št. 52 (1083) Leto XXI NOVO MESTO, ponedeljek, 28. decembra 1970 DOLENJSKI UST VISOKA ZAVEST „Za vas še vode nimamo!" Pohvala vsem, ki so pripomogli k odlični vaji te* ritorialne obrambe v ob-Trebnje cim Mirna, Volčje njive. Stan, Dobenec, Zabrdje, Selo, Glink, Trstenik, Brezovica, Gomila. In še katera izmed vasi v okolici Mirne. Predzadnji petek je tod okoli »zdivjala vojna«. Odbor splošnega ljudskega odpora na Mimi, nekaj čet bataljona teritorialne obrambe Trebnje, člani civilne zaščite ter vojaki enote polkovnika Jožeta Nagode-ta iz Novega mesta so pripravili odlično organizirane in izpeljane obrambne vaje, pri katerih se domačim branilcem pomagali tudi sosedje iz Mokronoga in šmarjete, ki so napadali »sovražnika« na prehodih k Mimi. To, čemur posvečamo u-vodnik v današnji novoletni številki, pa ni le odlična vaja; o njej berite več na 9. strani. Radi bi povedali toplo, prisrčno besedo o močni zavesti prebivalstva krajevne skupnosti Mima, ki je poldmgi dan živelo s svojo vojsko in skupaj z njo tako tudi najlepše počastilo dan JLA. Bilo je na Stanu. Kmetica je snela z zidu hišno tablico in jo skrila, rekoč domačim branilcem: »Ja, zdaj, ko ste vi- tii, je že vse v redu, ko pa pridejo morda oni z belim trakcem (tako so se ločili »napadalci« od branilcev), ne smejo vedeti, kako se tu pišemo ...«). (Nadaljevanje na 13. str.) srečna nova godina Niko Kavčič in Boris Andrijančič trenutek potem, ko sta podpisala sporazum o skupni naložbi ▼ novi Krkin obrat v Ločni. »Na zdravje« obeh genenUnih direktorjev: Ljubljanske banke in Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, pa pomeni tudi nadaljnje obojestransko sodelovanje. (Foto: Mirko Ves^) »KRKA« NAČRTNO IZGRAJUJE SVOJE KAPACITETE Skupna vlaganja „Krke" in LB Ljubljanska banka in tovarna zdravil KRKA sta v sredo podpisali pogodbo o dolgoročnem združevanju sredstev in poslovnem sodelovanju 23. decembra je bil za širšo dolenjsko področje podpisan v Ljubljanski banki pomemben akt; generalni direktor LB Niko Kavčič in glavni direktor tovariae zdrayil KRKA mr. Boris Andrijanič sta podpisala pogodbo o dolgoročnem združevanju sredstev, ki zajema tudi poslovno sodelovanje oz. skupna vihanja v proizvodnjo. Po pogodbi bodo znašala skupna in začetna vložena srbstva 94,780.000 dinarjev. Pri tem znaša delež KRKE 55 odstotkov, delež Ljubljanske banke pa 45 odstotkov. Prva pogodba te vrste v naši praksi je hkrati primer, da ljubljanska banka sklepa zanimivo in za oba partnerja fellzanp. happy new year koristno poslovno sodelova nje. Glavni direktor tovarne zdravil KRKA mr. Boris Andrijančič je pred podpisom pogodbe med drugim izjavil, da se KRKA že vrsto let ukvarja z razvojem fleksibilne farmacevtske sinteze in fermentacije. V lastnem inštitutu in s sodelovanjem partnerjev iz tujine je KRKA razvila vrhimsko tehnologijo za fer- ^ VRATA ! , I OKNA iniOS POLKNA ribnica KREDIT mentacijo antibiotikov. Tovarna Je svojo tehnologijo že preizkusila v lastni proizvodnji, vendar pa Je sjjda-nji tovrstni iioibrat omog^V^ samo polindustrijsko in so-razmemo majhno industrijsko proizvodnjo. Z novim poslovnim sodelovanjem med KRKO in LB pa gre za pomembno investicijo v povečani obrat te proizvodnje. Nove proizvodne prostore (Nadaljevanje na 3. str.) Motel Jasnica" je odprt Novi motel je ena najlepših stavb v tem delu Dolenjske - Mnogo gostov na otvoritvi Prvi motel na območju zor hodne Dodenjske je bil 21. decembra svečano odprt na Jesndci pri Kočevju. Odprl ga je predsednik Turistićne zveze Skxvendje dr. Dandilo Dou-gan. Svečanosti Je prisostvovalo oad 100 turistiičinlh, gostin< s3dh, družbenoMpolitičnih in dirugi:i delavceiv iz Ljubljane, Kočevja, Ribnice, Novega me> sta in od dru@od. Novi motel je last podjetja AVTO Kočevje, zgradiilo po ga je v 190 dneh gradbeno podjetje ZIDAR. Moted ima skupno 1500 kvadratnih metrov koristne površine, nje. gova gradnja in oprema i>a je veljala 6,730.000 din. Direiktor AVTA Stane Ocepek je v govoru ob otvorit- vi med drugim poudanil, da bo treba postopoma urediti Se parknme prostore, garaže in zelenice, že spomladi pa bo v bližini motela »Jasnica« zgradifl PETROL tudi beo-oinsko črpalko. Novi motel, M Je ena no;]-lepših stavb v kočevsikd občana in v tem delu Dolenjske, bo prišel še posebno do veljave, ko bo posodobljena oe- Namesto čestitk za novo leto 1971 je svet delovne skupnosti Dolenjskega lista podaril za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani (za hoj proti raku) 1.000 dinarjev. Vsem svojim naročnikom, bralcem, sodelavcem ter številnim prijateljem doma in po svetu pa želimo s temi vrsticami vso srečo, zdravje vn mir v 1971. letu! Kolektiv DOLENJSKEGA LISTA 10.000 ljudi brez vode Bela krajina močno prizadeta zaradi suše Odkar ljudje pomnijo, v Beli krajini pozimi še ni bilo suše, kot je letos. V Črnomlju je 22. decembra zasedal občinski štab za pomoč v elementarnih nesrečah ter razpravljal, kako več kot polovici prebivalstva v občini pomlati v hudi suSi. Posle- dica tega, da je več kot 60 odst. prebivalstva na čmo-meljskem območju še brez vodovoda, je zdat) huda. Pomanjkanje vode je zaradi trimesečne suše najmočnejše v vaseb med Adlešiči in Vinico, v obrobnih predelih Kočev-(Nadaljevanje na 3. str.) sta Kočevje Brod na Kolpi— Delnice, ki Je tudi bližnjic« od Ljubljane do južnega Ja> drana. J. P. Na Dolenjsko; 4 plakete JLA Generalpolkovnik Franc glajen, komandant Ijubljaiv ske armadne oblasti. Je ob letošnjem dnevu JLA, 22. d»-oembm, podelil na predlog koordinacijskega odbora za vprašanja obrambe pri RK SZDL Slovenije 3 srednje in 25 malih plaket JLA posameznikom in organizacijam r Sloveniji. Kar štiri male plakete so 21 decembra popoldne v Ljubljani prev^zeM tudi predstavniki naših organizacij. Malo plaketo JLA so med drugimi prejeli: občinska or-ganizaclja ZMS Novo mesto — za doseženo prvo mesto v republiškem tekmovanju najboljših organizacij mladine in garnizij JLA; teritorialni bataljon občine Trebnje — ki se je letos izkazal 2dasti pri načrtovanju in urjenju enot, pri uspešnih mobilizacijskiii in taktičnih vajah in pri uresničenem vzgojnem načrtu; občinska organizacija Rdečega križa Novo mesto — za dosežene uspehe pri pripravah vrst RK, njegovega članstva in ostalega prebivalstva za vseljudslko obrambo v zadnjih dveh letih, iri Dolenjski list v Novem mestu — za redno obveščanje Javnosti o življenju in delu pripadnikov ter enot JLA na svojem območju, za načrtno prenašanje partizanskih tradicij na mladi rod ter za popularizacijo dejavnosti eocA teritorialne obrambe. OD 28. 12. DO 2. 1. Tudi v naslednjih dneh se bo zadržalo hladno vreme. Ob razjasnitvah ponoSi se lahko temperatura »niža do — 20 C*. Bistvenih padavin n« priča^emo. Letošnje republiSko tekmovanje v sodelovanju med vojaki In mladino Je bilo za- ključeno 8 podelitvijo priznanj 17. decembra v Domu JLA v Ljubljani. Najboljši so Novomeščani, zelo dobro pa so se odrezali tudi vojaki in mladina iz Ribnice in Črnomlja. Na sliki: predstavniki 8 priznanji in pokali: z leve na desno so: Rade Djuraševlć, kapetan I. klase JLA, in Mira Žibert iz Ribnice, Janko Gregorič, podpolkovnik JLA, in Janez Slapnik iz Novega mesta ter Stojan Džordževič, kapetan L klase JLA, in Mirko Čadonič iz Črnomlja. ' '-'r' ' 1' •?. 'V ,:-'v C ' ' RAZBIT AVTOBUS, PA VENDAR BREZ ŽRTEV. Žalostno »e Je 20. decembra koiv čala skupna pot naših delavcev, ki so se vračaU t domovtoo “»vole^poOtaicj Lahko pa bi bilo Se mnogo huje. Avtobus Je zavozU na želem^ nju pri Sevnici, ker je voznik spregledal spuSčene zaporalok LokomoOvajri«« Trebnje — Sevnica je avtobus nekaj časa rinila po nasipa, doki« id bil uničen. Na srečo ni bUo človeških žrtev. Na omenjenem prA^u 3« Mo ao«ei že prec^ nesreč, posebno odkar so asfaltirali cesto prati Radečam. (Fomk Frans tedenski mozaik TO ZANIMA VSAKOGAR IZMED NAS Mleka ni moči pričarati v mnogih mestih primanjkuje veliko mleka -Živinorejci se ne pustijo izzvati s pikrimi šalami - Odobreno je delno zvišanje cen, a to še ni rešitev TEDEN SOLIDARNOSTI — Ob tednu solidarnosti z Vietnamom, so v mnogih mestih po svetu organizirali protestne demonstracije proti ameriški politiki in za podporo boju vietnamskega ljudstva. Na gornjem posnetku je prizor s takih de> monsti^icij v švedskem glavnem mestu Stockholmu. tedenski zunanjepolitični pregled Avstralski obrambni mini-tier Andreto Pickok je — kot m m vojaka tudi spodobi — » jaxmosti pristaš špar-tanskega načina življenja. Toda njegova iena Susan se profesioruUno ukvarja z reklamo ta posteljno perilo in v časopisih in revijah se večkrat pojavijo njene slike na snežnobeli postelji. Zraven pove tudi marsikatero podrobnost iz privatnega življenja, ki priča, da njen ministrski soprog doma le ni tak ipartanec. Pravijo, da ima Susan v javnosti veliko več uspeha kot njen mož... Pred novim letom povsod po svetu delajo obračune s starim in objavljajo razne statistike. Tako so tudi na Severnem Irskem, kjer že vse leto trajajo nemiri, zračunali, da je bilo v letu 1970 vrženih na javne ustanove in policijske postaje kar 153 bomb. številka ni majhna in potrjuje vročekrvnost Ircev, povrh pa bo mogoče končno Še večja, kajti ta pcdatek so objavili dober teden dni pred Novim letom.. . Najzname-nitejše, najboljše in največje sovjetsko gledališče Bolj-ioj teater bi moralo v kratkem odpotovati na gostovanje v ZDA. Toda v Moskvi MO sporočili, da gostovanja ne bo in sicer zaradi protisovjetskih izpadov v ZDA, ki jih oblasti mimo dopuščajo. Ohlajanje odnosov med ZDA in ZSSR je torej seglo tudi na kulturno področje... Mehiško mesto Ciudad Juares Mlovi kot raj za vse, ki so se naveličali zakonskega jarma in se ga želijo čim hitreje iznebiti. V tem mestu traja samo nekaj ur in zakonca dobita potrdilo o uradni ločitvi. Isti postopek traja v ZDA nekaj mesecev, zato so glavne stranke ločitvenega u-rada v Ciudad Juaresu petični Američani. Res morajo odšteti kar precejšen kupček dolarjev, ampak za mnoge je svoboda tega pač vredna ... Prvo poročilo o večjem i>o-mantikainju mleka v raznih mestih iiaše države so nekateri aabelili s pikrimi pripombama. Ena najbolj pikrih je bila: »Kje so zdaj tisti živinorejci, ki so pred nekaj meseci tirdili, da z mleikom lahko napolnijo kanal Donava — Tisa — Dooftva?!« To je največji kanal v naši državi; spelje je sikoraj 6ea vso Vojvodano. ■ Ker s takimi »šalami« niso znali »pričarati« dovolj mleka — mlekarne so dobile vsak dan celo manj — je zvezni izvršni svet moral narediti pri zamrznjenih cenah izjemo. Sredi decembra je sklenil, da tiste delovne organizacije, ki leios še niso zvišale cene mleka v prodaji na drobno, lahko to store sedaj, in sicer za 30 par pri litru. Taka določba je gotovo le TELEGRAMI KAIRO — v okviru Telike diplomatske akcije, ki Jo vodi EgilK bo predsednik egiptovske skupščine Labib Sukeir v kratkem odpotoval na obi^ v Indijo, IndMie-sijo, Malezijo, NeiJal, Pakistan, Afgianistan in Cejlon. CnTAWA — Kanada, ki ^ nedavno prianala LR Kitajsko in navezala z i>Jo diplomatske odnose, bo v kratkem sklenila z njo tudi sporazume o kulturnem sodelovanju, o konzularnih odnosih in o civilnem letalcem prometu. SAIGON — Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je zaredi bo-SKSnih in novoletnih praasnikov rassglasila tridnevno premirje. Toda ameriško poveljstvo in saigon-ake (Vlasti ao s svoje strani pristale samo na enodnevno pramlr-Je na Bodič. BUKAREŠTA — Predsednik romunske vlade Ion Gheorghe Maurer, ki je bil 5. oktobra letos težko poškodovan v prometni nesreči, se je po daljfiem zdravljenju Bdaj mova vrnil na redno (telo, kot predsednik vlade. začasna, da bi prebrodili naj-hv^še pomanjkanje mleika, kd v neikaterih drugih mestih povzroča veliko več težav kot pri nas. Z£^ebSike p(rodajal-ne dobijo vsaki dan aa okrog 30.000 litrov mleka manj, kot bi bilo potrebno za najnujnejšo preskrbo prebivalstva. .2jagrebška mlekarna, ki oskrbuje s pasteriziranim mleikocn tudd mnoga sosednja mesta, dostavlja prodajalnam dnevno le okrog 210.000 litrov mleika, kar je za okrog 150.000 litrov manj kot pred zamrznitvijo cen. Porabniki mleka čakajo v vrstah, a nekateri ga vzlic temu ne dobijo. Ce ga ni dovolj, ga ne morejo dobiti vsi. Nekateri si v sdli pomagajo s taJco imenovanim alpskim mlekom, ki pa .je zaradi posebnega pripravljanja in pakiranja dvakrat tako drago kot navadno. ■ Na tak način ni moči po-mas;at! družinam z nizkimi o.sebnimi prejemki, čeprav zagovorniki nizkih cen zatrjujejo, da mleko mora biti poceni prav zaradi njih. Kako naj jim koristi nizka cena. če mleka ne dobijo ali si v skrajni sili morajo pomagati z veliko dražjim alpskim.! Naivneži bi lahko vprašali, ali nekateri živinorejci ne molzejo več svojih krav, da ni več mleka. Krav namreč ni toliko manj, kolikor je manjši odkup mleka. ■ Brez skrbi! Zaradi prenizke odkupne cene mleka ne ostane nobena krava nepomolzena. Živinorejci pa ne morejo gospodariti bolj »socialno« kot drugi de-lo-;ni ljudje. Mleko morajo vnovčevati po gospodami ceni ala vsaj najvišji možni. Računi pa kažejo, da ga Je pri dosedanjih odkupnih cenah bilo bolje dajati živini kot minami. Po zamrznitvi cen se je temu verjetno pridružilo še nekaj kljubovanja. Spomladi, ko je bilo po občinah veliko sej raznih svetov, občinske skupščine, sdndikatov in drugih organov zaradi cene mleka, je bilo slišati pripombe; »Naj le zavirajo zvišanje cene. S tem bodo povzročili, da bo liter mleka še pred novim letom — mišljeno je bilo leto 1971. — po dva dinarja.