Brežice), sledita Avsenakova (Brestanica) in Falkneijeva (KrSco). Med fanti je zm^al Pogačar (Krško), Kolenc (Brežice) in Drobnič (Krško) pa sta bila na 2. in 3. mestu. Lanski zmagovalec Matjaž Falkner je padel in zasedel 5. mesto. VELIK USPEH sevniCanov Na pravkar končanem zimskem rokometnem prvenstvu Slovenjje so rokometaši Sevnice doseli svoj največji uspeh: v tekmovanju B lupine so osvojili drugo mesto, prwl njimi je bila samo ekipa Celja B. Na Na velikem gimnastičnem tekmovanju za III. pokal „Gimnastike**, ki 'je bilo v soboto v Velenju, sta med 23 tekmovalci nastopili tudi dve No-vomeščanki. V ženski konkurenci, kjer so nastopile štiri državne reprezentantke, 14-Ietna Anita Gajič in 11-letna M^a Dokl nista mogli doseči kakšnega vidnejšega uspeha, saj je to tekmovanje bilo člansko in za pionirki prcccj zahtevno. Kljub temu lahko ocenimo njun nastop v družbi najboljših jugoslovanskih telovadk kot uspešen. 2enske: 1. Kovač (Ljubljana) 36,80, 2. Puškarevič (Sombor) 35,55, 3. Perišič (Ljubljana) 34,25, 4. Havelka (Zagrebi) 34,15. 5. Končnik 33,95, 6, Težak (obe LjubUana) 33,40, 7. Dokl (N, mesto) 29,55, 8. Kmič (Maribor) 28,20 in 9. Gajič (Novo mesto) 26,95, Naj višjo oceno od naših tekmovalk je dosegla Maja Dokl v parteiju (8,75). S. K. Na osnovni šoli v Stopičah so komaj lani ustanovili šolsko športno društvo, ki se pa razumljivo še ne more postaviti s posebnimi dosežki. Dejavnost na športnem področju je posebno zaživela, ko je prišel na šolo nekdanji znani novomeški športnik Boris Vovk, absolvent I. stopnje visoke šole za telesno vzgojo v Ljubljani. Prizadevni športni delavec je postal mentor SSD, ki je v zadnjem času pokazalo lep vzpon. - Kako ocenjujete dosedanje delo? „Res, da nimamo posebnih izkušenj, vendar smo z uspehi zelo zadovoljni. Štirje vodje sekcij -pomagajo mi še Ivo Klinc, Angelca Dragan in Rozika Cam-pelj - smo zbrali okoli sebe precej ljubiteljev športa, ki so se takoj navdušili za organizirano delo. Ker nimamo dobrih pogojev za delo - telovadnica je tolikšna kot večja soba, manjka nam pa tudi šolsko igrišče - se res ne dajo delati čudeži. Organizacijsko je društvo trdno, delajo učenci sami pod našim vodstvom, ker pa nas je vzgojiteljev premalo, smo pritegnili k delu tudi sposobnejše učence zadnjih razredov, da nam pomagajo pri delu z mlajšimi.“ - Ali ste imeli že kaj nastopov, srečanj, turnirjev itd.? „Imeli smo več srečanj z vrstniki iz Mirne peči in iz Šmihela. Sodelovali smo na številnih občinskih prvenstvih osnovnih šol. Največ pa smo menda dosegli lani, ko so naša dekleta bila prva na občinskem prvenstvu v gimnastiki, na medobčinskem pa so se uvrstila na drugo mesto.** - Za katere športe se najbolj zanimajo? „Fante najbolj vleče nogomet, dekleta pa so navdušena za rokomet in gimnastiko.“ - V kaj boste usmerili največ moči? ,,Prepričan sem, da bomo letos pričeli graditi nov športni park za šolo, ki bo prava prelomnica pri našem delu. Veselimo se dneva, ko bomo zaigrali na novih igriščih." S. DOKL vsem tekmovanju so izgubili samo eno tekmo, in to z zmagovalci. V, finalnem delu so odigrali dve tekmi z naslednjim rezultatom: Sevnica : Kamnik 11:10 (Možic, Avsenak, Valant, Simončič 1, Filej, Perc, Lovrek, Svažič 2, Sirk, Koprivnik, Šilc 2 in Trbovc 6). Sevnica : Celje B 6:7, (Avsenak, Možic, Valant 1, Simončič, Filej, Perc, Lovrek, Svažič 3, Koprivnik, Sirk, Sile 2 in Trbovc). Končni vrstni red: 1. Celje B, 2. Sevnica, 3. Kamnik, 4. Mo-kerc, 5. Križe, 6. Topol, 7. Duplje, 8. Zagorje, 9. Olimpga, 10. Jadran, 11. Hrastnik, 12. Iskra, 13. Griže, 14. Krmelj in 15. Idrija. j. BLAS ^^ Košarkarski razcvet Neverjetno zanimanje so pokazala najrazličnejša društva za letošnje zimsko košarkarsko prvenstvo Dolenjske, ki ga je Dolenjski list organiziral v trebanjski telovadnici. Kar 19 ekip je prišlo v Trebnje! To dokazuje, da je košarka postala po zlati medalji na ljubljanskem svetovnem prvenstvu zares najbolj pribljubljen šport, da je zanimanje zanjo celo vse večje in da jo igrajo skoraj povsod: v Trebnje so prišli Krčani in Sevničani, igralci Stične in Kočevja. Zanimivo je, da so se mnoge ekipe uspešno borile s tistimi, ki so veljale za favorite. Da bi se košarka še bolj razmahnila, ne bi bilo slabo, ko bi na Dolenjskem ustanovUi posebno tekmovalno komisijo, ki bi vodila dolenjsko ligo. Tako bi imeli dvojni u^eh: organizirano tekmovanje, mimo tega pa bi zmagovalci lahko vsako leto na kvalifikacijah preskušali svojo moč in se skušali uvrstiti v vi^e tekmovanje. Dolenjska košarka bi na ta način še bolj zaživela, množičnost, ki se zdi zdaj naravnost neverjetna, pa bi potem postala sama po sebi umevna. Košarka je pač šport, ki je izredno privlačen za ^igralce in gledalce. ^ KRŠKI PIONIRJI PLAVALI V KRANJU Prejšnji teden je bil v Kranju zimski plavalni miting. Nastopili so tudi krški pionirji in pionirke. Preizkušnjo so dobro prestali, čeprav nimajo doma zimskega plavališča in vadijo v Cateških Toplicah. Rezultati: pionirji - 50 m delfin: 3. Sunta 50,9; 50 m hrbtno: 6. Z. Nikolič 45,3, 13. Žibert 50,1; 50 m prsno - 3. Sunta 50,9, 4. Zibert 51,4; 50 m kravl: 4. D. Nikolič 39,7, 7. do 8. 2ibert 42,4; 100 m mešamo - 1. Sunta 1:50,8; pionirke - 50 m prsno: 7. Škafar 54,3 in 100 m mešano - 6, Škafar 1:56,1. L. HARTMAN KOCEVJE - Občinsko pionirsko ekipno šahovsko prvenstvo je bilo 13. marca v Kočevju. Po skupinah so bili doseženi naslednji rezultati: starejši pioniiji: 1. Kočevje, 2. Podpreska; starejše pionirke; 1. Vas-Fara, 2. Kočevje, 5. Podpreska; mlajši pionirji: 1. Kočevje, 2. Podpreska, 3. Vas Fara; mlaj^ pionirke: 1. Kočevje. Presenečenje je zmaga Vas-Fare v skupini starejših pionirk. Prav v tej skupini so bile namreč kočevske pionirke že večkrat dolenjske in republiške prvakinje. MOKRONOG — Na članskem šahovskem prvenstvu Mokronoga je zmagal Jože Hočevar, ki je zbral 12 točk in pol. Sledijo: Žutič 11,5, Videčnik 11, Nada Peterle 10, Jurg-lič 10, Borštnar 9 itd. Nedvomno je velik uspeh dosegla pionirka Nada Peterle s četrtim mestom. (J. H.) KARLOVAC - Rokometašice Partizana iz Črnomlja so doživele svoj krst z nastopom v Karlovcu. Čeprav so doživele poraz v srečanju z ekipo karlovške gimnazije z 10:7, so prikazale lepo igro. Za Črnomelj so igrale: Fabjan, Petrič, Mesarič, Svegelj, Fortun 6, Spec, Svetič 1, Lebič, Stariha, Grahek, Željko, Gel-nar in Jesih. (A. L.) KOCEVJE - V Koče\ju so gostovali- košarkarji Litije, ki so igrali prijateljsko tekmo z domačimi. Kočevski košarkaši so pokazali lepo in domiselno igro ter porazili goste s 64:54. Zmago Kočevarjev so spremljali številni domačini, ki so jih nagrajevali za lepe poteze. (A. A.) NOVO MESTO - Občinsko prvenstvo v gimnastiki za osnovne šole bo v četrtek, 25. marca, vgimnazg-ski telovadnici. Dekleta bodo nastopile ob 7.30, fan^e pa ob 15. url (M. H.) KRMELJ - Na hitropoteznem šahovskem turnirju krmeljske Svobode za marec je igralo 9 igralcev, ki so se razvrstili takole: 1. Prosenik 6,5, 2. in 3. Sibilja in Kos 6, 4. in 5. Blas in Debelak 4,5, 6. Žvar ^5, 7. in 8. Sribar in Zaman 3 in 9. Žitnik 1 točka. (B. D.) KRSKO - Najboljša športnika Dolenjske Franc Čargo in Nevenka Jenkole bosta nastopila na letošnjem 13. državnem zimskem plavalnem prvenstvu, ki bo od 19. do 21. marca v Zagrebu. Čargo bo nastopil v naslednjih disciplinah: 100, 200 in 400 metrov kravl ter 200 metrov mešano, Jenkoletova pa na 100 in 200 metrov delfin. Prepričani smo, da bo njun prvi letošnji nastop kronan z uspehom. (L. H). KARLOVAC — Rokometaši Cos-mos-Belta so gostovali v Karlovcu in odigrali pr^ateljsko srečanje. Premami so Karlovac z rezultatom 27:19. Črnomaljci so igrali zelo dobro, čeprav niso nav^eni igrati v dvorani. Strelci za Črnomelj: Lozar 9, Goršek 7, Avguštin 3 Svetič 3, Grabrijan 2, B. Simec 2 in Novak 1. (A. L.) MOKRONOG - Na februarskem šahovskem turnirju osnovne šole je zmagal Slavko Gačnik z 11 in pol točke, sledgo Preskar 11, D. Gačnik 11, F. Lavrinšek 10, P. Lavrinšek, J. Bulc, Žagarjeva itd. (J. H.) NOVO MESTO — Finalno republiko tekmovanje šol II. stopnje v gimnastiki bo v Ljubljani 15, aprila, področni tekmovanji za Dolenjsko pa bosta 1. aprila za srednješolke v Novem mestu in 3. aprila za sredi\je-šolce v Brežicah. (R. A.) KRMELJ - Krmeljski rokometaši se z veliko vnemo priprav^ajo na nastope v spomladanski sezoni. Pr»d dnevi so se iz dvorane preselili na igrišče. V tej tekmovalni sezoni bodo nastopili s i^mUgeno ekipo, vendar vseeno up^o, da bodo še naprej ostali člani ljubljanske con^e Uge. (B. D.)^ KOCEVJE — V^enci kovinske in vajenske šole oblačilne stroke so imeli športni dan. Fantje so se pomerili v namiznem tenisu, dviganju uteži in košarki, dekleta pa so t^-movala samo v košarki Rezultati: vajenci - košarica: 1. 3. b razred, 2. 1. a, 3. 1. c; namizni tenis - 1. Bi-žal, 2. Hudobivnik, 3. Mihelič; dviganje uteži: 1. Klepač, 2. Kravanja, 3, Henigman. Dekleta oddelka šiviljske stroke pa so premagale vrstnice iz pletilske stroke z rezultatom 10:2. (A. A.) KRŠKO - Na zahtevo zbora sodnikov Plavalne zveze Slovenige je izvršni odbor sodniške sekcge v Krškem kategoriziral vseh svojih 49 plavalnih sodnikov v tri kategorqe. V prvo skupino so bili izbrani naslednji športni delavci: Janez Breskvar, Lojze Jelovšek, Marjan Preskar, Marjan Tuma, Lojze Sribar, Toni Sulc, Marjan Žibret. Sodnflci iz te kategorije bodo lahko sodili na vseh republiških plavalnih tekmovanjih. (L. H.) Črnomelj — Nogometaši Bele krajine so začeli s treningom za spomladanski del prvenstva precej pozno, čeprav se prvenstvo začne že 28, marca. Da bi zv^eli, zakaj je prišlo do zamude, smo poimali sekretarja kluba Staneta Movrina, kije povedal naslednje: „Z vadbo smo začeli pozno iz preprostega vzroka, ker nismo vedeli, ali bomo sploh tekmovali. Glavne težave so spet zaradi denaija. Obljub imamo veliko, toda denaija ni od nflcoder. Na občini nas pošiljajo od vrat do vrat, nikjer ne dobimo točnega odgovora, Radi pa bi vedeli, ali smo krop ali voda! Za tekmovanje potrebujemo najmanj 20.000 din, kar bi bilo komaj dovolj za životarjenje.** Več o težavah nogometašev Bele krajine bomo objavili v posebnem sestavku prihodnjič. (A. L.) — ,^e, ni se mi vdrlo, jaz tu stanujem!! Pa imate še kakšna neumna vprašanja? ? !** „Francelj, ne pojdi predaleč na sredo!!‘ S BREZ BESED v Prva na račun atomske elektrarne Iz Zagreba je prišel pred kratkim v Krško po opravkih zavoljo pripravljalnih del za bodočo jedrsko elektrarno eden izmed domačih strokovnjakov. Čeprav je star šele 45 let, je simpatični Zagrebčan hkrati inženir, magister, doktor in profesor. Ko so se o njem v neki družbi pogovarjali, je. avtoprevoznik Vanič dejal tovarišem: ^ „Enega izmed naslovov tega Zagrebčana imam tudi jaz!" Ko so se kolegi brez besed zastrmeli v učenega Krčana, jim je Vanič odbrusil: „Kako da ne - imam 45 let!" Milanov »popravek« Pred kratkim sta uredništvo našega lista in uredniški odbor krških ,Jhistnih novic" izmenjala ,diplomatski notV: pojasnila sta neljubi spodrsljaj, ki se je pripetil pri objavi reklamnega šaljivega oglasa Dolenjskega lista v letošnjih „Pustnih novicah". Sekretar Milan Ravbar pa je odgovornemu uredniku .Jhistnih novic" pred tem dal boljši nasvet: ,J‘opravek morate tiskati v duhu Pustnih novic! Kar takole napišite: V Pustnih novicah ga poserjemo enkrat na leto, Do-lenjsid list pa ga poserje vsak teden ...". Pa še res je - saj smo tednik! OKROGLE ^0 PARTIZANIH GOJKaiN KRESNICA V vodu bataljona , Marko Oreškovič" je bil tudi strastni kadilec Gojko. Ker nihče v vodu že nekaj dni ni imel niti mrvice tobaka, je bil Gojko grozno živčen. Po neki borbi so borci dobili kratek oddih, polegli po tleh in dremali. Zadremal je tudi (jojko, naslonjen na puško. Ko je prišlo povelje za odhod, se je GojkdT zdramil in ravno tedaj mu je pred očmi poletela kresnica. Se na pol zaspan, je kriknil: „Tovariš, prihrani mi čik!" Toda „tovariš" kresnica je mirno poletela dalje. Gojka je razjezilo to „netovarištvo" in je zavpil. „Stoj, tovariš, da bom vsaj videl, kdo si, če mi že čika ne privoščiš!" Kaj so pred M l«tl pital« Spletke okrog prestola (Srbski bivši kralj Milan) je v nekem pismu obdolžil svojega nekdanjega ministra Garašanina, daje ta dal umoriti v ječi dve ženski, ki sta na kralja Milana streljali, češ, da se je bal, da bi bili utegnili zoper Garašanina pričati. Garašanin pa je odgovoril, da tega umora ni kriv on, ampak kralj sam. Lepe reči v tej slovenskej državi! Sprijenost mora biti doli med nekaterimi imenitnimi ljudmi res velika! To kaže tudi sledeča dogodba: Na Srbskem so zaprli nekega Stojanoviča, ki je skušal napraviti upor ter poklicati na kraljev prestol Karadjor-djeviča. (Piše se, da misli Rusija) zopet poslati vojskini oddelek na našo mejo; ako bi bilo to resnično, bi bilo slabo znamenje za mir. Drugi pa mislijo, da se utegne naša država vendar zvezati z Rusgo in Francijo, pa pustiti Italijo in Nemčijo. Da bi bilo res, bi bilo pač veselo za nas; kajti ti trije bi bili t^o mogočni, da se nam vojske ne bi bilo bati, ako bi tudi poslali precej vojakov domov. (Vprašanje iz Novega mesta?) V „Slovenskem Narodu“ grdi nekdo tukajšnjo šolo v. č. gg. očetov frančiškanov pa šolo ubož-nih šolskih sester v Šmihelu in gimnazyo novomeško, češ, da iz njih prihajajo sami tepci. Prašam Vas, pošteni meščani, zakaj pa potem zdihujete, češ, zakaj ni dekliška šola vsaj v Kan-diji? Zakaj so šole gg. frančiškanov tako na- polnene, da deca skoraj nima prostora? Zakaj silijo okoličani svoje sinove sernkaj v šolo? Odgovorite, Dolenjci! (Narodna čitalnica v Novem mestu) priredi v prostorih „Narodnega doma“: dne 19. t. m. ob polu osmih zvečer gledališko predstavo: „Na Osojah“, igrokaz v petih dejanjih. Opomnimo, da se prične igrati točno ob napovedanem času. (Od sv. G r e g o r j a), se nam poroča, da se je pretečeni predpust poročil naš dopisnik in posestnik g. Franc Gruden iz Spodnjih Retij z Marijo Ri^er iz Prapreč. Mi zaročencu želimo vso srečo v novem stanu s prošnjo, naj nam ob priliki sporoča kaj bolj „važnega“. (Vreme) Debela odeja nam je krila hrib in dol, a večinoma se je morala umakniti gorkemu jugu. Bila je pa tudi potreba, kajti delo zlasti v vinogradili zaostaja - pomanjkuje pa drv in nastelje. Vsak vinogradnik hiti v goro rezat - a tožijo, da je sneg napravil mnogo kvare: trte so močno polomljene. (Drag pes) Ne davno je kupil Anglež Green bernardinskega psa za 65.000 mark. Pes je 89 centimetrov visok in 100 kilogramov težak. Funt pasjega mesa velja tedaj 325 mark. Pač drago meso! pa tudi Anglež ni dal zanj zadnjih mark. Ko bi imeli mi Slovenci take pse pa tako „pametnih“ Angležev, brž bi poplačali vse svoje dolgove. (Iz Dolenjskih Novic, 15. marca 1891) To ni orientalski „bazar“ niti sušilnica salam, ampak čelna stran kozolca, na katerega je Tone Šilc iz Grdega dola v ribniški občini obesil kolače miniaturnih obodi. Te obodi uporabljajo za izdelovanje' miniaturnih ribni^dh spominkov, ki so že znani doma in na tujem (Foto: Drago Mohar) J TOOSFE ŠILC'OHRANJA SLAVOi RIBNIŠKE SUHE Rj Orientalski bazar ali ribniški Pri Tonetu Šilcu iz Grdega dola ob vzno^u Slemen v ribniški občini smo našli slikovito okrašen kozolec. Vprašali smo se, če je to prodajalna suhorobarskega blaga, mesnica na prostem, kjer vise salame na vročem soncu ali je to morda orientalski bazar iz Carigrada ali Bejruta,kjer prodajajo najčudovitejše stvari na prostem. Morda so to kite cvetja, nageljnov ali česa drugega? Pa ni niti to niti ono. Na čelni strani kozolca vise vendar kolači miniaturnih obodkov, ki jih izdeluje mojster miniaturnih izdelkov suhe robe Tone Šilc iz Grdega dola s severovzhodnega pobočja sodraške Strmce ob samem vznogu Slemen. Ogledali smo si njegovo mojstrstvo, s katerim je pokril že celo čelno stran kozolca. Majh- nih obodkov, ki so zloženi in v vence zvezani, visi tam na desetine, stotine in celo tisoče. Vsi so lepi in ročno izdelani. | Njihova- cena nikdar ne ujame porabljenega časa. Za tako delo je potrebno znanje, veselje in tudi ljubezen. Od očeta in vseh moških članov te družine, ki zaverovano opravljajo posel, lahko pričakujemo, da nam bodo ohranili slovite izdelke suhe robe v teh miniaturnih delčkih. Kakor so včasih — in tudi še danes,— veliki in gospodinjstvu potrebni izdelki raznašali slavo in ^as' ribniške suhe robe po „cajhn svajt“, bodo tudi ti izdelki, ki bodo krasili domove današnjih turistov, še naprej ohranjevali slavo in dobro ime-izvirne ribniške suhe robe. -k •I' Na »Preji« dvorana zasedena V veliki dvorani Doma JLA v Ljubljani je bilo na prvi družabni prireditvi Društva Bela krajina nadvse prijetno Dolenjske Novice. Pred letom dni ustanovljeno dru-5tvo „Bela krajina“ v Ljubljani je organiziralo svojo prvo večjo družabno prireditev. PriSlo jc toliko ljudi, da jc bila dvorana Doma JLA pri želcznišci postaji pretesna za vse, ki bi želeli noter. Domače vzdu^e so naredili že napisi na mizah, ki so nosili imena posameznih belokranjskih krajev. Nekateri Belokranjci so na prireditev priSli kar v narodnih nošah, dvorana pa je bila okrašena z mestnimi grbi Črnomlja, Metlike in Vinice. Gostje so se spraševali, kdo je tako domiselno dekoriral dvorano, izkazalo pa sc je, da ni bil nihče dru^ kot dr. Janez Klobučar, ki jc tudi duša in predsednik društva. Na „Prejo“ je prišla tudi folklorna skupina Tine Rožanc, tamburaški orkester iz Starega trga, prišla je pre-dica s kolovratom in tkalka iz Adlc-šič ter izdelovalke pisanic. Prav tako so v programu sodelovali priznani umetniki, kot prvakinja opere Vilma Bukovčeva, igralka Slavka Glavinova in Franci Prus. Naš rojak Franci Milek pa je pripeljal na prireditev kar ves pevski zbor grafičarjev, ki ga vodi že nekaj let. Kanadska vlada se je kljub številnim protesom odločila, da bo letos dovolila odstrel 245.000 tjulnjev. Lani jih je dovolila odstreliti 300.000, letos pa so število znižali zato, ker se bojijo, da ne bi iztrebili teh živali, katerih krzno je zelo dragoceno in gre dobro v denar. Da je prireditev res uspela, dokazujejo številna pisma, ki so že drugi _ . ... . , dan prihajala v društevno pisarno. „Sele otroci so vmili. mojemi* Bila so polna hvale in priznanja Horrot Ma cUki 7 Ipvp nroti O organizatorjem. Vanessa ANGLEŠKA GOSPODINJA JE K06 »Otroci so dali mojemu življi Zakaj ima hroma žena štiri zdrd „Moja sreča - so moji otroci!”, ponosno pravi angleška gospodinja Lillian Barret. To trdi seveda vsaka dobra mati, a za Lillian so mnogo več kot le navadne besede. Čeprav je hroma in jo je njen hišni zdravnik vedno svaril pred porodom, je pred kratkim podarila življenje že četrtemu otroku. Jožek, prikupen in močan dojenček, je zdaj ponos družine Barret. Čeprav še nič nc ve o težki usodi, ki jo mora prenašati njegova mati, se drži v njenem naročju ves košat in krepak, da so ga veseli vsi v družini in okolici. Ko jc že kot otrok ohromela, je bila Lillian Barret odvisna samo od invalidskega vozička. Nikoli pa sc ni z življenjem prepirala. „Vsem ženam lahko le svetujem, da me posnemajo in pohitijo s prirastkom v družini, če so seveda v varstvu dobrega pravnika**, pravi Lillian Barret. „Otroci so dali mojemu življenju vsebino in izpolnitev .. “ tia crti Knjige za nove naročnike Med 58 novih naročnikov zadnjega tedna je žreb v torek opoldne razdelil 10 knjižnih nagrad. Po pošti jih bodo dobili: Vinko Vene, Drnovo 18, Leskovec pri Krškem; Anica Pekonja, Ravne 5, Šentrupert; Vera Bračika, Zagrebška 18, Novo mesto; Ivanka Cotar, Crešnjice 20, Cerklje ob Krki;l'rant Divjak. Stranje 4, Blanca; Jožica Zorn, Staneta Rozmana I, Črnomelj; Marija Luzar, Ratež 6, Brusnice; Pepca Slane, Okljuka 3, Gradac; Franc Banič, Pristava 2, Podbočje, Vera Butala, Rudnik 27, Kočevje. 20. Paradižnik je razpel dve 8 palme, soproga pa je pod pl”;' :rww1inft. T nafto, da malce pogospodinji. samopostrežbo po hrano: za f jajca... I — Boš en jajček? je zaklicalj' Udar 20. julija 1944 ATENTAT NA HiTltfiJA OBRAMBNE ISKRICE Na nedavni redni seji občinske konference ZK Kočevje so razpravljali o obrambnih vprašanjih in splošnem ljudskem odporu. Razprava je bila živahna, vendar delovni predsednik Vu-koje Mrdaković še ni bil zadovoljen: - Ali bi želel razpravljati tudi kdo izmed mladincev? je vprašal. Nekdo pa je menil: - Mi govorimo, mladinci pa bodo vse to izvajali, če bo priSo do vojne. Ob zaključku razprave se je Vukoje Mrdaković takole zahvalil: - Zahvaljujem se vsem tovarišem, ki so sodelovali v razpravi, tovariSce pa naj mi oproste, ker se ne zahvalim tudi njim. Krive so same, ker so bile tiho. Sekretar komiteja občinske konference ZK in predsednik komisije za organizacijo splošnega ljudskega odpora pri konferenci ZK Stane I^vrič je ob zaključku seje tako dolgo bral sklepe, da bi se pri današnjem hitrem tempu lahko vojna medtem začela in končala ... on pa bi še vedno bral... DBB kozolec? n«.. nju smisel...« ''e otrcke ... Novomeščani se vesele, da mesto napreduje na vseh področjih. Se posebej pri cenah, kjer smo že skoraj najdražji v Jugoslaviji! ... Daeniken v svojih knjigah trdi, da so tudi pametnejša bitja od ljudi. Za rešitev gordijskega vozla v našem gospodarjenju bi jih vsekakor potrebovali nekaj... ... Obrt je prehudo obdavčena, cvilijo obrtniki. Zares, saj si niti mercedesov ne morejo kupiti: vozijo se samo še v BMW, volvih, saabih, alfah, fiatih najvišjih kubatur in podobnih tipih avtomobilov... ... Med tistimi, ki najteže pričakujejo nov novomeški vodovod, je gotovo Slavko More. To se bo povečala proizvodnja ore, najboljše ta hip! ... Z vso resnostjo se na Dolenjskem pripravljajo na popis prebivalcev. Začetek popisa je za zdaj najbolj neresen - 1. april. Kako se bodo obnašali ljudje - bomo videli 1. aprila... ... V Krki so se močno razveselili zlatih medalj z delavskih športnih iger. Razumljivo: vsaj nekaj zlata v času, ko se bera rubljev in dolarjev zmanjšuje ... ... Novomeški rokometaši so pred novo sezono končno brez skrbi: tekmujejo v ligi, iz katere ne morejo izpasti. Tudi Elanu se kaj podobnega lahko zgodi samo še enkrat! življenju smisel.. .** pravi Lillian ^sni: Linda, Sean, mali Jožek in SVOJI USODI Neljub skok Lani smo tiskali 1,567.805 izvodov Dolenj-^ega lista, vseh stroškov pa ^ bilo 2,821308,84 din. En izvod lista nas stane potemtakem 1,80 din (to je nekdanja ,,polna lastna cena** za en izvod časnika). V enem letu so se zaradi podražitev v tiskarnah, dražjega papiija in zvišane režije povečali stroški za en izvod domačega časnika natanko za 0,50 din. Letos nameravamo tiskati 52 številk, ki bodo imele skupno 1.360 strani. Ker je obseg lista oz. strani v novi tiskarni za 34 % večji kot je bil prej, bomo letos dali naročnikom pravzaprav 1822 strani, kar je 18 odstotkov več kot v letu 1970, ko smo tiskali 1540 strani. n m kontinentu Krpanov kotiček Stojte, tatje sežgani! Zavil sem proti Mišjemu dolu, kjer so imeU žegnanje. Ob taki priliki pridem rad pogledat, saj izvem marsikaj novega, a kaj, ko je to največkrat slabo. Pred krčmo vidim vse črno ljudi V sredi je bilo videti mladega fanta, ki je pretepal starca. „Ubijem te!“je rjul fant, ki je bil prav gotovo pijan in so mu pene letele iz ust. Komaj to izreče, stisne svojo pogubno pest in ubogega starca tako za uho poči, da je tri sonca videl in da so se mu solze udrle po' obrazu. Gledam okoli sebe: anti je res ali sanjam? Tudi nekaj drugih je stezalo roke z Ocepki, da je pokalo po starcu, kot bi s cepci mlatili v štirih. Drugi ljudje so mimo pedali to črno zločinstvo. „Stojte, tatje sežgani! Kdor se boji smrti, ne gani se!‘‘ zakričim zadaj s krepkim glasom. Takrat se obrnejo vsi nazaj ter vidijo mene s kobilico. V roki sem imel pripravljen kij in mesarico, pa že kričim dalje: „ Vaše nepravdansko početje mi Je že davno znano. Lovim vas že nekateri dan, ali vas nisem mogel zasačiti Pa tudi drugi, ki vse to gledate, bi lahko pomagati ubogemu starcu, ako ste za kaj! On trpi, vi pa uživate v njegovi krvi Sram vas bodi! Ako se ne poboljšate, bo tale pel po vaših kosmatih in hudobnih beticah!" še rečem in zamahnem s kijem. Najbližji so se najprej umakniti, vsi pa so zijati in molčali,, kakor je navada pri nas, kadar jih kdo po pravici ošteje in jim srdito pokaže stisnjeno pest. Hitro jih zvežem in peljem k sodniku. Ni pes, da jih ta ne bi mogel ustaviti, ako bi se domistili še bolj perutnice razpeti, kafwr nekateri prerokujejo. Sodnik jih vpraša, kako in kaj, pa so mu praviti, da so se s starcem le igrali Kaj zato, ako je njihova šala bolj groba in je zato poteklo nekaj kapelj krvi Sodnik nekaj časa kima, pa pravi: „Krpan, le spusti jih! Fantje, vi pa takoj domov, vendar drugič ne maram več takih šal!*‘ „Ha, ha, ha, ‘‘ so se smejali in mi kazati osle, preden so odšli skozi vrata pravice. „Gospod sodnik,*' pravim, „kdo je že kdaj stišal in kje se je učilo, da to ni greh, kar oni počenjajo? Zakaj jih ne zaprete v ječo? “ Veš, Krpan, ne moremo jih. Zanje so odgovorni starši, in če njih to ne briga, si ne moremo pomagati Le žugamo jim lahko. “ Tako sem zvedel važno skrivnost in jo ohranil v srcu, da jo porabim, kadar bo ukazala prilika. MARTIN KRPAN Danes pa še ena! VODORAVNO: 1. med, 5. ploščica iz skrilavca, 6. okisana krma, 7. prestolnica Armenske SSR, 8. muslimanski sodnik, 9. pernata ^val, 11. če3ca pritrdilnica, 13. jadranski otok severno od Dugega otoka, 16. tangens, 17. prevarant, 19. naprava za filmanje, 20. Atenino svetišče, 21. simbol za litij, 22. starojudovski kralj, 23. slavni japtonski telovadec, 25. francoski duhovnik, 28. veliko rešeto, 30. ušesni kamenček, 32. brezglavost, zmešnjava, 33. grška boginja modrosti, 34. hrvaška pokrajina. NAVPICNO: I. posoda, 2. nežna trava, 3. drča za spuščanje lesa, 4. del roke, 5. izdelovalec sira, 6. rezilo pri sekiri, 10. lunami modul Apolla 14, 12. plot, 13. naprava za iskanje, 14. kisla voda, IS. del glave, 18. disperzija tekočine in plina, 24. reber, pobočje, 26. vrsta trte in vina, 27. nravoslovje, 29. oče, 30. vrsta dragega kamna, 31. francoski komik (Jacqucs). reSitev križanke OD 11. MARCA VODORAVNO: 1. Brdavs, 7. jantar, 8. Edo, 9. Ga, 10. DO, 11. log, 12. osmina, 14. vtis, 15. štab, 18. Mikene, 20. Ararat, 21. ZE, 22. LE, 23. Anamit, 26. čelist, 27. Sato, 28. slez, 30. Karmen, 33. RF, 34. ala, 35. žep, 37. IM, 38. atelje, 40. katran; IT- 11 12 17 19 20 21 23 14 is^pie 18 22 25 24 28 30 31 32 33 3A 26 27 29 r A Segajoči se mreži med postavila gorilnik na ni ji bilo treba v Hom so jo že čakala * l^aradižnica možičku v mreži. - Tri! je jasno in glasno zapovedal hišni gospodar in Klara je ubogala. Gospodar je dobil cvrtje v svojo mrežo in šele tu ugotovil, kako ga je ^lomil: vsa tri jajca so bila namreč pristna nojeva jajčka! Požrtvovahio sta Paradižnikova izpraznUa pol ponve, več nista zmogla. Omahnila sta v spanec. Le še onemogel „dobro spančkaj!