« Seveda v prodaji na drobno. Takrat je šlo za 10 par pri litru. Do dva dinarja je bilo še okrog 50 par. Po zadnjem sklepu zveznega izvršnega sveta je polovica te razlike odobrena, čeprav še velja predpis o zamrznjen ju cen. ■ Mleka ni moči pričarati. ■ Če ga želimo imeti dovolj, ■ je treba z njim immo go- ■ spodariti. Ne le v hlevih — ■ tudi pri politiki cen. Na Poljskem so v vrhovih partije, države in vlade izvedli temeljite spremembe. Pisali smo že o odstopu prvega sekretarja CK polJ.;ke par. tije Wladislawa Gomulke, ki ga je nadomestil Edward Gierek. Zdaj so zamenjali tudi šefa države. Namesto Ma-riana Spychalskega je postal predsednik poljskega državnega sveta — ta položaj odgovarja predsedniku republike — dosedanji predsednik vlade Josef Cyrankiewicz. Novi predsednik vlade pa je postal Pjotr Jaroszewicz. Tako ima Poljska na najvišjih položajih zdaj čdsto novo vodstvo, čeprav so seveda vsi imenovani že dolga leta delali na visokih položajih v partiji in državi. Važnejše kot nova imena pa je seveda nekaj drugega: ali bo temu sledila tudi nova politiliB? 2e zdaj je na Poljskem slišati precej resnih kritik na račun Gomulkove politike, ki ji očitajo, da je bila zaprta, da ni imela zveze z ljudstvom in da ni znala učinkovito voditi in u.smerja-ti razvoja in napredka dežele. Ob najnovejšem primeru Poljske se je aiova potrdilo, da bo razvoj kar sam potekal v najboljši meri. Brez stalnega in tesnega stika med partijo in vsemi sloji prebivalstva je mogoče voditi politiko, ki bo hkrati učinkovita in bo imela tudi potrebno podporo prebivalstva. To je zdaj tudi ena glavnih mLsli, ki jih poudarjajo novi poljski voditelji. Ce jim bo uspelo načelo o tesni povezanosti med politiko partije in interesi vsega ljudstva ter stvarnimi možnostmi tudi uresničiti, potem Poljska lahko računa, da se bo po dolgoletnem zastoju znova začela hitreje razvijati. Minila je deseta obletnica ustanovitve Fronte za narodno osvoboditev Južnega Vietnama in z njo tudi teden solidarnosti z^|p,)em vietnamskega ljudstva, ki so ga z raznimi akcijami zabeležili po svetu. Vietnamska vojna traja že toliko časa, da se je svetovna javnost že kar privadila na vsakdanja poročila o bojih, spopadih, mrtvih, požganih vaseh in vsem podobnem, kar tako surova vojna, kot je vietnamska, vsak dan prinaša. Ta teden .solidarnosti je med drugim prispeval tudi k temu, da je v svetovni javnosti — in tudi naši — malo bolj obudil, že kar nekam uspavano zavest, da mi- VATIKAN — Papež Pavel VI. je na ves svet naslovil poslanico, v kateri poeiva k miru »v družini, družbi In med narodi«. TUCSON — V tem ameriSkom mestu T »veBnl državi Arizoni je v hot^u Isbruhnil požar, v katerem Je li^ubllo življenje 25 ljudi. Bojijo se, da Je bilo žrtev ^ več, kajti Raailoi 1« niso rasčlstill po-foriAče. m, ki nam je vsem tako drag, še vedno ne uživa vse človeštvo, ampak da so Se vedno — in ne samo v Vietnamu — celi narodi izpostavljeni beljenju žrtvam, ki jih zahtevajo tako imenovane »lo* kalne vojaške vojne«. Sorazmerno z močjo te zavesti narašča tudi moralni in politični pritisk na tiste vlade in politike, ki so neposredno odgovorne za vietnamsko vojno in za uporabo sile tudi v drugih delih sveta. Seveda si ne moremo delati utvar, da se je mogoče samo z moral- Prenovljeni poljski vrh no-političnim pritiskom in obsodbo tako učinkovito zoperstaviti sili, da bi jo zares onemogočili. Toda tudi tisti, ki se zanašajo predvsem na .silo, ne morejo povsem mimo razpoloženja svoje in svetovne javnosti. Smisel mo-ralno-politične angažiranosti proti politiki sile je v bistvu prav v tem, da angažiranost takšno politiko otežuje, medtem ko je pasivnost v bistvu podpora politiki sile. Gvinejski predsednik Sekou Toure je te dni znova opcK KOril, da Portugalska še vedno ogroža njegovo državo. Kot je znano, se je pred dobrim mesecem dni skupina belih plačancev, ki jih je najela Portugalska, skušala za.sesti Gvinejo in zrušiti sedanji režim- Gvinejski predsednik trdi, da portugalski kolonizatorji niso opustili tega načrta, ampak pripravljajo nove akcije, da bi uresničili in da pri tem uživajo podporo nekaterih zahodnih držav in rasističnih režimov v Afriki. Nedvomno je res, da si kolonialne sile in rasistični režimi v Afriki prizadevajo spodkopat mlade neodvisne afriške vlade. Pri tem se v enaki smeri opirajo na svojo vojaSko in gospodarsko moč, kot na slabost ter politično in gospodarsko nerazvitost mnogih afriških držav. Ce so zdaj izbrali Gvinejo za cilj takih po.skusov, so jo v veliki meri izbrali tudi zato, ker mladi gvinejski režim še ni znal In uspel trdneje organizirati državo in ker je doslej — marsikdaj tudi neopravičljivo — zamujal čas, Ta nevarnost bi morala biti resno opozorilo afriškim državam, da se morajo l»olj resno lotiti IzgrajevaPia lastnih političnih in gospoaarskih struktur, kajti njihova notranja moč je najboljše orožje proti poskusom vmešavanja Iz tujine. J02E PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m REDNI VIRI ZA ZDR.AVST-VO FREjšIBKI — Vse kaže, da bodo za prihodnje leto finančna sredstva za zdravstvo iz rednih virov prešibka za čedalje dražjo zdravstveno dejavnost. Spričo tega smo na razpotju oziroma pred odločitvijo: ali dopustiti, da bo zdravstveno varstvo manj učinkovito ali pa manjkajoča sredstva nadomestiti z razširitvijo doplačil zavarovancev ea zdravstvene storitve. Seveda pa ta doplačila ne bi smela biti tolikšna, da bi mnogim zavarovancem praktično CHiemogočila zdravljenje. Spričo tega je slišati predloge, naj bi se višina doplačil ravnala po finančni zmogljivosti zavarovancev. Zavarovanci, ki imajo majhne osebne dohodke oziroma pokojnine, naj bi plačevali manjša doplačila kot tisti z visokimi zaslužki in pokojninami. ■ SZDL O POLITIČNEM Sl-STEMU — V četrtek, 24. deccem-bra je republišika konferenca SZDL Slovenije obravnavala razvoj političnega in ekonomskega sistema ter podprla predlog za ustavne spremembe. Poleg tega je republi-feka konferenca SZDL obravnavala tudi priprave na volilne konference v organizaciji Socialistične zve-Ee. ■ NOVA BOLNIŠNICA ŽE SPREJELA PRVE BOLNIKE — V torek, 22. decembra, so preselili prve bolnike v novi bolnišnični objekt ljubljanskega kliničnega centra. Oddelek za plastično kirurgijo in opekline se seli v celoti, dve poletaži bo dobil narodni oddelek, eno poletažo pa nevrološki oddelek. V naslednjih nekaj tednih bo T novih prostorih že na razpolago 256 bolniških postelj. Računajo, da bodo marca ali aprila preselili tudi interno kliniko, v njenih prostorih pa bi naselili nove oddelke onikološkecra instituta. Celotna gradnja ljubljanskega klinične- ga centra pa naj bi bila končana do leta 1973. ■ V »VEGI« PRISILNA UPRA-V A — Skupščina občine Ljubljana-Center je soglasno sl-denila postaviti tovarno aparatov in instrumentov »Vega« v Ljubljani pod prisilno upravo. Podjetje je sicer v zadnjih letih doseglo viden napredek pri izbiri izdeikov in uvajanju tehnoloških postopkov, vendar sta način proizvodnje in poslovna politika pripeljala tovarno v tak položaj, da bo letošnje leto zaključila, po nekaterih ocenah, z 2'J milijoni dinarjev izgube Slikati je bilo predloge, naj bi se tovarna priklju- Večja doplačila zavarovancev? čila velenjskemu podjetju za gospodinjsko opremo »Gtorenje«, toda to pK)dJetje je predlog odklonilo. Za »Vego« so zdaj menda zanima tudi »Iskra«. Odborniki 50 po- ■ ODLIKOVANI DUHOVNIKI — Predsednik republi.ške skupščine Sergej Kraigher je v i:« nedelj ek, 21. decembra, slovesno izročil odlikovanja profesorju teološke fakultete v Ljubljani in predsedniku Društva slovenskih duhovnikov dr. Stankti Cajnkarju (red zasluge za narod z zlato zvezdo), dekanu teološke fakultete dr. Maksu Miklavčiču, stolnemu kanoniku dr. Alojziju Ostercu in župniku v Šentilju v Slovenskih goricah Antonu Ravš-lu (vsem trem red zasluge za narod s srebrnimi žarki). Odlikovanja je podelil predsednik Tito ob življenjskih Jubilejih odlikovancev ter za njihove posebne zasluge in dosežene uspehe, pomembne za socialistično graditev države. ■ JUBILEJ ZAVODA ZA GLUHONEME — Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani je slavil v torek, 22. decembra, 70-letnico uspešnega organiziranega dela za otroke in mladino, ki so prikrajšani za svet govora. Ta jubilej je zavod pričakal v novih, sodobno urejenih prostorih. ■ TOMOS: 8000 AVTOMOBI- LOV — V koprski tovarni motorjev in avtomobilov bodo letos izdelali kakih 55.000 mopedov, 17.000 izvenkrmnih motorjev ter 18.000 črpalk. Avtomobilov so leta 1968 izdelali 1683, letos pa bo z njihovega tekočega traku prišlo že kakih 8000 avtomobilov. ■ MLEČNA KRIZA — Na nedavnem posvetovanju v kmetij-.skem poslovnem združenju v Ljubljani so bili mnenja, da s sedanjim povišanjem maloprodajnih cen mleka za 0,30 din ni rešeno pokrivanje stroškov, ki jih imajo farme. Le-te izgubljajo zaradi podražitve reprodukcijskega materiala v zadnjem četrtletju 0,40 do 0,50 din pri litru mleka. Zato predlagajo, naj izgubo pri konzumnem mleku za letošnje leto plačajo občine, za predelano mleko pa republika. Na omenjenem posvetu je bilo slišati, da Je v Sloveniji zdaj le 10.469 ali 5 odstotkov kmetij, ki imajo po štiri ali več krav, po eno ali dve kravi ima 95.371 ali 52 odstotkov kmetij, na 56.257 ali 32 odstotkih slovenskih kmetij pa sploji ne redijo krav. ■ CEMENTA — ZDAJ PA PRE-V Ec — Poleti so mnogi graditelji zaman povpraševali po cementu. Oktobra in novembra pa je prišlo v naša pristanišča 450.000 ton cementa. V naslednjih treh mesecih bomo uvozili iz Turčije, Egipta in Sovjetske zveze še 450.000 ton cementa, kakih 250.00 ton pa Je zalog v naših cementarnah. Cementa je zdaj nenadoma celo preveč in se je celo bati, da bi se kvaril. 2 DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK ■ vsak četrtek 60.000 izvodov! X \ ^ '' '*"x > '■''^^> mrnm^0 >i'f>^^ I, Želja bo končno izpolnjena še malo in HOTEL PUGLED bo končoo le dosegel 10.000 nočitev v letu dni Ob praznovanju kočevskega podjetja TRIKON so 18. decembra slavnostno odprli tudi novo parao likalnico svojega konfekcijskega obrata. Likalnico je odprl predsednik občinske skupščine Miro Hegler. (Foto: Drago Mohar) y Skupna vlaganja „Krke“ in LB (Nadaljevanje js 1. str.) bodo’ zgradili do konca julija 1972, v njilj j>a bo mogoče uresničevati šestkrat večjo proizvodnjo v fermentaciji, medtem ko bo proizvodnja v sintezi lahko večja oelo za desetkrat več. S tako investicijo in povečanimi kapacitetami bo KRKA dosegla evropsko raven v svoji stroki, proizvodnja pa bo seveda vsestransko ekonomična. 2e doslej je Ljubljanska banka prek ramih aranžmajev podpirala razvoj dolenjske industrije, pri čemer je zlasti nudila dragoceno po-mo hitro razvijajoči se tovarni zdravil KRKA v Novem mestu in nekaterim drugim industrijskim obratom v občini. Inž. Matjašič iz LB je ob podpisu pogodbe med drugim pojasnil, da sta investicijski program in specifikacija opreme, pestavni del podpisane pogodbe. Cez kak mesec dni bodo imenovali" skupni poslovni odbor, ki bo vodil potrebna dela. Podpis pogodbe je bil hkrati zaključni akt o opravljenih vsestranskih pripravah. Generalni direktor banke Motel Turist Grosuplje 24. decom^ra so ob avtomobilski oesti pri Grosupljem slovesno odprli novo pomembno gostinsko in turi.sU6no postojanko; motel TURIST Grosuplje. Kolektiv hotela Turist Iz Ljubljane, ki se z novim objektom predstav’ja SirSi Dolenjski, je lahko ponosen na pomembno pridobitev: na sodoben motel s CT najsodobneje ure>jeni-ml loži66i, restavracijo, odprt in pokrit kopalni bazen in kamp. Taverna bo kot nočni lokal odprta za potujoče vse do Jutra. V zaprtih prostorih reestavracije je 140 sedežev, 170 pa v odprtih prostorih. v taverni je 35 sedežev, T kampu pa prdstora za 40 osebnih avtomobilov. Parklng nudi prostor za 100 osebnih avtomobilov in 6 avtobusov. Hotel Turist pripravlja že drugo faao razvoja svo-Jefja motela t Grouspljem, o tem p« T kratkem kaj več. Sejmišča Cene iste Na novomešikeim seJmlSču j« bilo v ponedeljek, 21. decembra, precej kupcev. Izbirali so lahko med 540 pujski, prodanih pa Je bilo 414. Za mlajše prtičke so plar čevall 150 do 210 din, za starejše pa 220 do 500 din. Skoro vse prodano Na brežiškem sejmu Je bi- lo v soboto, 19. decembra, naprodaj 583 prašičkov, kuip- oi pa 90 Jih pokupili 461. Mlajši pujski so šU v denar po 10 do 11 din kilogram, večjd pa največ po 8 ddn kilogram. Niko Kavčič je po podpisu pogodbe med drugim povedal, da jo šteje za izredno pomembno dejanje v nažem sedanjem gospodarskem položaju. Pogodba predstavlja zlasti nove kvalitetne odnose med banko in njenimi komitenti, saj gre za vlaganja, ki so zelo pomembna, hkrati pa za spodbudne nač^, ki ol^ tajo že vnaprej velike uspehe. Ljubljanska banka bo s takim sodelovanjem nadaljeva- la, saj je po mnenju njenih strokovnjakov ena izmed oblik bodočega reševanja gospodarskega razvoja in poslovnih načrtov. Za nadaljnji razvoj tovarne zdravil KRKA pomeni zato p>odpis pogodbe z Ljubljansko banko enega izaned temeljnih kamnov, zaradi česar lahko kolektivu tovarne zdravil samo čestitamo za pametno in sodobno gospodarsko i>oliti-ko! V HOTELU PUGLED v Ko-Čevju so novembra letos zabeležila 790 nočitev (732 domačih in 58 tuijih) aM 36 več kot v istem mesecu lanL 10000 ljudi brez vode (Nadaaj. s 1. s*r.) skega Roga ter v semiškem koncu. V vaseh blizu Kolpe si ljudje pomagajo z dovozom vode vsaj za živino, drugje morajo več kilometrov daleč z vprego, da pridejo do vode. štab je pozval na pomoč vse gasilske avtomobile za pomoč v občini, za pomoč so zaprosili tudi ljubljansko podjetje SNAGA, da bi vsaj s tremi avtomobili v cisternah razvažalo vodo. Prav tako računajo na sodelovanje pripadnikov JLA. Prebivalce vasi, M jih je prizadela suša, stane liter pripeljane vode 3 dinarje, vendar so kljub stiski pripravljeni plačati. Sedanja suša je menda dovolj zgovoren dokaz, da je gradnja vodovodov nujno po- ■ trebna, predvsem pa bo treba pohiteti z načrti. Ugotavljajo namreč, da je projekt za vodno osikrbo Bele krajine 3 leta v izdelavi a narejenega ni nič. Naročnik projekta je poleg obeh belokranjskih občin še Vodni sklad SRS. „Konj, ki vleče, je udarjen" Direktor novomeške podružnice SDK Jože .Padovan o kreditni politiki, nelikvidnosti; rasti narodnega dohodka, prizadevanjih za stabilizacijo in vlogi SDK pri reševanju dolenjskih težav Novoletni čas in čas obračunov: direktorja novomeške podružnice Službe družben^^ knjigovodstva Jožeta Padovana je zato iiredništvo zaprosilo za nekaj odgovorov o dolenjskem gospodarstvu, o njegovi trenutni moči, težavah in možnostih v prihodnjem letu. — Kakšna je kreditna politika v občinah, ki jih pokriva noi^omeška podružnica SDK in kako je z obratnimi sredstvi delovnih organizacij? Odprta vlečnica ' v Trebnjem Včeraj, 27. decembra, Je bila odprta nova .smučarska vlečnica v Trebnjem, poleg Cumošnjic druga na Dolenjskem. Novo napravo so sami smučerji preizkusili že med tednom. To Je velika pridobitev za smučarski 6port n Dolenjskem. Dolga ej 300 m in ima 90 m višinske razlike. A>po zravnano smučih, ki omogoča smučanje že ob tankem snegu, Je dolgo 3S0 m. Vlečoioa Je tik ceste Ljubljana —Zagreb, iztek pa ima pred PUT-NIKOVIM motelom. Gradnja Je veljala 200.000 din, ti Jih bodo zbrali od delovnih organiausij. Člani smučarskega kluba Trebnje 90 naredili 5.000 ur prostovoljnega dela, pomagala pa Je tudi mladinska brigada in vojaki novomeške garnizije. Bna vodbija a vlečnico bo vejala 1 dinw, za 10 dttn es bo ^učar ob delavnikih lahko zapeljal dvanajstkrat na vrh, ob nedeljah pa desetkrat. M. L. Ročno posredovanje telegramov v Posavju bo ukinjeno Za telefonske naročnike, ki so vključeni v avtomatsko telefonsko omrežje v Posavju, bo s 1. januarjem ukinjeno ročno posredovanje te-telegramov na krški pošti. V to omrežje Je vklJuCenUi okoli 800 naročnikov. Na pošti v Brežicah in v Sevnici ta služba od 1965. leta ne dela več. Naročniki se bodo morali poslej obračati za posredovanje naraivnost v Novo mesto, in ne več na icrš-fco pošto. Klicati bodo morali torej Številko 900- Na krški pošti sta se ob ukinitvi ^ sprostili dve delovni mesti. »Čuti se, da smo potisnjeni na rob, ker živimo na periferiji. Pri obravnavanju problemov, ki bi jih mcKrall reševati s krediti, nismo v prvem planu, čeprav bi dostikrat zaslužili, da smo. Odmaknjeni smo od bank, ki držijo v rokah velik kapital (državni kapital). Domača banka maši vrzeli in skuša reševati. To se Ji ne posreči vselej, ker ima premalo denarja. Zato ji radi očitajo, zr’’aj se ne združi. Ali bi bilo to umestno? Potem bi se najbrž zgodilo, da bi dobili še manj denarja za lastne težave!« — Pred slabim letom je direktor republiške centrale SDK Lojze Kersnič dejal, da z izjemo nekaterih majhnih obrtnih pod* jetij na Dolenjskem ni nelikvidnosti. Kako je danes? »Od taikrat se stanje ni dositi spremenilo. Kritičnih primerov nimamo, saj doslej ni bilo primera, ko ne bi bilo mogoče Izplačati osebnih dohodkov. Tudi banka v tem času ni bila nelikvidna. Čeprav je naše gospodarstvo na zdravih osnovah, pa običajno ukrepi prizadenejo tistega konja, ki vleče. Stabilizacijski ukrepd so zaradi slabih, torej jih občutijo dobri. Hitra rast novomeškega go-sipodarstva bo zato gotovo vsaj deloma in začasno zatrta.« — Ali je rast narodnega dohodka usklajena s porastom celotne vrednosti, ustvarjene v gospodarstvu, ter 8 porastom cen? »Je in ni: tudi na Dolenjskem Imamo take, kd žro lastno substanco. Na srečo Jih ni veliko. Imamo pa žal tudi take, tlpidno Jugoslovanske primere, ki sploh ničesar ne ustvarjajo!« Kakšna bodo po mnenju SDK prizadevanja za stabilizacijo na Dolenjskem? »Ce bi bilo povsod tako kot v našem dolenj^em gospodarstvu, stabiliz^jski ukrepi ne bi bili potrebni. V vsakem učbeniku piše, da Je demokratičen način državne oblike drag. Naš je nedvomno še posebno drag! Upravičene investicije so nedvomno v korist gospodarskega raasvoja. Pri nas nimamo ne političnih tovarn In tudi ne nepokritih investicij. Ko naša podjetja gradijo, vlagajo zn£^n del svojega denarja. Pač pa Je za naše območje posebena težava v tem, več naredimo, kot pdotrošimo. Zato kreditiramo druge, večje potrošniške centre. Z depoziti Je postala situacija Se težja, ker so zlasti uvozna podjetja denar, ki bi ga sicer pla^la našim tovarnam, položila kot depozite aa uvoz najrazličnejših izdelkov, ki naso pod kontrolo cen, so pa dostikrat povsem nepotrebni In kičasti.« — V razpravi o stabilizacijskih ukrepih poudarjajo vsi tudi vlogo SDK! »Izvajanje slabega ukreipa ne more -roditd dobrih rezultatov. Naša vlc^a Je v tem, da dovolj spodaj opozarjamo gospodarske orgartizacije, da bi bilo pozneje manj težav. Pri kršenju predpisov pa kajpak ni milosti!« J. SPLICHAL KEMOOPREMA v novih prostorih Predvidoana februarja prihodnje leto bodo začeli s poskusno proizvodnjo v novih prostorih trebanjske Kemo-opreme, ki ao arasU v neikaj mesecih. Račtmajo, da bpdo leta 1972 'msedend že vsd delovni prostort. V prvih enajstih mesecih letos so turdsiti prenočili t hoteiliu že 9554-krat, medtem ko so v vsem lanskem letu, zabeleždja le 9.175 nočitev. V HOTELU PUGLED so že popolnoma prepričani, da bodo letos končno le i>reseg-li mejo 10.000 nočdtev na leto, ki Je še niso dosegU, odkar obetaua njihovo podjetje. Do »cilja« jim manjka le še 446 nočitev, ki j£i bodo v decem-bro gotovo dosegu, saj do-^slej ndso v nobenem mesecu imeli i>od 500 nočitev. Priznati pa moremo, da T prvem četrtletju letos ni kazalo, da bo hotel dosegea ici presegel šitevato 10.000. V pr-vdto treh mesecih letos gO ime- li celo obču)tax> manij gostov, kot T istem obdobju lani. Vendar se Je že sreda spomladi začej položaj hitro poprav-IjatL J. p. NOVO V ZADNJIH DNEH I v motelu na Jasnici bodo tev tega gostinskega in turi-letos že silvestrovali. Otvon-stičnega objekta je verjetno najpomembnejši dogodek na Dolenjskem. Ce bo hotela Dolenjska resneje poseči v turistična dogajanja Sloveni-je in Jugoslavije, bo prav gotovo morala preskrbeti več postelj. Zaradi ugodne lege imago številna turistična središč odlične možnosti aa razvoij, še posebej med glavno turistično sessono. Ker tudi niso odvisna izključno od lepega vremena, ker imajo možnosti za zdra-vUiškd in zdjmsikl turizem, je rarsumljivo, da lahko upajo na dokaj enakomerno raz^ reditev gostov ia prenočišd sikoei vse leto. V primerjavi % nekaterdnni drugimi kraiji, kn imajo samo nekajmesečno seeono, pa še to odivdsno od vremena — aiH na moffiju ali pa v smučarskih oentrih — ima torej Dolenjska lepe možnosti za ra& voj. Otočec in čateške Toplice se na gradi^ te pripravljata. »Dajmo brnlcu v roke dobro knjigo!« je pravzaprav parola, ki bi jo lahko na Dolenjskem zadnje čase zamenjali z drugo, manj veselo ugotovitvijo: »Kaj je s knjigo, to našo posodo duha?« Ugotovitve, da so ljudske knjižnice osiromašene, ker pride na njihove police vse premalo novih icnjig, je nedvomno samo ena plat resnice, bržkone niti ne najpomembnejša, če gre verjeti samo statističnim podatkom za novomeško občino, se bomo morali vprašati drugače. Zakaj je v knjižnicah tako malo ljudi? Kaj pomeni podatek, da je med 28.853 knjig, med katerimi je res samo 2.166 novih, poseglo le 3.977 bralcev? Ali pa podatek, da v povprečju prebere vsako knjigo komaj vsak drugi občan novomeške komune, oziroma da en človek prebere samo pol knjige? Nedvomno je poprečje celo vbodno za statistiko: če odštejemo nekaj deset ali sto »moljev«, ki preberejo po več Icnjig na teden, ki so redni gostje ljudskih knjižnic — potem lahko samo žalostno ugotovimo, da velika večina ljudi knjig ne bere! Zelo malo je namreč verjetno, da bi bilo število tistih, ki si knjige kupujejo, vsaj približno enako številu tistih, ki berejo sposojene knjige. Enostavno zato, ker so knjige v veliko primerih zares drage! Verjetno je število novih knjig premajhno m je 75 tisočakov premajhna dotacija za ljudske knjižnice občine s skoraj 50 tisoč prebivalci. Ne gre pa zamegliti problema z zapiranjem oči pred dejstvi, M zgovorno opozarjajo: vse premalo je bralcev, posebno mladih. Da temu pomaga tudi »šund«, ki je poceni in v vsakem^ kiosku, pa prav gotovo tudi drži. 21-227 PODJETJE KOVINAR KOČEVJE - objavlja naslednje prosto delovno mest<^ NABAVNEGA REFERENTA Z delnim opravljanjem skladiščne službe Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. srednja strokovna izobrazba strojne ali ekonomske smeri in najmanj 2 leti prakse v svoji stroki; •2. VK oz. KV delavec kovinske ali trgovske stroka z najmanj 5 leti prakse v svoji stroki. OselMii dohodki po pravihiiku o OD. Stanovanje bo zt^otovljeno r 6 mesecih. Pismene prijave pošljite na gornji naslov. Objava velja 15 dni po dnevu raaglasitv« oglasa. DOLENJKA trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto SALDOKONTISTA Pogoji: srednja ekonomska šola in praksa na enakem in podobnem delovnem me^u. '* Prijav® je treba poslati t 8 dneh po objavi. 'j\^:'^ 'V’ NAJVEČJA NEVARNOST ZA ŽIVLJENJE Vreme, žuželke in rastlinske bolezni go tri velike nesreče kmetijstva... Skupna škoda zaradi vsake od teh nadlog je že sama po sebi zadosti velika, da je vsaka primerjava med njimi odveč. Jessie I. Wood JESSIE L WOOD, PLANT DISEASES, 1953 žuželke so v živalsketm svetu nekaj posebnega, saj pri-Eade\'ajo 61oveku neznansko ikodo. Od vsega, kor človek prideluje zase, si one vzamejo najmanj desetino. Kot naravni »drvarji« uničijo žuželke več lesa na leto kakor vsi gozdni požari in g^ve ssku-paj. In od začetica stoletja, ko je Ronald Ross dobil Nobelovo nagrado, ker je odkril, da komarji ptretnašajo malarijo, se kar vrstijo nove ugotovitve o žiužeOkah, ki prena-tajo bolezaid. In po malem se tem pridružujejo še drugi škodljivci družujejo Se drugi škodljivci; celo nekdaj neškodljive živali postanejo v spremenjenih crfcoliščinah škodljivci. Človek hote ali nehote prinese nove žuželke na domače rastlinstvo ali tujerodno rastlinstva k domačim žuželkam. EvroiJski žitni hrošček ni delal nobenih težav, dokler ni v Evropo pri&la koruza. Tudi koloradski hrošč je bil popolnoma neškodljiv, dokler niso v njegovem dosegu - začeli saditi krompirja. 