** je poslala Klara svojemu možičku čez glavo in zaprla oči. — Aha! je zagagal možiček in tudi on zadremal. Prav ta „aha** pa je ujel v budno uho ptič na veji... 10 Se pet minut. Heusinger je govoril dalje in nenehno kazal na zemljevid, ki je bil razgrnjen po mizi. Hitler in častniki so se sklanjali nadenj in si ogledovali položaj nemških sil. Kaže, da ni nihče opazil, kako seje Stauffenberg izmuznil iz sobe. Morda ga je videl samo polkovnik Brandt. Ta častnik se je tako zatopil v generalovo pripovedovanje, da seje sklonil nad mizo, ker je hotel bolje videti zemljevid, ugotovil, da mu je Stauffenbergova aktovka napoti, jo skušal z nogo odriniti in naposled segel z eno roko ter jo prestavil na zunat\jo stran težkega hrastovega opornika, ki je zdaj stal med bombo in Hitlerjem. Navidez nepomembno dejanje je Hitlerju najbrž rešilo življenje; vsekakor pa je terjalo Brandtovo. Tuje posegla vmes nedojemljiva usoda. Bralec se bo nemara pomnil, da je bil prav polkovnik Brandt tisti častnik, ki ga je bil Tresckow pregovoril, naj 13. marca 1943 proti večeru ob Hitlerjevi vrnitvi iz Smolenska v Rastenburg vzame s seboj na letalo dve „steklenici žganja**. On je to storil in se mu ni niti sanjalo, da pravzaprav nosi s seboj peklenski stroj - prav tak peklenski stroj, kakršnega je zdaj nevede pomaknil pod mizo proč od vrhovnega vodje. Kislina je zdaj že skoraj povsem razjedla vrvico, ki je zadrževala udarno iglo. keitel, ki so mu bili prej naročili poklicati Stauffenberga v Rastenburg, se je zdaj ozrl ob mizi navzdol proti mestu, kjer bi moral stati polkovnik. Heusingeijevo mračno poročilo je bilo že skor^ pri koncu in načelnik OKW je hotel Stauffenbergu namigniti, naj se pripravi k poročanju. Morda mu bo treba pomagati, da bo vzel dokumente iz aktovke. Toda skrbno ga je razdražilo, ko je videl, da mladega polkovnika ni. Keitel sc je spomnil, kaj je Stauffenberg zunaj rekel telefonistu, in smuknil iz sobe, da bi privedel mladega častnika, ki se tako čudno vede. Pri telefonu Stauffenberga ni bilo. Telefonist je povedal, da je prav naglo odšel iz poslopja. Keitel se je ves iz sebe obrnil proti konferenčni sobi. Heusinger je naposled le končeval poročilo o nesrečnih razmerah na vzhodni fronti. ,Jlus,‘* je govoril, „zahodno od Dune s krepkimi enotami tišči proti severu. Njegovi klini so že jugozahodno od Dunaburga. Ce se naša armadna skupina okrog jezera Peipus ne bo pri priči umaknila, bo katastrofa ... ' Stavka ni končal. Prav tisti hip, ob 12.42, je bomba eksplodirala. Stauffenberg je videl, kako se je zgodilo. Skupaj z generalom Fellgieblom je stal pred njegovo pisarno v bunkerju 88, ki je ležal približno dvesto metrov od konferenčnega poslopja. Najprej je živčno pogledoval na uro in prisluškoval, kako minevajo sekunde, nato pa je uprl pogled v konferenčno poslopje. Videl je, kako ga je z gromom pognalo v zrak, močno se je pokadilo, zabli^al seje ogerg. Bilo je, kot je Stauffenberg pozneje rekel, natanko tako, kot bi poslopje v polno zadela 155-milimetrska granata. Skozi okno so pri-frčala trupla, po zraku so letele razbitine. Stauffenberg je bil v svoji razbuijenosti trdno prepričan, da ni ostala v konferenčni sobi nepoškodovana živa duša, ampak da so vsi mrtvi ali pa umirajo. Naglo se je poslovil od FeUgiebla, ki naj bi bil zdaj telefoniral v Berlin zarotnikom, da se je atentat posrečil, nato pa presekal vse zveze, dokler se zarotniki v glavnem mestu ne bodo polastili vseh važnih položajev in razglasili, da je ustanovljena nova vlada. Zdaj se je moral Stauffenberg naglo izmuzniti iz rastenburškega tabora, kjer je bil glavni stan. Stražniki na kontrolnih točkah so eksplozijo v konferenčni dvoratu videli ali slišali in so nemudoma zaprli vse izhode. Stauffenbergov avto so ustavili že pred prvo oviro. Skočil je z vozila in zahteval pogovor z dežurnim častnikom. Vpričo njega je nekomu telefoniral - ni znano, komu - pregovoril nekaj besed, odložil slušalko in poveljniku straže rekel: „Herr Leutnant, pravijo, da smem skozi.** To je bila čista sleparija, vendar je užgala. Poročnik je v službeni dnevnik ubogljivo zapisal: „12.44, spustili skozi polkovnika Stauffen-berga.'* Očitno so nato sporočili še drugi kontrolni točki, naj ga spusti. Toda pri tretjih, zadnjih vratih je šlo teže. Tu so že prejeli alarm, spustili so zapornice in podvojili stražo. Nikogar niso spustili ne ven ne noter. Stauffenberg in njegov pribočnik poročnik Haeften sta se znašla pred izredno trmastim zastavnikom Kolbejem. Stauffenberg je spet zahteval telefon. Poklical je kapetana von Moellendorffa, pribočnika taboriščn^a poveljnika. Pritožil se je, češ da ga straža „zaradi eksplozije** ne pusti ven. .Afudi se mi. Na letališču me čaka general Fromm.** Tudi to je bila sleparija. Fromm je bil v Berlinu in Stauffenberg je to dobro vedel. Odložil je slušalko in se obrnil k zastavniku. ,3te slišali, lahko grem skozi.** Toda zastavnik se ni dal. Sam je telefoniral Moellen-dorffu in preverjal, če je to res. Kapetan je rekel, da je. Nato je avto zdrvel proti letališču. Poročnik Haeften je spotoma razstavljal drugi peklenski stroj, ki ga je bil sam prinesel s seboj prav tako v aktovki, ter metal dele čez rob ceste. Tam jih je pozneje našel Gestapo. Poveljnik letališča še ni vedel, da bi bilo kaj narobe. Pilot je v trenutku, ko sta se častnika pripeljala na letališče, že grel motorja. Cez minuto ali dve je letalo vzletelo. Bilo je malo po eni uri popoldne. Stauffenbergu se je v naslednjih treh urah gotovo zdelo, da so to najdaljši trenutki njegovega življenja. Počasni heinkel je letel čez peščeno, enolično nemško ravnino proti zahodu, on pa ni mogel nič drugega kakor upati, da se je Fellgieblu posrečilo sporočiti v Berlin odločilno geslo, da so zarotniki v glavnem mestu takoj sprožili akcijo, prevzeli mesto in razposlali pripravljena sporočila vojaškim poveljnikom po Nemčiji in zahodni Evropi, in da njegovega letala ne bodo spravili na tla opozorjeni lovci Luftwaffe ali kako rusko letalo, ki jih je bilo nad vzhodno Prusijo čedalje več. Na heinklu ni bilo radijske postaje, ki bi bila dovolj močna, da bi jo uglasil na Berlin in poslušal prve razburljive oddaje, za katere je upal. da jih bodo uporniki oddali že pred njegovim pristankom. Razen tega pa se zato ni mogel povezati s sodelavci v Berlinu in jim poslati geslo, ki ga general Fellgiebel nemara ni mogel oddati. Stauffenbergovo letalo je počasi brnelo po zgodnjepopoldanskem nebu. V Rangsdorfu je pristalo ob 15.45. Stauffenberg je ves vesel stekel k n^jbIii^emu telefonu in še z letališča vprašal generala Olbrichta. kako so potekle odločilne tri ure. od katerih je bilo odvisno vse. Zaprlo mu je sapo, zakaj zvedel je, da niso nič ukrenili. Fellgiebel je m^o po eni uri sporočil, da je prišlo do eksplozije, a zveza je bila slaba in ni bilo mogoče ugotoviti, ali je Hitler mrtev ali ne. Zato niso storili ničesar. Olbricht je ukaz za Valkire vzel iz blagajne, ni pa ga razposlal. Na Bendlerstrasse so vsi čakali, da se vrne Stauffenberg. General Beck in feldmaršal von NVitzleben, ki bi bila morala kot novi državni vodja in vrhovni poveljnik oboroženih sil * nemudoma izdati že pripravljene razglase ter ukaze in takoj nato po radiu razglasiti, da vstaja za Nemčijo nov dan. se sploh še nista prikazala. Stauffenberg je z Rangsdorfa telefoniral Olbrichtu, da je Hitler mrtev. Vendar to ni bHo res. Življenje mu je nehote rešil polkovnik Brandt, ki je bil potisnil Stauffenbergovo aktovko na zunanjo stran težkega hrastovega opornika. Hudo ga je streslo, ne^)a resno ranilo. Ožgalo mu je lase, opeklo noge, udarilo ga je po desni roki in mu jo začasno omrtvičilo, predrlo ušesna bobenčka in odrgnilo hrbet, kamor mu je padel zlomljen tram. Neka priča se je pozneje spo-miirjala, da ga je bilo komaj spoznati, ko se je opirajoč ob Keitla prikazal iz kadečega se in razdejanega poslopja. Imel je sajast obraz, od las se mu je_ kadilo, hlače so visele z njega v cunjah. Keitel kot po čudežu sploh ni bil ranjen. Toda večina tistih, ki so ob eksploziji stali okrog tistega konca mize, pod katerim je ležala bomba, so bili mrtvi ali pa so umirali. V prvem razbuijenju je obstajalo o vzroku eksplozije nekaj različnih mnenj. Hitler je sprva menil, da je eksplodirala bombaš sovražnega lovskega bombnika, ki se je v nizkem poletu priplazil nad glavni stan. SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ GRADU l-NI PROSTOR Zv\ DVORSKI GASILSKI DOM jc zagotovljen. Na zadnji seji zadružnega sveta žužemberške z^^drugc so med drugim sklenili, da bo zadruga odstopila dvorskemu gasilskemu društvu zemljišče za gradnjo društve-’ nega doma. Zemljišče, ki ga nudijo, je povsem ustrezno za gradnjo doma in za ureditev manjšega igrišča. OBCANI in krajevna SKUPNOST so se lotili popravila krajevnih poti, in sicer v Mačkovcu pri Dvoru, v Kotih, v Podgozdu in v Stavči vasi. Tako bodo letos krajevne poti že pomladi v glavnem urejene, prek leta pa jih bodo vzdrževali občasni delavci iz posameznih vasi. NA REBRI PRI ŽUŽEMBERKU SO SE OBCANI zavzeli, da bi nabavili novo gasilsko brizgalno, razen tega pa bi radi uredili sedanjo vaško lužo, tako da bi dno in stene betonirali, okolje pa sanirah, da bi bilo higienično. Z nabiranjem sredstev za brizgalno so že pričeli in so dosegli lep uspeh. Glede ureditve luže pa se bodo pogovarjali še s krajevno skupnostjo in občino. Poleg vasi Reber so se tudi v sosednjih KRIŽIH ogreli za gasilstvo. Tudi v teh krajih pravijo, da bodo nabavili gasilsko brizgalno, in kažejo veUko pripravljenost za prostovoljne prispevke. VODOVOD BODO POTEGNILI tudi v vas Cvibelj pri Žužemberku. Vodo bodo speljali iz cevovoda, ki je grajen za območje Dvora. Prvotno občani iz te vasi niso bili pripravljeni na enak prispevek kot občani iz okolice Dvora, sedaj pa so na to pristali. STANOVANJA BORCEM Na občnem zboru borčevske organizacije na novomeškem levem bregu so že tretjič zapovrstjo po-ud^i, da bo potrebno bolj skripti za reševanje stanovanjskih težav borcev. Republiška pomoč je preskromna, sodelovanje z društvom upokojencev pa ne more rešiti vseh stanovanjskih problemov. Upajo, da bodo v ^adu letos zbrali več denarja kakor v prejšnjih letih. ELEKTRIČNI MRK Ker je razneslo visokonapetostni končnik, je prejšnjo sredo del Novega mesta ostal približno dve uri brez električne energije. Najbolj so okvaro čutili na Petrolovi bencinski črpalki, ker motoriziranim meščanom v tem času niso mogli postreči z bencinom ali kurilnim oljem. Po dveh urah so monterji Elektro podjetja okvaro popravili. NE MOREJO JIM USTREČI! V zadnji številki našega tednika smo pisali o želji prebivalcev Uršnih sel in drugih, da bi popoldanski vlak iz Novega mesta peljal v Belo krajino nekoliko prej kot pred četrto uro. Pri železnici pa so nam povedali, da bi radi ustregli že\ji, vendar je to nemogoče, ker bi potem vlak iz Ljubljane moral odpeljati že pred 14. uro, kar pa spet ne pride v poštev, TEŽKA VODA DM BRŠLINSKl POTOK SPET ODPRTA Ribiška družina Novo mesto je pred letom nameravala Težko vodo m Bršlinski potok uporabiti za gojitveni potok. Ker pa so ugotovili, da nista primerna za to, so na zadnjem posvetu novomeških ribičev sklenili, da ju spet odprejo, vendar je možno loviti samo s salinonidno karto. BREGOV KRKE“ Novinarski krožek osnovne šole v Žužemberku je izdal pred kratkim peto številko šoldcega gasila „Z bregov Krke'*. Številka je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, napisali in opremili pa so jo učenci sami. Na okoli 40 straneh prinaša več kot 60 sestavkov učencev iz vseh razredov. Priložena je tudi zabavna stran s križanko in humoijem. List je pregleden, lepo oblikovan, nedvomno vzor šolskega glasila. Novinarski krožek pod v^stvom mentorice Jelke Mrvar je povabil k sodelovanju vse sošolce, misli pa že na izdajo nove številke. DELOVNI PROGRAM 1971 Načrti krajevne skupnosti Kaj bi radi v Podgradu, Gabrju, Brusnicah, na Malem Slatniku, v Šentjerneju, Orehovici, Škocjanu, Šmarjeti, Beli cerkvi, Birčni vasi, Mimi peči in Novem mestu Prejšnji teden smo objavili letošnje načrte osmih krajevnih skupnosti v novomeški občini. Tokrat z delovnimi programi krajevnih skupnosti nadaljujemo. Krajevna skupnost Podgrad: letos nameravajo urediti mrtvašnico v Podgradu in obnoviti zid pri poko-pali^u v Velikem Cerovcu, napeljati trofazni tok v Koroško vas ter vzdrževati vaške poti. KS Gabrje: v načrtu je graditev dvorane, vendar manjka denarja, asfaltirali bi radi cesto Ratež-Gabr-je, skrbeli za vzdrževanje cest IV. reda in vaških poti, več skrbi bodo posvetili socialno ogroženim. KS Brusnice: program narekuje skrb za vzdrževanje poti IV. reda, napeljavo javne razsvetljave v Brusnicah, odkup dela zemljišča v Leskovcu za peskokop, gradnjo vodovoda in dokončno ureditev kulturne BOLJE JE IMET! RIBE ... Ko se je prejšnji teden podpresednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. France Hočevar v Novem mestu pogovarjal s predstavniki občinske skupščine, so govorili tudi o gospodarstvu. Beseda je nanesla na gradbeništvo in njegove težave. „Skoda, da nimate kake tovarne," je dejal podpredsednik, Novo-meščani pa so mu rekli, da v glavnem manjka železa in cementa. „Sicer pa imamo na Dvoru tudi železarsko tradicijo, “ je dejal Jože Suhadolnik. „Je pa že bolje, da gojite ribe, kot da bi delali izgubo v železarni!'* se je zasmejal podpredsednik. dvorane. Oživili naj bi tudi KUD Brusnice. KS Mali Slatnik: delovni program ima skrb za napeljavo vodovoda, za vzdrževanje ^ti, modernizacijo električnega omrei^a, ureditev postajališča na Malem Slatniku ter skrb za kulturno dejavnost in varstvo onemoglih. KS Šentjernej: programje obširen - ureditev sejmišča, podaljšanje kanalizacije, gradnja vodovoda v Gor-mem Vrhpolju, ureditev pločnikov v Šentjerneju, poroešitev ^adnje trgovske hiše v Šentjerneju, vzdrževanje vaških poti, gradnja črpalke, priprava terena za dograditev šole, ureditev zdravstva, kulture, poskrbeti za stare in onemogle. KS Orehovica: letos nameravajo napeljati vodovod v Orehovico, končati dela pri domu, popraviti ceste in vaška pota ter obnoviti električno omrege. KS Škocjan: v programu imajo popravilo ccste Skocjan-Klenovik, skrb za pluženje cest pozimi, ureditev pokopališč, zbiranje denarja za novo šolo, popravilo vaških poti in mostov, asfaltiranje ceste Smar-jeta-Škocjan, skrb za stare in onemogle, pomagali pa bodo tudi gasilskemu društvu. KS Smarjeta: samoprispevek bodo imeli do 1973, denar bo name- njen za opremo nove šole. Razen tega želijo Še asfaltiranje ceste, ureditev trgovskega lokala, skrbeli bodo tudi za popravilo poti. KS Bela cerkev: letos nameravajo odkupiti peskokop, nabaviti traktor in mfin za drobljenje peska, popraviti vaške poti, zgraditi cesto preko Vinjega vrha do Smaijete in skrbeti za stare in onemogle. KS Birčna vas: skupnost namerava modernizirati električno omrei^e po vseh vaseh, asfaltirati cesto Novo mesto-Birčna vas, poskrbeti za sanacijo studenca in ureditev vaških poti, skrbeti za stare in onemogle in za kulturno dejavnost. KS Mirna peč: letos nameravajo urediti Mimo peč, vzdrževati pokopališča, ceste in vaške poti, elektrificirati naselje Grč vrh, popraviti cesto Selo-Sentjurij, pomagati pri drugih komunalnih dejavnostih. KS Novo mesto: letošnje naloge obsegajo napeljavo vodovoda v Re-gerčo vas in Skrjanče, gradnjo kana-Uzacije v Paderšičevi, Valantičevi, Cankarjevi in Koštialovi ulici v Novem mestu, asfaltiranje ulic v Žabji vasi, Šolski, Streliški ter odcep od Ulice talcev do ragovskega mostu, razširitev ceste Ragerča vas-Gotna vas, ureditev javne razsvetljave v Irči vasi, na Brodu, v Cegelnici in Lamutovi ulici, obnovitev električnega omrežja v Srebrničah, Boričevem in Skijančah, asfaltiranje ceste v Cegel-nico, vzdrževanje uUc, cest, parkov in zelenic, napeljavo novih brvi v Regerči vasi in Gotni vasi, skrb za socialno šibke ter skrb za ureditev obeh šol in otro3cih varstvenih ustanov. Suha zima je veliko pomagala gozdaijem in lesaijem, saj so ves februar lahko dobavljali les. Tudi Novolesov pa^k (na sliki) ni bil brez dela, saj je pridno praznfl težke tovornjake lesa v Straži. (Foto: S. Dokl) Tekmovanje ekip prve pomoči v Velenju Ekipe so že pripravljene na 3. republiško tekmovanje — Obširen načrt praznovanj ob tednu Rdečega križa — Širjenje krvodajalstva na vaseh v četrtek, 11. marca, je bilo v Novem fhestu področno posvetovanje predstavnikov občinskih odborov RK Metlika, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto s predstavniki republiStega odbora RK in zdravstvenimi delavci. Dogovorili so se o poteku najvažnejših akcij RK v letošnjem letu. Ena izmed najvažnejših nalog občinskih odborov RK je vsekakor krvodajalstvo. Potrebe novomeške bolnišnice so iz leta v leto večje, zbrana količina krvi pa ne narašča v Novi rekord prevzel Barbič Ekipa novomeških k^tia^cv, ki tekmuje v republiški ligi, je v soboto in nedeho nastopila v Kranju in na Jesenici. Kl^ub nemogočim pogojem za vadbo in v odsotnosti zanes- Jivega Mrzlaka so Novomeščani na esenicah podrli 7046 keg^ev, kar da poprečje 880 na posamezne^ koljača. Rekord Dolet\jske, ki ga je prgšiiji teden postavil Židanek, je tokrat zboljšal Barbič, jc podrl 929 kegljev, čez magično mejo 900 pa sta se povzpela še Krušič (923) in ZkTanek (917). Kranj: 1. Triglav 7545, 2. Novo mesto 6782 (Turk 804, Rožič 822, Barbič 913, Rodič 864, Bratož 858, Jarc 812, Žklanek 847, Krušič 862). Jesenice: Triglav 7402, 2. Novo mesto 7046 (Bratož, 832, Fabjan 807, Barbič 928, Rodič 870, Turk 880, Jarc 888, Židanek 917, Krušič 923). skladu s potrošnjo. V krvodajalstvo še vedno ni zajet velik del prebivalstva, kar gre deloma pripisati tudi neobveščenosti oziroma slabi propagandi.. Ker je to značilno za vso Slovenijo, pripravlja republiSci odbor RK novo serijo propagandne^^! gradiva (značk, diplom, brošuric, slikanic in probno), ki naj bi ga na najrazličnejše načine širili med ljudi. Za to bodo poskrbeli tudi zdravstveni delavci v bolnišnicah ter vzgojitelji v šolah. Ugotovili so, da je med krvodajalci tudi zelo majhen odstotek kmečkega prebivalstva, katerega bo treba Se {Msebej zainteresirati za krvodajalstvo. Predstavniki republiškega odbora RK so prisotne seznanili tudi s potekom i. republiSce^ tekmovanja ekip prve pomoči, ki bo 19. in 20. maja v Velenju. Pri dan tekmovanja bodo nastopile vse ekipe, drugi dan pa se bodo predstavile le najboljše ter dve ekipi iz Avstrije. Ker naj bi bilo letošnje tekmovanje še kvalitetnejše kot prejšnja leta, bo potrebno pohiteti s pripravami ekip prve pomoči, občinsKi odbori RK pa bc^o morali pravočasno organizirati občinska tekmovanja. Teden RK bo od 2. do 9. maja. Osrednja jugoslovanska prireditev bo v Ljubl^ni v počastitev 8. maja, pokrovitelj pa bo Edvard Kardelj. Republiški c^bor RK bo tudi letos or^niziral sprejem za aktiviste RK, razen tem bo pripravil tudi aadivo za različna predavanja na šolah o delu in TOmenu RK. V tem tednu bodo občinski odbori RK organizirali sprejeme za svoje zaslui^e delavce, na vseh šolah pa bodo spreje- mali nove člane v organizacijo RK. V tem tednu bo tudi na radiu in televiziji več oddaj, ki naj bi pripo-mode k boljšemu poznavanju določil ^nevske konference zl^ti med delavci RK. Vsa prometna podjetja bodo v tem tednu prodajala dodatno znamko RK. A. V. 2E tretja ŠTEVILKA ,J^AŠEPOTI“ v Na osnovni šoli „Martina Kotarja” v Šentjerneju so v tem šolskem letu izdali že tretjo številko literarnega glasila „Naša pot“, ki ga urejajo šen^rnejski učencL Zadnjjv številka je v glavnem posvečena prazniku žena in pustnim prireditvam na Sentjemejskem polju, ki jih je letos bilo precej. Uvodnik je posvečen razgovoru z 82-letno Marijo Kotar, materjo narodnega heroja Martina Kotarja. POPIS PREBIVALCEV Pred uradnim začetkom popisa prebivalcev - v novomeški občini DO zanj skrbelo kar 210 popisovalcev - bodp predhodni popisi v delovnih organizacijah, kjer bodo popisali pomožne liste za popisnice. Vsi zaposleni prebivalci v družbenem sektorju bodo pomožne popisne liste dobili med 25. in 30. marcem. Te pomožne liste bodo občani oddali, ko bo prišel popisovalec na dom. »Dolenjski list« v vsako družino TOKRAT PROSUO ZA POMOČ GASILCI Gasilci pričakujejo pomoči Šmihelski gasilci so se trdno odločili zgraditi nov gasilski dom, ker se jim bo stari podrl — Organizirali bodo zbiralno akcijo ZAHVALA Ob boU'či in nenadomestljivi izgubi našega ljubega mo?a, očeta, brata, strica in svaka JANEZA SLAKA iz Jordan kala pri Mimi peči se iski-eno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, izix?kll sožalje in spremili pokojnika v tako velikem številu do preranega gi-oba. Se posebej se zahvaljujemo podjetju Novoteks, gostišču Grmada, krojaštvu TVebnje, osnovni Soli Mirna peč, duhovnikom, pevcem ter vaščanom 2aluJoči: žena Marija, otroci Janez, Lojzka, Anica, Jojiica, Martin, Marinka z možem, bratje, sestre In drugo sorodstvo Kot večina gasilskih društev tudi gasilci v Šmihelu pri Novem mestu delajo v dokaj težkih pogojih. Društvo šteje 68 delovnih članov, nima pa niti svojih prostorov, da bi lahko razvilo dejavnost. Je sicer lastnik starega gasilskega doma, zgrajenem 1928, vendar je trenutno v tako žalostnem stanju, da ni v ponos kraju. V najbolj kritičnem stanju jc teseni stolp, ki bi se letos gotovo podrl, če bi bilo kaj več snega. Vendar gasilci ne bodo čakali, da sc bo zgodila nesreča, z vso resnostjo se pripravljajo na posebno akcijo, s pomočjo ka-tere bodo zgradili nov dom. Razpravljajo že štiri leta, zdaj pa kaže, da je razprav konec in da se bodo že lotili dela. Kajti pred dnevi so sklicali razširjen posvet gasilcev in sklenili, da sc bodo takoj lotili zbiranja sredstev. Precejšnjo pomoč pričakujejo od družbe in novome-«ih delovnih or^nizacij. Ravno tako bodo obiskab vse lastnike hii na novomeškem desnem bregu in računajo, da ne bodo naleteli na gluha uiesa. Prepričani smo, da bodo vsi podprli prizadevai\ja šmihelskih gasilcev, saj so Smihelčani celo sklenili, da bodo vsa obrtniška dela pri novem delu opravili sami brczptačno. Potrebujejo torej samo osnovni kapital za nabavo gradbenega materiala in Se nekatera druga dela. Vse ostalo pa je v njihovi lastni režiji. TOleg večjega prostora za orodjarno in garažo nameravajo v domu urediti le poseben družbeni prostor, kje bi sc lahko sestajali prebivalci. Odkar so izgubili svoje družbene prostore v dana&iji posebni foli, se namreč nimajo kam dati. Ce vza- Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuznski postaji: Danilo Kovačič, Stanko Vavpotič, Janez Turk, Franc Zagorc, Jože Kralj, Alojz Zupančič, Zvonko Mali, Draga Pate, Justi Damjanovič, Milka Smolič, Angela Seničar, Vera Jerman, Ivanka Medved, Jožefa Femc, Ana Osolnik, Jože Škufca in Jože Novak, člani Novoteksa, Novo mesto; Valerija Petan, članica Novolesa, Straža; Jože Smerke, Ciril Kukman, Rudi Kmet, Jože Hrovat in Ciril Ba^U, člani IMV Novo mesto; Mirko Pašič, član Cestnega podjetja Novo mesto, Silvo Klemenčič, član Pionirja, Novo mesto; Stojan Majcen, član Zavoda za zdravstveno varstvo. Novo mesto; Jože Turk in Janez Gašperšič, člana Gozdnega obrata, Novo mesto; Karolina Staniša, Marija Drab in Marija Umek, gospodinji iz Konca; Ana Luk&č, eospodii\ja iz Jume vasi; Marija Cimermancić, Ana Celič, Telezya Celic in Marna Hi^ vatič, go^odinje iz Koroške vasi; Francka Bohte, go^odinja iz Gotne vasi; Marija Djukić, članica Zavarovalnice Sava, Novo mesto; Alojz Kukar, kmet s Pristave; Ana Fomeci, gospodinia iz Mihovca; Marija Kralj in Marija Berkopec, gospodinji s Pristave; Marya Dragan, gospodinja z Golobinjeka; Viko Hrovatič, kmet iz Koroške vasi; Ivanka Turk, članica osnovne šole Stopiče; Magda Purebcr, gospo- me^SJo v ‘^Stev Se to. da ^do pro- J fvanka Turk, članica osnovne šote Stopič^ M^d Sori koristili še širšim krajevnim po- > dmja iz Lazov; Marija Jemč, gospodmja s Podgrada. trebam, je naložba v nov dom toliko bolj upravičena. ALI SE BO TUDI NA URŠNIH SELIH PREMAKNILO? Najprej vodovod, potem pa šedrugo! Občani Urinih sel in sosednjih vasi so se odločili za gradnjo vodovoda — Pričeli so zbirati sredstva, pričakujejo pa tudi pomoč skupnosti — Cesti so se zaenkrat odpovedali, je pa v drugem planu V nedelo, 7. marca, je bil na Uršnih selih zbor volivcev, na katerem je sodelovalo več kot sto občanov. Pomembnega shoda se je udeležil tudi Ijud^ poslanec dr. France Hočevar in sodeloval v izredno živahni razpravi. V glavnem so se pogovaijali o dveh najbolj perečih vprašanjih: gradnji vodovoda za sedem vasi (Gornje Sušice, Verdun, Dobindol, Laze, Travni dol, Pleš in Laze), ter o modernizaciji ceste Novo mesto—Uršna sela—Semič. Ker tamkajšnji občani ne pričakujejo, da jih bo skupnost v veliki meri finančno podprla v njihovih prizadevanjih, so sc morali odločiti o prednosti med tema dvema najbolj pomembnima vprašanjema. Odločili so sc, da bodo vse svoje moči usmerili v gradnjo vodovoda; zato so izvolili pripravljalni odbor, ki jc že pričel delati. Na zboru so izglasovali, da pričnejo zbirati sredstva takoj, vendar naj bi bila namenjena za nabavo načrtov, razi.skave in podobno. Ko pa bodo imeli v rokah predračun, tako so sklonili, bodo naredili poseben ra/.dciilnik, po katerem bo vsako gsopotlinjstvo prispevalo določena sredstva. Razumljivo, da se tudi cesti niso odpovedali, saj so menili, da je ta slabše vzdrževana, kot je bila pred 50 leti, čeprav ne moremo primerjati prometa tedaj in danes. Res, da jim je direktor novomeškega Cestnega podjetja inž. Kotnik pojasnil težave pri vzdrževanju cest I., II. in lil. reda, vendar so občani menili, da si želijo vsaj prevozno cesto. Torej hočejo, da bi bila ta vsaj toliko vzdrževana, kot so druge. Njihov delovni prodam jc preccj bogat, vendar ga bodo uresničevali postopoma, ker se zavedajo, da se tudi počasi daleč pride. Razumljivo, da si želijo hitrejši napredek, dobro pa vedo, Kaj /morejo! S. DOKL NOVOMEŠKA TRIBUNA ČETRTKOV INTERVJU Novi šuii res moderni Jože Suhadolnik, načelnik za upravno pravne zadeve občinske skupščine: »Pogodbe pravijo, da bo v novem šolskem letu pouk v novem« Prejšnji četrtek je Kristino Progar zanimalo, kako je z gradnjo dveh novih novomeških šol, in kdaj se bo v njih začel pouk. Načelnik za upravnopravne zadeve novomeške občinske skupščine Jože Suhadolnik pravi: „Po sklenjenih pogodbah z novomeškim „honirjem" naj bi bili šoli nared do septembra letos. Zato računam, da bo v novem šolskem letu pouk že v novih šolah. Da bi se lahko pouk nemoteno začel, je občinska skupščina na zadnji seji že imenovala ravnatelja šol v ustanavljanju in ustanovila šoli Grm in Bršliru Skupaj z investitorjem - skladom za financiranje izgradnje osnovnih šol v Novem mestu bosta ravnatelja pripravila vse potrebno za kadre, učila, izvolitev samoupravnih organov in sploh za vse tisto, kar je potrebno za začetek pouka." - Nedvomno je pomen dveh novih šol velik? „Zares, vse štiri ^le bodo razpolagale s toliko prostora, da bo pouk lahko organiziran v eni sami iz- meni. O šolskih okoliših bodo razpravljali volivci na zborih, dokončen sklep pa bo potrdila občinska skupščina. “ - Cene v gradbeništvu rastejo. Kako je bilo v tem primeru? „Do konca lanskega leta je sklad za financiranje gradnje novih šol zbral 9,454.716 dinarjev samoprispevka, ostalo pa so prispevale delovne organizacije. Drugi dohodki, predvsem obresti na oročen denar pri DBH, so dosegli vrednost 583.263 dinarjev. Za gradnjo so pridobili še 12,374.000 dinarjev posojil Skupno je torej zagotovljenih blizu 22 milijonov dinarjev, del denarja za nakup opreme pa bomo skušali dobiti še z dodatnimi posojili. “ - Na zadnji občinski seji ste pozvali dolžnike, naj pečajo. ,JDelovne organizacpe bi morale plačati še okrog 2 milijona dinarjev in sklad jih je že pozval, naj to storijo. Glede na dosedanje razumevanje pričakujerno hitre odgovore. V začetku aprila bomo javno objavili vse tiste, ki so izpolnili svoje obveznosti, in seveda tudi vse tiste, ki tega niso storili. “ - Kaj prinašata novi šoli? „Najsodobneje zasnovan razredni in kabinetni pouk, saj smo naredili kompletne načrte tudi za notranjo opremo!