2uželke )a gliive delajo toliko škode človekovemu zdravju In njegovim posevkom, da jih Je treba zatirati. Toda včasih so zat^ralni prlp>omoč-ki lahko hujše zlo kot bolezen, ki naj bi Jo zdravili. Zatiranje s kemičnimi pripomočki se je začelo po nekem naključju v Franciji. Francoski vinogradniki v bordojski pokrajini so se divje Jezili na pobaline, ki so jim kradli grozdje po vinogradih, ko je ipičelo rdečiti. Da bi p>obaline preslepili, so vinogradniki skuhali nekakšno zdrizasto mešanico modre galice, apna in vode in s tem poškropili listje in grozdje. 6 tem niso le prikrili zrelosti grozdja, temveč so pregnali tudi kobilice In zatrli glivične bolezni. Kmalu so tudi drugod Evedeli ZB to in začeli up>o-rabljati »bordojsko brozgo«. V začetku so bUi pripomočki Se preprosti. Za uničevanje koloradskega hrošča so uporabljali tako Imenovano po-riSko zelenilo, mešanico arze- nika in bakrov^^ acetata. Hrošče, jabolčnega zavijača in pedlce so uničevali z apneno-žveplenimi škropivi. Kmalu so tudi to škropivo zamenjaJl s Se hujšim strupom, svinčenim arzenatom, ki so ga iznašli leta 1892, da so rešili listnato drevje pred gobarjem, ki je prišel iz Evroke. Po močvirjih so razlivali nafto, da so uničevali komarje, dokler niso leta 1931 ugotovili, da gre to bolje s pariškim zelenilom. Nikotin je eden najbolj znanih strupov, toda za zatiranje žuželk je uporaben šele koncentriran in očiščen. Tobačni listi niso na primer nič bolj vami pred žuželkami kot druge rastline. Zato so pridelovalci tobaka začeli škropiti tobak s svinčenim arzenatom. In svinec in arzenik sta tudi za človeka huda strupa. Kadilci pa niso bili obvarovani pred tema dvema snovema v tobačnem dimu, ker je bU tobak leta 1906 izločen iz seznama drog. Tobak pa tudi ni živilo in zato ga ne zadene zakon o čistoči živil in zdra-vU. Arzenovi pripravki za zatiranje žuželk p>a so pronicali v listje, ki so ga z njimi poškropili. Tudi v tleh so se kopičili in skozi korenine prodirali v rastlino in v listje, tako da se je koncentracija arzena v listih še povečala.' Od leta 1932 do 1951 se je množina arzena v cigareti povečala od 12,6 mikrograma v eni cigareti na 42 mikrogramov, to je povečanje za več kot tristo odstotkov. V istem času je v 25DA narasla poraba cigaret trikratno. In tako je ob koncu tega obdobja krožilo po cigaretah in cigaretnem dimu devetkrat več arzena kakor v začetku. Nasprotno pa imajo cigarete iz turškega in makedonskega tobaka le 0,81 mikrograma arzena. Arzenški preparati so najbrž tam komaj v rabi. Po odkritjih dobitnika Nobelove nagrade dr. Otta Warburga ima človeštvo Se poseben razlog za zaskrbljenost 2»radl vdihavanja ar-zenovih spojin, pa naj bo to ▼ cigaretnem dimu, v dimu iz premoga, naftnih derivatov, katrana ali asfalta. Arzenove spojine namreč vplivajo na dihanje celic ter povzročajo raka. Odkar je več arzenovih pripravkov v cigaretah, dimu in prahu, je število obolelih za pljučnim rakom naraslo za dvesto odstotkov pri ženskah ter za štiristo odstotkov pri moških. Med kadilci pa je kar za devet tisoč odstotkov več primerov pljučnega raka. Koliko je tu povzročitelj katran, ki nastane ob nepopolnem Izgorevanju tobaka, ni znano... ... Kemiki so pridno drfali, da bi odkrili nove pripomočke za uničevanje žuželk. Leta 1942 so ugotovili, da je diklor-difenil-trikloretan, s kratico DDT, učinkovit proti žuželkam. Pripomoček je cenen in izredno učinkovit, kot nalašč za žuželke. Ce se je muha le usedla na tenko mre-nico tega strupa, ji je že skozi nožico prišlo v telo zadosti strupa, da je takoj poginila. S tem priFK>močkom so lahko škropili stene, prašili nasade in posevke, ali z njim zatirali ličinke komarjev po močvirjih. DDT je prišel na trg prav v času, ko so ga potrebovali v drugi svetovni vojni. Bolhe in uši, redne spremljevalke vojakov in pregnancev, ki niso mogli skrbeti za osebno čistočo ter za redno menjavanje in pranje perila, sedaj niso bile več posebna nadloga. CivUno prebivalstvo in vojaki so bili rešeni nadloge, če so jim le obleko naprašili z DDT. Vojaško zdravstveno osebje je z olajšanjem sprejelo to novost, saj so se resnično bali bolh in uši. Bolhe V letu, ki je razglašeno za evropsko leto varstva narave, je pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani izšla knjiga dveh znanih ameriških pobornikov za varstvo narave. Lotus J. Milne in Marge-ry Milne nas v delu RAVNOTEŽJE V NA-RAVI sicer vodita v nam tuje okolje, v Ameriko, Avstralijo in Afriko, kjer nam pokažeta usodne posledice brezvestnega človekovega delovanja, ki naj bi zbudile naša razmišljanja. To pa je stvari le v prid: tudi pri nas so se že dogodile in se dogajajo podobne stvari, žal pa se bodo dogajale tudi danes in jutri. Seveda gibanja za varstvo narave ne smemo razumeti tako, da bi nam pomenilo samo prizadevanja za vsako ceno ohraniti pri življenju to ali ono rastlinsko ali živalsko vrsto, ki je na tem, da izumre. Gre za mnogo več: za ohranitev znosnih življenjskih pogojev za človeka! Gre za ohranitev celotne življenjske skupnosti na zemlji, v katero je bil doslej tudi človek skladno vključen, ki je bila v mirnem sožitju in od katere smo imeli predvsem korist mi, ljudje. Naj naštejemo le naslove zanimivih poglavij knjige, ki kar sama vabi, da jo človek vzame v roke in ob njej — razmišlja. To so: »Tkanina življenja. Dežela v ravnotežju, človek si podreja naravo. Življenje z naravo. Nove krpe in stare. Čemu je na svetu krokodil? Pravo število divjadi. Veliki ljubitelji skorje. Boljši pregled. Novo orožje. Ponos pastirjev. Majhni vzroki — velike posledice. Kunčja vojna. Vrednost močvirij. Kam z odpadld? Gozd. Na j več ja nevarnost za življenje. Opu-stošene dežele. Jutrišnji fosili? Zavetišča.« Delo je prevedel Alojzij šercelj, opremila pa Nadja Furlan. Knjigo je natisnilo ČP »Riječka tiskara« v Ri-jeki. V knjigarnah stane 40 dinarjev. — Iz knjige ob javljamo krajši odlomek. namreč prenašajo kugo, »črno smrt« srednjega veka. Uši pa so krive širjenja pegastega legarja, »rdeče smrti«, šibe, ki je baje Napoleona pregnala izpred Moskve. Poleg tega prenćišajo viši Se neke oblike mrzlice, petodnevnico in povratno mrzlico______ ... Potem pa so se v Italiji prvič pojavile hišne mvihe, odporne proti DDT (1. 1947), nato v Kaliforniji, (1948), v Illinoisu (1949) in še drugod. Biologi so jih laboratorijsko preiskali ter ugrotovili, da so bile resnično spremenjene. Bile so odporne proti DDT, pa tudi proti drugim kemičnim pripomočkom. Potem so v laboratoriju vzrejali te nove odporne pasme in so v sedmih mesecih dobili zarod, ki se mu je odpornost povečala od trikratne na dvatisočkrat-no. Kaže, da bo hišna muha kmalu sposobna razkrojiti vsak strup, Td ji bo prišel v telo. Kemično orožje Libija svojo moč .. < ... Vsakikrat, ko se katero živo bitje porodi na spolni način, se hkrati tudi povečajo različne dedne lastnosti prednikov. Majhen del, morda stotinka potomstva, pa dobi lahi ko tudi čisto nove lastnosti po dednostnem načelu, imenovane mutacija (= nenadna sprememba). Ce se na primer po mutaciji pojavi pri kaki žiiželki sposobnost, da razkraja strupe bolje kot druge njene vrstnice, ima ta žuželka neslutene prednosti. Takšne ih njej podobne žuželke bodo namreč preživele in izšle zm^ovite iz kemičnega boja, v katerem jih je človek hotel uničiti. Fli nadaljnjem spolnem razmnoževanju se ta na novo pridobljena lastnost prenaša na potomstvo. Resničen napredek bo mogoč le, če bo človek izumil zanesljivejšo obrambo posevkov in uskladiščenih živil pred žuželkami. Termite lahko uže-nemo, če gradimo stavbe iz kovine, iz betona, iz plastike ali keramike. Z umetnimi vlakni smo se že delno ognili škodi zaradi moljev. Sežigal-ne naprave in mlini za odpadke pustijo le še malo, na čemer bi se pasle muhe. 2al pa vse preradi p>ozablja-mo na naše naravne zaveznike med žuželkami samimi, med žužkojedimi ptiči ter med netopirji. Sole leta 1959, ko so brez uspeha prašili iz zraka jelove gozdove v državi Maine proti krvavi ušici, so entomologl poskusili ukrotiti ušice s nroščkom Laricobius erichsonii, ki so ga prinesli iz Evrope. Laricobius je kar dobro »pravljal svojo nalogo. S krili in nožicaml sl je pK> magal, da je prišel do mesta, kjer so sedele ušlce in sesale sok balzamove smreke. Z DDT Človek, ki ga zanima le človeško delo, je morda dal posekati neko določeno drevo ali ubiti vola, a pri tem že plete v mislih nadaljnje kupčije. Glejte ga, kako hiti čez cesto... menda je železniška družba pravkar izdala novo serijo delnic. ... Toda nikar popolnoma ne preslišimo prikupnega žvrgolenja v krošnji jablane in ne prezrimo pravljičnih belih oblakov! Narava vsak trenutek izdaja svoje delnice — rosne kapljice vedno godijo ovenelemu listju. William T. Davis, Staten Island (1892) jim namreč niso mogli do živega. Tudi hrošči, posebno pikapolonice in njihove ličinke, požro obilica listnih uši. Ptiči stalno čistijo drevje škodljivcev. Tudi komarjev je dosti manj tam, kjer letajo lastovke in netopirji. Brglezi in žolne pospravijo 80 do 90 odstotkov prezimujočih jabolčnih zavijačev v New Hams-hiru. Bolezen in mraz jih pobereta povprečno le malo nad štiri odstotke. Nekaj preživelih tmičijo še zajedalci in človekovi strupi. Živi dejavniki biološkega zatiranja pa se — v nasprotju s strupi — lahko neprestano prilagajajo v razvojnem procesu škodljivcev. Tehnično orožje, ki si ga )e izmislil sodobni človek, pa je takšno, da lahko udari po škodljivcih in po človeku samem. Vsaka jedrska eksplozija poveča radfoaktivnost po vsem svetu. In znano je, da sevanja, bodisi da so rentgenska ali pa posledica razpadanja radioaktivnih delcev, povečujejo število mutacij. To pa še pospešuje razvojni proces, v katerem žuželke že tako prekašajo človeka. Jedrski napad in takojšnje vsesplošne povračilne akolje bi prinesle konec človekove civl-lizacijp ter bi zbrisale s površja sveta človeka in večino kopenskih sesalcev. Le nekatere žuželke bi ostale v svojih naravnih zakloniščih. Ce bi se napad zgodil pozimi, bi prezimujoče žuželke ter jamski netopirji morda to preživeli in bi se nekega spomlad danskega dne prikazali na plan, ko bi se dež radioaktivnih delcev že polegel na znosno mero. In potem bi bile nedvomno spet na oblasti žuželko, ki bi bile preživele Se hujši strup In Se preizkušnjo, ki Jim jo Je kdajkoli pripravil 6!bvek,.. 4 DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! ZAPIS 2 OBIŠKA PRI NAŠIH V ZAHODW ^«MCIJI Cudnl, tuji svet, pričakovao kot obljubljena dežete, p« se tako rad izpreminjaš t razočaranje! Največ ras-očaranj j« i stanovanjem. Človeku, vajenemu svoj^ ga reda t družini. Je neprijetno v samskem domu, T sobi, T kateri je ponekod tudi šest ljudi. Železne vojaške postelje t dve nadstropji in šest stanovalcev, od katerih ima vsak svoje navade. Vseh šest se mora prilagajati drug drugemu. Neki predstavnik v eni izmed tovarn, ki smo jih obiskali, nam je rekel; »Najslabši jugoslovanski de. laveo postane najsijajnejši kar preko noči, čim si najde kje sobo in pripelje od doma ženo. Vi ste družinski ljudje!