*' - In vaše vprašanje? „Ravnatelja novomeške bolnišnice primarija prof dr. Otona Bajca bi rad vprašal, kako poteka gradnja druge etape novomeške bolnišnice in kako nameravajo uresničiti še gradnjo tretje etape. “ /. SPLICHAL Navzoče je pozdravil predsednik krajevne organizacije SZDL Jože Prosenečki, šolski pevski zbor je"' zapel nekaj pesmi, nato pa se je odgrnila zavesa lutkovnega odra, ki so ga ta večer slovesno izročili namenu z uprizoritvijo lutkovne igre ,4^nko in Metka“. Tako je 10. marca zvečer tekla proslava v dvorani domaTVD Partizan na Otočcu, ki so jo v počastitev dneva žena priredile krajevne organizacije in šola. Po kultumo-zabavnem delu so pogostili ves ženski svet, zbran v tej dvorani. Na sliki; učenci osnovne šole na Otočcu pojo svojim materam. (Foto: Ivan Zoran) / MOiRDA DA, MOiRBA NE ZA IZPELJAVOi PRORAČUNA Stiske proračunskega dinarja Ena sama možnost v Novem mestu, da sestavijo proračun — Lan! dotacija republiške izobraževalne skupnosti, letos nič več! Marec je mesec borbe za proračun^i dinar v občinah, bi lahko mirne duše zapisali. Občin^e ^upščine se običajno znajdejo v zagati: med potrebami in možnostimi je vsako leto velik prepad, ki ga ni lahko premostiti. Novo mesto v tem pogledu ni izjema, posebno letos ne! Novomeška občina seje letos znašla v prav posebnem položaji^. Vse doslq je namreč dobivala dotacije republiške izobraževalne skupnosti, kije temeljni skupnosti pomagala premagovati denarne težave s finančnimi injekcijami. Letos pa novomeška občina ne sodi'več med nerazvite in, tradicion^e dotacije ne dobi več. In zakaj potem take težave, če tudi uradno priznavamo, da nismo več nerazviti? Preprosto: občinski proračun se v primerjavi z lanskim ne sme povečati za več kot 10,8 odstotka. Tak je zakon! V Novem mestu se bodo znašli v izredno kritičnem položaju, če ne bodo smeli v lansko osnovo, od katere lahko povečajo svoje proračunske TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA Ukrepi obležali v predalih Proizvodnja v industriji je manjša — Vsi čakajo na »paket« sistemskih ukrepov — Vsako zavlačevanje škoduje gospodarstvu Ce že januarska proizvodnja v novomeški občini ni zaskrbljujoče nizka, je vsaj vredna opozorila. Vrednost proizvodnje je za 13 milijonov dinarjev pod lansko: če upoštevamo zmanjšano prodajo avtomobilov IMV in modernizacijo in povečanje proizvodnje tetraciklinov v Krki, zaradi česar seveda ta obrat ni dal običajnih rezultatov, potem v denarju številke niso sumljive. Huje pa je, da je tudi fizični obseg proizvodnje skoraj v vseh industrijskih podjetjih - za te NI KAJ TRDEN CRMOSNJISKI MOST! Most čez Težko vodo v Crmošnji-cah pri Stopičah ima nosilnost 3 tone, vendar icljub prepovedi redko kdo upoSteva opozorilo. Cez vozijo težji tovornjaki in cclo avtobusi. Ker pa namerava vodstvo osnovne šole V Stopičah to pomlad pričeti z gradnjo športnega parka pri šoli, so zaprosili občinsko skupščino Novo mesto, naj jim pomaga most ojačiti, ker drugače ne bodo mogli voziti gradbenega materiala. Zvedeli smo, da bo ObS pomagala. veljajo tudi te številke — manjši kot lani januaija. Pričakovali pa bi, da bi naredili več, ker običajno proizvodnja v prvih mesecih narašča, čeprav prodaja ne gre najbolje. Začasno ustalitev gospodarske rasti je torg pričakovati, to so napovedovali v zvezni vladi že ob razvrednotenju^ dinarja. Izvoz je bolj zanimiv, so poudarjali. Toda danes, ko bi moralo gospodarstvo točno vedeti, kako bo poslovalo, se v delovnih organizacijah največkrat pritožujejo zaradi nerešenih vprašanj v izvozno-uvozni politiki in zaradi carin. Razvrednotenje dinarja, ki naj bi bilo samo člen v verigi stabili-zacijskili ukrepov, ostaja zaenkrat praktično edina stvar, ki smo jo izpeljali, „paket“ sistemskih rešitev za bolj učin-kovitp gosppdarjenje pa zamuja vlak. J Itjdustrija je v škripcih, ker vsi čakajo prav na te ukrepe: od njih je odvisna usmeritev posameznih podjetij, prav ti ukrepi oaj bi pomagali k stabilnejšemu gospodarjenju. Očitno so prav ta „paket“ pozabili v nekem predalu. Prav zaradi te negotovosti pa verjetno tudi industrijska proizvodnja novomeške občine ni taka, kot bi lahko pričakovali. Sicer pa, do konca marca bodo pripravili podrobno analizo o trenutnem stanju in o vzrokih, da proizvodnja celo nazaduje. Takrat bo stvar jasnejša, morda bodo do takrat sprejeli tudi nekatere sistemske rešitve. J. SPLICHAL dohodke za 10,8 odstotka, prišteti približno dva milijona dinarjev lanske dotacije republiške izobraževalne skupnosti. Potrebe za vzgojo in izobraže- iz NOVOMEŠKEm PORODNlŠNlCEt»W Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Švajger iz Vranovičev - Anico, Vida Črnič iz Črnomlja - Majdo, Alojzija Retelj iz Dolnjih Kamene - Boruta, Fani Glogovšek iz Kalc-Nakla - Jožeta, Martina Leskovšek iz Gradca -Vladimiro, Angela Šuštar iz Srednjega Lakenca - Janjo, Tončka Turk iz Loke - Jožeta, Jožica Grahek iz Metlike - Denisa, Živana Stanojevič iz Metlike - Pavla in Petra, Justina Sever iz Površja - Renato, Joža Brulc iz Smalčje vasi - Melito, Alojzija Božič z Velikega Trna - Damjana, Karolina Smolič iz Vavpče vasi - Mirka, Jožica Golnar iz Brestanice; - Mojco, Alojzija Selšek iz Sela -Darinko, Albina Žabkar iz Dobrave - Darinko, Zdenka Hudorovac iz Srednje vasi - Bojana, Pavla Basarec s Tanče gore - dečka, Anica Krznar z Gabrske gore - Ksenijo, Bernarda Vlašič iz Fučkovcev - dečka, Marija Zupančič iz Regerče vasi -deklico in Anica Stangelj iz Stopič - deklico. - Čestitamo! KAKO DO ŠOLE? Zaradi težkega proračunskega položaja - v Novem mestu še zdaj ne vedo, kako bodo v proračunu zbrali dovolj denarja - so se nekateri načrti nenadoma znašli v nevarnosti. Tako je ob podražitvah premalo denarja za opremo obeh novomeških šol in za ureditev njunih okolic, prav tako pa je vprašanje, kako graditi novo šolo v Dolenjskih Toplicah, zadnjo iz desetletnega programa gradnje šol v občini. Zaostreni pogoji namreč zahtevajo, da je potrebno pred gradnjo zagotoviti ves potreben denar. vanje so namreč tako velike, da bi ž§ samo denar, namenjen najbolj žgočim problemom s tega področja, presegel dovoljeno proračunsko povečanje. O možnostih, da bi tako naredili, so se pogovarjali prejšnji teden tudi s podpredsednikom republiškega izvršnega sveta dr. Francetom Hočevarjem, ki je dejal, da se mu zdi edino logično, da tako tudi storijo, saj je bila lanska dotacija dejansko proračunski denar. Ce bodo torej v Novem mestu proračun smeli tako izpeljati, bodo rešeni najhujših težav, ker bodo potem tudi čisti proračun lahko povečali za približno 9 odstotkov. Za vzgojo in izobraževanje pa bodo v tem primeni namenih 16 odstotkov več denarja. Praktično je ta možnost edini način, da ostane volk sit, koza pa cela. MINI ANKETA: Kam z milijoni? Prejšnji teden sta sc spoprijela s pestmi v dvoboju stoletia, kot so napovedovali, Člay in Frazier. Televizija je pokazala ves dvoboj, časopia so na dolgo in široko por(^ali o vseh udarcih, še posebej o tistem odločilnem, ki je spravil Claya na tla do osem in prinesel nasprotniku zmago in prestol brez krone. Menda je vsak otrok vedel, da sta pretepača dobila po ^a milijona in pol dolarjev, 'nakazali pa so jima denar že pred dvobojem. Dva miijona in pol je bilo seveda zelo malo v primeijavi z dobičkom, ki ga je dal bobneče napovedani dvoboj stoletja. Za naše razmere pa je vsota seveda astronomska. No, in kaj bi občani naredili z denarjem, če bi ga dobili? To vprašanje smo zastavili po telefonu ta teden, vprašani pa so lahko odločali, o čemer so hoteli — edino denarja niso smeli porabiti zase: Lojzka Potrč iz Laboda je od-govonla: „po zadnjega centa bi dala denar za otroško varstvo. Poskušala bi urediti tako, da bi lahko ustanove sprejemale tudi tiste otroke od štirih mesecev do treh let starosti, s katerimi imajo mamice zdaj največ težav. Bojim pa se, da bi bilo za resnično dokončno ureditev premalo denarja . ..“ Tone Pirc, podružnica Dela: „Prvič denar bi namenil za ureditev komunalnih težav, ne samo tistih v središču mesta, ampak v širši okolici in v občinL Drugič: za šport, kjer je pomanjkanje najhujše, kjer se otep^o z največjimi težavami In tretjič: malo bi obogatil sklad za socialno šibke, ki se vsako leto posuši, ki mu zmanjka denaija, da bi lahko res učinkovito, posredoval! Rihard Romih, upokojenec: „Nič ne bi pomišljal, namenil bi ga otroškemu varstvu in športu ter rekreaciji Mislim, xia bi bilo tega denarja toliko, da bi lahko na obeh področjih marsikaj storili, nadoknadili precej tistega, kar smo doslej zamudili, ker nam ie vedno manjkalo denarja.* Jože Cvar, Komimalni zavod za socialno zavarovanje: „Predvsem bi s tem denarjem skušal reSti kmečko problematiko -socialno in zdravstveno. Vložil pa bi pa tudi v otroško varstvo in gradnjo športne dvorane.“ Tako torej! Clay in Frazier, kaj še čakata? Pridita v Novo mesto - boksat v dobrodelne namene! BORBENE TRADICUE MLADIM Novomeški borci bodo v letošnjem jubilejnem letu vstaje še širše prenašali borbene tradicije na mladi rod. Ustanovili so celo posebno komisijo za to dejavnost, pomagali bodo pionirjem, fe posebej s kurirčkovo pošto, tabornikom in drugim mladinskim organizacijam. Borci pa bodo oživljali partizanske tradicije tudi s pogostejšim organiziranjem izletov. Novomeška kronika 100 km za zlati čeveljček Letos: tradicionalni pohod mladine po poteh partizanskih brigad — Utrjevanje in urjenje Občinska konferenca ZMS in 1 D Partizan pripravljata tudi v letošnjem letu pohod „Bodimo vztrajni in aktivni“. K organizaciji pohoda bodo povabili tudi vse, ki lahko s svojimi izkšnjami in znanjem prispc\ vajo k uspešnemu poteku pohc^a. Pohod pod geslom ,,Bodimo vztrajni in aktivni ‘ ali za „Zlati čeveljček" je med mladino žc tradicionalen. Tudi letos bo mladina 100 km dolgo pot prehodila v štirih pohodih po 10, 20, 30 in 40 km. Namen teh pohodov je utrjevanje in preizkušanje znanja in zmogljivosti mladih ljudi, njihove iznajdljivosti v naravi in poznavanja veščin narodne obrambe. Letos bo sodelovalo okrog 200 mladincev, ki bodo razdeljeni v več skupin. Pohodi bodo v maju in juniju in bodo posvečeni 30-letnici vstaje in Jugoslovanske armade, zato bodo začrtani tako, da bodo vodili po poteh partizanskih brigad, ki so sc borile v okolici Novega mesta. Razen mladine bodo sodelovali tudi vojaški rezervni starešino, člani ZB in vojaki., Največ mladine lx) iz delovnih organ izai^ij. V IZLOŽBAH ti^ovin s čevlji so se prejšnji teden pojavili novi modeli čevljev za prihajajočo ~ pomlad. Zlasti ženske lahko sedaj kar doma kupijo okusne čevlje za vsak dan in slovesne priložnosti, prav tako pa je v naših t^ovinah tudi velika izbira otroških in moških čevljev, ki gredo po obliki v korak z evropsko modo. MORDA ne veste, morda se ne pomnite, da novomeška bolnišnica organizira vsak torek dopoldne odvzem krvi na transfuzijskem oddelku, kjer je vsak krvodajalec dobrodošel. Prcde’n boste darovali kri, vas bo zdravnik pregledal in zvedeli boste, ali ste zdravi. Zdravniško osebje na transfuzijskem oddelku prične z odvzemom vsak torek ob 7. uri zjutraj. VELIKO VOZNIKOV še vedno ne upošteva omejene hitrosti na Gesti talcev, kjer je zaradi bližine šol in stanovanjskih blokov vedno veliko otrok in kaj lahko pride do nesreče. Ker večina voznikov zmanjša hitrost le takrat, kadar zagledajo prometnega miličnika, morda ne bi bilo napak, da bi sc miličniki tu pojavili večkrat na dan in tako podkrepili veljavnost znaka za omejeno hitrost, ki je sicer dobro viden. ZADNJI SNEG jc povzročil, da so se na cestah spet pojavile luknje, ki , j*h delavci, kojnunalnega in cestnega podjelja'že ža silo zakrpali. renje 6 din, motovilec 12 din, ohrovt 4 din, pesa 3,50 din, por 3,60 din, peteršilj 6 din, kisla repa 340 din, radič 16 din, endivija 6 din, špinača 10 din, ze(je 2,60 din, kislo zelje 3,50 din, zelena 8 din, suhe fige 7 din, grozdje 6 din, hruške 5,40 din, jabolka 340 din, limone 540 din, orehi 8 din, orehi-jedrca 20 din, pomaranče 5,40 din, suhe slive 4 din, banane 5,60 din, jajca 0,70 do 0,80 din, smetana 16 din, sirček 6 din. RODILA JE Helena Canželj, Foersterjeva 1 - Darka. UMRLI SO: Ignac Vučko, Bršlin 18 - 20 let, Marija Vidoviča Reger-ča vas 36 - 47 let, Matevž Otto-\vitz, Cegelnica 60 - 81 let. Avtomobili spet pos^kujejo kot po poljskih poten,'.o - ' *" več iiiti^lodU. I asfaltu ponekod ni CENE NA TRGU so l^ile v ponedeljek take: cvetača $ din, čebula 2 din, /5escn 8' din, fižol 5 do 6 din, krompir 1 din, koleraba 2 din, ko- -- Ivna gospa je rekla, da so v Novem mestu postali zelo vročekrvni ljubimci. Ena ženska je ostala brez polovice prsi, adaj pa čakamo, kdaj bQ katera ostala brez no.su . .. ' RADIO BRE2ICE Četrtek, i8. marca: 16.00 do 16.10 Napoved programa in poročila - 16.10 do 16.25 NAJ POP LOT - najraje poslušane melodije — 16.25 do 16.45 Aktualnosti tedna -Zapis s seje občinske konference ZK Brežice - 16.45 do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja - Izbrali ste sami. PETEK, 19. MARCA: 16.00 do 18.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. SOBOTA, 20. MARCA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Turistično predavanje: inž. Teodor Oršanič - Gozd in turizem - 16.40 do 16.50 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam - 16.50 do 17.15 Voščila - 17.15 do 17.30 Za naše-najmlajše -Sneguljčica - zaključek - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 21. MARCA:J0.30 Domače zanimivosti - Za nase kmetovalce: inž. Olga Cirnski - Razmnoževanje rastlin - Poročilo s seje občinske skupščine Krško - Obvestila, reklame in pregled filmov -11.45 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 23. MARCA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje s Slovenskim instrumentalnim kvintetom - 16.15 do 17.15 Poročila - Jugoton vam predstavlja -Novo v knjižnici - Iz naše glasbene šole - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Obvestila, reklame in pregled filmov - 17.15 do 18.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Silva Dvoršak, babica iz Krškega, je padla na poti in si zlomila desno nogo; Maqetka Kežman, hči uslužbenca iz Malega Obreža, si je pri igri poškodovala levo nogo; Ivan Kre-velj, upokojenec iz Starega gradu, je padel v stanovanju in si zlomil desno nogo; Ivan Remih, delavec iz Zabu-kovja, je padel na poti in si poškodoval hrbtenico; Vida Puntar, gospodinja iz Senuš, si je pri padcu v stanovanju zlomila levo roko. UMRU SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Alojz Kocjan, upokojenec iz Stare vasi, star 78 let; Neža Jalovec, gospodinja iz Vrhovske vasi, stara 55 let; Anton Smrdej, kmet iz Vrhov, staj 70 let. 1,400.000 DIN VEČ ZA IZOBRAŽEVANJE Temelj na izobraževalna skupnost v Brežicah bo letos prejela 8 mil5(> npv in 720 tisočakov, to je za milijon in 400 tisoč dina^ev več, kot je imela lani iz občinskih virov. Ostali porabniki proračuna bodo imeli na voljo le 12,570.000 din, torej precej manj, kot so našteli potreb. VLOGA JE ŠLA V UUBUANO Člani medobčinskega sklada skupnih rezerv so minuG petek obravnavali vlogo brežiške enote Slovenija vina za posojilo pri uresničevanju vinogradniške obnove in načrtov za vinsko predelovalno klet v Brezini. Vlogo so odstopili republiškemu skladu skupnih rezerv, ker v občini ni tolDco denarja, da bi lahko pomagah pri tako obsežnih načrtih. TRENUTNO OSTAJA V ŠOLI OKOU 80 UČENCEV Kdo jim bo plačal varstvo? Bo za otroke iz revnih družin prispevala TIS? — V novem poslopju ni prostora za posebno šolo Nova osnovna šola v Brežicah je postala za mnoge iičence resnično drugi dom. Tisti, ki ostajajo v varstvu, prebijejo v njej tudi večji del popoldneva. (Foto: J. Teppey) Letos 50 ha novih vinogradov Kmetje so zadovoljni z višino posojil za obnovo Pomlad prinaša upanje. Vinogradniki na Bizeljskem so se lotili obnove svojih nasadov. Za obnovo enega hektai]a dobijo 20 tisočakov posojila in to pomlad ima kmetijska zadruga na voljo denar za 50 hektarov novih nasadov vinske trte. Polovico teh sredstev je dala na razpolago republika iz svojih virov, drugo polovico pa celjska Kreditna banka. Pol kredita morajo kmetje vrniti v petih letih in ta dolg morajo začeti vračati že prihodnje leto. Drugi del posojila so dobili na petnajst let, vračati pa ga bodo začeli po petem letu. Zadruga jim bo po-magala pri oskrbi s sadikami s strokovnimi nasveti in z mehanizacijo. Kme^e so s posojilom zadovoljni in večina jih meni, da jim to zadostuje. Glavno je, da imajo plačano rigolanje, žico in da dobijo sadike. Delo in gnojenje bodo prispevali sami, to pa je tudi precej vredno. Komunisti na Bizeljskem so pred nedavnim razpravljali o možnostih za tesnejše poslovno sodelovanje zadruge s Sloveni-ja-vinom. Menili so, da bi morali poiskati tako obliko, ki bo dovoljevala zadrugi samostojnost tudi vnaprej. Za pripojitev se ne navdušujejo, ker so prepričani, da so še druge oblike, ki bi bolj ustrezale in koristile obema stranema. Zavedajo se, da je zadruga premajhna, da bi lahko uspešno gospodarila čisto sama. Kot zgled dobrega sodelovanja z ohranitvijo samostojnosti navajajo Cateške Toplice, ki so se priključile ljubljanski Emoni. Kaj več o tem bomo lahko zvedeli pozneje, ko bo Slovenija-vino dalo svoj predlog in ga obrazložilo. To podjetje letos odkupuje vinski pridelek in lotilo se je obnove vinogradov, zato za Bizeljsko morebitna združitev z zadrugo ne bo nekaj čisto novega. V brežiški osnovni šoli imajo štiri varstvene oddelke: dva za nižje in dva za višje razrede. Prispevek staršev je 100 din mesečno za učence od 1. do 4. razreda in 120 din za učence od 5. do 8. razreda. Število prijavljencev se je hitro zmanjšalo, ko so starši zvedeli za stroške. V šoli imajo trenutno 20 otrok, ki bi bili varstva nujno potrebni, vendar doma zanje ne morejo nič prispevati. To so učenci, ki živijo v revščini, v razdrtih družinah, otroci, ki težko dojemajo učno snov in taki, ki nimajo delovnih navad. Po dva in celo več jili je v eni družini. Sola se je obmUa za prispevek na temeljno izobraževalno skupnost. Upa, da bo našla razumevanje, kajti sicer bodo ravno najpotrebnejši Center srednjih šol v Brežicah? Predsedstvo skupščine je na seji minuli teden dalo pobudo za ustanovitev centra srednjih šol v občini. Vanj bi bili vključeni gimnazija in poklicna šola za blagovni promet. Namen takega centra je smotrno izkoriščanje razpoložljivih prostorov in strokovnih moči. Center naj bi reševal tudi napovedano preselitev internata trgovske šole. Od centra pričakujejo, da bo vpeljal razne oblike pošolsiccga izobraževanja in da bo vplival na zmanjšanje stroškov v obeh enotah, hkrati pa naj bi, reševal tudi druga vprašanja šolstva, prosvete in kulture v občini. S skupnimi močmi bi lahko pospešili gradnjo telovadnice poleg gimnazije. Svet za šolstvo bo predlog preučil in ga podkrepil s strokovnimi podatki, nakar ga bo obravnavala občinska skupščina. ostali brez vsake pomoči. Ce bo zavod prejel denar za nov oddelek, ga bo takoj odprl. Z novo šolo skrbi niso prenehale. Zdaj ne vedo, kam s posebnim oddelkom. Letos še gre, ker je samo prvi razred, toda vsako leto bo en oddelek več. Otroci iz posebne šole ne sodijo v družbo otrok iz redne šole, razen tega primanjkuje prostora. Z varstvom in malo šolo vred je že zdaj devet oddelkov v drugi izmeni. ,,Pa smo spet pri popoldanski izmeni,“ pravijo starši, ki so si tolikanj želeli, da bi bil v novi soh pouk samo dopoldne. Se vedno so težave z vozaci. V šolo prihajajo z rednimi avtobusi m zjutraj zamujajo pouk, opoldne pa odhajajo predčasno. Ni mogoče, da bi jim nudili dodatno pomoč. Vodstvo šole že razmišlja o lastnem a^ tobusu, ki bi lahko prepeljal velik del oddaljenih učencev pravočasno k pouku in bi tudi odhode prilagodil urniku. Seveda je tu spet veUko vprašanje, kdaj bo denar za take na mene. ^ JEPPEV KAJ PA PRAVICE DELAVCEV? Število prošenj in zaposlenih na občinski ?*nd. svet v Brežicah je tolikšno in PJ .. . vsebina tako značilna, da je sindikai sklenil sklicati o tem :u Šim krogom udeležencev iz del organizacij. Obravnavati namerav j uveljavljanje pravic delavcev, te ponekod zares okrnjene m zaposleni občutijo zaradi svoj htev posledice na svoji „ sodijo prestavitve na druga mesta in podobni ukrepi- NA OeiSKU v KLETI KZ NA BIZELJSKEM Že leta v službi žlahtne kapljjce^ Najboljše vino zraste na Bizeljskem, v Pišecah, v Sromljah in v ju — Zadruga odkupuje samo dobro pijačo, slabe vzorce^avrac^ Franc Žmavc je dober poznavalec vin. Še tako lepa barva ali hvala lastnika ga ne premami. Pri kmetijski zadrugi na Bizeljskem je devet let kletar za vse kleti, k podjetju pa je prišel pred 24 leti. Sklad dve leti na papirju Komunisti zahtevajo napredek pri zaposlovanju in štipendiranju Občinska konferenca Zveze komunistov v Brežicah je ta teden razgrnila pred svojim članstvom obsežen pregled strokovnosti za^denih delovnih mest, o štipendiranju in izobraževanju odraslih, o nagrajevanju, o zaposlovanju doma in v tujini. Ce bi imeli komunisti take podatke za leta nazaj, bi tokrat lahko jasno videli, kaj se je v zadnjem času premaknilo, tako pa so položaj Ic NOVO v BREŽICAH TAKOJ PO POPISU PREBIVALSTVA in stanovanj pripravljajo v občini široko razpravo o pristojnosti krajevnih skupnosti. Gradivo zanjo bo prispevalo Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice. V njem bo nakazana delitev dela in razporeditev zaposlenih. V tej razpravi se bo morala tudi mestna krajevna skupnost odločiti, če se bo s svojo dejavnostjo priključila podjetju ali pa bo ustanovila službo oziroma še naprej delovala v okviru komunalne službe pri občin.ski skupščini. LANI NAKAZANA MISEL O MOREBITNI SPOJITVI trgovskih podjetij KRKA in LJUDSKA POTROŠNJA je spet oživela. Zavod za napredek gospodarstva v Celju je izdelal analizo o možnostih za združitev, in kot kaže, dobljeni podatki govore za umestnost takega Icoraka. Predlog sta dali lani občinska konferenca ZK, nato ga je podprla še skupščina. O njem bodo ponovno razgljabljali v obeh delovnih organizacijah. MLADI NA SEMINARJU. Za predstavnike mladinskih aktivov in mentorje*organizacij ZMS je komite občinske konference ZK v spboto priredil dvoje predavanj. Bivši kon- zul Jugoslavije v ^vici Anton Rup- jp- idil prika OZN nik, ki se je pred nedavnim mu dlje časa med našimi delavci v tujini, je poučil udeležence seminarja o zaposlovanju in življenju mladih ljudi v tujini, Franci Skinder pa je naštel možnosti za zaposlovanje v domači )bčini. Nato je Danilo Turi« pomen mladinskih klubov šolah ter pomen njihove pestre dejavnosti, ki bi jo kazalo razvijati tudi v krožkih. PRORAČUNSKI I^HODKl bodo letos za 21 odst. večji kot lani. Ker pa so zahteve proračunskih porabnikov znatno večje od lanskih, bo zmanjkalo okoli 1,170.000 dinarjev. Porasli bodo predvsem izdatki za socialno varstvo (za 32 odst.), za negospodarske investicije, za odplačevanje dolgov, za kmetijski in turistični sklad, za sodišče in družbeno-politične organizacije. PROSILCEV ZA STANOVANJA je vsako leto več, rešenih prošenj pa prcccj manj. Nekatere delovne organizacije sc še vedno otepajo skrbi za stanovanja zaposlenih in jih prevračajo na občinsko skupščino. V resnici pa sc denar za stanovanjsko gradnjo zbira pri njih in so delovne organizacije dolžne več vlagati v te namene. Eribližno ocenili. Ta analiza naj služi ot spodbuda za naprednejfc poglede na te stvari. V brežiški občini je 3.016 zaposlenih, od tega je 406 delovnih mest neprimerno zasedenih. Nezasedenih je še 5,6 odst. delovnih mest. Z visoko izobrazbo je ustrezno zasedenih 63,7 odst. delovnih mest. odstotek z višjo izobrazbo je precej slabši (49,7 odst.), pri srednji izobrazbi pa je ta številka spet nekoliko boljša (62,5 odst.). Pričakovati je, da se bo sestav izboljšal, če upoštevamo štipendiranje, izobraževanje odraslih in šolanje vajenccv. Vendar sedaj zastavljena skrb ni zadostna, kajti priča smo nenehnemu odhajanju strokovnjakov iz občine. V tujini je trenutno zaposlenih nekaj nad 1.200 delavcev. To so večinoma mladi ljudje s kvalifikacijo in treba je računati, da se bodo prej ali slej vrnili. V občini bi morah temeljito spremeniti odnos do štipendiranja in zaposlovanja, ^ sklenili komunisti. K\jub temu daje skupščina decembra 1968 sprejela odlok o ustanovitvi sklada za odpiranje novih delovnih mest, se še do danes ni nabralo v njem prav nič denarja. Vanj naj bi prispevale deleže delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti. Konferenca je predlagala, naj sc sklad ukine ali pa poskrbi, da bo zaživel. J.TEPPEV „K vam torej vozijo vino, kadar je odkup? “ „Da, najprej mi prinesejo vzorce, in če je pijača dobra, jo odkupimo." „Kako ugotavljate kakovost vina? “ ,,Najprej po oku.su, potem s kemično analizo. Ce okus ni pravi, vino takoj zavrnemo. Največkrat ga izločimo zaradi raznU) priokusov. Kadar k okusu nimam pripomb, ga še kemično pregledam.” „Kaj ugotavljate z analizo? “ „Alkoholno stopnjo, naravno vinsko kislino, pri rdečem vinu pa še, če so mu primešani hibridi, na primer otela, izabela in samorodnica." ,.Samorodnice pa na Bizeljskem vendarle ni? “ „Res je, toda vino nam prinašajo tudi od drugod, s Hrvaškega in iz predelov, kjer še niso požlahtnili nasadov." „V katerih krajih pridelujejo po vaši oceni najbolj^ kapljico? “ „Na Bizeljskem, v Podgoiju, v Pi-šecah, v Klanjcu onstran Sotle in v Sromljali. V Šempetru in kapelskem okolišu vino ni več prvovrstno. Ugotavljamo, da dajejo najboljše vino nasadi v srednjem pasu, od 250 do 350 metrov nadmorske višine. V nižjih legah je kakovost pridelka slabša, verjetno tudi zaradi drugačne sestave tal.