« Največ hudega smo videli t samskih domovih in tam smo se nabrali najslabših vtisov. Ko govorimo o stanovanjskih travah naših delavcev t Zahodni Nemčiji, ne smemo pozabljati, da ocen.iuje-mo te težave v eni izmed najbolj razvitih dežel t Evropi! S stanovanji veliko nevšečnosti, pa tudi drobnih pridobili polkvalifikacijo s priučitvijo delavci, ki n ugotovitvah z obiska smo obvestili re sporov in težav pri delu ne manjka - Kako bodo iso razmeščeni na ustrezna delovna mesta - O vseh publiške in zvezne sindikalne organe Samski dom vam odpira vrata: vstopite! Prišli ste s kovčikioim na delo v Nemčiji. Dobra volja je močno siplahneila na dolgi poti, povsem'pa je je ssmaiij-fcalo, too se je skupina izt^ ivionla z viaka na želesoiiški postaji Tu je zdaj Neančija. V tovarni vas sprejmejo stvarno, navodila so krattea to. jasna, nihče ne Izgublja besed po nepotrebnem. Pre-ireč ste Izmučeni, da bd sd lahko zapomnili vse, kair vam je.jp>ovedal tolmač, in da W sprejeli številne prve vtise, ki vam jih ponuja nor/i ■vet. 2e ste pred samskim domom, v katerem boste stanovali. Ctoa za ležišče je od 36 do 50 DM na mesec, sku-paij s posteljnino, gretjem, uporabo vode in elektrike, če imate veliko Sirečo, pridiete v sobo z dvema ležiščema, če imate smolo, naletite na sobo s šestimi ležišči. Toliko da ste vstopili, že vas oeanerja eden izmed sostanovalcev, ker ste ga zbudili ... V nos vam udari vonj po nogah ifin neopranih nogavicah, po posteljnem perilu, ki je premalokrat zamenjano. V mislih vam zaigra podoba na belo, sveže pbstla-ioo posteiljo, M vam jo je doma pogrinjala mati alU žena. Tu .sd boste posteljo postiljali sami. Iz žalostnega razmišljanja vas zbudi klicange. Odhitite v sprejemno sobo, kjer vam bodo povedali vse o hišnem redu in vam dafll tudd napisan hišni red. Kaj je narobe v samskih domovih? Ko smo S4 jih ogledovali, ao nam povsod pokazali kopalnice, v katerih je pola^ denih mnogo tušev in vodovodnih pip, kuhinje, v katerih so pokradeni kuhalniki in omarice za sjpravljanje živil, ki so mn<^e bress vmtc, ker eo posamezniki vdiiiall in kra- dli tovarišem živila. Nahče še ni bil zasačen pij takšnem prestopku, toda sHedovl nedvomno pričajo, da je takšnih prestopkov mnogo. V vseh samskih domovih smo lahko videOd klubske sobe, ki so bUe zaklenjene, na viratih pa je viseflo kratko obvestilo, da je soba do nadaflji^jega zaprta, ker so nekateri kljub prepovedi kadild, ker je nekdo prežgal naslanjač itd. Koleifctivna kazen in takšnih kaznd je v samskih domovih veliko. Najbolgše pa pmv gotovo niso. In kaj povedo r»šs ljudje 9 svojem staniovanju? Pritožujejo se, da jim menjajo rjuhe samo enkrat na mesec, kar je gotovo premalo, pri-tožujejo se, da jih je preveč v end sobi in da zato težko počivajo, radd bd pralne stroje za pranje osebna perila, hladtilnike za hrano, televizor je v klubskih sobah, pritožujejo se, da po dve leti uprave domov ne belijo sob itd., itd. Pritožb je na preteik. V prenatipanih samskih domovih pb je prav gotovo težko vzdrževati red. 'z' J"' Prizor z razgovora z našimi delavkami, ki delajo ▼ tovarni SIEMENS ▼ Mtinchnn. Udeležba je bila zelo slaba, ker delavke očitno niso bile obveščene o našem prihodu. (Foto: M. Jakopec) ■_______________________________________ Predstavniki tovarne SIEMENS t Munchnu so nas med drugrlm peljali tudi na ogled novega samskega doma, ki je že skoraj popolnoma dograjen. Tako, kot so nasploh stanovanja za naše delavke pri SIEIME^SU med najboljšimi, kar smo jih videli, bo samski dom, ki ga vidite na sliki, najsodobneje urejen: ▼ sobah osta po največ dve postelji i vsemi pritlklinamL (Foto: ML Jakopec) Barake kot v posmeh ob popolnoma novi tovarni NajslabSe je s stanovanjem praiv gotovo v UHmu, Tovarna Magyrus Deuta ima tam v bližini najsodobneje urejenega obrata za avtomobilske motorje sams&ii dom za naše delajvoe. Ta dom bi bi pravo koncentracajsko taborišče, če bd olooli barak, v katerih stanujejo naSl ljudje, napefljaU še bodečo žico in postavšli nekaj stražndh stolpov. Ob ta samsOd dom so se, kot so nam pripovedovali, sp>otakinjld tudi nemški časo-pisd. V tovarni se izgcvarja-jo, da so pripravljeni graditi, da pa ne morejo dobiti lokacije za gradnjo. V tem samskem domu je očiten sipor med upravo in srtanovalci. Uprava doma sd preveč dosledno prizadeva uvesti idealen red, kar je domala nemogoče oib iž vseh vetrov zbranih stanovalcih. Zaradi prestopilDav, ki jih delajo posamezniki, so nato kaz^vani vsi stano^ci (razbite šipe, odtrgane pipe in tušd, vlomljene omarice, nered v scJbah, vrata bress Mjiik itd.). V vQ>ravah samskih domov vse preradi t>ozabljajo na to, da kolektivne kazni porajajo pri odraslih ljudeh odpor. SIEMENS ima najboljša stanovanja Naj>lepše urejene samske domove ima tovarna SIEMENS T Miinchnu. Tam so zaposlena večinoma dekleta, ki so že po naravi bodj vneta za red. V sobah so po največ štdju stanovalke, veliko pa je sob s po dvema ležiščema. V novejših stavbah ima vsaka soba svojo kopalnico in stranišče ter majhno kvihinjo. čepranr je v samskem domu cena za ležišče, ki se giblje med 36 in 50 DM navidezno ruaka, je kar visoOta, če izračunamo najemnino za eno samo sobo, v kateri stanuje 6 ljudi! Od 250 do 300 DM pa Je mesečna najemnina za komfortno dvosob^ stanovanje v Augsburgu ali MUnch-nu. K temu moramo dodati, ^ štirje ali šest stanovalcev v sobd težko ustvari sožitje, še posebno, če so prišli vsak z drugega konca Ji^oslavlje. Naši delavca godrnjajo, ker so jim na zavodih za zaposlovanje v sosednih republikah obljubljali sobe na tibi-ro... Povedo, da morajo tam, kjer jih je v sobi po šest, spati pri odprtih oknih, ker bi se sicer zadušild. En sam nerednež med štirimi ali petimi redoljubnimi stanoval-C(i povzroča nered v vsej sobd. Tudi pri delu ne manjka težav z delom so naši delavci večinoma zadovoljni, z zaslužkom manj. Tudi tega so zlasti pri tistih iz sosednjih republik krive neutemeljene obljube zavodov aa zaposlovanje. Sporov z nemškimi delavci dooroda ni, čeprav so nam naši na sestanku prti MAN v Augsburgu pripovedovali, da jih Nemci zmerjajo s CJigani in homimisti, da jim pravijo, naj bodo tiho, ker so doma jedli travo, da Jih razmeščajo na nejboi^ umamna ia naj-alabše plačana dela ter po-(lobno. Predsitavnilis;! to(vum ob tokš(Ddh vprašanjih trdijo, da pniitožb ni, io sprašujejo, se nihče ne pritok. Naši odgovarjajo, da se nimajo komu pritožiti. Ugotovflii smo, da se naSl delavci težko privajajo i» biiuto plače in da si ne znajo raaložiti odtegljajev, ki so vpisani na plačilnih lisUc/h. Mnogi dvignejo ob prihodu akontacijo in nato ne marajo razumeti, da je treba akontacijo vrniti. Marsikdo nasede zavarovalnemu agenta in se da zavarovati ze. visok zne-seik, porepričan, da bo pJačai premijo enkrat na leto, podpisal pa je p(%!Oidbo, dia bo tak zneselk plačeval zavaro-valnicii vsak mesec ... Nejasnosti s priučeva-njem in kvalifikacijo Po delavni pogodbi je našim delavcem v času priuče-vanja, ki traja tri mesece, zagotovljen dohodek 4,82 DM na uro. Delodajalec jih sme, če v dveh mesecdh dosežejo normo aJd akord, že tretji mesec pilačarti po delu. Pri tem pa se ranc^im začno težave, ker so hkrati razporejeni na nova delovna mesta in težko ujamejo korak z akordom ali normo ter nato zaslužijo manj. Zlasti pri tvrdki MAN v Augsburgu so se naši delavci pritoževali, da nemški mojstri njihov akord pišejo nemškim delavcem in da z^to o(ni zaslužijo manj. Poseben spor nastaja prt priučevanju. Nemške tvrc^ plačujejo priučevanje naših delavcev že v Jugoslaviji pri naših zavodih za zaposilova-nje. V sosednih republikah so delavcem, namenjenim v tujino, pri priučevanju napačno obljubljali, da bodo ▼ Nemčiji dobili kvalifikacijo. Po nemških zakonih lahko dobd naziv kvalificiranega delavca samo tisti, ki je končal 3-iletno poklicno šo]p. Naši delavci lahko v kovinski stroki po 3 do 6-meseč-nem priučevanju doma in ^ mesečnem priučevanju t Nemčiji ter nato, ko delajo 2 leti na delovnem mestu, za katero so priučeni, dobijo naziv polkvalificiraniega delavca. Pri tvrdki MAN v Augsburgu je bilo na sestanku mnogo ogorčenih varilcev, ključavničarjev, rezkalcev In vrtalcev, ki jim je bUa doma obljubljena kvalifikacija na tak način ... Največ jih je iz Banja Luke. Mnogi so zdaj razporejeni na takšna delovna mesta, ki niiso v nobend zvezi s priučevanjem. »Prodali so nas za belo blago!« Ti priučeni varilci, ključavničarji, reakalcd in vrtaUci so zato prikrajšani pri zaslužku: prve tri mesece dela so zaslužili od 700 do 900 DM na mesec, po preteku priučeva-nja v Nemčiji Pa zaslužijo nrnogi od 500 do 600 DM. Banjalučani so t Augsburgu zatrdili, da jih je 500 in jih je njihov zavod za zaposlovanje prodal za belo bla-eo. Veliko ogorčenja je med našima delavci, M jih Je t Nemčiji zaposlil IBT Trt)ov-IJe. NedoaJ sto Jih dela r tovarnah BMW in pri SIEMENSU T Miinchnu. H delanrcd sa po določilih pogodbe, kt ao Jo podpisali, dve leti ne morejo zaposliti xnl ix>benera drugem delodajalcu v Nemčiji. Nobeden ijsmed njih ne ve, koliko dejansko zasiluži, ker Jtai po i>osebni pogodbi b tvrdko, f«l kateri Jim Je IBT TrtMvftje ▼ Nemčiji oskrbsl zaposldterv, ded njihovega &a>* sLu^ka odltTgujeJo in nakaz’ti> jejo podjetju IBT Trbovlja, OsebDl ddKdeBc, ki ga prej‘> majo ▼ Nemčiji, je firamot> DO ndsjefc. Poudarita moram, da nas j* ob potneniku o tem biSo ediiv krat zned našim obdsko:n sram, da smo JugoslovanL ToliOoo bolj nas Je bdlo srani, ker so nam predstavniki to vama In nemškega sdndika'a ob tem rekM, da je to naj* večja avinjarija, kar jih po iDiaiJo, čeprof Je to nafia Jtigo i^ovBDEdsa stvar!... ao še to, da Je to isto prodaja belega blaga. Na&ki, kako zaposluje IBT Tri»vlJe delavce t Nemčiji, Je T naspfrotju % našimi ustav, rdmi dodočiU A z osnovndn^ vodili naSa družbene uredi* tve, zato se moramo resno vprašati: zakaj naši organi, ki 30 dolžni posredovati, ne po sreduj€()o in ne naredijo temu kX3neol Poizkusimo predstavljata našega delavca, ki je pod takšnimi, pogoji odšel dela* v tujino in tam d'/» letiL ne sme menjati zaposli* tve, pač pa mora delati za sramotno majhen osebni do hodelkl Ne bomo več pozabljali na vas! Premalo Je prostora, da bi lahko. stmiH v tem zapisu vse ugotovitve in vtise, zbran* na 10-dnevnem popotovanju med vami, ki delate na tu* Jem. O vsem, kar smo videli in zvedeli na obisku med var nii, smo poročali na sestanku predsednikov občinskOi sindikalnih svetov Dodenjske^ Spod. PoesavJa in loočevsko ribniškega območja, o tem pa smo pismeno obvestUd ti»-dl republišlki svet Sindikator SlovCTdJ« in centralni odb«r Zvecae sindikatov Jugoslavl* Na že omenjenem pc«svettt predsednikov sindikalnih sv^ tor, ki Je bdi v Metliki, aavm ugOtovJli: V prihodnjem letu se bo n* obisOni pri vas zvrstilo ve« skupdn iz sindikalnih svetoi* našega območja. Na razgovo rih, ki jih prirejajo % vami sindikalni sveti za navoletn« praznike, se bomo z vami po gavoriU predvsem o tem, kar ko bd ga organizirali t dkvini nemških sindikatov, ker bo ste san» na organiziran na-^ čin laže prebrodild kopica drobnih te^, ki vas peklijo, in dosegli neikatere pravice^ za katere ste prikrajšani. Zar vzeU se bomo za to, da W na^ ši uradni predstavniki zahtevali pri vaših delodajalcdh ▼ Nemčdjl ureditev bcljSlh star novanjsikih pogojev in poski^ beH, da vam bo v tovarnah na voljo več tolmačev in ve4 socialnih delavcev, ki se bo do ukvarjali samo s vamL Oposx>riU smo, da nekateri zar . vodi na zaposOovanJe našim delavcem pr^d odhodom ▼ tujino obljubljajo več, fco4; bi smeli (to ne velja za novo meš9d Zavod za zaposlovanje). ZahtevaJi smo, koj tti odločno načne nedo pusteji način zaposlovanja ▼ tujini, ki ga uporablja IBf Trbovlje. Visem, ki delete na ▼ imenu DOLENJSKEGA LISTA in T imena sindilkBilnih avetov iskrena želja sa ere^ no praznovanje in fla ssvirtaaa sreče v novem leta tar za dobro detk> in zaslužek hm (ujemi hL JAKCXPE-tumljivo. Zato, fantje, prepričajte se o tem, kar vam svetuje »stara kocka*, ki ima že izkušnje, in ne bo vam žaU Lep pozdrav uredništvu, vsem bralcem, posebno pa Belokranjcem (sem metliške gore list) ter srečno in uspešno novo leto! ANTON ŠUŠTARIČ Sisak »Ko bi bilo zdaj vse tako, kot so govorili takrat, med vojno ...« 29. november je vsako leto dan, ko se še posebej spominjam časa, ko smo se v žagarjevi zidanici v Rodni vasi povezali v OF in drug drugemu obljubiU pomoč. Skoda, da nisem takrat mislila na to, da bi si vse, kar smo doživljali, zapisala. Bilo je 1941. leto. Takrat so me dobro poznali: naš Franci, nekdanji občinski tajnik, Franc Dragan, Jede Žagar, Martin Starič in drugi. Vedno mi je v spominu moj pokojni mož, ki je bil med prvimi partizani. Živeli smo ob robu gozda in bili tesno povezani z gubčevci in can-karjevci. Rekli so mi mama, čeprav nisem bila še tako priletna. Mož je odšel z njimi, sama pa sem morala ostati pri otrocih. Zakaj to pišem? Da ne bi čisto vsi pozabili name, ko živim daleč stran s svojimi težavami. Dolga leta sem stanovala v najemni bajti, spala na stelji, živela v revščini in upanju, da se bo kaj spremenilo. Kasneje sem se pre- selila k otrokom, fci so sami invalidi. Sin je brez rok, hči duševno prizadeta in invalid, njena hčerka je popolnoma zaostala^ da jo je treba kljub 11 letom pitati Moj pokojnina po možu gre vsa za otroke, tako da nimam niti toliko, da bi ai kupila vsaj ene nogavice. Ostali so mi samo še spomini na preteklost, na čas. V listu spremljava > dogodke doma Sva belokranjca in služiva vojake v Varaždinu. Že prej sva spremljala dogodke v našem kraju preko Dolenjskega lista, ki se nama je zelo fjriljubil. Sedaj ga dobivava tudi sem. _ • Pozdravljava vse bralce Dolenjskega lista, Rauhove iz Rožnega dola in Meteževe iz Nove Lipe, posebno pa vsa belokranjska dekleta, in vsem želimo srečno novo leto! RAUH in METEZ Varaždin ko smo poslušali, kako se bo vse po svobodi izboljšalo. Ko bi bilo vse tako, kot so rekli! Toda danes vidim, da se mnogi vozijo v avtomobilih, veseljačijo, dobro živijo, jaz pa dajem družim nekoliko krompirja in korenja za večerjo, saj je meso za nas predrago, da bi si mogli privoščiti juho. Oprostite vsemu temu mojemu pisanju, nepovezane mi-sli mi rojijo po glavi, če ni dobro, vrdte stran. To pišem, da bodo vedeli borci' Cankarjeve, da še živim. JOŽA ŽUŽKOVA, Rihpovec 14, Trebnje Želimo srečno 1971! Vsem bralcem Dolenjskega lista, Tjnancem in ijrljateiljem ter itredniStvu želijo srečno novo leto slavenski fantje, ki so pri vojakih v Šibeniku! ALOJZ BELE, Zameško TONI BLA2IC iz Zalovič LUDVIK LEGAN, Ajdovec Kdo bo poskrbel za deklo Marijo? Kljub zakonitim pravicam se ji obeta usoda Cankarjevega Jerneja Prebivalci ie bučer^kih fc studenških krajev, ki pozaiaoo primer Mariije Blatnik, se že dalj časa čudijo, zakaj Manija, kljub temu da že već kot 40 let dela kot dekla, &e vedno nima pravic iz pokojninskega varstva. Da bi priSed na krao, sem se zglasil pri bučenskem odborniku Francu Ilijažu, ki je dejal, da mu je znano samo, da Manijdn prvi gospodair Marušdč iz Dol. RaduOj ne prizna, da je bila Marija pri njem rediK) zaposlena, marveč le kot začasna sezonska kmečka delavka. Marjjin oi-ji sorodnik pa md je povedal naslednje: Maffiija Blatnik se je rodila pred 66 letd v družim s fite-vilninru otrocd v Križah, ali Se bolje povedano, v Gor. Ra-duljah, kjer sedaj gospodari Tone Jes^, ki se je kasneje priženil k tej hiši. Mariji ptra-vljo ljudje Blatnikov Mic, ker je še kot otrok in dekle kazala moške lastnositi, nd marala za gospodinjska dela, ustrašila pa se x}i nobenega moškei^ dela. Nikold se na naučila n ebrati ne pisaita, bila je duševno slabše raz;vi-ta, pri delu na po(];}u pa Je bdia tako dobra, da so jo povsod rada vzeM v pomoč. Dobro se spominjam, da je bđa pri gospodarju Marušiču stalno zaposlena in da je stajiovala pri njem, čeravno ni limela die^eč do docna. Ker se je neikako med 1926. in 1928. letom njen brat Franc priženil na Selakovo kmetijo In gostilno ter kmalu zatem odšoil na delo v belgijske rudnike, jo je takratni gospodar Selak vz»l na delo kot deOdo, kar je §e danes. Pri tej !jdši je zaposlena že 42 let, torej ima Marija ie 7 let več, kot je predpisano za žensko pokojnino, pa vendar je še vedno ne uživa. Menim, da je sklicevanje na Ne morem brez njega Oglašam se iz Beograda, kjer sem pri vojakih. Ko sem bil še doma, sem bil zvest bralec Dolenjskega lista, zato tudi tukaj ne morem brez njega, saj mi prinaša novice iz domačega kraja, ki fih preberem od prve do zadnje vrstice. Zato priporočam vsem, ki so daleč od doma ali doma, naj se nanj naročijo! poTvega Majinega gospodarja samo izgovor sedanje Marijine gospodinje, ki je dolžna pomagati do starostne po. kojnine. Zakaj to pišemo? Kljub te-niu da je danes 664etna Marija še čdda in zdrava, čeravno opravlja še vsa moška kmečto dela, bo prej ali slej bolezen in starost krepkeje p>otrkala na njena vrata. Ta^ krat jo bo doletela usoda Cankarjevega hlapca Jerneja, in to kljuib zakonom in pravicam, ki jih v svoji nevednosti sama ne more doseči. Morda se bo naSei kdo, ki bo sodobtto kmečko deklo Marijo sku.šal pripeljati skocsi zamotan labirint pravnih predpisov? Morda ji bo kdo, ki je službeno pristojen, pomagal do njesiih pravic? Namen tega pisanja je, da bi se to čdmprej zgodilo. • KAREL ZORKO, Zavratec 32, p. Studemec Hkrati želim bralcem in vsem, ki omogočajo izhajanje Dolenjskega lista, srečno in uspešno novo leto! Enako vsem dekletom in fantom iz domačega kfaja, posebno pa staršem in sorodnikom ter sosedom iz Bojs-nega. ZVONE CIZEU Beograd GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE upravlja z gozdovi SLP ter gospodari z zasebnimi gozdovi. Preko svojih delovnih enot izvaja vsa gozdarska- dela in nudi tudi svoje proizvode po dnevnih, korjkuerenčnih cenah. Po želji kupca dostavlja proizvode na dom ali v skladišOe. Vsem delovnim ljudem In poslovnim jpartncrjem želi T novem letu 1971 obilo uspehov! TOVARNA OTROŠKE KONFEKCIJE JUTRANJKA SEVNICA priporoča svoje kvalitetne izdelke. Zs novo leto 1971 čestita i>otrodnikom, poslov-nhn prijateljem In občanom! Slovenski fantje, ki so pri vojakib v Tetovu v Makedo* niji, lepo pozdravljajo vse domače, sorodnike, sosedo in prijatelje. Želijo jim veselo in zdravo novo leto. Na sUld so z leve na desno: Pavel Plečko iz Hoč pri Mariboru, Jože Železnik iz Križa pri Tržišču, Martin Lin-dič iz Tržišča, Jože Kostrevc Iz Hrušice pri Novem mestu in Božo Kragl iz Brezovega pri Sev^ci. čestitkam se pridružujejo tudi Štefan Jazbec iz Zabukovja pri Sevnici, Franc J^ler z Blance, Angel Turk z Vrha pri Novem mestu in Metod Žagar iz Mirne peči pri Novem mestu. Tudi občani pozdravljamo predlog o posojilu v Dolenjskem listu sem prebral članek z naslovom »Ljudsko posojilo za ceste«. Mnogi ljudje pozdravljajo ta predlog, pripravljeni so ga podpreti v skladu s svojimi možnostmi. Zapisali ste, da je 68 odst. voznikov soglašalo z njim, niste pa anketirali drugih tnrebivalcev, med njimi takih, ki se prav zaradi slabih cest bojijo kupiti motoma vozila. Za modernizacijo bi lahko prispevali tudi tisti, ki imajo domove ob ma-kadamskih cestah, saj bi se tako rešili večnega prahu. Mnogo je delovnih organizacij, ki trpijo velike izgube, ker imajo njihovi avtomobili zaradi slabih cest krajšo življenjsko dobo. Prav gotovo bi del svojih dohodkov lahko posodili za modernizacijo. Izboljšati pa je treba tudi lokalne ceste, ceste III. in IV. reda. Dobrih cest ne ceni samo tisti, ki ima motorno vozilo, temveč vsak napreden človek^ saj prav cestna povezava izredno veliko pomeni za kraje, ki so oddaljeni od mest in gospodarskih središč. Tudi prebivalci iz zaostalega podeželja, kakršno je pri nas, bi se radi vključili v sodobno gospodarstvo. Slaba makadamska cesta Brestanica—Sevnica ima na 14 km kar 8 železniških prehodov in en podvoz, visok le 1,8 m, in predstavlja pomembno oviro za zaostajanje naših krajev. Zvedeli smo, da v 5-letnem načrtu modernizacije naša cesta sploh ni omenjena, zato menim, da je zamisel »Ljudsko posojilo za ceste«, nujno treba podpreti. Po mojem bi bilo najbolj uspešno in pošteno, če bi razpisali posojila za posamezne ceste. Z našimi željami želimo vplivati na pristojne občinske organe in prek njih še na republiške, da bi s skupnimi močmi začeli preganjati zaostalost in reševali gospodarske probleme tudi ^ v tistih krajih, ki jih zdaj 'obiskujejo le še davčni izterjevalci. Ne želimo noiprotnega odgo~ vora, marveč ponudbo za sodelovanje. To, kar sem zapisal, niso samo moje misli, temveč so to misli in želje ljudi, kjer živim. JOŽE AŠIC, Selce 5, Blanca Sva zvesta bralca Sva vojaka in zvesta bralca Dolenjskega lista, ker nama redno prinaša novice iz domačih krajev. Ko dobiva v roke vaš tednik, se od njega ne ločiva, dokler ni pre- bran. Upava, da so nanj naročeni vsi dolenjski fantje, ki so pri vojakih. Vsem bralcem, posebno pa domačim, želiva srečno in veselo novo leto! VIKTOR NOVAK iz Šentjerneja JOŽE ČEMAS iz Zilj pri Vinici RUŠENJE HIŠE PODJETJE DOMINVEST — Novo mesto razpisuje oddajo del za rušenje stare stanovanjske stavbe BRŠUIN štev. 16. Rok za rušenje objekta in ostali pogoji so interesentom na razpolago pri podjetju Dominvest, Icjer bodo dobili vsa potrebna navcxiila. Odfdaja del bo 30. 12. 1970 ob 8. uri t prostorih podjetja Dominvest, Novo mesto, Prešernov trg 8. PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO To stran ste ndpisa/l sajtij!i— ^s -^ Tć itfeinlstiš^hajp^^ Kmečka trma je še marsikje cakla Vas Prevoije je primer, kako malo se naredi, če ni sloge France Potočar (s harmoniko) in s skupino borcev na Ljubljanskem polju nekaj dni po osvoboditvi Ljubljane. F. POTOČARJU V SPOMIEV France Potočar iz Potočne vasi pri Novem mestu je "bil znan mnogim Dolenjcem, saj je igral na neštetih porokah in veselicah. Po okupaciji je postal aktivist in je pomagal osvobodilnemu gibanju. Po kapttulaciji Italije je vstopil v XIV. osvobodilno brigado, napadal je Bučko in želel uničiti letališče Cerklje, šesto ofenzivo je preživel na Brezovici, na Planini, branil je most pri Brodu na Kolpi, uničeval cesto pri Kočevski rekt, čez Rog se je prebijal na Gorjance. Z desetimi borci je bil odrejen v Pečkov bataljon v Poljane pri Dolenjskih Toplicah Tam je pomagal kopati podzemeljska skladišča za večjo količino municije, orožja in drugega materiala, da bi skrita ušla nemškemu okupatorju, Ker je bilo malo detonatorjev, je s tovariši večkrat odhajal v skladi- šče blizu Kočevja, odkoder so prav tako nosili material v Poljane. S prepcdnimi nahrbtniki včasih niso našli niti vode, da bi se odžejali, pri skladišču pa so slišali trobente vojačkih enot tz Kočevja, ki so klicale k zajtrku. Potočar je bU nadvse priljubljen: zaigral je na harmoniko in zapel, posebno v Dolenjskih Toplicah je velikokrat nastopil pred borci, aktivisti in mladino. Njegova partizanska harmonika, kot jo je sam imenoval, je med prvimi zaigrala v svobodni Ljubljani. Po odhodu v Hoče pri Mariboru je ob težkem delu v enoti vedno našel dovolj časa, da je zaigral in zapel, da je razveselil se'be, borce in mladino. Tak je bil France med borbo, tak je ostal vse do svoje prerane smrti. FRANCE FERBEŽAR Več let po osvoboditvi, ko so se vaščani Prevol j pri Studencu v sevniški občini vrnili iz nemškega t^regnanstva, se ni nič spremenilo. Le nekdaj štivilne družine so postajale vedno manjše, ker so otroci odhajali na delo v druge kraje in v tujino. Pred dobrimi desetimi leti so v vasi dobili elektriko, nekateri so si kupili električne žage in sadne 'mline, to pa je bilo tudi vse. Nobena hiša ni mela ne vodnjaka ne kapnice. Za kuho prenašajo vodo v škafih in brentah iz vaškega korita in iz »štenbuha«, kot nazivajo drug vodni izvir, ki je last podgomilskega gospodarja. Le prvi sosed je imel s sodno odločbo izgovorjeno pravico do te vode. Prevoljča-ni pa so tu in tam izrazili željo, da bi imeli pitno vodo doma. To bi se že mogoče uresničilo, če ne bi bilo vmes kmečke trme. Ker je bila voda pri »šten-buhu« brez ustreznih naprav, so se v njej zaredile žabe. Vaščani so pred dvema letoma sklenili, da bodo naredili zajetje, na ta sestanek pa so povabili tudi lastnika parcele, če prav ni nasprotoval temu predlogu, se želja ni uresničila, ker s predlogom m soglašal sosed, ki ima uporabno pravico do te vode. Ker ni bilo sporazuma, so se sosedski odnosi zaostru U, vse skupaj je pripelalo ce- lo do^ tožbe, ki jo je izgubil sosed, ki ima le pravico do vode. Kasneje je zbolel in umrl najmlajši otrok podgomilskega gospodarja, v vodi pa so menda našli povzročitelja tifusa. Celjski zavod za zdravstveno varstvo je vzel vzorec vode ter izdelal načrt za za- Novomeška filatelistična razstava Novome&ko filatelistično društvo je v roab dvorani Dolaske galerije na dan pred praznikom gostilo pionirje filateliste iz občin Kočervje in Novo mesto, kd so raz; stavili svoje sibirke. Novomeški krožek šteje 25 pionirjev in sodi v okrilje filatelističnega društva. Pionirji so sodelovali že na treh razstavah, v Slo\'enskih Konjicah, na retpubli.