“ „Sc kdaj komu zamerite, ko poskušate vino za odkup? “ iri TTiu r^čenVt „Najbrž vsakemu, ki m da vino ni dobro. Niko da očitam, le JJez vino ni za nas. ,Pa br , A ne pripomnim ob slovesu. zraven l^ijamejo, češ saj je ste P/j sosedovega vinograda. J® ^ da vzeli vino. kriva nič pomagati. Lahko j^ predela/a ah drugačen sestav J, je treba ali nega vina. Pri ®”oal zlasti hitro postopaU, grozdje in paziti ;q od veste, tudi drug* dobro pijačo. kot težje prodati slabo leti, zato moranio biti na sebe in do drugih. j Cene v Brež Icah iSi°' " IZ BRC BRE2iSKE vesti Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Mirjana Adunko iz Brežic - Danka; Terezija Ocvirk iz Artič - Marijo; Liljana Kuhar iz Rud - Ireno; Magdalena Bizjak iz Nemške gore - Rajka; Bariča 2alig iz Rajca - Renato; Mara Kovačič iz Cedma - Marka; Matilda Polovič iz Bukoška - Viljema; Terczya Stipič iz Planine - Ervina; Irena Ergotic iz Crešnjic Bernardko; Djurdja Cepin iz Bukoška - Romano; Sonja Baznik iz Hrastja - dečka; Anica Hotko iz Kapel - Franca. - Čestitamo! I PrCeKlo »bo.o » Vini S sadjem in zclc^nc:. naslednje maloprodaj ) ivfjm^.oo (cena cvetača čebula česen fižol krompir korenje ohrovt por peteršilj paradižnik repa kisla solata inchKa solata (italijanska) zelje kislo jabolka limone pomaranče slive - sulic banane jajca k a 1,11 3.J 3-^ 8.J 1? inj2 Krajevne mestu in na & k proslave dneva«J . pripravili ^ 50^0 ■ .j- _ osnovne W V ' proslav na ,z Iz Špecerijske in delikatesne trgovine Ljudske potrošnje v Brežicah. V kolektivu tega podjetja in v kolektivu trgovskega podjetja Krka bodo letos temeljito razmislili, kaj jim lahko prinese dobrega in koristnega morebitna združitev. 'Sl lice so se v v prosvetneni Jfc, laiji “S h ganizacije Rde ^ zirale obisk P poskrbe ^ ^ i bolnih leio^ no obdaritev^ pogostitve Za soodločanje gre Mladi želijo sodelovati pri oblikovanju prihodnosti spodnjeposavske pokrajine Iz treh občin v Posavju so izbrali JJiladi po 50 predstavnikov za ne-“Cljski zbor samoupravljavcev v To je bil prvi resnejši po-^us po vključitvi mladine v načrto-: 3nje prihodnosti posavskega ob-I mocja. L Čeravno mladi še nimajo dovolj t nanja in izkušenj, se čutijo sood-n oblikovanje razvojnih ^crtov, čutijo, da je sodelovanje ■ jj, 9^ kako potrebno in da bo le 2jno načrtovanje razvoja pripeljalo **00 GORJANCI NI VODE Gorjanci nujno potrebu-livp ^°°ovod. Tako so na zboru vo-yoii,y ^ Oštrcu in v Črneči vasi iz-Drin! \°*^ovodne odbore, ki bodo potrebno, da bi že v ->odaj, če je bito sporaen^ki lahko skromni, toda statiic Vse sklenjeno brez njih. ourv M sl'.. • T'FPPvV; neko likovno vrednost. Pobudo za ureditev spomenikov NOB je dal medobčinski svet. Zveze združenj borcev so jo sprejele in bodo poskrbele, da se bodo predlogi uresničili. V krški občim so v minulih dveh letih obnovili že več spomenikov in spominskih obeležij, drugod pa jim že tudi sledijo. Ko so člani medobčinskega sveta razpravljali o teh stvareh, so opozorili na solidarnost, kadar gre za skupni pomen spomenika. Seveda pa se sodelovanje ne kaže le pri dO' ločanju deležev za sofinanciranje. . Gre za to, da že pri snovanju zamisli sodelujejo občani iz vse pokrajine in ■ " :lijo in ko cvetača čebula fižol krompir korenje ohrovt pesa por peteršilj repa — kisla solata - endivija zelje - kislo zelena fige - suhe luuške jabolka limone orehi jcdrca pomaranče slive •• luHc banane jajca 5.00 2.50 5.00 in 6,50 1.00 1,20 in 7,00 3.00 3.00 4.00 7.00 3.80 10.50 3.80 4.00 7.00 4.00 3,50 in 4,00 6,40 26,40 5.80 5.00 6.80 0,50 KRŠKI LIKOVNI KLUB skrbi že nekaj let za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje svojega članstva. Lani so likovni amaterji ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Zorana Didka, letos pa jim bo pomagala domačinka, akademska kiparka Vl^ka Stovičkova. Pripravila jim je vrsto predavanj o likovni umetnosti, pomagala pa jim bo tudi s praktičnimi napotki. AMATERSKA KULTURNA DEJAVNOST zamira. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij je na zadnji seji ugotovila, da so bili lani aktivni le še amaterji prosvetnih društev iz Krškega, Kostanjevice, Brestanice, Senovega, Koprivnice in Podbočja. Zato b^o zveza letos poskušala s pomočjo krajevnih družbeno-poli-tičnih organizacij obuditi tista podeželska društva, ki so nekdaj že dcltilu KRAJEVNA SKUPNOST bo v letošnjem letu imela 670.000 N-din. Z njimi bodo vzdrževali in rekonstruirali ceste ter vzdrževali mestne zelenice in nasade. Krajevna skupnost bo tudi letos namenila del svojih sredstev za gradnjo krške šole in vodovoda na Trški gori. UPRAVNI ODBOR POClT-NISKE skupnosti ,,Materada-Poreč“ je imel pred dnevi sestanek, kjer so razpravljali o delu v preteklem letu in sprejeli delovne načrte za letošnje leto. Zaradi sedanjih gospodarskih razmer, je upravni odbor sklenil povišati penzionske cene od 25 na 29 novih dinarjev. Podražitev najbrž ne bo zmanjšala obiska tega priljubljenega letovišča krških občanov, kjer bodo kupili nov motorni čoln in opremili z motorji tudi vse stare čolne. SKLAD ZA POSPEŠEVANJE kmetijstva pri krški občinski skupščini štipendira v letošnjem šolskem letu sedem kmečkih otrok, ki obiskujejo kmetijski šoli na Grmu in v Šentjurju. Odziv na razpis štipendij ni bil zadovoljiv. ZVEZA KULTURNO-PRO-SVETNIH organizacij pripravlja „Teden mladinske kulturne dejavnosti**. To bo občinska revija mladinskih dramskih skupin in lutkovnih odrov ter mladinskih in pionirskih pevskih zborov. Revija bo v mesecu maju. CLANI krškega LIKOVNEGA kluba bodo 26. narca kolektivno razstavljali v Sevnici. V galerijskih prostorih na gradu bodo likovni amaterji pokazali okrog 70 del. S to razstavo bo uradno odprta posavska likovna razstavna sezona. DANES POPOLDNE bo v Krškem posvetovnje o uresničevanju sklepov druge seje konference. ZKS, ki je bila posvečena vprašanjem našega kmetijstva. Posvet organizirata medobčin^i svet ZK in sekretariat ZKS. »iiarca 1971 ^ ji, Stran uredila: JOŽICA TEPPEV II liiinK iiaiwiiii DOLENJSKI LIST RIBIŠKI OBRAČUN 28. februaija je bila v Sevnici redna letna skupščina Ribiške družine heroja Maroka. Ribiči so v lanskem letu začeli graditi lastno valilnico v Zapužah pri Sevnici, za kar so opravili veliko prostovoljnega dela. Razen tega so naredili še več drugih del, pomembnih za razvoj ribištva. Več članov je bilo pohvaljenih, la-zen tega so dobili tudi ribiške značke z ^plomami. Na željo ribičev iz RD Brestanica in Radeče so na skupščini sklenili, da ribiči sosednih družin lahko lovijo v Savi tudi na območju sevniške družine. V ta namen bodo izdajali dovolilnice. Na letni skupščini so sprejeli delovni načrt za letos in izvolili vodstvo, ki je z nekaj manjšimi spremembami ostalo isto kot doslej. Člani so bili seznanjeni tudi z odredbo, s katero je sulec v Mimi zaščiten v času od 1. februaija do 30. septembra. D. PUC POSTANI IN OSTANI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE! VEČJA ŠKODA ZARADI NESREČ Nujno potrebno je zmanjšati število nesreč pri delu, so ugotavljali na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije v Jugotaninu. Kombinat iz Slovenskih Konjic, kamor spada sevniški obrat, ima zaradi nesreč velike stroške, ki pa iz leta v leto še nara^ajo - seveda na račun plačnega sklada. Na občnem zboru so sklenili, da je potrebno v prihodnje bolj spoštovati predpise in bolj dosledno uporabljati zaščitna sredstva. DOLENJSKI LIST - N »* 'jšis' Dvoje, troje let nazaj se je o kmetijstvu v sevni^ občini še govorilo, reldi bi, v slogu nekaterih naSSi resolucij: potrebno je, treba bi bilo ... Po skromnem in težavnem začetku pa je mogoče zdaj govoriti že bolj oprijemljivo. Na voljo so različne številke, ki kažejo, kaj je bilo narejeno, in ki dovoljujejo primeijave v posameznih časovnih obdobjih. To je uspeh, ki kaže naprej. Kljub vtisu, da se boljši časi za kmetijstvo prepočasi približujejo, bera kmetijskih pridobitev vendarle ni tako skromna. Za potrditev vzemimo odkup mleka, ki je bil sredi 1968. leta uveden prvič v sevniški občini. Lani so na 150 km dolgi odkupni progi ki ima 40 zbiralnic, odlaipiii 630.000 litrov mleka. za kar so kmetje dobili 77 starih milijonov. To je lep dohodek, ki ga brez odkupne proge ne bi bilo. V minulem letu so s pomočjo občinskega kmetijskega sklada, s prizadevanjem kmetijskega kombinata in posojilom celjske banke nakupili 160 ple- PRIPRAVE NA OKTOBRSKO SLAVjE Kaj še razen spomenika Šentjanž: spet razgovori o modernizaciji ceste do Krmelja — Upanje tudi za telovadnico Kot je že znano, bo v Šentjanžu oktobra letošnja osrednja proslava za velik del Slovenije: ob 30-letnici smrti bodo odkrili spomenik junakoma Milanu Majcnu in Jančetu Mevžlju. Hkrati s pripravami na proslavo potekajo še nekatere akc^e, ki SEVNIŠKI PABERKI v NEDELJO KMETIJSKO PREDAVANJE. Gvido Fajdiga, univerzitetni predavatelj na biotehniški fakulteti v Ljubljani, star znanec sevniških kmetovalcev, bo v nedeljo, 21. marca, spet predaval v Sevnici. Govoril bo o novostih v travništvu in pašništvu. Predavanje se bo začelo ob 8.30 in bo v veliki dvorani sevniškega gasilskega doma. NITI ENE PRffOMBE. V sejni dvorani občinske uprave v Sevnici je bil mesec dni razernjen zazidalni načrt za zazidavo dela Radne, kjer bosta stala motel in bencinska črnal-ka. K osnutku ni bilo pripomb. Nerazumljivo je, da so načrti deležni tako majhne pozornosti, ko pa jih to pa Jih začno uresničevati, imajo ljudje to-prigoi PRESTAVITI S^MISCE. Sev- liko najrazličnejših prigovorov. nica iz več ozirov nujno potrebuje drug sejemski prostor. O tem so že nekajkrat razpravljali, ustanovili so celo posebno komisijo, vendar se stvari niso pomaknile z mrtve točke. Prejšnji teden je o tem razpravljal tudi svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Ugotovljeno je bilo, da bi prestavitev veljala skupaj s potrebnimi napravami približno 200.000 dinarjev. Del denarja (v obliki zemljišča) je pripravljen prispevati kmetijski kombinat, kakih 80.000 dinarjev pa bo treba še zbrati. Računajo na prispevke dek>vnih organizacij. Novo sejmišče bo v Klavniški ulici v bližini nove klavnice. , POISKATI DRUG PROSTOR. Tudi mrhovišČe in kostni^ sta pre- blizu mesta. Tako ugotavljajo prebivalci, ki se bojijo okužbe. O tem so govorili že n» seji sveta za zdravstveno in socialno varstvo, zdaj pa še na seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Sklenili so, da je potrebno čimprej poiskati bolj primeren prostor in mrhovišČe ^olidno urediti. RAZISKAN VLOM. Sevniška postaja milice je raziskala vlom v Podvrhu pri Zabukovju, kjer je bila ob koncu januarja ukradena lovska puška dvocevka znamke Landcaster. Da je vlomil in ukradel puško, je priznal gozdni delavec Alojz Agrež. OBVEŠČANJE V STILLESU. Sevniški Stilles spada k tistim delovnim organizacijam, ki nameravajo bolje poskrbeti za obveščanje članov kolektiva. Lani so v podjetju ustanovili tovarniško glasilo, ki je izšlo dvakrat. Za letos imayo v načrtu štiri Številke, v katerih bodo izčrpno pojasnUi načrte in probleme tovarne. V „REGIONU PRAVIJO DRUGAČE, Na našo vest o predvideni gradnji novih proizvodnih zmogljivosti sevniške .Jutranjke", kije bila objavljena prejšnji teden v tel rubriki, nam je projektantsko podjetje REGION iz Brežic, ki izdeluje načrte, zagotovilo, da bodo načrti narejeni t^o, kot določa pogodba, to je do 1. m^a. Torej naj bi bil odveč strah, da se bo izdelava načrtov zavlekla. Prvotno informacijo smo dobili iz občinskih virov. \wrKiK naj bi prinesle Šentjanžu in okolici pomembne pridobitve. Vroča želja ljudi v tem delu sevniške občine je, da bi posodobili cesto Šentjanž-Krmelj, po kateri se vsak dan vozi veliko šte^o ljudi na delo. Minuli teden si je cesto ogledal tudi predsednik upravnega odbora republiške^ cestnega sklada Milan Kristan, ki je dejal, da bi bil sklad pripravljen prispevati nekaj denarja, večji del pa bi morali zbrati v občmi - v obliki samoprispevka prebivalstva v tem delu občine z najetjem posojila. Zaenkrat je še težko reči, kaj bo iz vsega tega; asfaltiranje bi po predračunu stalo kar 2,65 milijonov dinarjev, to pa je zelo velika vsota, če upoštevamo, kako skromne so možnosti. Druga velika pridobitev bi bila nova telovadnica pri šentjanški osnovni šoli, za katero so vsi načrti že pripravljeni. Telovadnica, ki bo dolga 31 m, široka 14 m in visoka 5,5 m, bo skupno s centralno kurjavo za vso šok) in edinim kabinetom veljala 1,44 milijona dinarjev. Republiška izobraževalna skupnost je pripravljena prispevati polovico vsote, pol pa bo treba dobiti drugod. Prejšnji teden so vložili prošnjo za bančno posojilo; v Sevnici upajo, da sc bo posrečilo zbrati ves potrebni denar in da bodo gradnjo začeli še letos. M. L. RADIO SEVNICA NEDELJA, 21. MARCA: 10.30 Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo sc je v preteklosti Elektrotehna vam ?redstavljfl - Kmetijski nasveti -'lovek in delo - Zabavna glasba z uganko - Se nek^ besed o popisu prebivalstva - N^si poslušalci Čestitajo in pozdravljt^o - Zaključek oddaje, SREDA, 24, MARCA: 16.00 Reklame in ogli^i - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOPLOT - Iz sveta živalstva - Kako posluje enota Petrola v Sevnici - Po domače (glasbena oddaja) - Nck^ nasvetov za ohranitev zdravja - Zaključek oddaje. menskih krav in telic. V tem letu so kmetje nakupili večje število električnih pastirjev, ki omogočajo pašo v čredinkah, prvi kmetoN^ci so preizkusili naprave za prevetrovanje sena, ki omogočajo zanesljivejše pridelovanje krme. Skupno so lani investirali 800.000 novih dinarjev, kar je veliko povečanje, če ga primerjamo s prejšnjimi leti. Tudi sicer je Imetijstvo delno jiapredovalo: v občini imajo kmetje zdaj že 120 traktorjev (žal precej tudi takih, ki jih za kmetije ne priporočajo) in čez 300 motornih kosilnic. Kot so poročali na seji sveta za kmetijstvo 10. marca, bodo s podobnimi prizadevanji nadaljevali tudi letos. V letošnjem letu bodo kupili še 40 do 60 plemenskih živali, kakih 40 električnih pastirjev, več novih naprav za prevetrovanje sena, odkup mleka pa bodo povečali na 1,1 milijona litrov. Tak je načrt letošnjega kmetijskega pospeševalnega dela. Če k temu prištejemo še druge akcije iz letnega načrta kmetijskega sklada, lahko trdimo, da kljub težavam čaka kmetijstvo spodbudno leto. K temu bodo pripomogle tudi nove davčne olajšave, kijih je že sprejela občinska skupščina, M, L. ČUDNA POT GASILSKIH DINARJEV Ml greh jemati revežu? Ob nerazumljivem stališču zavarovalnice Sava ZADNJIČ v LETOŠNJI ZIMI? Še tri dni in koledar nam bo prinesel pomlad. Prejšnji teden je zima še enkrat (zadnjič? ) pokazala, da je še vedno njen čas: s snegom je dodobra pobelila tudi Sevnico, čeprav ji z njim običajno prizanaša. (Foto: M. L.) O LErrOSNJElM NAČRTU KMETTIJSKE POSPE&KVALNB SLUŽBE Zares spodbudni »kmetijski koraki« Odkup mleka je dal kmetu nove možnosti — Letos bodo nadaljevali z nakupom krav in telic, električnih pastirjev, z urejanjem hlevov... Kljub nekaterim pomislekom bo Sevnica imela občinski gasilski sklad, tako kot zahteva novi zakon o požarnem varstvu, ki je začel veljati letos. Tudi svet za splošno upravo je dal k temu soglasje, dokončno pa bo odlok o ustanovitvi sprejela občinska skupščina. Sam sklad še ne bo pomenil prelomnice za gasilstvo. Imel bo namreč dokaj skromen mošnjiček — niti 70.000 dinarjev se ne bo nateklo vanj vse leto, tako so prikazali ponovni izračuni. Zakon določa, da bo najvažnejši dohodek sklada 6 odstotkov tehničnih premij za zavarovanje, to pa v občini nanese približno 45,000 dinarjev. Kako malo je to, pokaže primerjava, da ena sama gasilska cisterna, ki jo gasilci nujno potrebujejo, stane čez 190.000 dinarjev. In vendar niti tega denarja morda ne bodo dobUi v celoti. Čeprav zakon razločno pravi, da mora sklad dobiti 6 odstotkov premij, so predstavniki zavarovalnice Sava sporočili, da bodo skladu odvajali samo 4 odst,, 2 odst,, pa bodo zadržali, češ da je bilo tako sklenjeno v Ljubljani, Kdaj in kje je bilo tako sklenjeno, ni vedel nihče natanko povedati. Ker je stališče zavarovalnice navzkriž z zakonom, so v Sevnici pripravljeni iti do konca. Vendar tudi to še ni vse. Na tistih nekaj starih milijonov, kolikor naj bi imelo občinsko ga- V KMETIJSTVU NAJSLABŠE PLAČANI Po podatkih statistične službe pri občinski upravi je imelo družbeno kmetij^o (kmetijdci kombinat „Zasavje") kini najniže poprečje osebnih dohodkov. Celoletno poprečje dos^a le 975 din. Znesek je sorazmerno mjghen, že če ga pri-meijamo z zaslužki v občini, še bo|j pa, če ga vzporejamo z republiŠcimi poprečki. V občini je bilo celoletno poprečje L167.50 din, od tega v gospodarstvu L121,80 din, v družbenih službah pa 1.350,01 din. Republiško poprečje je znašalo lani približno 1.350 din. KRMELJ: PRVI JAVNI NASTOP ZBORA Na sobotni svečani proslavi dneva žena v Krmelju je prvič javno nastopil moški pevsici zbor „Svobode" Krmelj, ki ga vodi Ludv^ Ahačič. Krmeljčani so toplo pozdravili domače pevce, ki so se predstavili z domačimi pesmimi. Po proslavi je bil družaben večer ob zvokih domače godbe in petju Marinke Hotko. Predstavniki krajevne organizacije SZDL so naslednji dan obiskali nad 75 let stare žene, jim izročili praktična darila ter če^itali za praznik. B. D. NI RAVNO SPODBUDNO' ZA KRMEU: Zaenkrat ni možnosti Na občnem zboru sindikalne organizacije v kr-meljski »Lisci« so govorili o povečanju obrata silstvo, računa tudi republiška gasilska zveza. Občinski zvezi je namreč poslala sporočila, da mora občina od sklada prispevati 0,5 odst. za propagando in publikacije ter 1 odst. za vzdrževanje gasilskega muzeja. Če tega ne naredi, bodo občinsko zvezo izključili, so sporočili. Dokaj nesprejemljivo se zdi Sevnici tako stališče. Določiti odstotke in ne natanko povedati, kam bo šel denar, določiti obveznosti, ne da bi se poprej zanje dogovorili, to se ne sliši najbolj demokratično, razen tega pa pomeni jemanje denarja tam, kjer ga že tako in tako stalno primanjkuje. M. LEGAN 8. marec — doživetje 8. marec smo tudi sevniške žene lepo praznovale. Bila sem ena izmed tistih delovnih žena iz vse občine, ki so bile povabljene m sprejem, ki ga je priredil pr^* sednik ObS Marjan Gabnc. ^ ob njegovem pozdravnem nagovoru se je naselila sreča in zadovoljstvo v naša srca, ko pa so stopiU učenci kulturn^a kro^ iz osnovne šole ter gojenci bene šole, so nam pripravili nutke, na katere ne bomo poza bile. PopeljaU so nas v svet srece in brezskrbnosti, kar so . želeU tudi s čestitko. M^ ni bUo razlike: delavka, km^ečka žena, učiteljica ali.gosp^^^^ vse smo bile eno, re, dobre znanke. Tovanš šek je s svojim ansamblom ^ skrbel, da so bili nutki izpolnjeni še z domačinu ANA FEGIC/ V________________________ — ŠE EN MOST ^ ČEZBLANŠČICO ^ Prejšnji teden se je upravni odbor sklada, ki je sklenil, da razdeljeval denar za poP. * jg to gradnjo cest četrte« r^ > delal doslej. Clam i,, da je to bolj smotrno, k Jajevnin' denar vnaprej razdela . skupnostim. Upravm od^ gjmprej tega sklenil, da f ® „ „lost‘er zgraditi na Blanščici še j kupiti grejder za pluženj ŠE POL milijona ZA STANOVANJA 11. marca je bila na seja upravnega odbo^^^j m financiranje gradnje sta cev. Treba je bilo.odloč^ob^^ tvi 500.000 dinaa^-gjl prišli predvsem tisti p gij us iijj^ hmi in predlanskim st«® ig- ^ ^ ČL Sklad bo kupil tudi 4 nja v novem domu uPoK^ tos bo imel sklad dohodka, ta denar pa icJ val, da bi dali radi popravili stanovanj < OREHOVICA-^ . 2 l.u> Da bi lahko čimprej^^ ^0^ dožerskimi deli, je ^ so sklenili na sestanku . ^ bivalci tamkajS^ih da bi izbr^ ceste ic Se Do 'i «6 ) Na rednem letnem občnem zboru sindikalne oi^anizac^e v obratu Lisce v Krmelju so ugotavljali, da je bilo dosedanje delo dokaj uspešno. Člani sindikata so sodelovali v razpravah o nadaljnjem razvoju podjetja ter pri sprejemanju splošnih predpisov in pravilnikov, veliko skrbi so posvetili notranjim odnosom v kolektivu, V primerjavi s prejšnjim letom je krmeljski obrat naredil lep napredek. Obseg proizvodnje se je povečal za 11 odstotkov, povečalo se je število zaposlenih, zmanjšalo pa se je število bolniških zaostankov, in sicer kar za 45 odstotkov. Vsi ti rezultati so plod prizadevanja kolektiva, ki šteje med skupno 73 zaposlenimi kar 71 žensk. Krmeljski obrat se je v osmih letih obstoja uvrstil med najbo|jie obrate Lisce, Izboljšali so tehnološki postopek, modernizirali strojni p^k, učvrstili disciplino in izboUii^ delovne razmere. Osebni dohodki so že presegli tisoč din^ev, V razpravi, ki je sledila poro-^ člk>m, je sodeloval tudi glavni direktor Lisce Vinko Božič, Dejal je, da trenutni gospodarski položaj podjetja ne dovoljuje, da bi povečali zmogljivosti obrata, kar je že|ja Krmejjčanov in drugih. V načrtu je namreč, da bi sedanjo zmogljivost obrata toliko povečali, da bi se podvojilo število zaposlenih ljudi. B, DEBELAK zovala več vasi, ^ dražja. Za aq sirani zlasti vasi Dogovorili so » niki hiš pnspe'^* J; lahK® tako da bi z delom začeli. ■eti Sl ^ ‘n NIČ VEČ V VEDRIH. Doslej so vaščani nici nosili vodo daleč od potofca. Če so hoteli ^ so morali zapreči živino in pripeljati z jjo trud ne bo več dolgo potreben. Sredi •* pglo ^ jašek, iz katerega bodo črpali izvirrfco vodo. lastne stroške. (C. Zupančič) IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Še naprej: zgledna Mirna Letos prvič avtokamp — Nova dela pri kopališču, popravilo doma, gradnja vodovodov in drugo Mirenska krajevna skupnost ^ dalj časa velja za zgled v trebanjski občini. Res je, da ima ^Cje možnosti, ker je kraj pomembno go^odarsko središče, pa je tudi, da je krajevna ^pnost pokazala vrsto pobud ^ da Mirenčani in vaščani so-*dnjih vasi poprimejo tudi za lopate in krampe, če je treba. ^^JJEVIJE V MOKRONOGU: Sevn^^ konfekcije Jutranjka iz ^ prikazovali domači Deležni so bUi bur-3-(Foto: R. Bačer) Mokronog: le delno Kak 1?®' Hh urediti trgovi- L*Potaniio!J 4 imenujejo že kar ^terem , ’ j® *^**0 vprašanje, o Ks M kratkim člani J posvetovali z di- i7 podjetja „Do- »oiovii rt, mesta, Le-ta je za-®?*iierava Podje^e zaenkrat ne večje investi-Drn^ preuredilo in po-5°^ni. Vi železnine. Mokro- h DoUf kaj je svoj ^°tqo trgovini in se ne Je ^ nazadovanjem, lolcaie"*!® investitorje, da bi Dri»K- ^^‘^Dajo, da je kup-posledica dose-k2? >n prern**^K°‘^^^ vlaganja v trgo- Ižl-iil Svet enn *° čimprcj Tudi 5-letni delovni načrt, ki ga je svet KS skupaj s predstavniki organizacij in podjetij obravnaval na nedavni seji, je v tem slogu. Delo bo zastavljeno v več krajih, sprejet je tudi prednostni red, po katerem bodo prišle posamezne akcije na vrsto. Nadaljevati gradnjo re-kreacgskega centra pod gradom, to je ena najvažnejših nalog. Že letos bo, kot je predvideno, kopališče pod gradom dobUo nove parkirne prostore, ter še nekatere dodatne naprave, nadalje nameravajo letos tlakovati s ploščami še 700 kv. m. dna, s kamnom bodo obložili del nabreka in kanal, uredili zapomice, t^o da bo voda še bolj čista in da bo kopališče mogoče še bolj vzdrževati. Letos bodo prvič poskusili z avtokampom. Urejevanje kopališča bo stalo skupaj približno 60.000 dinarjev. Krajevna skupnost bo letos poskrbela tudi za dom TVD Partizan. Vsaj streho je treba popraviti čimprej, ker se že dela škoda. V 5-letnem načrtu je tudi asfaltiranje 2.210 m cest, gradnja igrišč pri šoli ter ureditev smučarskih naprav. Krajevna skupnost bo pomagala osmim vasem, ki se zdaj lotevajo gradnje vodovodov, poskrbela bo za urejanje še nekaterih drugih komunalnih naprav. Pri vseh teh zamislih pričakuje še nadaljnjo pomoč mirenskih podjetij in občinske skupščine. Industriji, ki v občini ne zaposluje niti tisoč ljudi, napovedujejo v naslednjih petih le|ih najhitrejSi napredek. Več industrijskih podjetij ima pripravljene lastne razvojne načrte. Med njimi je mirensl^ ,4)ana“, ki že povečuje svoje zmogljivosti. Ob svojih proizvodnih stavbah gradi zdaj še veliko skladišče (na sliki), ki bo omogočilo večji razmah izdelovanju brezalkoholnih pijač in sadnih sokov. (Foto: Legan) ZAČETEK ŠIRŠE JAVNE RAZPRAVE O RAZVOJNEM PROGRAMU OBĆINE Kakšen bo razvojni pospešek? Družbeni proizvod naj bi v prihodnjih letih za 10 do 11 odst. na leto, to pa je več naraščal v trebanjski občini kot v celotni Sloveniji Kaj bo čez pet let, kakšna bo podoba občine, njena gospodarska moč, kako bo s kmetijstvom, industrijo, obr^o, šolstvom, kulturo, na vse to n^‘ bi dal odgovor srednjeročni program, katerega teze so z današnjim zasedanjem občinske skupščine dali v širšo javno raz- pravo. •etr Na.„. *^0T0RKA jul* pir 5ali, leif' KjjJ; us* 4/1 Se d ^Šilcev mokro- iKjvn'^ovoriii J 7. marca so % ^silsi^Q ° kupili nr’ 8“**lskem domu Cy zgornje pro- na računajo Mo- IW ''czc in občinske gasil- pS«'«. ki že več let '*5tvo 8a- 'J® opremljeno. + v ^ CEZ milijon za žrebca, s posredovanjem občinskega sklada za reprodukcijo živine je dobil Janez Majde z Luže pri Trebnjem, ki se že od leta 1929 peča z rejo žrebcev, novega plemenjaka. Vulkan, kot je ime živali, ki je bfla včeraj stara tri leta, je stal 12.000 novih dinaijev, vzgojili pa so ga v republi^em vzrejališču, ki ga vodi dr. Jurkovič. Plemenjak ima več odličnih lastnosti, rodovnik mu dokazuje, da ima dobre prednike. (Foto: Legan) s četrtkove SEiJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL Z razvojem obratov Božo Kovač je govoril o političnega sistema — Priprave na podelitev priznanj OF ® ^*'®snlčevanju volilnega programa političnega sistema — Priprave log^o je^^ ----------------------- Pfipeiiap^® P*‘edvidenih ustavnih sprememb in kateri raz-'' *^teniii ^®yilnih novosti, ki se obetajo v našem poli-1. m’ ^ zasedanju občinske konference SŽDL spregovoril Božo Kovač, član izvrš-- Predvsim . konference SZDL. V razumljivi obliki je že oh I ’ •. vsebujejo ustavni amandmaji, ki smo •‘oiftL ^fazložili na prednjih straneh našega lista. ^ni*: tcria f..'"- u iiM »n/n,; Godnjavec pojasnil, da namerava to- varna Pržanj, kamor spada mokro-noški obrat, graditi tovarno kondenzatorjev v Ljubljani, in nc v Mokronogu. Dodal je, da bo ta teden v go- konLl"’®’'* namen sc- iJSJ'a ne prikazuje, kolikšna so bila prizadevanja občinskega vodstva in posat meznikov v stvareh, ki so odvisne od delovnih organizacij in organov zunaj občine. Konfcrcnca je zatem so^šala s predlogom kandidatov, ki bodo letos prejeli priznanja OF, sprejela jc nekatera poročila o delu organizacije v minulem obdobju in delovni načrt. M. L. so predvidene po njegovem da «0 "J'-govem ne posamezni \)>. hlS' Vbilo "''ka- li 1(^ ' ^dovn? ^ P'’opfamu. 