*yd Jn »vesati ravni, ter dosegli lepe uvrstitve. Letos so dobili celo srebrno medaljo. Razstavljali so tudi na prvi filatelistični razstavi pionirjev Dolenjske v Žužemberku. Kočevski pionirji so na novomeški razstavi pokazali nekaj lepih zbirk. Matija Regali se je predstavil s cveticam, Ivan Metelko z znamkami o vesolju, Bojan Mohar s cveticami in žigom ob lanskem Besede, samo jalove besede »Kmetje ne verjamejo več ne besedam, ne popisanemu papirju« v zadnjih letih smo lahko prebrali veliko besed o napakah, ki so se dogajale v kmetijstvu v preteklosti, na-f)isanih je bilo tildi veliko resolucij, kako bi bilo treba izboljšati položaj kmeta. Na žalost je res, da papir vse prenese, praksa pa še vedno kaže slab odnos družbe do kmetijstva, posebno do zasebnega kmeta. Nehote se mi vsiljuje občutek, da nekateri vodilni še vedno »cukajo Marža za brado« in imajo kmeta za razrednega sovražnika, zato ker poseduje osnovna sredstva, nič zato če gre samo za enega konja ali morda dve kravi. Ob mnogih resolucijah mora naš kmet plačevati kmetijsko mehanizacijo še enkrat draije kot njegov italijanski ah avstrijski sosed, da o drugih ugodnostih, ki jih imajo kmetje tamkaj, niti ne govorimo, če gre naš človek v Nemčijo, si tam zasluži traktor, da bi pomagal svoji družim in državi, ga na carini ociganijo za težko zaslužene denarje, verjetno v strahu, da se na naši vasi ne bi okrepil »razredni sovražnik«. Vsa leta po vojni smo priče izredno nagli rasti cen industrijskih izdelkov, toda zato se ni nihče razburjal. Za vse dvige cen so bili »objektivni« tn upravičeni razlogi Ce pa bi hotel kmet iztržiti več za svoje pridelke ali živino, mu to že preprečijo riredpisi in prekupčevalci v naših zadrugah, ki morajo najprej poskrbeti za svoje plače ter za pokrivanje izgub, ki so nastale ob različnih kmetijskih »eksperimentih«. Kmetijska zadruga Črnomelj, na primer, plačuje teleta po 11 do 12 din, dasirav-no plačujejo enaka teleta na na sejmih po 15 in več dinarjev in čeprav plačujejo kupci v Ljubljani teletino po 40 in več dinarjev- Prašiče so plačevali 11. novembra po 7,60 din kilogram žive teže. Prekupčevalci, pa tudi tisti, ki predlagajo predpise in določajo cene, se očitno ne zavedajo, da krava ne rodi vsak mesec, kakor oni do- bivajo plače. Veliko malih kmetov, ki so stari ali imajo bolezen v hiši, tele pa prodajo samo dve leti in jim ne more biti vseeno, če ga dobijo plačanega po 11 ali 15 dinarjev. Ne samć v besedah, marveč tudi v dejanjih bi bilo potrebno izboljšati položaj kmeta, potem ne bo treba ugotavljati, da mladina beži s kmetij. F. M. Krupa 15 Semič Zadružna njiva bo za šport pionirskem pohodu v Kočevju, Irena Dečko s cveticami in Viktor Peterlin z znamkami iz ZSSR. CM NovomeSčanoTT so se predstavili Budi Mraz, Rožica Ferjančič, Lučka šeplc. Tone Brulc, Franci Les, Smdljfco PavlSč, Jerneja Čampa, s posameznimi zbirkami pa še Oberč, Grča, Seg&din, .Jenko, Stankovič, Avbar in Ovniček. Pionirji upajo, da bodo ob prihodnjem prazno^^anj-u dneva repi^ like lahko pripravili razstavo pionirjev filatelistov iz vse Dolenj- MARJAN TRATAR Medsebojni odnosi v podjetju »GORJANCI« Po novembrskem dogovoru s Sefom avtobusnega prometa bi moral iti na redni letni dopust 10. decembra. Ker letoSnjega dopusta Se nisem izkoristil, se ml zdi, da sem ga bil v zadnjem mesecu upraviči izkoristiti. 10. decembra sem vprašal name-stnilka Sefa avtobusnega prometa o dopustu, kei Je bil Sef odsoten, vendar sem imel za nasJednjl dan ras^jored za vožnjo, ker namestnika Se ni bilo. Tudi namestnik Sefa avtobusnega prometa ni upošteval moje zahteve za dopust in ni nikogar obvestfc o moji želji. 11. decembra sem šel v prom«t-no pisarno tn dežurnemu Dragu Klemenčiču omenil, da bi moral nastopiti dopust. Dežurni Je zahteval, da morion delati Se naslednji dan. Seveda s*?m se temu uprl, ker sem «e ob pravem času pogovoril, kako bom lakoriatil dopust. Po krajšem pogovoru m« Je tov. Drago KlemenSič zapodil iz pisarne s besedami »MarS ven!« kar lahko potrdijo prisotni šoferji in sprevodniki. Zelo sem bil presenečen nad postopkom dfežuniega prometnika Smatram, da nisem zaslužil, da me odslovi na tak način, saj sem pri podjeVj« *e od njegove mta-novltve. BORIS STOPAR Šofer podjetja »GORJANCI« Zadnje šoisko leto je našo šolo obiskovalo 419 učencev, od katerih jih je 400 izdelalo razred Šolski osip je znašal 18,5 odst., kai je sorazmerno zadovoljivo, V novem šolskem letu pa želimo Se iz-boljSati učni uspeh. Vsem slabim učencem dajejo učitcdji dodatno pomoč; odred Je razpisal tekmo, vanje v učnem delovnem, disciplinskem in higienskem delu Bogato izvenSolsko delo spodbuja k delu In učenju vse učence Vsak bi rad dobil nagrado in naslov najboljšega Ta naslov sl lahko pridobi le tisti, kdor je priden, ve-, »ten in prizadeven in ne zanemarja nobene Izmed dejavnosti na Soli. Kar 52 učencev j« v zadnjem Šolskem letu Izdelalo z odllftilm uspehom. Letos dola na Soli sedem krožkov in dve samostojni sekciji: šolsko športno društvo z desetimi Six>rtnlml panogami m tabomlSkl o>dred s Sestlmd vodi. Največje za-nlmante Je sa dramski krožek, ki pripravlja pravljico »MogoCnd prstan« Pevski zbor se pripravlja TO tekmovMi.le ra mačko skladatelja Marjana Kozine, Literarni krotek Je izdal prvo številko glasila »Veseli dnevi« Potrudili smo se tudi na področju zdrave prehrane: od 410 učencev prejema malico 385 učencev, kar Je že daleč riad republiškim povprečjem. V razUftnih krož. fclh dela 427 učencev, v izvenSol-Rko dejavnost so vključeni vsi. nekateri celo dvakrat. Veliko zanimanje nam je omogočilo, da lii'emo v tekmovan)« pionirskih odredov, 6f)ortn;h druStev za rokometno žogo, znanju Iz »Vesele Sole« in tekmovanju »Smejte se z nanu« Pri delu nas najbolj ovira po manjkanje prostora; razredi so namreč prosti le zjutraj in zvečer, športno društvo si je samo usposobilo zadružno njivo. To je že drugi, prostor, ki sl ga je uredilo društvo. Taborniki so do zdaj hodili na rob gozda, s snegom m mrazom pa se začnejo težave. Letos bo morda bolje, če nam uspe urediti pionirski kotiček, W bi biJ namen 1 en v«j dej<>, vnostl, Dopisniki pionlrsko^a odreda osnovne fiolc Vavta vns Kmetiisko in trgovsko podjetje AGRARIA Brežice želi vsem poslovnim prijateljem, kooperantom in kupcem srečno novo leto 1971. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO obvešča komitente in občane, da zaradi internih del ob zaključku leta ne bo poslovala za stranke v svojih enotah v Novem mestu, Krškem, Metliki in Trebnjem dne 4. in 5. januarja 1971. jetje in izgraditev vodovoda. Podgomilski gospodar je zbral denarja, da je s po-močjo treh sosedov in sorod-nikbv zgradili vodovod- Sosed, ki ni ničesar prit^^eval, je potem celo zahteval, da mu mora zgraditi betonsko korito. Če bi drugi sosedje kopali le slabih 400 metrov od vodnega zbiralnika navzgor in tam zgradili zajetje, bi že letos alt najpozneje spomladi lahko pritekla voda v vse hiše vasi Prevoije tako daleč po vodo. čeravno mi, ki živimo v nekoliko nižjih vaseh, prebivalce obeh Hubanjic nazivamo z nekoliko posmehljivim imenom »hribovci«, bi se prav pri njih lahko veliko naučili- če bi bili manj trmasti in bolj složni, bi lahko slavi- li prav tako zmago, kot so jo oni, ko jim je za letošnji praznik pritekla tekoča voda v hišo. Karel Zorko Zavratec 32, p. Vsi ga beremo čeprav sem pri vojakih,, sem vaš zvesti bralec in naročnik, saj mi vaš list prinaša veliko novic iz domačih krajev in komaj čakam soboto, ko ga dobim. Vidim, da se iz tedna v teden povečuje število naročnikov, kar me zelo veseli. Ko list preberem, ga dam še drugim Slovencem, ki so tu z mano pri vojakih, in vsi ga radi berejo zaradi domačih novic. Srečno novo leto želiva s prijateljem Martinom Šantljem iz Kostanjevice vsem sodelavcem in bralcem Dolenjskega lista, enako pa tudi domačim, prijateljem in'znancem iz Trebnjega in Kostanjevice. FRANC PIZMOHT Trebnje Elektrotehna vabi v prodajalnab ELEKTROTEHNA V Novem mestu. Krškem in Sevnici laliko kupite žarnice za novoletno jelko. Tudi razne elektrotehnične izdelke, primerne za novoletno darilo, boste dobili ▼ teh prodaj alnih. Kolektivi vseh treh proda^ jaln ELEKTROTEHNA čestitajo svojim kupcem za novo leto 1971 in se priporočajo za obisk! (PO—E) Zakaj ni dostave vsak dan? Na Puščavo pri Mokronogu nam poštni dostavljači vosijo pošiljke samo ob po-nedelj'kih, sredah in petkih, druge dneve pa moramo sami ponje. Ljudje imamo naročene radične časopise in bi jih radi dobivali ftmprej, saj je novica iičinkovita le tedaj, če je v resnici nova. Menim, da bi se z modernizacijo poštne dostave dalo kaj ukreniti, saj pelje iz Mokronoga do Puščave lepa asfEiltna ces*^ in ne bi bilo talko težko raznositi pošto. Hkrati, ko sporočam to željo, se zahvaljujem za poslano knjižno nagrado, ki sem jo dobila za p>oslano križanko. ŠTEFKA BEC Puščava 1 p. Mokronog Črnomaljski filatelisti Člani filatelističnega dru-. štva iz Karlovca, ki so Cmo- šftva »Oton Zupančič« v Črnomlju 90 8. novembra pri-praivih raastavo znamk. Znamke so prikazali v no-vili kartonih mednarodne oblike. z nekaj serijami znamk Združenih narodov so po-častdJi 25. obletnico obstoja te organizacije. Obiskovalci so si ogledali tudi znamke »verigarji«, stara in nova Jugoslavija, znamke z motivi prometa in druge. Na razstavi so prikazali tudi tri letnike znamk iz Italije ter nekaj zi Afrike in Azije. Velik del raastave Je obsegal reprodukcije del slavnih slikarjev. Prriikazaili so tudi nekaj znamk iz Češkoslovaške. Razstavo so sl ogledali tu-dj čland filateldstičnega dru- maljcem podarili plaiketo kar-lovšk^a grba ter več knjižic zgodovine filatelističinega dru5fcva v Karlovcu. S svojim obisikom so jih počastili tudi Metličani. Raastava . bj bila lahko Se bolj obiskana, če bi imeli za to primeren prostor in bi tudi v šolah in delovnih organizacijah bilo več krožkov. Prizadevanja filatelisitov Je treba pohvaliti tud] zato, ker pripravljajo razstave in potujejo zgolj na lastne stroške. Želijo si, da bi jim pri tem bolj pomagaJfl filatelistična skupnost in da bi jim bUe na raapolago rabljene znamke na pošti. V zadnjih •treh letih so črnomaljski filatelisti pripravdlli že pet več-Jiki razstav. Csmomaljaki filatdisti na nucstavi V1.1971: tudi »Kurirček« v znamenju 30. obletnice vstaje ■nrirčlcov festival t Mart-se Je sredi decembra Ce osmič seevtal. Mladin, pleči o tematiki NOB, pe-kritaSm iri založniki BilKlinske Uterature so tud< •utonit Tazpravlijali o dragoo^ nJi prvinaLi pabrioitizma y CLmatnifikih H/teramdh deldh a itjnaitifico revolucije, prirejene B.I dDjcmarnje otrok jri mladd* me. Ko bomo prihodnje leto •laHM 30-letnioo vGtaje, bo ftucM fBft dejavnost KtirirSko. festivala v oesraCi) ute obleibnioe. ¥aruj se zasedi Takole Je voščilo Ivanu Potrča, predsedniki! festivalskega odbora KURIRČEK, ki ga Je vodstvo odbora objavilo v maribor •kem VEČERU ,Aff - Amalija Penca, predsednica novomeškega aktiva rejnic. Je tudi sama dobra krušna mati fantku In deklici. Otrokoma daje zavetje, vzgojo in tisto materinsko ljubezen, ki sta Jo prav v tej starosti najboU potrebna. (Foto: Slavko Dokl) NOVO MESTO JE DOBILO NOVO ŽENSKO ORGANIZACIJO: Višji aktiv krušnih mater 2e na ustanovnem zboru se je včlanilo 16 rejnic - Aktiv sodi formalno k Društvu rejnic Slovenije, ki so ga spomladi ustanovili v Ljubljani -Prva predsednica aktiva je Amalija Penca iz Mokrega polja Včasih sta mati in oče celo fielela, da se znebita kakšnih ust več pri skledi, in sta ce-k> sama poiskala svojemu otroke nove starše. Zdaj skrbijo za tako »oddajo« posebne občdn^e sužbe, ki običajno tudi same odločijo, kateri in čigavi otroci naj-bolj potrebujejo urejeno življenje — v tuji hiži. fiiovenija Je ie pred desetimi leti — prva v JugosJa-Tiji — dobila tako imenovani nkon o rejništvu. Z njim so bCla urejena vsa vprašanja v avezi z oddajo otrok m rzigoj-oo zanemarjenih in drugih diružin v pogodbeno varstvo in rejo vsestransko neoporeč- nim in tiglednim družinam. Kmalu pa se je v tem zakonu i>ckassala Ta2Q>oka: nikjer ni bilo besede o tem, kakšne pravice imajo krušne matere glede ne to, da so pogodbeno prevaele -materinske obvessnovsti za tuje otroke. Zlasti jih je zanimalo, ali se lahko zdravstveno in pokojninsko zavarujejo, oziroma kdo naj bi v tem primeru zanjo i^ačeval prispevke. Želja po varstvu pravic, za katere se krušne matere že več let potegujejo, je privedla letos spomladi do ustanovitve irepulbličkega društva rejnic, kot pi|wi zakon krušnim materam. Tedaj so tudi f' /HOJA OSHOVNA POV£ZANOST ^Osnovna organizacija Zveze K komunistov fs prva tn najčprstefSa vet med partijo''in članstvomu, so mi ^vbijali v glavo le v gimnaziji, to geslo sem tli-ial potem domala vsak teden, ga bral v časopisnih komentarjih in poslu-J ial v rtu Ajskih ali tclevi-I < zijskih jtoročilih. Skratka, I kaj W vlekel: verjel sem ^ mu. kot navaden smrtnik ! ' točne verjeti vsaki stvari, še mu jo sistematično vbijejo 9 glavo. Ker »e mi je adelo, da moram ta to čvrsioet tvdi sam kaj žrtvovati, tem torej redno hodil m take sestanke. 