5to“- '^irZf programa: o list2 '' V>k> % 'Ogu SJede spodarski zbornici SRS razgovor, na katerem bo najbrž dokončno odločeno, kje bodo tako tovarno gradili. Konferenca jc bila nezadovoljna tudi z odnosom vodstva tovarne IMV do mirenskega obrata šivalnih strojev, ki nc napreduje tako, kot jc bilo zagotovljeno takrat, ko seje mirenska tovarna pripojila k novomeški. Grajali so tudi dolgotrajno slcpomiici\jc z gradnjo tovarne za ?rcdciavo krompirja. Ihrcdscdnik ob-inske kunfcrena' SZDL Tone 2i-bcrt, ki je vodil zasedanje, jc dejal, da bodo občani verjeli obljubam in besedam šele takrat, ko bodo videli, da se je graditev resnično začela. Slavko Kržan je opozoril na težave, kor jc TIS ukinila pomoč za gradnjo ^le. Janc/ (iartnar jc menil, da je |K)ročilo o urpsničcvanj.M volilnega programa preveč 'splošno, zlasti ker Danes o proračunu Po skoraj dvomesečnem premoru se bo danes dopoldne sestala v Trebnjem občinska skupščina. Obsežen dnevni red prinaša vrsto pomembnih zadev. Skupščina bo obravnavala občinski proračun, teze o srednjeročnem programu občine, odlok o prispevkih in davkih, zazidalni načrt za Pavlinov hrib v Trebnjem, pogodbo o prispevku občine za plačilo stroškov zdravstvenega zavarovanja kmetov ter še nekaj drugih zadev. Več prihodnjič. Na to vprašanje odgovor ni lahak; natančnega odgovora pravzaprav ni, saj ne more nihče predvideti vseh okolnosti, ki vplivajo na razvoj. Lahko samo napovedujemo, računamo, sklepamo, domnevamo. Najvažnejše razvojno vprašanje, v katerem je ^ita vrsta drugih, je: kako hitreje povečevati družbeni proizvod. Na enega prebivalca trebanjske občine je znašal lani samo 5.484 dinaijev. Po tem znesku je občina manj r^vita celo v jugoslovanskem merilu. V zadnjih petih letih se je družbeni proizvod povečeval za 73 odstotka, to pa je premalo, da bi dohitevali bolj razvite. Nujen bo torej razvojni „po-spešek“. Teze, ki jih je v ta namen pripravila občinska uprava, pravijo, naj bi se družbeni proizvod v prihodnjih petih letih povečev^ za 10 do 11 odstotkov. Z lastnimi močmi tega občina gotovo ne bo zmogla, saj je ta stopnja višja od republiške. Nujno potrebna bo torej družbena pomoč, ki je že dobila svojo pravno obliko v zakonu o pospeševanju razvoja manj razvitih občin. Treba bo ukreniti vse, da bodo ugodnosti, ki jih nudi zakon in ki so časovno omejene, kolikor je mogoče izkoriščene. Ce se bo posrečilo napredovati z napovedano stopnjo, bo razvoj v naslednjih petih letih prinesel dokaj velike spremembe: število delovnih mest se bo povečalo od sedanjih 2.000 na 2.500 do 2.700. OdločUen delež bo prispevala predvsem in- Mlrna: 8 vasi bo gradilo vodovod Kar osem vasi z območja krajevne skupnosti Mirna sc letos pripravlja na gradnjo vodovodov. To so: Gomila, Brezovica, Scvnica, Skerjanče, Gorenja vas, Selo, Kalce in Stan. Krajevna skupnost je pripravljena pomagati, vendar so njene možnosti omejene, tako da bodo levji delež morali prispevati ljudje sami. Šentrupert: predlogi z zbora Na zadnjem zboru volivcev v Šentrupertu 90 predlagali, n^ bi občina poskrbela, da b)v stavbi krajevnega urada, iz katere se je izselila trgovina, odprli kak konfekcijski obrat, v katerem bi imele delo predvsem ženske. Predlagali so tudi, da bi zemljišče, kjer je peskokop, raz* lastili, ker lastnik terja previsoko ceno. Na zboru so še predlagali, naj bi pri osnovni šoli zgradili tudi telovadnico, v šoli pa naredili ccntralno kurjavo. dustrija, ki bo število zaposje-nih povečala za več kot polovico. Ce poznamo razvojne programe nekaterih večjih podjetij, moramo pritrditi, da je napoved uresničljiva. Do 1975. leta se bo delež kmečkega pre-■bivalstva zmanjšal od sedanjih 47,9 odst. na 29,9 odst. Skupni družbeni proizvod bo večji za 62 do 69 odstotkov. Te številke ne bo lahko doseči. Potrebno bo veliko znoja, povečati bo treba proizvodne zmogljivosti, delovno storilnost, potešiti stanovanjsko graditev, skrbeti za enakomeren razvoj vseh panog, pridobiti kar največ strokovnih sodelavcev, združevati denar, skratka: skrbno in širokopotezno go^odariti. M. LEGAN Lanski poprečni prejemki v gospodarskih organizacijah trebanjske občine, kjer je bilo lani zaposlenih poprečno 1.616 ljudi, je znašalo celoletno poprečje osebnih dohodkov 1.068 dinarjev. V istem času so imele po podatkih stati stične službe družbene službe, ki imajo mnogo ugodnejšo kvalifikacijsko strukturo, poprečje 1.511 dinarjev. Med podatki o zaposlenosti je značilno, da v trebanjski občini zasebni delodajalci zaposlu jejo skupno le približno 90 ljudi, kar dokazuje, da so terciarne dejavnosti dokaj slabo razvite. Cene v Trebnjem Pretekli teden so veljale za sadje in zelenjavo v ,>lercatorjevi“ trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene: endivija cvetača čebula česen fižol krompir korenje pesa peteršilj repa - kisla solata -zelje zelje - kislo fige - suhe hmške jabolka limone pomaranče slive — suhe banane jajca smetana sirček ananas (sveži) cene v din za kg: 4.75 3.10 8,00 8.40 0,75 6,00 2.75 6,20 3.40 6,00 2.75 3.20 7.20 540 4.00 in 4,50 5.40 5.10 5.20 4.00 in 6,30 0,80 12,40 8,80 830 uABOo 'Cf T\P ELEKTRIKA ZA KRIŽNI VRH Križni vrh pri Mokronogu, ki šteje osem hiš, je najbrž zadnja vasica v trebanjdci občini, ki še nima električne razsvetljave v hišah. Vaščani so zbrali 10.000 din^ev, da bi enkrat za vselg odpravili ta simbol zaostalosti, vendar znesek ne bo zadostoval. Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti v Mokronogu so plenili, da bo krajevna d^upnost naročila in plačala načrte, preostali primanjk-Ij^ pa bo treba zbrati druge. V VSAK SLOVENSKI DOM KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE! TREBANJSKE IVERI TUDI HORTIKULTURNO DRUŠTVO? Da je kar 73 ljudi prejšnji teden obiskalo predavanje Toneta Krušnika iz podjetja „Agraria" Brežice, je najbolj zgovoren dokaz, kolikšno je zanimanje zsl cvetje in urejanje vrtov. Že na predavanju so govorili o ustanovitvi hortikulturnega društva, za katerega je treba zbrati vsaj 40 ustanovnih članov. To naj bi naredili že do sredine aprila, saj bi se tako trebanjsko društvo lahko vključilo v letošnje akcije. Prijave zbirajo v novi prodajalni cvetja v Trebnjem, k sodelovanju pa vabijo tudi prebivalce sosednjih vasi. SPET RADIJSKA ODDAJA. Mladinski aktiv iz Ponikev, ki je v priljubljeni radijski oddaji „Spoznavig-mo svet in domovino** taKO zanes-Uivo „spravil na kolena** mladince iz Slovenske Bistrice, se bo v soboto, 3. aprila, pomeril z mladinskim aktivom iz Celja. Domačim mladincem želimo, da bi se jim posrečil podvig, kakršen je bil na prvi oddaji 26. decembra. ZDAJ SK OPREMA ZA BANKE. Mizarska delavnica Trebnje se je doslej izkazala s kvalitetno opremo za trgovme v nekaterih naših največjih mestih, za kar jc dobila javna priznanja. Trebanjski mizarji so dobili zdaj vrsto naročil za opremo bank in njihovih podružnic. Kot zatiimivost naj navedemo, da pri izdelavi notranje opreme za banke uporabljajo tudi neprobojno steklo. OSEMENJEVALNA POSTAJA V JEZERU. Na odbomiški predlog Alojza Megliča, češ da jc nujno potrebno urediti osemenjevalno postajo v Jezeru, je upravni odbor sklada za reprodukcijo živine sklenil, da bo TOskrbel, da bo taka postaja v vasi Jezero čimprej urejena. Rečeno jc bilo, da bo to že v marcu. TREBNJE SE VECA. V minulih petih letih se je število prebivalcev trebanjske občine zmanjšalo za 1,6 odst. Značilno je, da se v večini krajev število ljudi manjša, izjema pa so večji kraji, ki jih načrtneje urbanizirajo. Trebnje, na primer, jc zadnjih pet let povečalo število prebivalcev za 19 odst. Prav toliko sc jc povečalo tudi število prebivalcev Mirne, za Mokronog pa je značilno, da ima zd^ 4,2 odst. manj ljudi, kot jih jc imel pred 5 leti. Tudi (c številke veliko povedo. msm NOVICE Strsn uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST 27 Cene v Kočevju in Ribnici v ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v din za kg) cvetača 6,30 6,70 čebula 3,60 3,80 česen 8,40 8,65 fižol 6,70 in7,80 7,70 krompir 1,15 1,50 in 1,35 koleraba 2,00 1,95 korenje 4,30 in 7,10 3,65 kumare 10,60 - ohrovt 3,30 — pesa 2,90 2,90 por 3,90 4,10 peteršilj 6,80 6,80 paradižnik 13,00 — repa - kisla 3,20 2,60 radič — 12,10 solata - endivija 6,80 5,90 špinača - 6,70 zelje 2,80 2,70 zelje - kislo 3,20 3,40 zelena 4,00 — fige - suhe 7,00 6,70 hruške 6,00 5,70 jabolka 4,00 4,80 in 4,30 limone 5,60 6,00 orehi 6,85 — orehi - jedrca 31,50 37,00 pomaranče 4,55 in 5,60 5,30 slive — suhe 4,50 4,25 banane 6,30 6,20 jajca 0,62 0,60 Otroci niso razbili ovna Neprijetno nas je prizadela UTOto-vitev tovariša Mirka Jurkoviča v članku pod naslovom „Radi bi boljše, a ne slabše“, ki je izšel v 9. številki vašega lista z dne 4. marca. Okrivil je namreč učence osnćvne šole Vas-Fara, da so aede v šolo ali domov razbili v Krkovem Krevso-vega „ovna“. V imenu prizadetih pionirjev bi opozorila tovariša Jurkoviča: da že deseto leto otroke iz Banja loke do Fare vozi šolski avtobus in nihče ne hodi več peš niti v šolo niti domov; da so v Krkovem le manjši otroci, ki tega ne morejo storiti; da je avtobusna postaja daleč od izvirov, kjer je stal „oven“ in kjer se je to zgodilo. Pionirji te krivde ne morejo sprejeti nase. MARIJA VOLF, VAS-FARA ZAČELI SO SE ZBORI V kočevski občini so se 13. marca začeli zbori volivcev, ki so ponekod združeni z zbori občanov m volilnimi konferencami SZDL. Na njih obravnavajo gospodarstvo in f>roračunsko potrošnjo v občini v anskem letu in letos, predlog občinskega proračuna za letos, predlog dotacij krajevnim skupnostim, sprejemajo pa tudi načrte dela krajevnih skupnosti. Zbori bodo končani predvidoma 21. marca. V Kočevju bo zbor v petek, 19. marca. PRIZNANJA GASILCEM Na nedavnem občnem zboru Gasilskega društva Kočevje je 6 članov prejelo diplome o imenovanju za zaslužnega člana društva. Ti člani so: France Artač, Vinko Zajc, Jože Stopar st., Ivanka Stopar, Jakob Klarič in Matija Obranovič. še enkrat: »Raje imajo slabše...« Na veliko veselje kočevske mladine je letos Ruiža spet za lep čas zaledenela. Mladina se je po njej drsala z drsalkami in brez njih ter igrala hokej. Led pa ni privabil le mladine, ampak tudi (Vrasle. (Foto: Jože Primc) s SEJE KOiNFEREJSrCE ZK KOČEIV JEI Brez enotnosti ni mogoče zmagati Tako so ugotovili v razpravi o pripravah za splošni ljudski odpor v morebitni vojni v kočevski občini — Glavna naloga ZK je, da se v miru bori proti vsem nepravilnostim in tako utrjuje enotnost Na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje 9. marca so razpravljali predvsem o vlogi ZK v pripravah na splošni ljudski odbor v morebitni vojni. Poročilo o dosedanjem delu na tem področju je prebral sekretar komiteja občinske konference ZK in predsednik komisije za organizacijo splošnega ljudskega odpora (SLO) Stane Lavrič. Cilenšek o organizaciji zdravstvene službe, Lojze Petek o obveščanju ljudi in vplivih raznih organizacij in društev na vojno pripravljenost, v razpravi pa sta sodelovala še DuŠto Stjepič in Vukoje Mrdaković. J. PRIMC V 9. številki je Dolenjski list na kočevski strani objavil članek Mirka Jurkoviča, v katerem je resnica popačena in kjer je pisec hotel mene oblatiti, prav tako pa tudi nekdanji krajevni odbor Vrh, ker mu očita goljufijo, ter šolsko mladino in učitelje v šoli Vas-Fara in starše teh šolarjev zaradi slabe vzgoje otrok. Pripominjam, da je tak vodovod „na ovna“ najbolj ekonomičen in popolnoma liigenski, o čemer se lahko vsak prepriča v sosednji vasi Podenj. Vodovod sem delal javno sedem dni, ne pa skrivoma, to so videli vsi. Ni res, da sem vodo vzel, saj so na razdalji treh metrov trije izvori in je od enega teh moj vodovod vzel le tretjino. Vsa druga voda je bUa za splošno uporabo, razen tega pisec trdi, da ima vsaka hiša svoj vodnjak. To pa- ne drži, saj imajo vodnjake le štiri hiše. Pisec trdi, da sem vodovod napeljal na svoje dvorišče in ga za-stražil s psom. Čudno je, da so vaščani že nosili vodo od tu, pa so ostali celi in zdravi: najbrž zato, ker moj pes ni še nikogar ugriznil in ker je pasja veriga 10 metrov stran od vodovoda. Tudi ni res, da je vodovod napeljan mimo gnojišča, ker je to oddaljeno 60 metrov. Listina moje goljufije je pri odvetniku v Kočevju, kjer je napisano, da imajo vsi vaščani pravico jemati vodo iz mojega vodovoda in da jim bom vodo napeljal z dvorišča do ceste. Pravi: POPRAVITI JE TREBA ŠOLE Večina šol v kočevski občini je bila zgrajena pred vojno, nekatere celo pred letom 1900. Med šolami je tudi nekaj takih, ki niso bile grajene za šolske namene, temveč so jih pozneje preuredili za potrebe fel. Zato je potrebno vsako leto izvršiti večja ali manjša popravila. Čeravno so temeljno izobraževalna skupnost v sodelovanju s šolskimi vodstvi prizadeva, da bi vsako leto opravila čimveč dei, ima vedno precej težav, ker primanjkuje denarja. Kljub tem težavam imajo letos v načrtu manjša popravila na šolskih poslopjih na Travi, v Strugah, Stari cerkvi* Polomu in Željnah. -^š V živahni razpravi je sodeloval tudi republiški poslanec Drago Benčina, ki je poudaril, da je glavna naloga komunistov politične priprave na odpor proti sovražniku v morebitni vojni. Med te priprave pa sodi tudi vzbujanje zaupanja v samoupravljanje in vse ostale naše dosežke, razen tega pa seveda uspešna borba proti vsem negativnim pojavom, ki zavirajo naš uspešnejši razvoj. Nadalje je opozoril, da je treba hitreje vključevati v organizacijo SLO in teritorialne obrambe tudi mladino. Menil je, da mora mladina, ki je bila vedno revolucionarna in bojevita, hitreje zasedati odgovorne položaje tudi v teritorialnih enotah. Jože Dernovšek, sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana, je predlagal, naj bi čimprej v vseh faa- jevnih skupnostih ustanovili odbore SLO in tudi zadolžili posamezne ljudi, za kakšno delo so odgovorni. Sprejeli so tudi njegov predlog, da je na podlagi plodne razprave treba sprejeti delovni program in naložiti posameznikom, da do določenega roka uresničijo posamezne naloge. Čeprav je bil v razpravi dan osnovni poudarek političnim nalogam ZK v obrambnih pripravah, pa niso zanemarili tudi ostalih nalog na področju organizacije SLO. Tako je polkovnik Stane Ružič razpravljal o strokovnem vojaškem izobraževanju; Jože Grabrijan in Jože Žagar o zaostalem kmetijstvu in skrbi za hrano v morebitni vojni; Jože Bol-dan-Silni, Nace Karničnik in Peter Sobar o zdomcih in SLO; dr. Miran Solze ganjenosti za praznik V delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih prisrčno proslavili dan žena Kopalnice imajo, vode pa ne Najpomembnejši za gradnjo vodovoda ni denar, ampak sloga vaščanov Prebivalci vasi Ribjek ob Kolpi v kočevski občini sprašujejo, kdaj bodo dobili vodovod. Zbiralnik zanj so zabetonirali že leta 1968, zdaj pa bi bilo treba - kot pravyo — le še cevi od zbiralnika do vasi. Potrebu- DROBNE IZ KOČEVJA AVTORSKE PRAVICE - Zavod za zaščito avtorskih pravic ali z okrajšavo ZAMP Ljubljana ima tudi v Kočevju svojega zastopnika. Ta zastopnik bo skrbel, da se bo zakon o avtorskih pravicah dosledno izvajal. Pri vstopninah vseh vrst zabavnih, plesnih in ostalih prireditev, kjer se izvaja živa glasba ali glasba z avtomati, se bodo zaračunal odstotki na račun avtorskih pravic. Za vse take prireditve si mora prireditelj dobiti dovoljenje in plačati zastopniku ZAMP avtorski honorar. Ta zakon ima še vrsto določil, ki jih bo treba spoštovati, sicer grozi lastnikom dvoran in lokalov ter prirediteljem precejšnja kazen. MANJ ZANIMANJA ZA PRENOSE - Gledalci malega ekrana kljub večjim športnim dogodkom minulega tedna niso pokazali posebnega zanimanja za te oddaje. Malo jih je glodalo v zgodnjih jutranjih urah boks dveh črnskih hrustov. Tudi za svetovno prvenstvo B skupine v hokeju na ledu za letos v Švici ni posebnega zanimaivja. PROMETNA ZMEDA - BUža se pomlad in motoriziran promet po mestnih ulicah bo zopet boy živ. Žal vsi potrebni cestnoprometni zn^i še mso postavljeni, kot je določila prometna komisija. Zmeda je fo glavnih in stranskih ulicah mesta, ako imamo celo primere, da z ene strani po cesti ni dovoljeno voziti, z druge strani pa je vožnja dovoljena, ker tam ni prometnega znaka. MOTIJO TELEVIZIJSKI SPREJEM - V gospodinjstvih so se zelo pomnožili električni aparati, v pro-' metu pa mopedi in pony-ekspres motorji. Tega je toliko, da je že resno ogrožen nemoten sprejem televizijskih oddaj. Veliko teh strojev je delno okvarjenih ali pa celo niso blokirani. To povzroča motnje. Lastniki televizijskih aparatov se zelo pritožujejo, ker v Kočevju ni mogoče urediti nemotenega televizijskega sprejema. Ob 500-LETNICI MESTA - Delo programskih komisij za proslavo 500-letnice mesta Kočevje je zelo živahno. Ta teden bo izdelan dokončni načrt prireditev, za katere se razna društva in organizacije že pripravljajo. Sestavljen bo tudi finančni načrt proslave. SPOMINSKI TRAK - V poročilu o občnem zboru in proslavi 20-let-nice Planinskega društva Kočevje je bilo poročano, da je bil razvit nov društveni prapor. Dejansko je bil na stari prapor pripet nov spominski trak za dvajseto obletnico društva. PRIREDITVE - V domu Jožeta Seška bo v soboto, 20. marca, ob 19.30 gledališka predstava, in to komedija ,4gra v štirih - kdo dobi“. Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko. jejo cement in železo, ostalo bi opravili sami s prostovo^nim delom. Pravijo tudi, da v zgrajenem zbiralniku skoraj ni vode in da bo treba zgraditi jez ter tako zvišati gladino vode pri izviru in v zbiralniku. Dali so tudi nekatere pripombe, npr: da zbiralnik ni zgrajen tako, kot so hoteli vaščani; da so dobili le 2000 din pomoči za gradnjo, kar je premalo, itd. Zanimivo je tudi, da imajo nekateri vaščani notranjost hiše urejeno, kot da imajo tekočo vodo. Tako imajo kopalnice, stranišča na vodno izplakovanje in drugo - vode pa ne! V imenu vaščanov smo se nato pozanimali, kako je z ribješkim vodovodom, pri Vodovodni skupnosti Kočevje in pri oddelku za gospodarstvo na občini. Pri Vodovodni skupnosti so nam povedali, da s tem vodovodom niso imeli doslej nobenega opravka in ga veijetno tudi v bližnji prihodnosti ne bodo imeli. Pri občinski skupščini pa so nam povedali, da so Ribječani dobili denarno pomoč za gr^diyo vodovoda. Marsikje — ne le v Ribjeku — bi lahko vodovod že imeli, če bi bili vsi vaščani složni. Kjer je bila doslej sloga, so vodovod hitro napeljali. Občinska skupščina v bodoče prepušča skrb za gradnjo tega vodovoda krajevni ^upnosti Osilnica, kamor spada tudi vas Ribjek. J. PRIMC Pokopali dva borca 10. marca so v kočevski občini pokopaU dva člana Zveze združenj borcev, in sicer Miho Beljana iz Stel-nika pri Kostelu in Francko Znidar-Šč iz Stare cerkve. Miha Beljan se je rodil 1889. Z NOV in POJ je sodeloval od 1. maja 1942 do konca vojne. Francka Žnidaršič je bila rojena 1892. V partizanih Ji Je padla edinka Anica, po vojni pa ji je umrl še mož. Ker ni imela več nobenega svojca, so ji priredili lep pogreb organizacije ZZB iz Livolda in Stare cerkve ter občinski odbor ZZB. Letos za dan žena v kočevski občini ni bilo običajne osrednje proslave, pač pa so priredili slovesnosti v skoraj vseh delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Svečanosti v počastitev tega praznika, ki si je v kočevski občini že zdavnaj pridobil veljavo, so se začele že 5. marca in bile v glavnem zaključene do 8. marca. Vendar ne povsod. V Kužlju ob Kolpi in še kje drugod bo proslava s kulturnim programom še v soboto, 14. marca. Kot je že običajno, so se pri izvedbi kulturnega dela proslave zelo izkazali otroci osnovnih šol v Kočevju v vasi Fari, Stari cerkvi in drugih krajih. V mnogih kolektivih in krajevnih skupnostih so obdarili svoje delovne tovarišice. V krajevnih ^upnostih pa so žene skromno pogostili (Vas -Fara itd.) ali starejše vaščanke skromno obdarili (Stara cerkev itd.). Na podeželju so v obdarovanju žena sodelovale organizacije SZDL, ZZB, gasilci, RK, krajevne skupnosti in drugi. Ponekod so pionirji in mladi člani RK obiskali partizanske mamice, jim čestitali in razveselili s šopkom ali skromnim darilom. Partizanske mamice pa so jim pripovedovale o doživljajih med vojno. Svečanosti so bile povsod zelo prisrčne in žene, matere, ki so v glavnem navajene le trdega dela od jutra do noči, so bile zaradi posebne pozornosti tako ganjene, da so mnoge imele solzne oči. J. PRIMC Žene smo hvaležne Tudi pri nas smo lepo proslavili. 8. marec, dan žena. Za vse je poskrbelo učiteljstvo. Malčki so z ganljivimi deklamacijami in nekaj lepimi pesmicami razveselili svoje mamice. Priredili so tudi igrico o partizanih, da smo se spomnile na težke čase in na naše padle sinove in očete, ki so dali življenja za naše boljše dni. Nato so nas povabili na prigrizek in dobro kapljico, ki nam je ogrela srce. Odmočile so se tudi že dokaj pokvarjene glasilke, da smo začele prepevati, kakor pač znamo. In začutile smo, da nismo več pozabljene. Potem so nas pa še rta domove odpeljali z avti na vse strani. Za ves trud in požrtvovalno delo prisrčna hvala učiteljem Volfovima, Jakšičevima in ostalim učiteljem. Hvaležne žene iz Fare in okolice nismo pustili, da bi nas Krevs goljufal. Iz tega se da marsikaj sklepati. Nedolžni šolarji najbrž niso krivi vsega nasprotovanja do mojega vodovoda, saj ni verjetno, da bi nosili okrog 30 kg težak pokrov in še tegi žleb 700 metrov daleč v gozd in ga skrili v jarek ter z železnim drogom ponoči poškodovali cementni zbiralnik. Solaiji se vozijo z avtobusom v šolo in domov. Kdo je torej delal skrivaj in kdo je koga goljufal? Mislim, da bi res potrebovali tistega sodnika, da bi nas Krkovce napravil složnejše. FRANC KREVS, Krkovo 9, Vas-Fara NOVICE IZ FARE IN OKOLICE PROGRAM ZA ŽENE IN OBDARITEV - 6. marca so v dvorani kulturnega doma učenci osnovne šole Vas-Fara pripravili proslavo za matere in druge žene. Čeprav je bilo slabo in mrzlo vreme, je prišlo na proslavo preko 40 žena, kar je za naš kraj precej. Učenci so nastopili z igrami in recitacijami, otroški in pionirski zbor sta proslavo popestrila s pesmimi, nastopil je tudi mlad harmonikar. Po končanem pro^amu je spremljale nastope otrok, ki so bili prisrčni in ganljivi. Po končanem programu je čakalo žene presenečenje. Krajevna skupnost jim je pripravila skromen prigrizek. Kmečke žene in matere, ki poznajo le vsakodnevno težko garanje za boren vsakdanji kruh, so se sprostile, razveselile in zapele. Vesele narodne in partizanske pesmi so zvenele iz kulturnega doma še pozno popoldne. Pionirji osnovne šole Vas-Fara so s kulturnim programom 14. marca ob 16. uri počastili tudi žene v Kužlju. OBISKALI PARTIZANSKO MAMO - Predstavniki pionirjev in mladih članov RK osnovne šole Vas-Fara so 7. marca obiskali partizansko mamo Marijo Glad iz Glad-loke, ji čestitali za 8. marec in jo razveselili s šopkom in skromnim darilom. Otroci so se zadržali s tovarišico Gladovo v daljšem pomenku. Partizanska mamica je obujala spomine na težke vojne čase, ko je pomagala partizanom, in na hčerko Marijo, ki je padla kot hrabra partizanska borka blizu Loškega potoka. PIONIRJI TEKMUJEJO - Pionirji osnovne šole Vas-Fara sodelujejo tudi v republiškem tekmovanju „Tisoč radosti" v različnih skupinah. Med temi je tudi Vesela šola. Tekmujejo 3., 5. in 6. razred. Pridno so se učili za drugo stopnjo tekmovanja, kije bilo 16. marca. NAGRADA MLADIM UTERA-TOM - Tudi mladi literati so marljivi. Prav posebno so se pred dnevi razveselili vesti, da jih je za pisanje spisov „Taka je naša domovina", ki so ga izvedli v lanskem šolskem letu, nagradila Pionirska knjiga iz Ljubljane z lepimi knjigami v vrednosti 250 din. Z njimi bodo obo^tili svojo knjižnico. Trud torej ni bil zaman. Zato so se tudi letos odločili za natečaj „Moj kraj v NOB“. Prav te dni zaključujejo obširne spise na to temo. MARIJA VOLF GIBANJE PREBIVALSTVA V februaiju letos je bil na območju matičnega urada Kočevje rojen en deček. Poročilo se je 5 parov. Umrli so: Marija Nose, vdova iz Ti-sovca 12, stara 77 let; Alojzija Pugelj, preužitkarica iz Tržiča 5, Struge, stara 60 let; Jože Adamič, upokojenec iz Kočevja, Podgorska 20, star 85 let; Franc Crček, upokojenec iz Salke vasi 123, star 66 let, in Jožef Sveigl, upokojenec iz Kočevja, Rudnik 22, star 70 let. w/mm//m///m. m Tabori, kresišča in pošta za obrambo pred Turki Mesto Kočevje so Turki večkrat požgali zavzeli, oropali in Največja nadloga za ljudi in njihov obstoj v mestu Kočevje so bili turški vpadi na Kočev^o, v mesto Kočevje in vso vojvodino Kranjsko. V obrambi pred Turki so ljudje v začetku iskali zavetje po gozdovih in podze-melj^h jamah, ki jih je po vsej Kočevski zelo veliko. Ljudje niso utrjevali le Kočevja, ampak so začeli ponekod graditi še tabore. Za obrambo proti Turkom so ljudem služili tudi gradovi, in to na Fridrihštaj-nu, v Kostelu in na Poljanah. V 16. stoletju so z^dili tabore v Mozlju, Koprivniku, Crmošnji-cah, Starem logu, Kočevci Reki, Borovcu in Osilnici. Na ozemlju severno in zahodno od Kočevja so bili gradovi in tabori v naslednjih krajih: grad Soteska, Žužemberk, Ribnica, Ortnek in Turjak. Tabori pa so bili v Hinjah, Podtaboru v Strugah in LoSiem potoku. Tudi mesto Kočevje je kot trdnjava z obzidjem, stolpi in okrog obzidja speljano Rinžo predstavljalo močno obrambo. Vendar so mesto Turki večkrat zavzeli, oropali in požgali. Poštna in stražarska služba proti turškim vpadom je bila dobro organizirana v Hrvatski Krajini. Na petih opazovalnih stražnicah v Bihaću, Slunju, Ogulinu, Otočcu in Senju so bili stražniki in konjeniki, ki so hitro prenašali sporočila in pošto o prihodu Turkov v deželo. S to službo po Hrvatski Krajini je bila povezana tudi poštna služba na Dolenjskem. Prihod Turkov so naznanjali kresovi z razglednih vrhov gora, po katerih so bile opazovalnice s stražarji, ter visoke grmade dračja in drv, ki so jih stražarji prižgali, kadar je bil čas za to. Na poti skozi Kočevje do Ljubljane so bila taka stražarska mesta v naslednjih krajih: na Sinjem vrhu ob Kolpi, na Spahi pri Preriglu, na Vendreški ^ri, na Zdihovem, Fridrihštajnu, lasnici ali Črnem vrhu, pri sv. Ani nad Ribnico, Ortneku, Igu in na Ljubljanskem gradu. Tak je bil način obrambe proti turškemu nasilju, pod katerim so prebivalci mesta Kočevje in vse Kočevske kot celote trpeli 130 let, to je v letih 1469 do 1598. V teh letih so bili v Kočevju in okolici peliti potoki znoja, solza in krvi v boju za obstoj in napredek mesta. KOČEVSKE HOUIGE Grmada pred novo sezono Tudi letos prireditev ob otvoritvi, srečanje do-lenjsi! ET0 18 MLADIH SO PRIDOBILI Zelo lep uspeh je v dosedanjem delu dosegla krajevna organizacija RK na Talčjem vrhu. V organizacijo so sprejeli 18 mladinccv. Na občnem zboru krajevne organizacije so bili zato pohvijeni. Ob tej priložnosti so nagradili s krvodajalsko značko Anico Žugelj in Marijo Štrlekar iz Otovca ter Francko Serce Ij s Sel pri Otovcu. Po sestanku so imeli še tovariško srečanje. PRIČAKUJEJO KRITIKO Danes se bo v Črnomlju sestala sekcija za turizem pri občinski konferenci SZDL, vabljeni pa bodo tudi člani sveta za turizem pri občinski skupščini, predstavniki vseh političnih organizacij in turističnUi društev, zastopniki lovcev in ribičev ter gostinsk^a podjetja. Na seji bodo ocenili, kako so bila uresničena stališča o razvoju turizma, kijih je lani sprejela občinska konferenca SZDL, zlasti pa, kako so posamezni dejavniki upoštevali priporočila. Prič^u-jejo, da bodo kritično ocenili zlasti delo trgovskih in gostinskih oi^ani-zacg. Savin^ov spomenik v Kvasici pri Črnomlju ima samo pozimi kapo. Spomenik je svojstvena kiparska umetnina, ob kateri se često ’ ustavljajo avtomobili. (Foto: R. Bačer) 1. APRILA BO 20-LETNICA ISKRE V SEMIČU Kar imajo, so ustvarili sami Danes je čez 700 ljudi, zbranih v eni sami veliki družini, lahko ponosnih na prehojeno pot — Tovarna kondenzatorjev lepo slavi jubilej! Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali 11. marca v semiški Iskri, je direktor Franc Košir izjavil: ,Na dan obletnice samo skromna proslava, večje sla\je pa bo 11. julija na Smuku. Dvajsetletnici v čast pa bomo začeli graditi velik in sodoben gostinski objekt v Semiču, kar si prebivalstvo že dolgo želi.“ Sama proslava ni toliko po- zaposlenih je naraslo za Motiv iz Iskrine proizvodijje v lani odprtih novih prostorih. (Foto: R. Bačer) membna za podjetje ne za javnost, pač pa poslovni uspehi, s kakršnimi se ob jubileju neki kolektiv lahko postavi. Semiška tovarna kondenzatorjev je prav gotovo med tistimi, ki jim ni treba zardevati ob spominih na preteklost. Vse od tiste povojne pomladi ko so z udarniškim delom kopali prvo barako za delavnico, do danes, ko imajo 5800 kvad. metrov proizvodnih prostorov in 720 zaposlenih, lahko rečejo: „Kar imamo, smo ustvarili sami.“ Večjo rast beležijo od leta 1962 dalje, ko je proizvodnja postala desetkrat večja, za 3,5-krat se je povečala produktivnost na zaposlenega, število Kolikor denarja, toliko muzike Lani pšenica in krompir ter nekaj poskusov, letos koruza, trsne ceplj’enke in še kaj — je zapisano pri občinskem skladu za pospeševanje kmetijstva — Sklad je čutiti, kaj več pa za zdaj še ne pomeni NOV DELOVNI ČAS! Trgovsko podjetje DOLENJKA iz Novega mesta obvešča cenjene potrošnike Iz Semiča in okolice, da bo od 22. marca do nadaljnjega prodajalna tekstila »SEMIČ« odprta neprekinjeno: — ob torkih in petkih od 8. do 17. ure — ostale dni v tednu pa od 8. ure do 14.20 Prosimo cenjene potrošnike, da spremembo z razumevanjem upKJŠtevajo, in jih hkrati vabimo k nakupu v naših prodajalnah. Za nastopajočo pomlad smo vam pripravili veliko Izbiro tekstilnega blaga, pletenin, perila in konfekcije. Velika izbira blaga tudi v tovarniških razprodajah po izredno znižanih cenah. Prodajamo tudi na petmesečno brezobrestno odplačilo. »VELETEKSTIL«, Črnomelj OeleteUsfil^ ČRNOMELJ ČRNOMAUSKI DROBIR ŠTUDENTJE VABIJO - V soboto, 20. marca, bodo belokranjski študentje priredili brucovanje v črnomaJjskeni hotelu Lahinja. Program bo zanimiv, saj je na sporedu tudi krst brucov. Igral bo ansambel Abadoni, študentje pa zagotavljajo tudi sicer dobro zabavo. Na brucovanje vabijo vse Belokranjce. BILI SO ZADOVOUNI -- Letošnja proslava za dan žena, kije bila v dokaj polni dvorani Prosvetnega doma v Crnomlju,-je lepo uspela. Občinstvo je bilo zadovoljno s programom, pa tudi govornica Tanja Vidovič seje izkazala. Tovarna Belsadje ob tej priložnosti razdelila med občinstvo svoje izdelke po sistemu žreba, razen tega so obdarili dolgoletne kulturne delavke. S CVETJEM ZALOŽENI -Kljub temu da v Črnomlju ni prave cvetličarne, so bili z vsakovrstnim cvetjem pred dnevom žena dobro zak)ženi tako v samopostrežbi kot pri zasebnem vrtnarju Hutaiju. Prodali so na stotine nageljnov, tulipanov, hiacint in drugih rož. S 70.000 dinaiji, kolikor jih je imel lani na razpolago občinski sklad za po^ševanje kmetijstva v Črnomlju, so še kar veliko naredili. Po dobrem letu delovanja je bilanca uspehov naslednja: na teren so spravili precej semenske pšenice in krompiija, nekaj pomoči so dali za nabavo plemenske živine (kar so kme^'e malo izkoristili). Poleg tega so iz sklada financirali poskuse za gojenje lupinastega sadja. V Semiču so poizkusili z lešniki, v adlešičkem predelu z orehi. Prav tako so na raznih koncih občinskega ozemlja delali poskuse z gojenjem hibridne koruze. Kdor je upošteval vsa strokovna navodila, je imel lep u^eh. Poskusi so imeli predvsem ta namen, da bi z njimi ali dali kmetom zgled in jim pokazali pot, kako se da ob pfavflnem ravnanju z rastlino doseči*^lepe uspehe, in to tudi pri sadju, ki ga doslej niso vajeni načrtno gojiti. V letu 1971 ima sklad že začrtano pot. Vse je odvisno od tega, koliko bo denarja. Če ga ne bo več kot lani, kar je pričakovati, potem tudi ni računati na bistven napredek. Životarjenje se bo nadaljevalo. V tem primeru bodo ponovno podprli nabavo repromateriala, predvsem nabavo semen hibridne koruze za kmeta, ki bo kupil več kot 5 kg semena. Prav tako bodo regres dobili vinogradniki za obnovo nasadov, toda pod pogojem, da bodo'cepljenke kupili pri katerikoli kmetijski organizaciji in take sorte, ki so predvidene za rast v Beli krajini. Po terenu bo organiziranih več predavanj s področja mlekarstva in govedoreje, prav tako bodo organizirali demonstracije o kmetijskih strojih, obenem pa predavanja o vzdrževanju teh naprav. Iz sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva je predvidena še pomoč za nakup hladilnih naprav za Sinji vrh. Vasje oddaljena od središč, mleka pa imajo precej in bi se med vožnjo lahko kvarilo. S tem bo omogočen tudi stalen in reden odkup mleka na tem območju, ki je bil več mesecev prekinjen. Seveda je potreb veliko več. Nujno bi bilo izdelati vsaj načrte za preureditev kmetij, kjer bi začeli z blagovno proizvodnjo. Sklad bi potreboval samo za navedene načrte v le-toliyem letu okoli 120.000 din, toda na to vsoto iz proračuna verjetno ne morejo računati. O NACRTIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Semiška dramska dcupina, v kateri je največ zaposlenih iz Iskre, je naštudirala komedijo Rada Murnika „Matajev Matjja“ v režiji učitelja Blaža Kočevarja. V petek so nastopili v Prosvetnem domu za šolslco mladino, v nedeljo, 14. marca, pa je bila premiera za odraslo občinstvo. S tem delom bodo Semičani tekmovali na Zupančičevem natečaju. 2,8-krat, izvoz pa bo narasel v letu 1971 na 1,500.000 dolarjev. Lansko poslovno leto je bilo za semiško Iskro prav tako uspeh, čeprav tudi težav ni manjkalo. V podjetju je bilo 672 zaposlenih, Id so ustvarili za 64,446.230 din celotnega dohodka, vrednost proizvodnje na zaposlenega pa je znašala 95.902 dinarja. Vrednost tovarniških osnovnih sredstev je znašala že 20,501.000 din, leta 1962 pa so imeli samo za 1,330.000 din strojev in objektov za proizvodnjo. Izvoz je lani znašal 897.000 dolarjev, poprečni mesečni zaslužek pa 1150 din. In letos? Za dvajsetletnico gre proizvodnja za 22 odst. navzgor, vrednost celotne pro-izvo^je pa bo znašala že okoli 80 milijonov dinarjev. Izvoz, od katerega gre dve tretjini na zahod, bo navrgel še 1,500.000 dolarjev. To še ni vse. V letu 1971 bo tovarna vložila v modernizacijo proizvodnje 3 milijone dinarjev, dogradili bodo 12-stanovanjski blok s samopostrežno trgovino, aprila pa začenjajo graditi velik in sodoben gostinski objekt, ki bo veljal 3,500.000 dinarjev. Gostišče, ki predstavlja dolgoletrio željo prebivalstva celotnega območja, bo imelo tudi dvo- stezno avtomatsko kegljišče, kakršnega nimajo še nikjer v Beli krajini. Semič bo s tem veliko pridobil v turističnem pogledu, z^osleni iz tovarne pa bodo imeli po končani službi prijeten kotiček za razvedrilo. r A Zlikovci so ušli Že pred vojno so pridni ljudje z mnogo truda ob cerkvici na Smuku naredili betonski vodnjak, v katerega so s cerkve napeljali žlebove. Že v tistih časih se je zdelo ljudem potrebno imeti vodo na razgledni točki, kamor prihajajo izletniki. Odkar je pred leti lovski dom dobil elektriko in je vsako nedeljo pri njem veliko ljudi, je voda toliko bolj potrebna. V lovski koči je majhen vodnjak, ki zadošča le potrebam lovskega doma. Toda kaj bo, ko bo že čez nekaj mesecev na Smuku proslava tovarne Iskra in I. belokranjske čete, ko bo zbranih več tisoč ljudi? Zlikovci so vodnjak pri cerkvi uničili. Žlebove so odnesh, v vodnjak pa nametali kamenja in drv, kar je bilo storjeno očitno iz same hudobije. Storilcev zdaj najbrž ne bo mogoče najti, zaradi njih pa bo veliko dela in škode. Vodnjak bo treba pred proslavo očistiti in namestiti nove žlebove, sicer bo velika polomija, če več tisoč ljudi ne bo imelo kje zajemati vode. JOŽE HUTAR Pripis; Izvedeli smo najnovejše, da je tovarna Iskra vodnjak že uredila, za kar ji gre vsa pohvala. UREDNIŠTVO Zapravili več, kot bi smeli Stanovanjsko podjetje Črnomelj Je lani za vzdrževanje 472 stanovanj porabilo 70.000 din več, kot so za ta dela nameniir Naj večja investicija črnomaljskega stanovanjskega podjetja v letu 1970 je bila zadnja 26-stanovanj-skega bloka v Črnomlju, ki je veljal 2,340.000 din. Poleg tega so predvsem popravljali strehe, zamenjavali okna in štedilnike v stanovanjih, za katere so dolžni skrbeti. Žalost je v tem, ker imajo na skrbi 472 stanovanj, od tega jih je veliko v starih hišah, kjer bi lahko kar naprej popravljali, pa še ne bi bilo vse v redu. Za vzdrzevalna dela so tako v minulem letu porabili SOLARJI V OPERI - 1. marca so učenci belokranjskih osnovnih šol in dijaki gimnazije v ljubljanski Operi prisostvovali uprizoritvi Foer-steijevega Gorenjske^ slavčka. Mladini je ugajalo zlasti zadnje dejanje opere, v kateri je sMala vrsto slovenskih ljuddcih napevov v izvedbi zbora in solistov. Obisk operne predstave je organizirala Glasbena mladina Bele krajine. KOSl ZA SMETI, ki so razmeščeni po vsem Črnomlju, so kar polni. To dokazuje, da so se ljudje vendarle navadili odmetavati odpadke v posodo, namesto na tla. Seveda marsikje še ležijo papirčki, toda velik napredek je že dosežen. V TEKMOVANJU ZA ŽUPANČIČEVO NAGRADO so’doslej med najbolj delavnimi mladinci iz Zilj. Dram^a skupina je v zimi naštudirala že dr«go igro, komedijo Branislava Nušiča „Sumljiva oseba“. Prvič so jo na domačem odru zaigrali v soboto zvečer, 6. marca, 14. marca pa so gostovali na Vinici in v Dra-gatušu. UMRL JE Franc Gosenar iz Blatnika 6, star 76 let. I I ŠE VEDNO V GRADNJI Cesta Radenci-Sodevci še vedno ni dograjena, prebivalstvo pa se nadeja v letošnjem letu dokončajta gradnje. Želijo samo to, da bi bila cesta prevozna za vprego in osebne avtomobile. Vaščani Radenc so opravili doslej že po 2Q0 prostovoljnih ur na gospodinjstvo, vendar je dela preveč in ga brez večje družbene pomoči ne bodo zmogli. K. R. GANUIVO NA PRELOKI V nedeljo, 7. marca, je učiteljica Marica Starešinič skupaj s šolarji pripravila Preločankam za dan žena zelo lep program, tako da so marsikateri mamici solze kap^ale iz oči. Krajevne organizacije so nato ženam pripravile pogostitev, matere in vdove padlih pa so še posebej obdarilL Vsaka je dobila toplo naglavno ruto. F. P. Se nikdar tako polno v nabito polni šolski dvorani je bilo na priretfitvi za 8. marec toliko ljudi, kot jih ne pomnijo še na nobeni proslavi. Program je bil skrbno pripravljen. Solarji so pod vodstvom učitelja Ivana Mohana priredili igrico Mačeha in pastorlca, zatem pa so učenci nastopili Še z raznimi plesi, ki jih je naštudirala učiteUicu Ružica Malič. Po prireditvi so žene in matere pogostili v dvorani gasilskega doma. p p 5^^ s J J 5 s S ; 0 0 0 s 4 5 0 0 4, Malo je treba, da je skromen človek srečen Ko so za dan žena 60-letni partizanski mami Mariji Špehar čestitali na domu in ji izročili skromen dar, se je zjokala od veselja Speharjeva mama deli usodo ostarelih Belokranjic, ki jim je vojna vzela najdražje. S kopico bolezni in bolečin preživlja jesen življenja na skromnem sinovem posestvu. Kot žena pokojnega F'ranca Špeharja z Gorice pri Sinjem vrhu, znanega borca za kmečke in delavske pravice, ki je bil še pred vojno eden redkih belokranjskih kandidatov za člana centralnega komiteja KPS, živi ob spominih. Ko so prišli Italijani, je bil njen mož izdan in že leta 1941 ustreljen. ,JCo sem z dvema majhnima otrokoma ostala sama na kmetiji, je bilo tako hudo, da sc še danes razjokam ob spominih. Po več mesecev nisem videla de-naija. Pri nas jc trdo delo, ker moramo zemljo z motiko okopavati. Trda je in polna karanja. Danes neprimerno bolje živimo, a ko človek nima več moči za delo, je kot odžagana veja. Veliko sem po bolnišnicah, doma pa ne morem drugega kot pospravljati po hiši.“ Po vsem, kar je prestala, bi danes gotovo zaslužila kaj več kot ^omen invalidski dodatek, ob katerem mora živeti. Toda kdaj pa kdaj tudi v njeno turobno jesen posijejo topli žarki. Tako se ji je zgodilo za letošnji 8. ma- rec. Ko je dobila obisk Zveze borcev, čestitke in skromno da- rilcc, jc bilo dovolj, da ju skromna ženska postala srečna. „Ne veste, kaj mi pomeni zavest, da name niso pozabili,** je vsa ganjena dejala. ,5 tem občutkom je prijetneje živeti.** R.B. S S 4 4 4 J \ J 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 5 4 s 4 4 4 4 4 \ J 4 4 \ 5 s 4 4 0 4 0 340.000 din, potrebovali bi enkrat več, za taka dela pa so v planu p(^-jetja namenili samo 270.000 din. Ker so torej na račun vzdrževanja stavb in stanovanj zapravili več, kot bi smeli, bodo morali letos toliko bolj varčevati. Kaže, da bodo v letošnjem letu popravljali samo najnujnejše, graditi pa mislijo manjši stanovanjski blok v Dragatušu in 15-stanovanjski blok v Črnomlju, v novem naselju Cardak. Za odkup družbenih stanovanj je med delovnimi organizacijami zelo veliko zanimanja, toda ni denarja. Dvosobno stanovanje stane trenutno okrog 130.000 din, verjetno pa bodo letošnje cene vi§e zaradi podražitve padbenega materiala. Tudi zasebniki precej sprašujejo za nakup stanovanj v blokih, vendar je lani en sam zares kupil. Poseben problem predstavlja za stanovanjsko podjetje nevestnost stanovalcev v blokih. Okolica hiš je kar precej nastlana s papirji in odpadki, okenska stekla so posebno v kletnih prostorih razbita, kriv pa noče biti nihče. Krajevna skupnost je sicer predlagala, naj podjetje plača uslužbenca, ki bo za red v blokih skrbel toda spet je vprašanje, kdo ga bo plačal. Najbolj enostavno bi bilo njegov osebni dohodek razdeliti na stanovalce, ki plačujejo najemnino, toda gotovo bi s tem povzročili hudo kri. Cene v Črnomlju v trgovini s sadjem in zelenjavo v Črnomlju so veljale pretekli teden naslednje maloprodajne cene: čebula česen repa - kisla solata — endivjja zelje - kislo jabolka limone pomaranče banane (cene v din za kg) 3,10 8,20 2.90 6,00 2.90 4,80 5,70 5,45 5,95 BRANKA JURCA NA OBISKU Sola in mladinska organizacija v Dragatušu sta v počastitev dneva žena priprsivila mamicam prisr^n kulturni spored z narodnimi plesi, poskočnimi ritmi, recitacijami in skeči. Najlcpše darilo pa so jim bili otroci, ki so drug za drugim stopali na oder po zasluženo bralno zna^o ter stisnili roko mladinski pisateljici Branki Jurca, ki nas je ta dan počastila z obiskom. F.T. Nikjer izgube! Po podatkih, ki so jih metliške delovne organizacije dostavile občinski skupščini, je bilo poslovno leto 1970 dokaj uspešno. Niti eno podjetje ni imelo izgube, na območju občine pa je bilo ustvarjenega za 187 milijonov din celotnega dohodka, kar je za 30,6 odst. več kot leto dni prej. S takirfi uspehom so gospodarske organizacije presegle svoje načrte za 8,1 odstotka. Nad pričakovanjem so bila tudi sredstva, ustvarjena za sklade. Vsa podjetja skupaj so v ta namen ustvarila za 11,139.000 dinarjev skladov, kar je prav tako za 8,7 odst. nad plmom. Levji delež k tako lepemu uspe/m občinskega gospodarstva ima tovarna BETI, ki je v glavnem pripomogla k tolikšni rasti celotnega dohodka. Tudi rast osebnih dohodkov kaže na izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih. Medtem ko so konec leta 1969 zabeležili 913 din poprečnega zaslužka, je znašal ta konec leta 1970 že 1087 dinarjev. Podrobne analize s ^ natančnejšimi podatki o lanskem poslovanju bo konec meseca obravnavala občin-.ska skupščina. NI BILO VSEH MAMIC Učenci osnovne šole na Suhorju so se za dan žena ter za žene, ki so v zadnji vojni izgubile svojce, organizirali lep kulturni program. Vsak šolar je domov nesel pismeno vabilo, toda veliko mamic se prireditve ni udeležilo. Partizanske mame so bile po programu pogoščene, bolehne pa so k>laiji v spremstvu učiteljic obiskali na domu. Vsem, ki so prispevali za pogostitev in orgamzacijo proslave ob dnevu žena, se na Suhorju lepo zahvaljujejo. STALIŠČA SO ZNANA, SAMO. Pod 50 din nobene socialne podpore več! Za potrebe socialnega varstva bi v metliški občini letos potrebovali enkrat več denarja kot lani — Svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo meni, da manj kot 50 din na mesec ne bi smeli pošiljati nobenemu socialnemu podpirancu — Na spisku pa je še 27 takih! Ko je svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo pri metliški občin^i skupščini nedavno tega s predstavniki krajevnih skupnosti in Rdečega križa obravnaval spisek pomoči potrebnih ljudi v občini, so kušali ugotoviti predvsem to, kateri izmed 200 popisanih občanov so n^l)olj potrebni pomoči. Ugotovili so, da bi morali socialno podporo priznati še 44 ljudem, 11 občanov potrebuje le pomoč v hrani, nad polovica popisanih pa želi zdravstvene nasvete in pomoč patronažne sestre. Obenem so zavzeli tudi stališče, da tako sramotno nizkih socialnih podpor kot doslej ne bi smeli več pošiljati na teren. V letu 1970 so imeli 31 socialnih podpirancev, med temi jih je 27 dobivalo manj kot 50 dinarjev na mesec. Predlog sveta je, naj bi sedanje podpore povišali vsaj na 50 din, prav tako pa nove odločbe ne bi smele vsebovati manjših zneskov. Še to je tako malo, da verjetno ni- kjer drugje v Sloveniji niso tako skromni. Tudi cigansko vprašanje je svet pretresal, vendar tudi glede tega brez denarja ni mogoče dosti narediti. Izdali bodo sicer pismena priporočila delovnim organizacijam, naj zaposlujejo Cigane, šolam pa, naj ciganske otroke vključujejo v otroško varstvo in celodnevno bivanje, toda marsikaj ni odvisno le od razumevanja, temveč od stroškov. Kdo bo na primer plačal o^rbo za ciganske otroke v vrtcih in šolah? Za ublažitev, ne pa za ureditev razmer s področja socialnega varstva bi letos potrebovali vsaj 390.000 dinarjev, to pa je enkrat več, kot je bilo na razpolago lani. Ce tega ne bo mogoče doseči zaradi hude proračunske stiske, potem se ni čuditi, če posamezne vasi, kot na primer Radoviča, postajajo zaradi socialnih problemov znane po vsej Sloveniji in dajejo vtis drugega Kozjanskega. R. B. Tudi znanje se gradi pri temelju Nima smisla prikrivati resnice in trditi, da ima vaški otrok za šolanje ena^ ke pogoje kot mestni — Razlike so in še velike! Na metlic osemletki so naredili zanimivo analizo, ki kaže, da je lani do osmega razreda prišlo več učencev kot prej, letošnji osip pa je še manjši. Dokaz: lanskoletni osip učencev je znašal 49,5 odst., letošnji pa 43. Glavni osip nastaja od 4. razreda dalje, pri čemer pa se kažejo velike razlike med mestnimi in podežel- I v , DOLENJSKI LIST Nenehno pomanjkanje betonskega železa je pripeljalo tako daleč, da kupci takoj razgrabijo pošiljko, če jo kje le dobijo. Tako je bilo tudi prejšnji teden v metliški zadrugi. (Foto: Ria Bačer) Kljub vsemu je zemlja obdelana »Na Radoviči je težko življenje: ceste so slabe, veliko je ostarelih ljudi, kmetje se ubadajo s težaškim delom. Kljub temu se mnogi spuščajo v obnovo vinogradov,« pravi odbornik Alojz Janžekovič Občinski odbornik naj bi bil duša vsega dogajanja na vasi. Poznati mora razmere in ljudi, vedeti za delo krajevne skupnosti in drugih organizacij, obenem pa se zavzemati za napredek. Ce je odbornik še kmet, mu časa gotovo ne preostra. To mi je zatrdil tudi Alojz Janžekovič, eden mlajših odbornikov metliške skupščine. — Kako bi na kratko opisali življenje na Radoviči, kjer so vas izvolili za odbornika? „Večina poti je tako slaba, da avto do nekaterih vasi ne pride. Na kmetijah je veliko ostarelih ljudi, ki ne morqo več obdelovati zem- • Ije. ^ajevna skupnost ima lepe načrte, toda težave so s prostovoljnim delom. Stari ne morgo delati, mladih je malo in Se ti so po službah. Vseeno obnavljamo gasilski dom. Vsa gradbena dela so že končana, stavbo je treba Le še zastekliti in prepleskati.** — Preko ljubljanskih časopisov je Radoviča postala znana kot vas s hudimi socialnimi problemi? Je res, da so nekatere ženske dobile na kupe paketov? ,JR.es so imeli pri nekaterih hišah precej obiskov in tudi pomoč so dobili v obleki in obutvi, toda več se govori, kot znaša dejanska vrednost daril. V vasi pa je še več pomoči potrebnih ljudi, ki niso dobili nič.** — Radovičani se ponašajo, da je zemlja okrog vasi dobro obdelana, celo bolje kot v nižini, kjer so bistveno boljši delovni pogoji. Kako je s kmetovanjem? „Čeprav vsak trdi, da se kmetovati ne izplača, večina vztraja pri delu. Pri nas še nismo izgubili dobre volje. Prav zdaj se začenja širša obnova vinogradov.** — Vašld odbornik bi moral biti v prvih vrstah borcev za napredek. Se tudi vi vključujete v obnovo in napredno kmetijstvo? ,Jaz sem rigolal že pred tremi leti. Na 1 hektaru površine sem uredil sodoben vinogradniški nasad, kjer je možna obdelava z vprego ali s traktorjem. To se zares izplača. Prej sem moral za eno kopanje najeti 25 ljudi. Poleg hrane in pijače sem jim moral odšteti 2.500 din. Zdaj mi traktor opravi to delo v dobrih dveh urah za 200 dinarjev.** — Kaj priporočate za hitrejši razvoj sodobnega kmetijstva na vašem območju? „Po mojem bi morali kme^e zemljo zamenjati, tako da bi imel vsak na enem mestu večji kompleks. Zložba parcel bi zelo poce-riila proizvodnjo, omogočala pa bi tudi specializacijo. Poleg tega bi morale kmetije preiti v roke mlajših gospodarjev, pri katerih stare navade in navezanost na določen kos zemlje nimajo tako trdnih korenin.** R. B. skimi otroki. V Metliki je na primer do 4. razreda v štirih letih prišlo 85 odst. otrok, na podružničnih šolah Božakovo, Radoviča in Drašiči je v tem času napredovalo samo 55 odst. učencev. V.ABOO Vzrok je nedvomno v zelo različnem okolju, v kakršnem učenci nižjih razredov sprejemajo učno snov. V mestu imajo več možnosti za pomoč pri učenju, imajo več učil in več časa za učenje. Drugi podatki kažejo, da šolarji na vasi nimajo doma prave pomoči pri učenju in da morajo razen tega precej delati. Temu bi se dalo od-pomoči edinole s celodnevnim bivanjem otrok v šoli. Staršem je lahko reči: pustite otrokom več časa za učenje, toda ponekod bodo to upoštevali, ponekod ne. Po drugi strani otroku tudi nič ne pomaga, četudi ves dan buli v knjigo, če snovi ne razume. Koliko pomeni otroku pravilna priprava na pouk, se vidi tudi 'a učnih uspehov otrok, ki so pred redno šolo obiskali vrtec ali malo šolo. To je začetek sodobnega učnega procesa, ki bi ga morali nadaljevati s celodnevnim bivanjem večjih otrok v šoli, kjer bi ob pomoči učiteljev delali naloge. V MetlUci bi zavoljo prostora to stvar lahko uredili, toda denarja manjka. Potrebna bi bila dodatna sredstva za plače učiteljev, ki bi bili v tem primeru dodatno obremenjeni, pa tudi za kosila učencem. Starši na plačilo opoldanskega obroka ne bi pristali, to je kot pribito. Že tako bi bili prekrajšarii, ker bi popoldne izgubili dragoceno delovno silo. R. B. Vprašanja brez odgovorov Letna konferenca krajevne organizacije SZDL na Radoviči je bila zelo dobro obiskana, ljudje pa niso dobili pričakovanih pojasnil Cez 80 ljudi je prišlo 7. marca na konferenco SZDL na Rado-vico, med navzočimi so prišli iz oddaljenih vasi tudi 70 let stari člani, toda od občinske uprave ni bilo nikogar, ki bi ljudem odgovarjal na vprašanja. Od pričakovanih gostov iz Metlike seje konference udeležil samo Jože Došen, član občinskega komiteja in občinske konference SZDL. naj krajevna skupnost uresniči delovni načrt, ko je lani dobila od občine samo 3000 dinarjev? JOŽE ŽLOGAR Razprava je bila zelo živahna, saj članstvo ni prišlo na sestanek samo iz vljudnosti, temveč zato, da bi ljudje povedali, kaj jih teži. Na območju krajevne konference SZDL Radoviča, ki obsega še Bojanjo vas, Krašnji vrh in Rado^, živi okrog 132 družin. Večina se preživlja s kmetijstvom, in to z ročnim obdelovanjem zemlje, pa je vseeno obdelana, medtem ko v ravninskih ' predelih ni. Ljudi je zanimala predvsem uresničitev občinskega programa javnih del, ki smo ga sprejeli leta 1970. Kaj je z asfaltiranjem ceste do Radoviče, ki je z^eto v programu? Zdaj je kraj kot odrezan od sveta in nič ne napreduje. Težave so tudi z vodo, saj so v letošnji zimi ljudje dovažali vodo v cisternah, zdaj pa ^et preti pomanjkanje. Prav tako bi radi izvedeli, kaj je z izboljšanjem električnega omre:^a. Sedanja napeljava je dotrajana, tok pa je tako slab, da ni mogoče uporabljati ne gospodinjskih, še manj kmetijskih strojev. Trofazni tok bi bil nujno potreben. Kako naj se ob naštetih težavah izboljša življenje tukajšnjega prebivalstva? Ali ljudje tega področja niso zaslužili, da bi danes živeli človeka dostojno? Prebivalci našega kraja razumejo, da ni mogoče naenkrat odpraviti težav in da asfaltiranje ceste, gradnja vodovoda in ureditev elektrike veliko stane, mnogo več, kot bo zbranega krajevnega samoprispevka. I^ičakovali pa so vsaj pojasnil. Pred štirimi leti so mnogi obnavljali vinograde, zdaj se odločajo za obnovo. Kako bo s ceno in prodajo vina, kar je za večino živ^enjskega pomena, nihče ne ve. Na konferenci so govorili tudi o delu krajevne skupnosti. V zadnjem času ni čutiti skoro nobene dejavnosti, glavni vzrok pa je pomanjkanje denaija. Kako Z VOZOM BI ŠLO LAŽE Radoviča, Krašnji vrh in Bojanja' vas z Radoši <^adajo v eno krajevno skupnost, ki ima precejšnje težave. Skromna dotacija, ki jo vsako leto dobijo od občine, se deli na več vasi, tako si nobena ne more kaj prida pomagati. S prostovoljnim Jelom veliko naredijo, vendar je jenar za material tudi potreben. Le‘os bi radi kupili mrliški voz, ker je 11 nosilih prenašati mrliča po 3 km daleč zelo težko. Na prvem sestanku bo krajevna skupnost predlagala dodaten samoprispevek za te vasi, da bi lahko kupili mrliški voz. SINDIKALNI POSVET Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Metliki je 10. marca sklicalo posvet s predsedniki sindikalnih organizacij. Obravnavali so program sindikalne Šole in vlogo sindikatov pri pripravah na volitve ter izvedbo ankete o podnajemnikih v zasebnih in družbenih stanovanjih. Anketa sodi k stanovanjski problematiki, ki jo bo sindikat posebej obravnaval na plenumu. Na sestanku so se dogovorili tudi za boljše obveščanje med organizacijami na terenu in občinskim sindikalnim svetom. VODJE SO ZNANI Izvršni odbor občinske konference SZDL v Metliki je že določil, kdo bo v domači občini vodil javne razprave o ustavnih spremembah. S tem delom se bodo ukvarjali inž. Janez Gačnik, Ivan Žele, Jože Do-šen in Egon Petrič. TUDI NA HRASTU LEPO Že dolgo niso imele žene s Hrasta tako prijetne proslave dneva žena kot v soboto, 6. marca. V gostilni Brunskole se jih je zbralo čez 60 in so ob zvokih harmonike proslavljale svoj petindvajseti 8. marec. V imenu Zveze borcev je žene pozdravil s krajšim nagovorom predsednik Jože Žlogar, v imenu žena pa se je zahvalila tovarišica Slavka. Žen^e so ob tej priložnosti izbrale delegacijo, ki je drugi dan odnesla šopek rož k spomeniku padlim borcem in borkam med zadnjo vojno. SIROMAK DAJE DRUGIM Ana Bajuk in Bara Žlogar, obe starejši Radovičanki, ki sta bili v ljubljanskih časopisih opisani kot hudi revi, sta dobili nato številne obi^e in veliko paketov dobrih ljudi. Ko je Bajukova zase že imela dovolj (po njenem!) je prišla na občino in rekla, naj raje dajo drugim, če bo še kaj prišlo. Tudi Žlogarjeva je sama nekaj daril poklonila potrebnim sovaščanom. Akcija je dala tudi nekaj dgnarja v gotovini, ki se zbira na posebnem računu pri Rdečem križu. Iz tega denarja bodo nakupili nekaj hrane za najbolj potrebne ostarele ljudi. 15 JIH JE POZABILO Do 10. marca je davčna uprava v Metliki prejela 73 prijav občanov za . odmero skupnega dohodka iz delovnega razmerja v letu 1971. Uradni rok je bil sicer 31. januar, toda zaradi zapoznelih tiskovin so v Metliki to upoštevali. Kljub temu je davčna uprava morala 15 občanov spomniti na prijavo, ker so nanjo pozabili. Računajo, da občinski proračun iz tega naslova nebo imel več dohodkov, kot jih je imel v preteklem letu. SPREHOD PO METUKI PRETEKLI TEDEN je potekal v znamenju ženskega praznika 8. marca. Skoraj vse metliške delovne organizacije so ženam pripravile prijetno presenečenje. Tako je sindikalna podružnica tovarne BETI v Metliki priredila v nedeljo popoldne družabno srečanje v prostorih tovarniške menze. Navzočih je bilo okoli 300 žena. Vsaka zaposlena v podjetju je tudi dobila v kuverti čestitko in 30 dinarjev. DA JE 8. MAREC - DAN ŽENA postal res pravi praznik, dokazuje tudi to, da so Metličani in okoličani v soboto dopoldne prej ko v eni uri pokupiH 1200 nageljnov, ki so jih za to priložnost imeli na prodaj v samopostrežni trgovini. Res je bila tu očitna pozornost moških, so nam povedali v trgovini, saj so na primer pred dvema, tremi leti za ta praznik s težavo spravili v promet nekaj sto nageljnov. ZA DAN ŽENA je bila v domu Partizana lepa proslava, pri kateri so za kulturni program po^rbeli člani mladinske igralske skupine „Osip Sest“. O pomenu tega praznika je govoril predsednik občinske konference SZDL inž. Janez Gačnik. POSLOVNA ENOTA MERCATORJA v Metliki se je, kot običajno, tudi ob letošnjem dnevu žena spomenika svojih upokojenk. Zastopniki kolektiva so obiskali vsako izmed njih, jim voščili in izročili darila. Prijetno presenečene se upo- kojenke zahvaljujejo za pozornost sindikalni organizaciji in direktorju. NAPOVED, DA NAS BO V MARCU obiskal mraz in sneg, se je hitro uresničila. Pred praznikom žena je dva dni močno snežilo, na sam dan žena pa je temperatura padla na minus 10 stopinj C. Proti koncu tedna je sneg v glavnem že izginil, zdaj pa vleče burja in zadržuje prezgodnjo rast. ZA MEDOBČINSKI NATEČAJ za Župančičevo nagrado letos v metliški občini ni bilo pravega odziva. Nameravala sta se prijaviti igralska skupina „Osip Sest ‘ in pihalna godba iz Metlike, pa ne vemo, če sta to storili. Pevski zbori iz..Me-tlike so na prijave menda pozabili. Po vaseh pa, kot kaže, prosvetna društva spijo. Morda bo bolje, ko bo zaživela občinska kulturna skupnost? METLIČAN - IZSELJENEC LUDVIK SOPSiC je 5. marca umrl v Kanadi. V bližini Niagarskih slapov si je uredil posestvo in prebil v tujini celih 42 let. Po zadnji vojni je petkrat obiskal svoj rojstni kraj in številne znance. Zadnjikrat je bil v Metliki lansko poletje. NOVOMEŠKI ZAVOD ROG je v Metliki na Cesti bratstva in enotnosti (nasproti kemične čistilnice) odprl radioservis. Delavnica je odprta od 6. do 14. ure, sprejemajo tudi naročila za popravUa na domu. V TEM TEDNU JE UMRL Alojz Novak iz Gradca, star 45 let.- metliški tednik NOVO agrotehnika obvešča cenjene kupce V kratkem bomo odprli konsignacijsko skladišče za prodajo znanih in kvalitetnih traktorjev KUPCEM BODO NA VOLJO TRAKTORJI Tip DM Lit Asch US S Carina in stroški Nošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po tej objavi. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE VABI MLADINCE da se prijavijo za sprejem na delo v SPLOŠNO MILICO PROMETNO MILICO in MEJNO MILICO Prijavijo se lahko mladinci, ki — so odslužili vojaški rok — niso starejši od 25 let — so uspešno končali srednjo šolo ali vsaj popolno osemletko — niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah — so telesno in duševno zdravi in — obvladajo slovenski jezik Za kandidate za mejno milico je zaželeno še znanje tujega jezika. Izbrani kandidati bodo pričeli z delom kot pripravniki za miličnika. Pripravniška doba se zaključi z uspešno dokončano strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, ^varovanja in kontrole, varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. Za delo v organih za notranje zadeve se znanje, pridobljeno v dvoletni strokovni šoli. šteje za srednjo strokovno izobrazbo. Republiški sekretariat za notranje zadeve razpolaga s samskimi stanovanji, ki so brezplačna. Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer dobijo še podrobnejše informacije. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Kidričeva 2 telefon 23-801, poštni predal 640, 642 »NOVOTEHNA«, Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO — motornega vozila znamke »ZASTAV A-KOM BI« letnik 1967, v voznem stanju Licitacija bo v ponedeljek, 22. marca 1971, od 8. do 10. ure v prostorih en gros skladišča v Bučni vasi (poleg podjetja »-KOVINAR«), za družbeni in zasebni sektor. Komisija za delovna razmerja LOVSKE ZADRUGE »LOVEC«, Ljubljana razpisuj'e prosto delovno mesto PRODAJALCA v poslovalnici Novo mesto Pogoji: KV prodajalec in odslužen vojaški rok Pismene prošnje naslovite na upravo Lovske zadruge, Ljubljana, Gosposvetska. 12. Razpis velja 15 dni po objavi. Komisija za razpis pri STANOVANJSKEM PODJETJU TREBNJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodja tehničnega sektorja 2. referenta za finančno knjigovodstvo 3. dva KV vodovodna inštalaterja 4. dva KV kleparja 5. pet KV zidarjev 6. več NK gradbenih delavcev , Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. TSS — gradbeni tehnik s 5-letno prakso pod 2. ESS — ekonomski tehnik s 3-Ietno prakso Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pod točko 1 zagotovljeno dmžinsko stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o zahtevanih p>ogojih sprejema Stanovanjsko podjetje Trebnje. Kreditna banka Celje Sporočamo vsem poslovnim prijateljem, da smo se združili z Ljubljansko banko. Vse naše poslovne enote se s tem vključujejo v široko razpreden in vsestransko učinkovit sistem bančnega servisa, kakršen je značilen za veliko bančno hišo. Sedaj vam bo banka še bolj pri roki! CENTRALA — Ljubljana, Trg revolucije — Podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Ljubljana, Šubičeva 2 — Blagajna in likvidatura — Ljubljana, Šubičeva 2 PODRUŽNICE — Beograd, čika Ljubina 8/1 — Novi Sad, Grčkoškolska cesta 2 — Zagreb, Savska cesta 58 — Sarajevo, Boriše Kovačeviča 1 — Mestna hranilnica, Ljubljana, Čopova 3 — Celje, Vodnikova 2 — Maribor, Partizanska 3 — Domžale, Kamnik, Kočevje, Koper, Murska Sobota, Podružnica za kmetijstvo Celje, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Velenje in Trbovlje OSTALE POSLOVNE ENOTE — Ljubljana — Bežigrad, Miklošičeva, Moste, Stara Ljubljana, .šiška, Vič, Beethovnova, Titova ^ — Črnomelj, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Lendava, Litija, ^ Ljutomer, Logatec, Medvode, Radenci, Rakek, Ribnica, Vrhnika, ^ Zagorje s — Celjska mestna hranilnica, Celje, Žalec, Mozirje, Vransko, Laško, ^ Sevnica, Brežice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, s Slovenske Konjice, Poljčane, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne I na Koroškem, Prevalje, Šoštanj, Celje-Otok in Mežica I V KRATKEM NOVE POSLOVNE ENOTE 3 — Bitola, Kranj, Metlika, Portorož in v drugih pomembnejših = središčih PREDSTAVNIŠTVA — Frankfurt/Main, Munchen LJUBLJANSKA BANKA NADALJUJE TRADICIJO KREDITNE BANKE CELJE EM^ / 5000 kcal/h:^>S^ za VSE VRSTE JUGOSLOVANSKIH PREMOGOV y iJ # M g J i tedensk^le E Petek, 19. marca - Jože Sobota, 20. marca - Igor Nedelja, 21. marca - Benedikt Ponedeljek, 22. marca - Vasilij Torek, 23. marca - Peter Sreda, 24. marca - Simeon Četrtek, 25. marca — Minka ■=^KIS[W BRESTANICA: zO. in 21. 3. ameriški barvni film „El Dorado“. BREZICE; 19. in 20. 3. italijanski barvni film „Odpadnikova ljubica". 21. in 22. 3. ameriški barvni film „Pojem pesem Dominik". 23. in 24. 3. ameriški barvni film „Čudni dr. Dolittle". CRNOMEU: Od 19. do 21. 3. an^eški barvni film „Noč brez prič“. 23. 3. ameriški barvni film „Za njeno ljubezen". KOČEVJE - ,JADRAN": 19. 3. ameriški film „Tarzan v New Yorku‘‘. 20. in 21. 3. ameriški barvni film ,3ob, Carol, Ted, Aliče". 22. in 23. 3. amerišci barvni film „Johny Guitar". 24. 3. japonski barvni film „Tolpa silakov". 25. in 26. 3. ameriški barvni film „Tarzanovo izzivanje". KOSTANJEVICA: 20. 3. italijanski barvni film „Pas nedolžnosti". Dgi 21. 3. ameriški barvni film „Cena maščevanja". KRŠKO: 20. in 21. 3. ameriški barvni film „Samomorilski odred". 24. in 25. 3. ameriški barvni film „Propad hiše Usher". METUKA: Od 19. do 21. 3. ameriški barvni film „Mož iz Arizone". Od 19. do 22. '3. amerijki barvni film „Sin revolveraša". - 24. in 25. 3. ameriško-italijanski barvni film „Boljše vdova, kakor . .." MOKRONOG: 20 in 21. 3. ameriški barvni film „Sedem hrabrih žena". MIRNA: 20. in 21. 3. ameriški barvni film „Vojna za San Seba-stian‘\ NOVO MESTO: Od 19. do 21. 3. ameriški barvni film „Pony express". 22. in 23. 3. japonski barvni film „Z lepoto in ž^o.stjo". 24. in 25. 3. francoski barvni film ,Armija v „senci". — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 19. do 23. 3. angleški barvni film „Kaj je nov^, mucka". SEVNICA: 20. in 21. 3. italijanski film „Opatinja iz Monze". 24. 3. francoski film „Druga resnica". RIBNICA: 20. in 21. 3. ameriški film „Ataka". SODRAŽICA: 20. in 21. 3. francoski film ,Jaz in ljubezen". ŠENTJERNEJ: 20. in 21. 3. „Alvarez Kelly" barvni CS. TREBNJE: 20. in* 21. 3. francoski barvni zabavni film „Zlata vdova". 02 SLUŽBO DOBI SPREJMEM LIKARICO v r^no ^-lovno razmerje. Stanovanje v hiši. Kemična čistilnica, Ljubljana, Podlimbarskega 13. NA DELO SPREJMEM za sobosli-karska in pleskarska dela več vajencev in pomočnikov. Nudim samsko stanovanje. Klobučar, Smrekarjeva 30, Ljubljana. ISCEM pošteno dekle ali mlajšo upokojenko, ki bi šla za 1 do 2 leti s slovensko družino v inozemstvo. Ponudbe pod ,JPrijateljica otrok". SPREJMEMO OSKRBNIKA koče pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom (1022) na Stojni. Oskrbnika potrebuje društvo za čas sezone od 1. maja do 1. novembra 1971, za vsako soboto in nedeljo ter pred praznikom in na sam praznik. Zainteresiranim pošljemo potrebne podatke in pogoje. Planinsko društvo Kočevje (61330). GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko je tudi začetnica, vajenko za strojno pletilstvo in vajenko za šivaine pletenin in eno dekle za priucitev pletilje sprejmem. Osemletka ni obvezna. Hrana in stanovanje v hiS. Terezija Mihelčič, PSevska 10, Kranj. SPREJMEM mizarskega pomočnika, vajenca, fanta za priučitev ali upokojenca. Stanovanje preskrb-Učno. Mizarstvo Stražišar, Matena 31/a, Ig pri Ljubljani 61292. VAJENCE za elektroinstalaterstvo in ključavničarstvo sprejmemo. Mesečna nagrada po letmidh učne dobe: 320, 400 in 560 din. Pogoj - končana osemletka. ELEKTROSERVICE - Anton Pečnikar, Ljubljana, Dolenjska 74. IŠCEM samostojno natakarico. Na- stop službe takoj. Stanovai\je preskrbljeno. Marija Bohinc, gostilna, Lesce — (gorenjska c. 41, Gorenjska. ISCEM fanta ali dekle za pomoč na kmetiji. Hrana in stanovanje zagotovljena, plača po dogovoru. Stane Mavec, Dobravica 6, Ig pri Ljub^ani. DEKLE, ki ima veselje do dela v gostinstvu, prejmem takoj, CJostil-na Lampič, Vrhnika. TAKOJ SPREJMEM za pomoč moji ženi in za varstvo dveh odraslih otrok v Kovoiju pri Tržiču mlado, pošteno dekle iz Dolenjske. Služba je že preskrbljena. Hrana in stailovanje brezplačno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Zelo lepa ugodnost. Interesentke naj se javijo pod „Zelo ugodno". SPREJMEM pridno in zdravo go^ (lahko je mlajša upokojenka) za delo v goq>odinjstvu in varstvo. Nudim sobo in hrano. Plačilo po dogovoru. Vrhovec, Vodnikova-81, Ljubljana. TAKOJ ZAPOSLIM dekle, ki ima veselje do dela v gostUni. Gostilna ,J*od Stolom", Moste — Žirovnica. SLUŽBO ISCE ISCEM 4-umo dnevno zaposlitev ali grem trikrat na teden pomagat v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (562/71). STANOVANJA ODDAM neopremljeno sobo. Plačljivo za eno leto in pol vnaprej.' Naslov v upravi lista (501 /71). ODDAM enosobno stanovanje s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (502/71). MLAD par išče večjo sobo ali sobo s kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (503/71). 3-CLANSKA DRUŽINA išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali Semiču. Plača 6 mesecev vnaprej. Naslov v upravi lista (504/71). ODDAM opremljeno sobo in prodam več kilogramov sena in košnjo za leto 1971. Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto. KDOR MI ODSTOPI dvosobno stanovanje v Novem mestu, dobi visoko nagrado. Janez Vidmar, Cankarjeva 9 a, Ljubljana. ISCEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (516/71). ISCEM opremljeno sobo v Novem mestu ii bližnji okolici. Naslov v upravi lista (521/71). ISCEM neopremljeno sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici proti Gotni vasi. Lahko plačam za leto dni vnaprej. Naslov v upra- vi Usta (553/71). Motorna vozila PRODAM moped troTjrzinec T 12 -Na Lazu 10 (Žabja vas). PRODAM ZASTAVO 750 v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi Usta (557/71). PRODAM PRODAM mlado kravo. Anton Dre-nik. Gostilna Cikava, Novo mesto. PRODAM gumi voz, nosilnost 3000 kg. Marija Gorše, Krka 4, Novo mesto. PRODAM montažno garažo. Naslov v upravi lista (561/71). PRODAM dobro ohranjeno pohištvo (kuhinja, dnevna soba, spal-/ nica), štedilnik na trdo gorivo „Gorenje", lestence in preproge. Ojded ob delavnikih od 15. do 18^. in v nedeljo od 9. do 12. ure. Ana Kunštek, Komandanta Staneta 6, Novo mesto. PRODAM vprežno kosilnico v dobrem stanju ali zamenjam za tele in tri tonsko Lubasovo harmoniko. Kirn, Goriška vas 8, ^Skoc-jan. PRODAM OSTREŠJE za hišo 11 X 10. Naslov v upravi Usta (510/71). PRODAM vprežno kosilnico, žetveno napravo, grablje Sonce 4 in original Zetoijevo kosilnico. Turk, Drama 17, Šentjernej. OJAČEVALCA FENDER-BASS-MAN in EKO, oba 100 W, ame- riški mikrofon SHURE, bas kitaro s kovčkom in komplet bobnov ugodno prodamo - ATOLI, Bračičeva 11, Kočevje. 13 in 15 col gumi voz ugodno prodam. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana. PRODAM avstrijski globok otroški voziček. Kralj, Paderšičeva 13, Novo mesto. UGODNO PRODAM vprežni obračalnik in motor GALEB. Ivan Vo\^o, Brezje 1 - Ratež, Brusnice. PRODAM športno kolo ROG. Ivan KasteUc, BršUn 19. ZARADI SELITVE poceni prodam sobno in kuhinjsko pohištvo ter štedilnik na drva. Ivan Balabanič, Šmihel 29, k Roku, Novo mesto. Ogled vsak dan. ZELO UGODNO PRODAM malo rabljen hidrofor (1801) s trofaznim motorjem in avtomatom. Mustar, Krško, Leskovška 11. PO ZELO UGODNI CENI prodam nekoliko rabljen električni štedilnik. Naslov: Anica Rakuša, Novo mesto, Nad mlini 44/35. PRODAM CX)ZD v Dobrniču nad Vavpčo vasjo. Terezija Gorenc, Mirna peč 9. PRODAM spodnji del hiše najboljšemu ponudniku. Sestoji iz 4 stanovanjskih prostorov, lokala za manjšo obrt in kleti. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Sokolska 3, Novo mesto. PRODAM VINOGRAD ob cesti v Banu pri Pleterjah, primemo za gradnjo. Interesenti naj se zglase na kr^u samem 28. marca na dražbi ob 14. uri. Anton Grabnar, Razdrto 4, Šentjernej, PRODAM ZEMUISCE cca 3,5 ha (njive, travnik* gozd) in gospodarsko poslopje, primerno za preureditev v stanovanjsko hišo. Glaser, Brestanica 6. PRODAM na Bistrici 11 pri Mokronogu hišo z vodovodom in elektriko, sadni vrt, štiri njive in travnik. Ostale informacije dobite pri Jelki Markovič, Rožičeva 5, Ljubljana. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam zazidljivo gradbeno parcelo na Otočcu. Lepa lega, voda in elektrika na parceU. Naslov v upravi Usta (534/71). PRODAM lepo posestvo, hišo, klet z vinogradom v Bojanji vasi pri MetUki. Cena ugodna. Ogled vsak dan. Ponudbe prejema Ana Matekovič, Radoviča št. 46. DAM VINOGRAD (40 aroV) v najem v dobrem stanju. Pogoji ugodni, z avtom možen dovoz. Kroški vrh (Gadova peč). Naslov v upravi lista (554/71). 2. APRILA 1971 bo v Krškem na sodniji v sobi št. 16 ob 8. uri zjutraj dražba stanovanjske hiše, vrta in dvorišča v Brestanici 24. Največja cenilna vrednost stavbe, dvorišča in vrta je 15,586.434 S din, a najmanjši ponudek je 7,793.217 S din. Jamščina je 155.865 S din. Interesenti si lahko ogledajo dražbene pogoje, U-stine in zapisnike v sodni pisarni v Krškem, v sobi št. 15. RAZNO ZA FICKA, dobro ohranjen^a, ali drugo vozilo do 1000 kub. centimetrov dam kredit za gradbeni material in opravim stavbno mizarstvo. Vse po dogovoru - najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista (549/71). V NEDELJO zjutraj sem na novomeški tržnici izgubil denarnico z dokumenti in precejšnjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na postajo Ljudske milice ali na naslov, razviden na dokumentih. KLJUČE IZGUBLJENE, 15. 3. 1971 od Grabna do Gotne vasi, prosim, vrnite v Volčičevi 32. VZAMEM V NAJEM lokal za kemično čistilnico v Novem mestu. Plačam za pol leta vnaprej, lahko tudi v devizah. Glavan, Srednje Gameljne 36, Šentvid pri Ljubljani. ZA LEPA in moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! let, mamici, Vidini družinici in vsem zbranim pošilja lep pozdrav - hčerka oziroma sestra Jožica. Dragemu sinu Vinku Mikcu, ki služi vojaški rok v Vipavi, za njegovo 20. pomlad vse lepo, predvsem pa zdravja, žeUjo ata, mama, brat Jože in sestra Irena. Dragemu možu in sinu Jožetu Oberstarju iz Koprivnika najlepše želje za god, sinu Ivanu pa lep pozdrav - žena oziroma mama. mi Dragi mami Pepci PavUn iz Cešče vasi čestitamo za njen god. Sin Marjan z ženo Angelco in hčerko Mojco. Našim sinovom, hčeram, snaham, zetom v Nemčiji želimo vso srečo ob praznovanju, sedmim vnučkom pa pošiljamo tople poljube. Mama, ata, bratje Ivan, Zvonko, Jožko s harmoniko - Vizlaijevi, Velika vas, Leskovec pri Krškem. Dragemu in skrbnemu očetu Jožetu Vegelju iz Brezja pri Podbočju za praznik žeUjo mnogo zdravih in srečnih let sin Franci z družino in domači. Dragi mami Pepci Žagar iz Birčne vasi in bratu Jožku vse najlepše za njun praznik in mn(^o sreče v življenju ŽeUjo hčerka Jožica, Ivan in Stanka. Alenki Mazovec iz Karlovške ceste, Novo mesto, obilo sreče in zdravja za njen 16. rojstni dan žeUjo mamica, očka, sestrica Mojca ter stara mama. Jožetu Košičku iskreno čestitamo ob njegovem prazniku. Mama, Lojze, Stanko, Marjan in Verica. Dragi hčerki Jožici in njenemu možu Jožetu Klemenčiču iz Dol. Kamene vse lepo in veliko lepih želja za njun praznik, stricu Jožetu pa še veliko zdravja žeU in ju pozdravlja Jožičina mama. Nadvse dobremu sinu in možu Jožetu Globevniku iz Škocjana 5 iz srca želijo vse dobro in lepo za njegov praznik z željo, da bi bil še vnaprej tako dober - mami, žena Stanka, teta Marica in vsi domači. Enako želijo tudi malemu Jožku in Pepci Mojstrovič. Jožici Klemenčič iz Dol. Kamene želimo za god še mnogo zdravih in zadovoljnih let z možem Jožetom, prav tako želimo Jožetu Sajetu ter Jožici Pate vse najlepše. Vsem skupaj veliko veselih in srečnih dni vsi, ki vas imajo radi. Mama, Dragi, Lojzka, Franc. Dobremu in skrbnemu očku Jožetu in bratcu Jožku Pudju z Odrge pri Trebnjem žeU za praznovanje vse lepo ter še mnogo zdravih in srečnih Terezija Gorenc, Mirna peč 9, prepovedujem vožnjo med vinogradi v Golobinjeku (bivši Patetovi vinogradi). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. PrekUcujem izjavo zoper Franca Breganta iz Herinje vasi k6t neresnično. Franc Prešeren, Šmaijeta 50. Jože Lenčič, Mihovica 18, Šentjernej, prepovedujem pašo perjadi po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom ^odno preganjal. Alojz Per, Vrh pri Pahi 6, Otočec, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem travniku na Pahi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Pene, Štefan 2, Trebnje, prepovedujem vsem hojo in vožnjo ter delanje kakršnekoli škode po vseh mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Albert Klobučar, Uršna sela 63 a, prepovedujem Janezu Klobučarju z Uršnih sel 64 vsako vožnjo po mojih parcelah. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Alojz Ožbolt, Reška 7, Kočevje, prekUcujem neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper Cirila Jasenca iz Gorenj 11 pri Kočevju prejšnji mesec aU kdaj poprej, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. |g(MSTTlA1 SZDL Bela cerkev skUcuje v nedeljo, 21. marca, ob 7. uri občni zbor ponovno ustanov^enega kul-turno-prosvetnega društva KRKA Bela cerkev. - Odbor SZDL Bela cerkev. Kovinske jermenice vseh dimenzij takoj dobite v Ljubljani, Milana Majcna 47. Ivan Kobe, Ljubljanska c. 73, C^^je, vam nudi velikocvetne vrtnice vseh barv po 7 din. Priporočam se za naročilo, ENODNEVNE PISCANCE najboljših vrst - bele, težke in qave nesnioe - dobite v novi valilnici v Stolovniku od 22. marca dalje. Sprejemam naročila in od 50 kosov dalje pošiljam tudi po železnici. Po že^ji dobite tudi krmila. Tonika Vodo-pivt5c, Stolovnik 49, Brestanica. NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi: Sčetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana. Živinozdravniku dr. MILOŠU PREGLU z Muljave srčna hvala za trud in požrtvovalnost pri zdravljenju in ozdravitvi krave. Ignac t' Mišmaš, Kal 21 pri Ambrusu, 2^ra-dec. F.S. Finžgar nji' I Kakor dva hrasta, taka sta bila Ho-jevec in Srebrnjak. Velika, da jima ni bilo para v vasi. Trda in trdna ko hrastovi grči; njuna grunta košata, da nič takih kmetov v občini. In soseda sta bila: dvorišče ob dvorišče, vrt ob vrtu, polje ob polju. Se gozdi so se jima stikali. Zares dva kralja. Nista imela ne pisane ne v zibko položene kraljeve pravice, in sta vendarle kraljevala v vasi. Kdo je imel cesarskega žrebca? Hojevec ali pa Srebrnjak. Brez zavisti; sedaj ta, sedaj oni. In srenjskega bika? Hojevec ali pa Srebrnjak. Ce je bilo treba koleslja za po zdravnika komur koli v vasi; spet je vozil ali Hojevec ali Srebrnjak. In če kdo ni imel za otroke birmanskega botra, je vezal Hojevec ali Srebrnjak. In ko so prišle volitve. so ljudje spraševali: Kam bosta volila ta dva? In na katero plat sta glasovala Hojevec in Srebrnjak, so glasovali vsi vaščani. Pa se je zgodilo v nedeljo krog velikega šmarna, da je Hojevčev Primožek splez^ na ranto in z nje po vereji na zorečo slivo, ki je rasla tik ob meji na Srebrnjakovem, Ko ga zagleda Srebrnjakov Pavle, priteče in ga hudo ozmerja: „Ne boš kradel naših sliv! Požeruh! Požeruh!“ Primožek pa mu jih je brusil nazaj in še malo se ni zmenil, da bi šel z drevesa. Prepričan je bil, da je močnejši ko Pavle, in mu je zagrozil: „Ce ne boš hitro tiho, skočim dol in ti tako pripeljem, da se ti bo glava zasukala in boš videl, kakšno srajco imaš na hrbtu.“ Tedaj seje prikazal na vrt oče Srebrnjak: ,JFante, kako pa govoriš? Hitro dol, če ne, ti jih namažem na hlačah, da ne boš štirinajst dni sedel nanje !^‘ Ob tej grožnji pride s polja, kjer je ogledov^, kako je vzkalila ajda, Hojevec. Zavrelo je v njem. ,J^ašega ne boš pretepal. Imaš svojih dovolj!“ „Mi jih ni treba, ker ne kradejo kakor tvoji,“ gaje usekal Srebrnjak. ,JCa-aj? Da naši kradejo? Kaj so ti ukradli? Za vsak ukradeni krajcar — goldinar! Le kar povej!‘‘ „Primož krade naše slive!“ „Oho, poglej ga, na kateri veji je! Kam visi veja? Na naše. Po postavi so slive in veja naše,“ ,JCar požri vso slivo, pri korenini, če si jo upaš,“ „Upam, upam, da boš vedel,“ Hojevec je skočil pred drvarnico, zgrabil sekiro s tnale in se kar v teku v^, „Primož, dol!“ Fant je zviška poskočil na tla, Hojevec pa je udaril samo dvakrat po veji in se je odsekana zgrnila na tla, da so slive zabobljale vse križem po travi, „Tako, da boš vedel, kaj je tvoje in kaj je moje.“ Vtern so prišli še drugi otroci in obe materi.* Hojevka je rekla možu: „Za boi^o voljo, kaj uganjaš? “ Srebrnj^ova je vlekla moža za rokav in ga vabila v hišo. Oba hkrati sta kriknila: „Ženske tiho in stran!“ Srebrnjak je le še toliko dodal, da je zaklical: „Vsi za pričo! Na velild pečat ga bom tožil.“ Hojevec je sunil vejo z nogo, zavihtel sekiro na ramo ter mu vrgel čez ranto: Toži na sedem pečatov, če hočeš. Samo prej mi boš dokazal, kaj smo ti pokradli. Hajdi, otroci v hišo!“ Primožek je za slovo pokazal Pavlu Jezik, Pavel Primožu pa osle. S tem je bilo pri obeh sosedih lepe nedelje konec. Otroci so sc gnetli krog peči, materi sta žalostni sedeli pri mizi, gospodarja sta pa hodila po hiši gor in-dol, brundala, se jezila, grozila drug drugemu in si pogrev^a prav vsako žalo besedo še izza fantovskih let, Hojevka je rahlo poskusila, ko je videla moža kar zelenega od jeze: , Janez, nikar! Lej, ali je vredno, da se za ta prazen nič togotiš? “ „Tiho!“ je udaril Hojevec ob mizo, „Saprabolsko, ali je to prazen nič, če me nadere s tatom? Le požri tatu za svoje otroke. Jaz ga ne bom.“ Žena ni niti zii^a. Oči sije obrisala in se umaknila v kamro, kjer je zajokal najmlajši. Pri Srebmjakovih prav tako. On je gonil in gonil svojo, da mu Hojevec ne bo klestil njegovega drevja in da ne odleže, če požene pol grunta. Tudi Srebrnjakova je hotela miriti: „Tomaž, ne meni se za tisto vejo. Kako je bilo lepo, ko smo živeli v božjem miru. Veš kaj, kar k Hojevki stopim. Še nocoj se morata zbogati,“ ,JCaj? “ je stopil široko prednjo. „Ti k Hojevki? — Le poskusi; povem ti pa, če mi to sramoto storiš, ostani potem kar tam; naše duri si zaprla na vekomaj.“ Zena je umolknila ko zid. Oba soseda sta bila kralja tudi ženam. Čudo, kakor ga ni zlepa. ^ Ko so povečerjali in odmolili, je prijelo oba soseda. Zakaj ob nedeljskih večerih sta hodila, kakor bi stalo v pratiki, v krčmo k Hrenčku. Tam sta moževala in kraljevala med sosedi: nad srenjskim gospodarstvom, nad politiko, nad cerkvenimi dajatvami, nad vsem. In danes? Nista se bala drug drugega. Vsak se je bal samega sebe, Ce treščita vkup, bi bil |)olom in poboj, da bi šlo po vsej fari, kakor bi na boben udaril: ,3rebmjak in Hojevec sta se stepla,“ Zato sta skrivši oprezovala pri oknih, kam krene ta, kam oni. In kakor potuhnjena sta šla na levo prvi, zato na desno drugi. Noben ne k Hrenčku, Pri Hrenčku so ju možje čakali in čakali, dokler ni prišel mešetar Lovrič, ki je za plotom poslušal prepir, in razodel: „Hojevec in Srebrnjak sta se sprla! “ Mo^e so spočetka nejeverno gledali, nato je nastal vrišč in hrup in pri -priči sta bila tudi v krčmi dva tabora. Zavist je brusila in gonila jezike, da so jima - ,Jcraljema“ — zdeli vse priimke, jima nametali na pleča vse očitke in se nazadnje, od veselja vsi vinski, skoraj stepli med sabo. Oba sprta gospodarja sta nenavadno pozno prišla domov. Tudi njuni ženi dotlej nista zatisnili očesa. Obe sta upali: v družbi se porazgovorita, jeza se bo ohladila in izkadila - Bog daj in sveti Balantin! Toda obe sta se zmotili. Niti dober večer ni rekel nobeden, č Legla sta. Toda ta noč! Premetavala sta se po postelji, polglasno govorila, krilila z rokami, se zavijala v odejo in tuhtala in tuhtala. O, saj so bilo že nesre&e pri obeh hišah: bolezni v družini, bolezni pri živini, toča, suša; a kaj vse to? Nič. Tako bridke in grenke noči še niso doživeli. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00,19.30 in 22.00 - Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, PETEK, 19. MARCA: 8.10 Operna matineja — 9.35 Slovenske narodne v priredbi L. M. Škerjanca - 10.15 pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.40 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Ž izvajalci skladb za mladino 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste — 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Človek in zdravje - 18.50 Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra, teta in svakinja ANTONIJA PLUT iz Gor. Straže 15 pri Novem mestu Zahvaljujemo se dr. Živkoviću za vso skrb in nesebično pomoč ob njeni težki bolezni in vsem darovalcem vencev in cvetja. Enako zahvalo dolgujemo za poslovilni govor, gospodu župniku za obred, posebno zahvalo pa dobrim sosedom za skrbno pomoč. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Tončka, Jožica z družinama ter drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi naše hčerke, mame, stare mame in sestre MARIJE VIDOVIČ, ki je umrla v Avstraliji, se iskreno zahvaljujemo Pogrebnemu zavodu Novo mesto, vsem sosedom in vaščanom Regerče vasi, ki so spremili njeno žaro na zadnji poti. Žalujoče sorodstvo Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka FRANCA ČRČKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu da-■“ rovali vence in cvetje ter nas tolažili v najtej^ih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi vsem zdravnikom in medicinskemu osebju v Novem mestu in Kočevju, ki so mu pomagali, kolikor je bilo v njihovi moči. Hvala tudi obema govornikoma. Vsem, prav vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena z otroki in vnuki Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre ANE DERGANC s Hriba pri Rožnem dolu se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in spremili pokojnico na zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo organizaciji ZB Rožni dol iri častiti duhovščini. Žalujoči: brat Janez, brat Lojze z družino, sestra Zalka z družino in nečakinja Lojzka z družino Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in brata JANEZA ŽLOGARJA z Radoviče 80 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka l^lnišnice v Novem mestu, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani ter zdravnikom ZD Metlika za vso skrb med njegovo hudo boleznijo. Prav lepa hvala kolektivu LIGA iz Ljub-Hane, kmetijski zadrugi Črnomelj, WZ „Andersen** Ljubljana, govorniku za tople poslovilne besede, g. župniku za spremstvo in gasilcem za izkazano poslednjo čast. Žalujoči: žena Barbara, sestra in otroci z družinami Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje - 20.00 „Naj narodi pojo ...“ 20.30 „Top-pops 13‘* 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih SOBOTA, 20. MARCA; 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik — 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki, za naše goste iz tujine - 12.40 Poje mezzosopranistka Bogdana Stritar - 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z domačimi ansambli - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak". 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 „Zabavna radijska igra - Michael Ashe: „Strah ob zori“ — 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDEUA, 21. MARCA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska Igra za otroke - Frane Puntar: „Cestožerka“ - 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite, tovariši... Edvard Kardelj: 27. marec in dogodki po njem 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - Milan Pugelj: Utopljenci -17.05 Iz opernega sveta - 17.30 Radijska igra - Jean Giraudoux: „Apolon iz Bellaca**. - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razdednice — 20.00 „V nedeljo zvečer . - 22.20 Zaplešite z nami. PONEDEUEK, 22. marca: 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Lojze Kastelic: Priprave čebelnih družin na prvo izdatno pašo - 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 „Signali** - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z-ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Alfredo Catala^i: „Wally“. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 23. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Pesmi iz Medjimurja — 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Olga Stefula: Dohodek na sadjarsko vinogradniški kmetiji - 12.40 Lepe melodije - 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 ,>Ioj svet je glasba** - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra -Miodrag Djurdjević: „Junak našega časa** - 21.15 Lahka glasba - 22.15 Iz sodobne švicarske glasbe. ' SREDA, 24. MARCA: 8.10 Operna matineja - 9.25 Iz glasbenih šol - 10.15 Fti vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. France Adamič: Prihodnost sadjarstva v Sloveniji — 12.40 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Koncertni valčki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.25 Naša g^lasbena galerija — 19.00 Lahko noč, otrocrf - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „Glasbeni večeri RTV Ljubljana** - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 25. marca: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Popevke slovenskih avtorje^ - 10.15 fti vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12-30 Kmetijski nasveti - Inž. Alojz Marinšek: Borovi gozdovi v ljubljanskem gozdnogospodarskem območju - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Enajsta šola - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Silva Stingla TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 21. marca; 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Pleši-vec) (Bgd) - 9.30 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja; Čarobna piščalka, Skrivnosti živali (Lj) - 11.35 TV kažipot (Lj) - 11.55 Kulm; Smučarski poleti - prenos v barvah do pribl. 14.40 EVR (Lj) - 15.50 Bern: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A - srečanje CSSR : Švedska - prenos v barvah EVR (Lj) - 18.15 Tek s puščico - ameriški film (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Naše malo misto - humoristična oddaja (Zg) - 21.35 Pred festivalom yPesem evrovizije** (Zg) - 22.05 Športni pregled JRT - 22.35 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 22. marca: 9.05 Odprta univerza (Bgd) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) -.15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple-šivec do 17.00) (Bgd) - 17.38 Na- . poved sporeda (Lj) — 17.40 Mendo m Slavica (Zg) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Verižna trgovina (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Maksimeter - zabavno glasbena oddaja (Bgd) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 T. Gavrak; Vračanje v raj - drama TV Skopje (Lj) - ... Kulturne diagonale (Lj) TOREK, 23. marca: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoh - ponovi- Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega ata in starega ata JANEZA SALMIČA upokojenca iz Gorenje vasi 6 . se zahvaljujemo vsem, ki ste ga po-spremili na zadnji poti in mu pomagali ob usodnem trenutku. Posebno zahvalo smo dolžni podjetjem in ustanovam za podarjene vence in izraze sožalja, sosedom za pomoč in tolažilne besede, gospodu kaplanu za poslednji obred. Vsem, prav , vsem, ki ste nam bili naklonjeni v ■ tem težkem času, iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka z otroci tev (Zg) - 15.50 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -17.50 Tiktak: Sonce ima prednost (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Torkov večer: Judas Jump (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mednarodni marketing in transport - II (Lj) - 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje - 11. oddaja (Lj) - 19.40 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 n^j) - 20.35 Nepozabni Fernandel: Zena z dvema itiožema - francoski film (Lj) — 22.05 Glasbeni nokturno; C. Ditter von Dit-tersdorf (Lj) - 22.25 Poročila (Lj) SREDA, 24. marca: 8.15 TV v šoli (Zg) - 17.05 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.20) (Bgd) - 17.45 Pika Nogavička -šveddoi barvni film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasba za staro in mlado (Bgd) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Nauicdmi stezi šport no i PETEK, 2^. marca; 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli - ponovitev (^Zg) - 16.10 Osnove splošne izob%zbe (Bgd) - 16.40 Madžarski TV pregled- (Pohorje, Plešivec) do 16.55 (Bgd) - 17.30 Vijavaja-ringaraja -6. oddaja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasbena oddaja (Bgd) - 19.00 Mozaik kratkega filma (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20-25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Kratek film (Lj) - 20.45 Bern: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A - srečanje SZ ; Švedska - prenos II. in III. tretjine - barvni EVR (Lj) - 22.00 Izkažimo se -quiz tV Beograd (Lj) - 23.00 Poročila SOBOTA, 27. marca; 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Bgd) — 13.55 London: Veslaška regata Oxford ; Cambridge - prenos v barvah do pribl. 14.20 EVR (Lj) - 16.23 Napoved sporeda (Lj) - 16.25 Državno prvenstvo v košarki - srečanje Ra-botnički ; Lokomotiva (Sk) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mednarodni folklorni festival - oddaja TV Beograd (Lj) - 18.45 Holandski dragulji - serijski film (Lj) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 Sprehod skozi čas; Leto 1941 (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Glasbena križanka - 4. oddaja (Lj) - 21.25 Rezervirano za smeh (Lj) - 21.55 Nepremagljivi - serijski film (Lj) - 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.15 Poročila (Lj) oddaja (Lj) - 19.25 Naš ekran (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Teh naših 50 let (Lj) - 21.25 Zajčja Micka - film iz serije VOS (Lj) - 21.50 Svetovno hokejsko ?i^enstvo skupine A - srečanje SZ : 'SSR - druga in tretja tretjina -barvni prenos (Lj) - 23.10 Poročila Četrtek, 25. marca: 9.35 TV v šoh (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11,00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 Tiktat; Jaše nam zeleni Jurij (Lj) - 18.00 Glasbena pravljica: Ježeva hišica (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Skrivnosti ži-vaji - serijski film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu '(Lj) - 19.20 Vse živ^enje v letu dni - serijska oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lp - 20.35 Četrtkovi razgledi: Ameriški imrpromptu (Lj) - 21.20 Serenada - gruzinski TV film (Lj) - 21.50 Karajan vam predstavlja: Beethovnova 5. simfonija (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) VZEMITE DANES CENEJE NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN BREZ SKRBI V NASLEDNJO ZIMO MAR(^ POPUST 10 DIN PRI TONI RUDNIK LIGNITA VELENJE JUGOBANKA < OrP^ LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da izkoristite bančne storitve, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v inozemstvu. # zbira hranilne vloge občanov # vodi devizne račune občanov # opravlja vse usluge na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in inozemstvu # odobrava kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omo* goča, da svoje prihranke vložijo tudi pri inozemskih bankah, s katerimi imamo posebne aranžmaje o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah, in to v ZR Nemčiji, Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako uporabi v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JUGOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. IIiIh' ■' 'J ‘Jt '' Portret tega tedna Zdravnik ni več mali bog Bolniki se nam smilijo, ampak tudi zdravnikom ni z rožicami posuto — »Ni šala v enem dopoldnevu odpraviti iz ordinacije 86 ljudi,« pravi dr. Vlasta Pertot iz Črnomlja Starejši možakar je odhajal iz ordinacije, ko sem brez številke vdrla k dr. Pertoto-vi. Naj pohitim, je dejala, ker zunaj ljudje še čakajo, ter pri priči prižgala cigareto, pa sva se vseeno zadržali dlje kot zmenjenih pet minut. Naj mi čakajoči oprostijo! „Delamo dopoldne in popoldne. Sest 'zdravnikov nas je, toda zmeraj nado-mestujemo eden drugega. Vmes so bolezni, specializacija, strokovni izpiti itd. Trenutno sva bolnikom v črnomaljskih ordinacijah na razpolago samo dva. Imam pa še ambulanto na Vinici, obiske na domu, predavanja na tečajih prve pomoči in vrsto sestankov. Belega dne večkrat ne vidim in Črnomlja nič ne poznam, čeprav sem tu že dobra tri leta. O življenju v mestu ne vem prav nič povedati,'* je zaključila uvod. - Ce je bolnikov toliko in sta samo dva zdravnika, potem morajo najbrž dolgo čakati na vrsto. Ali ni tako? „Pred kratkim smo vpeljali številke za čakajoče. drugače ni šlo. Tudi nam ni všeč, če je huda gneča v čakalnicah, ker smo že tako na tesnem s prostori. “ - Koliko bolnikov sprejmete y enem dopoldnevu, če delate neprekinjeno? „V ponedeljek sem jih imele čez 80, danes jih je bilo že 54. Popoldne je obiska malo manj. Edinole poleti je dela manj, sicer pa je dan podoben dnevu. “ - Pogoji dela v vaši ustanovi zaradi stiske s prostori niso ugodni. Kakšnih prostorov vam najbolj manjka? „Ordinacij ni dovolj. Jaz je na primer nimam. Gostujem, kjer je prosto, prav tako kolegi in specialisti, ki prihajajo samo nekajkrat v tednu. V čakalnicah bi morali biti tudi ločeni zdravi in bolni otroci, pa tega pred laboratorijem ni. Ta stavba sploh ni primerna za potrebe zdravstva, ker tudi ni bila v ta namen grajena. “ - Kako kaže z gradnjo novega zdravstvenega doma, o čemer je zadnje čase več slišati? „ Vsi vemo, da bi bila gradnja nujna, vprašanje je le, kako zbrati denar. Gradbena dela so vsak dan dražja. “ Po drugi cigareti je pogledala na uro. Žilica mi ni dala miru, še nekaj sem hotela izvedeti: - Zdravniki priporočate nič cigaret in čim manj kave. Vidim, da se sami tega ne držite? „Kadim ko Turek. Dvajset na dan jih uničim mimogrede in nič koliko skodelic kave. Drugače takega tempa ne bi zdržala. “ Je to še zavidanja vreden poklic? Po mojem ni RIA BACER i Sestrici sta se utopili Zvončki na ledu, sestrici pa mrtvi pod njim v ponedeljek, 15. marca okoli 15. ure, sta se utopili v Rinži pri vasi Breg 12-letna Stanka Hočevar z Brega 25 pri Kočevju in njega 3-letna sestrica Lidija. Dva modela, ukrojena iz diolen lofta metliške tovarne BETI, ki smo jih videli na reviji v Mokronogu. (Foto: R. B.) Obe sta šli skupaj s svojo 11-letno sestro 1'aniko v gozd nabirat zvončke. Ko so sc vračale, niso šle čez most, ampak po bližnjici čez za- Zaradi dolgotrajne in hude zime v severnem delu Sovjetske zveze je nekaj milijonov divjih zajcev pridrlo na jug dežele, kjer iščejo hrano in pri tem povzročajo veliko škodo rastlinstvu. Oblasti še ne vedo, kako bi se ubranile nadloge. ,JVa to priznanje sem bolj ponosen kot • na polet na Luno, “ je dejal te dni ameriški vesoljec Alan Shepard, ko so ga pohvalili za uspehe pri igranju baseballa. ^ „Ogibam se zdravnikov. To so lakomni ljudje. Že samo njihov pogled me naredi bolno. Uživam presno hrano, to je vse, “ je izjavila filmska, igralka Gloria Swanson, 71, ko so jo vprašali, kako ji je uspelo ohraniti mladostni videz. mrznjeno Rinžo. Ko so prišle na sredino, se jc 5 cm debel južni led udrl in Stanka in Lidija, ki sta šli skupaj, sta padli v vodo. Fanika, ki je šla nekaj korakov za njima, ju je skušala . rešiti, vendar se je tudi njej led udrl, ! da se je komaj še rešila. Obe sestri ' pa sta izginili pod ledom. Ko se je led udri, je Stanka zakli cala Faniki, naj klice na pomoč. Vendar v bližini ni bilo nobenega človeka. Ko se je Fanika rešila, je tekla v vas po pomoč. Domačini so položili na led lestev in nekdo se je približal meter široki odprtini v ledu, okoli katere so bili raztreseni zvončki, v bližini pa je bila še rokavička. Izpod ledu so potegnili obe deklici, vendar je zdravnik lahko samo še ugotovil, da sta mrtvi. Pod ledom sta bili okoli pol ure. Led na Rinži zaradi odjuge ni več varen, da bi se po njem drsali ali hodili. J. p. Brez dvema: je zm Po gostovanjih v raznih mestih Jugoslavije se je Diolen klub ustavil tudi v Mokronogu — Tu so poleg mode priskrbeli še za zabavo Med priznanimi jugoslovanskimi proizvajalci diolena so tudi tovarne iz našega območja: Novoteks iz Novega mesta, Beti iz Metlike in sevniška Jutranka. Na modni reviji so bili izdelki teh treh še posebno toplo sprejeti, toda ne zgolj zaradi lolćalpatrio-tizma. Povsem zasluženo! UMRL JE STOLETNIK Z BREGA Te dni so pokopali Valentina Goriška, najstarejšega moškega v sevni^i občini, ki je bil doma z Brega pri Sevnici. V februaiju je stopil v stoto l&to starosti. Ob njegovem visokem jubileju smo pisali tudi v našem listu. Pokojni Gorišek je imel zelo lep pogreb. S. Sk. u KOLEKCIJA Prizadevno Turistično društvo v Mokronogu je naštudiran program Diolen Uuba sicer priredilo po svoje, imeli pa so obisk, kakršnega nihče ni pričakoval. Vstopnice po 20 din so šle kot med. V dvorani sc je gnetlo ljudi, med njimi pa je bilo poleg domačinov še precej Trebanj-cev, Novomeščanov, Sevničanov in Ljubljančanov. Pred revijo so nastopili moški pevski zbor ,4imil Adamič", znani trio Žnidaršič in „čarodej” dr. Ivo Pavšič s sinom. Slednji je poskrbel za prijetno točko, saj je tak roko-hitrec, da je na odru poleg drugega iz petih rutic „pričaral ‘ petelina. Modna revija brez besedila, kakršnega navadno berejo zraven, je izzvenela bolj v reklamo za ,tovarne kot v znanilca modne pomladi 1971, vseeno pa je občinstvo zelo toplo sprejelo odlične kreacijo moških oblek iz Novoteksovih blag, prav tako izvrstne dnevne in večerne modele ženskih oblek iz Betinega diolen lofta in seveda konfekcijo za najmlajše naše Jutranke iz Sevnice. Med oblekami za nežni spol Diolen klub ni pokazal niti ene dolžine do ZA DAM Komaj smo v našem kolektivu zaključfli uradni del praznovanja dneva žena, že Ham je na srečo uspelo znebiti se ženskega dela kolektiva. Pri tem so nam šli zelo na roke možje in fan^e naših delovnih tovarišic, ki nam ali svojim ljubeznim — lahko tudi obojim skupaj — niso preveč zaupali. Na mizah v hotelski restavraciji je bilo še dovolj pijače za dobro zabavo. Dobra stran je bfla tudi, da je bila že plačana, za to je poskrbel sindikat. Vendar je naše proslavljanje dneva žena postajalo kljub zadostnim zalogam pijače nekam klavrno. Ugotovili smo, da mu nekaj manjka. Janez, ki je bil najbolj brihten in je imel še najbolj bistro glavo, je ugotovil, da manjkajo - ženske. Kdo bo zdaj ponoči iskal delovne tovarišice ali celo lastne žene, ki doma sitnarijo nad otroki ali dremljejo pred televizoijem! Kdor bi to storil, bi si gotavo nako-p:t nad glavo bes teh čudnih žensk, ki nikoli niso prav dojele, kako je treba proslaviti dan žena. — Vendar ženske morajo biti! je sitnaril Janez. — Ti si neumen, pijan in še seksualni pokvaijenec! se je branU žensk France^. — Pa vendar bi jo lahko mahnili v motel, kjer imajo tudi striptiz program. — To pa, to, smo bili takoj vsi enotni. Telefonirali smo v motel in naročili, naj pride po nas kombi. Kombi je prispel v slabih desetih minutah, se pravi tako hitro, da smo medtem preostalo pijačo — bilo je kakšnih 8 steklenic — komaj zložili v NAMA polivinilne vrečke. V motelu smo posedli za mizo in naročili liter vina in 9 kozarcev. Natakar je nekam sumljivo vrtel glavo, končno pa le prinesel naročeno. Ko pa smo začeli na mizo zlagati svoje vino iz po-livinilnih vrečk, je bilo nata-kaiju dovolj: — Ce ste prinesli vino s seboj, vam bom zaračunal pa postrežnino! Zaračunaš jo lahko, plačali je pa ne bomo! Potem smo „zglihali'* in plačali le „dostavnino*' s kombijem do motela. Ko spio se malo ogreli, smo se spomnili na striptiz, toda kjer so ženske vmes, je vedno kaj narobe. — Ne bo nič, nam je povedal natakar. Danes praznuje dan žena tudi naš kolektiv, zato sta bar in program rezervirana le za naše. — Nas boste zapeljali pa vsaj domov. — To pa ne. Z vami smo imeli že dovolj dela, zaslužka pa nič. - Gremo pa na avtobus. In smo se odpravili. Bilo je mrzlo. Sveti Matija je kar naprej delal led. Avtobusa pa od nikoder. - Osli! Saj pride avtobus šele čez uro! je ugotovil spet Janez. Šli smo nazaj proti motelu, a spet smola. Vrata so bila zaprta in niso nas več spustili noter. Ni nam kazalo drugega, kot da smo se vdali v usodo. Na mra/u smo čakali avtobus, žulili počasi pijačo in kritizirali: - ^ kdo se je spomnil, da naj bo 8. marec praznik? Ce bi ga dobili, bi mu pošteno prešteli rebra. Bi se vsaj malo ogreli, ko pa je zdaj, opolnoči, tako hudo mrzlo... J. PRIMC kolen ali celo iznad njih, temveč so bile vse midi in maksi dolžine. Organizatorji prireditve so zbrali tudi neverjetno veliko daril za občinstvo, saj je na žrebanju sedežev skoro vsak kaj dobil. Lepe nagrade so dali Dolenjska banka in hranilnica, mirenska Dana, sevniška Lisca in Jutranka, tovarna Krka in trgovsko podjetje Dolenjka. Videti je bilo, da sta organizatorja Tone Zidar in Peter Deu in vodja programa Vilko Videčnik dali vse od sebe, da bi prireditev uspela. In tudi je, če jo imenujemo zabavni večer. Ce pa bi vztrajali pri nazivu modna revija, jc treba reči, da jc bila manj posrečena. RIA BACER Kakor bob ob steno O razmerah v Mesnem prehrambnem podjetju Novo mesto nič novega — bi bilo najkrajše možno poročilo o trenutnem stanju v tem podjetju, Občinski sindikalni svet Novo mesto jc pričakoval, da sc bodo njegovi predstavniki pogovorili v i»ne-deljek z mesarji Mesnega podjetja. Predvsem jih je zanimalo, zakaj so mesarji zapustili sestanek kolektiva in tako po svojih močeh pomagali, da se je problem še bolj post^ Toda kolektiv se še naprej zapira vase in ne mara sodelovanja in pogovorov, tako tudi tega pogovora ni bilo! NEOBIČAJNO VELIKO JAJCE. Kokošje jajce je ponavadi dolgo 5,5 cm in široko 4 Qm. Jajce, ki gaje znesla kokoš na Račjem selu, je merilo v dolžino 8 cm, široko pa je bilo skoraj 7 cm. (Foto: Legan) ^ »DOSEŽEK« KOKOŠI Z RAČJEGA SELA Z muko rojeM Nov primer orjaškega jajca — Ti rekordi imajo običajno svoje vzroke v fizioloških motnjah To ni bil porod brez bolečin. Uboga žival se je dva dneva dodobra namučila, preden je orjaško jajce spravila na svet. Daje šlo še težje,je bilo še močno hrapavo. Mariji Bukovec z Račjega sela pri Trebnjem je kokoš domače, štajerske pasme znesla jajcc, ki jc bilo težko nič manj kot 180 gramov, torej trikrat več, kot je običajno. Ni prvič, da opisujemo pojav, za Spet streli v Žabjeku Strelec je iz zasede napadel gosta iz Višnje gore, nato pa z družino vred odnesel pete v četrtek, 11. marca okoli 16.30, se je v gozdu pred ciganskim taboriščem Žabjek zadet od krogle opotekel 33-letni Alojz Hudo-rovac, doma iz Višnje gore. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovi, da mu je krogla prebila roko. katerega jc težko zanesljivo ugotoviti prave vzroke. Običajno Ijokošjc jajce jc težko nekako 50 do 70 gramov. To jc odvisno od pasme, prehrane, celo od letnega časa. Teža jajc se do polet-nih mesecev povečuje, potem pa^^ zmanjšuje. Zanimivo jc, da pozna strokovna literatura izredno velik razpon velikosti kokonih jajc. Doslej najmanjše jajce, ki jc imelo vse i jajčne lastnosti, ni tehtalo nič več i kot 1,26 grama,.največje, za katero vc zgodovina, pa kar 320 gramov. Troje takih jajc bi dalo kar kilogram teže. Naš primer n) rekorden, je pa izjemen. 180 gramov pomeni trojno težo. Kokoš z Račjega sela je doslej znesla .še eno tolikšno jajcc: ko so ga ubili, so ugotovili, da ima v sebi kar f tri rumenjake. Živali bo najbrž treba v/.eti življenje, saj preveč trpi, ko mora znesti jajcc, ki meri v obsegu 20 cm, kar je skoraj Se enkrat več, kot meri običajno. Kot so pokazale poizvedbe, je prihajal gost iz Višnje gore v Žabjek v družbi z Borisom Brajdičem. Preden sta sc približala prvim barakam, je počilo, najverjetneje iz puške. Strelec jc moral orožje sprožiti izza drevesa ali kakšnega drugega zaklonišča, kjer jc prišleca očitno čakal v zasedi. Po dogodku so Cigani takoj obvestili varnostne organe, da je v Žabjeku nekdo streljal na Hudorovca. Delavci UJV, ki so nemudon>a od^i na kraj dogodka, so kmalu dobih obvestilo, da jc storilec verjetno Adolf Brajdič. Vendar Adolla ni bilo več v taborišču, ko so prišli iz UJV na kraj dogodka: nekaj minut pred tem je z drugimi člani svoje družine odnesel pete neznano kam. Pisiih smo že o tem, da v Žabjeku večkrat spregovori orožje. Samo letos seje že najmanj .šestkrat oglasilo. Zadnjič pred prej omenjenim dogodkom so pu3cc pokale zadnje dni Februarja. Tedaj so se krogle zarile v barako Janeza Brajdiča. Lastnik je bil s svojo družino že pri |>očilku, ko je začelo pokati. DOLENJSKI UST USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI: »)bćln.ske konference SZDl. Brožiče, CrnomolJ, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo me.sto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Bcr. Viktor DraRoS, inž. Janez Gatnik, Jane/. Gnrtnar (predsednik sveta). Tone GuSnlk, Ciril Gril. Jože Jeke, Ivan Kastncr, Lojzka 1'otrf, Sl.ivko Smerdel in Franc Stajdohar. UREJUJE UHEDNISKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Kla BaCer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože 1’rimc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana VltkoviC in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak Četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, pl.tčljiva vnaprej — Za inov.omstV(i lOO dlniiriev ;di n itnuTliklli dolarjev (ali iisiKvna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarJ«‘V, pri čemer Jo že vStet 10-odst. popust, ki pa vel);i samo /a tisti-, ki platHijejo naročnino v devizaii). NaS dcvl/.ni račun: 52l-li2(i-l-32(i02-ia-8-!(, OGLASI: lem vlSlne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) .•?3 din, lem na določeni strani 45 din, lem na L, srednji In zadnji strani lista: (ifi din Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja besi-da 1 din. Zn vse ostalo oglase In oglase v barvi vella do preklica cenik St. 4 od 0. I. 1971 — Zn oglase odgovarja Mirko Vesel, TRKon HACUN nri podrvižnlfi SDK v fJovem mostu 521-8-9 — NA«;L0V UMKDNIftTVA IN UPHAVE: G8(M)1 Novo mesto. Glavni trf! .■» — PoAtni prodal — Telefon: (0B8) 21-227 — Nenaročenih rokon'sov In fotografij no vr ičamo — Tiska tiskarna »Ljudske prnv'co« v Ljubljani. m H L