2e m, da niso bili kaj prida pogosti — kvečjemu vsak mesec, — ampak hodil sem, da mi ne bi kdo očital, da sem poskuSal to pet trgati. Tudi sem ti bil čisto na jaenem t drugim geslom, ki je trdilo, da dober komunist n^o privrženost venoTTter itpriča t dejanji Vtaj 9 aaCetku tem te velikokrat vpraSal, ali je to im to moje dejanje 9redno komunista. Malce mi je čiste pojme •amegULo dejstvo, da mnogi člani nito hodili na te-Stanke, taj tmo biU prav veseli, kadar te nat je na takem mesečnem obračunu tbralo polovico, tato sem tačel ratmiSljati, če ni morda drugo geslo toliko pomembnejše od prvega, da §a kUiko ieko-ristiš tudi takole: delai dobro in prav, na sestanke pa zato ne hodiš. Moje ^ misH je ie krepilo dej- sivo, da so se na sestankih zanesljivo zbrali sekretar, njegov namestnik, člani sekretariata, upokojenci in gospodinje. Večina drugih, pomembnejših, ni prišla. Se posebno redko so hodili prosvetni delavci: ti pa tako vsak dan delajo pravilno in tehtno, ker vzgajajo mladino v marksističnem duhu. Tedaj se mi je posvetilo: pravzaprav sploh ne bi smel hoditi na sestanke, ker bom sicer napravil vtis, da ničesar dobrega ne naredim za našo Zvezo komunistov, da je edino dobro delo, ki sem ga zmoien to, da pridem na sestanek. Ampak vest mi ni dala miru, — raje sem še naprej hodil na sestanke. Potem so se začele težave z blagajnikom naše osnovne organizacije: stari te je umaknil, novega nismo mogli dobiti. Tako so mnogi v zaostanku t članarino ta več mesecev: pet, iest ali Se več. Po glavi se mi je motalo: če tega denarja posebej ne spravljajo, kako bodo članarino tmogli? Bo^ najeli posojilo? In potem, da je bila mera polna, je sekretar od-Sel na novo službeno dolžnost. Na sestanku smo izvolili za sekretarja namestnika, ta pa na sestanek ni priiel. Odtlej tudi sestanka nimamo neč. Zdaj me mori več tiva-ril Prvič: ali je partijski sestanek najčvrstejSa vez ali ne? Ce ni, je to le politična parola brez vrednosti. Drugič: ali tem dolžan spravljati članarino za več mesecev nazaj, ali jo moram nositi na občinski komite (včasih je tam sploh niso hoteli vzeti, zdaj pa, ko so verjetno bolj na tesnem z denarjem jo najbrž bodo)? Tretjič: ali sem zdaj slab komunist, ker ne hodim na sestanke, ker jih enostavno ni? četrtič: ali bom moral plačati članarino za nazaj, če sem denar ta čas porabil za pametne nakupe? In še: kako jo bom plačal? To vprašujem načelno, ker sem na srečo pred kratkim plačal zase na komiteju. Ce ne bo treba plačati, bom torej prikrajšan, ker tem tam »a te mesece že plačal — mi bo partija denar vrnila? In petič: ali bi Se kdaj napisal kak članek (načelno, seveda), v katerem bi se zavzemal, da mora ZK pritegniti mlade, da mora delati odločno in poSte-no in da mora biti avantgarda naSe družbe? Pa Se sklep: prosim ta hiter nasvet Kaj, če razdvojene prepriča Cerkev in bodo vstopili v njeno nogometno moštvo, ker imajo vedno nove žoge, to pel čaj po tekmah in bolj skrbijo za svoje člane kot jrH ta tvoje? J. 8PLICHAL sklenili, da bodo v občinah ustanovili društvene aktive in da lahko tak aktiv ustanovijo, če imajo v občini oesiro-ma na območju vsaj šest rejnic. Novomeška občina, ki ima že 23 krušnih mater, te pa v reji 26 otrok, je pogoj za ustanovitev samostojnega aktiva več kot zadovoljivo izpolnila. Ustanovni občni »bor organizacije krušnih mater iz novomeške občine so izvedla T prvi polovici decembra ob eadovoljivi udeležbi šestnajstih rejnic, ki so takoj sprejele društvena pravila in se včlanile v društw). GJede na odziv bi mogili celo reči, da je dobila novomeška občina višji aktiv krušnih mater, č^rav takega imena za aktive T društvenih pravilih ni. Za predsednico so krušne matere iz svojih trst izvolile Amalijo Penca iz Dolnjega polja, ki ima pri vzgoji tuj& otrok že dovolj Isdcušenj fci je trenutno krušna mati dvema malčkoma. rVAN ZORAN Ne pozabite invalidovi v loubljand Je bilo 16. decembra področno posvetovar nje predsednikov komisij za vojaške vojne Invalide p(ri OO ZZB NOV, kateirega ao se ixie(ležlLi tudi predstavna-ki iz Kočevja, Ribnice din Grosupljega. zavzeli so se za povečanje invalidnin ki asnra-liidskdh dodatkov ter aa večjo družbeno dejavnost Invalidov, U nej bi se izražal« T občasnih srečanjih, izletih, i^x>rtni dejavnosti, poši-UainJu članov na oddih v Strunjan iibd. Ugotovdili ao, da nekateri občinski odbori ZZB premalo pomagajo organizacijam WI. Sprejeld ao predlog o gradnji moi^ega kopalnega bazena prj počitniškem domu v Struni^inu. Množična proslava v Beli krajini Po skletpu zadnje skupne seje predsedstva in isTvršnega odbora RK SZDL Slovenije bo prihodnje leto velika počastitev 30-letnice vstaje slovenskega naroda. Spooninjali .se je boono s številnimi krajevnimi proslavami po vsej Sloveniji, zlasiti pa Se z množično prireditvijo, ki bo blizu Črnomlja, kjer je deloValo iClavno i>oveA]stvo NOV. HLADILNE OMARE za globoko zmrzovanje (260 litrov, 360 litrov in 520 litrov), hladilnike, likalne stroje, sesalce za prah, loščUce parketa in druge izdelke ELP]KTROLUX, BENTONE gorilce za kotle centralnih kurjav, HIJSQVARNA kotle za centralno kurjavo, motorne žage, kuhinjske nape ter druge kvalitetne švedske izdelke lahko kupite za devize jpri podjetju R O G — NOVO MESTO, DALMATINOVA 1, ki opravlja tudi montažo in servis za naštete izddke, UNIVERZAL, Ljubljana, In ROG, Novo mesto, želita svojim kupcem no-iM Ulo- Mercator DO 31 XII. Pripravili smo vam veliko novoletno reklamno prodajo od 21. do 31. XII. med drugim so tudi izdelki, ki vam bodo nedvomno dobrodošli za praznovanje novega leta: šaiKipanjec »Radgona cuvee« šampanjec >Beli Slovin peneče vino »Radgonski biser« peneče vino »Briljant« rdeče vino »En starček« »Mercator« belo vino »Pater kletar« (zaščiteno) ' belo vino, namizno, »Ptuj« rum »Fructal« vinjak »Slovin« piknik Keksi »Koestlin« mlečna čokolada »Piorvir« kompot ananas kokošja instant |uha »Knorr« Izkoristite priložnost, ki jo vam ponujajo v 430 prodajalnah nriercator NOVOTEHNA, Novo mesto objavlja prosto detovno mesto POGOJI: popolna ali nepopolra srednja Sola. Prednost imajo kandidati s prakso. Pismene ponudbo sprejema splošni sekitor 15 dni po objavi. VOJNO STANJE V MIRENSKI KRAJEVNI SKUPNOSTI Občani krajevne skupnosti Mirna so nekaj dni živeli v izrednem vojnem stanju. Enote novomeške garnizije, teritorialne enote z Mirne, Mokronoga in Smarjpete ter enote civilne, zaščite z Mirne so sodelovale v vaji, ki naj bi pokazala dejanski od-ix>r krajevne skupnosti v morebitni vojni. Ljudje v mirenski krajevni skupnosti so z vso resnostjo vzeli vajo, saj so jo izvajali, kot bi šlo zares. Bili smo priče letalskega napada na Mirno, reševanja ljudskega premoženja, ranjencev, gašenja itd. Ni bilo zastojev, vse je delovalo zelo urejeno. Občani so se pripravili na najhladnejši sprejem napadalcev, ki so pred dnevi prestopili državno mejo, saj so naselje pripravili tako, kot bi izumrlo. Ko so se Mirenčani z vso vnemo pripravljali na odpor, so vojaki teritorialne čete stražili vse dohode v naselje. Pomagale so jim tudi redne vojaške enote, ki so naselje varovale s težjim pešadijskim in protiletalskim orožjem. Na obronkih Debenca, na najprikladnejših točkah, so domači fantje prič^ovali sovražnike, ki so se prebijali v .manjših skupinah. Domačinom so pri njihovem načrtu pomagale tudi sosednje teritorial-fie čete, ki so zadrževale večje sovražne enote in .iim nagfajale pri premikih. * Izhodiščna točka čete je bila v vasi Stan, Srečal sem vojake, ki so še pred nekaj urami bili v' civilu. Nisem si mogel predstavljati, da se človek lahko tako hitro prelevi v vojaka. Pomislil sem, da imamo tudi mi vendarle nekaj vojaškega v krvi. Čeprav so bili fantje vso noč na nogah, mraz pa je tudi že kar pritiskal, so bili vsi brez Izjeme dobro razpoloženi. Vendar sem imel občutek, da nekaj pričakujejo... NI minilo pol ure od našega odhoda, ko so že streljali, seveda z manevrskimi naboji. Pokalo je precej, potem pa je vse utihnilo. Kasneje so mi povedali, da je padla v zasedo skupina sovražnikov, ki se je baje zgubila. Tokrat je bilo vse za vajo, če pa bi šlo 2sares, bi v mirenski krajevni skupnosti resnični izpit opravili z odliko. Teritorialne enote z Mirne so čakale sovražnika pod Debencem. Raseljene so bile v manjše skupine, ker so pričakovali, da se pod Debencem zadržuje več sovražiiikovib enot, sestavljenih iz ostrostrelcev. Domačini, ki so bili v teh enotah, popoznajo vsak kotiček, zato so napadalci naleteli na težave. Del teritorialcev se čez poldrugo uro dobijo pri Novakovi zidanici, kjer je bila tudi javka. Kdo smo na.šli v vasi Stan, odkoder so odhajali na bojno črto. Dogovarjali so se, da bi vedel, kje je ta zidanica, kot ravno domači fantje, ki poznajo tam naokoli vsako stezičko! Toliko težje za napadalce. r 'iVf > ' ' '' ^Po končanem letalsk^n napadu, ki je trajal 20 minut, 90 se na prizorišču dogodkov zbrale enote civilne zaSčite. Gasilci so gasili pož^ pri skladišču tovarne DANA, sanitetna ekipa, ki so jo sestavljale Irena Flajnik, Slavka Frl-škovec, Verica Brejc in Eomana Švajger, pa je obvezovala ranjence, ki so ležali vsevprek po naselju. Dekleta so hitela obvezovati, kajti ranjenci so bili težko ranjeni. Po dani prvi pomoči so jih odnesli v ambulanto. Gasilci so na prizorišče velikega požara, ki ga je povzročila letalska boma, prispeli z dvema gasilskima voziloma. Brizgalne so delovale, močnd curki vode in pene so kmalu zadušili požar, ki bi lahko naredil veliko škodo. — Na sliki: ekipa prve pomoči prevezuje hudo ranjenega mladeniča na ulici na Mimi. Mirenčani so brez izjeme sodelovali i*ri izvedbi vojaške vaije. Mladinci in mladinke so bili kurirji, ki so pri-našadi važne podatke s terena, sftarejSi, ki so ostali doma, pa so sflcrb^, da Je Mirna dobUa podobo iziunrlega kraja; posebne enote v delovnih organizacijati so imele naloge spraviti n& varno iiporabloive stroje, ki bi jih sovražnik lahko uporabil. Tudi hrano in ostali uporabni material so spravUl t skrivališče. Vse je šlo po načrtu. Po kraju smo v večernih urah oipazili letake, ki so čakali na sovražnikove vojake. Mirenčani so jim pisali: »Vojaki, zavedajte se, da je bil vsak nap>adailec vedno poražen, zato pričakujete, da boste tudi vi! Poraz napadalca je sramoten.« — vBranill se bomo do zadnjega, zato nas pustite prt miru!« — »Vojaki, pojdite domov k svojim ženam, otrdkom in staršem!« — »Zavedamo se, kađ Je *OT-ražnik, zato se bomo borili in branili pridobitve narodno osvobodilne borbe, naše domove te naš družlbenl sistem!« Na slUci; vse hišne Številke in kažipoti so bili zgr-njeni, v pravi vojni bi jih domačim tudi iraires pokvari-U. Sirena na gasilskem dc»nu je ▼ soboto, 19. decembra, malo pred drugo uro s tuljenjem opozotrila, da se naselju približujejo sovražna letala. Nekaj minut nato so se T nizkem letu res prikazali 'jekleni ptiči. Zabobnelo Je, protiletalska obramba Je odprla ogenj, vendar Je napadalcem uspelo odvreči reč bomb in zadeti skladišče tovarne DANA. Pokazali 90 se ognjml zublji, dim se je dvignil visoko nad Mimo. Branilci so se ujq;>ešno branili, letala so ae kmalu dvignila in s tem se je njihova udama moč zmanjšala. Pokalo je iasa vsake-S« vogla, s oken, s streh, bil )• pravi pekel. Na allkl: letala so priletela v idzkan letu, kmalu pa so jih branilci prlsil'Oi, da so M dvignila Jn odleUda. Vseljudski odxx>r računa tucSL na otrofce; o mladincih in mladinkah, ki so bili kurirji, smo že pisali. Med tistimi, ki so se vključili t igro, sta bili tudi mladi Mirenčankl Aleksa in Mojca. Srečali smo ju, ko sta nesli pismo, t kateirem Je bilo ob< vestilo za nekoga, ki Dd upoSteval vseh navodil o zaščiti svoj^^a doma. Piano sta delklici seveda skrivali; ko smo jima povedali, da jima ga ne bomo vzeli, sta nam ga pokazali. — Na sliM; Aleks* in Mojca, najmlajši kurirki. Ko je dobil odbor za sploSnl ljudski odpor pri krajevni skupnosti Mirna sporočilo občinskega sveta za narodno obrambo, da J« sovražnik napadel Jugoslavijo, se Je sestal in razdelil naloge. Najprej so pričeli s političnimi pripravami, saj so v ta namen v vs^ vaseh krajevne skupnosti skli-cali sestanke z občani in jih seznanili z njihovimi nalogami. Ljudje so z zanimanjem poslušali, kakšne naloge jih telcajo, In so talooj pričeli s priprar vami za bojkotiranje napadalcev. Skrili so hišne številke, kažipote, uredili zaklonišča, branili hrano itd. Pripravili so se na najhujše. člane odbora Ludvika Goloba, Janeza JanežV 6a, Darka Krištofa, Jožeta Brafteta, Franca Zuparv ca in Berta Škufco smo našli pri preučevanju po ložaja na bojl.šču. Ravno tedaj so risali novo sovražnikovo črto, ki se je raztezala že od Mokronoga do Svete Helene s svojo teritorialno četo, ki je zapirala vstop v Mimo prt Debencu, so imeli stalno radijsko zvezo. »Tisa« in »Kolpa« sta se oglar šali vsakih nekaj minut. — Na sliki; člani odbora spremljajo položaj na karti. St. (iona) — 28. XII. i9ia VVV««« ••WWWW -w——www™wWwww- I ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA e fe> •> ti Žefi vsem uporabnikom železnice pri prevozu in drugih storitvah in vsem sodelavcem SREČNO IN USPEŠNO 1971 t kolektivi v sestavi Združenega železniškega transportnega podjetja: m NAMESTO POSAMEZNIH NOVOLETNIH VOŠČIL SO KOLEKTIVI ZDRUŽENEGA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA LJUBUANA NAMENILI ZA IZGRADNJ O ONKOLOŠKEGA INSTITUTA V LJUBLJANI 40.100 DIN Transportno podjetje Ljubljana Transportno podjetje Maribor Transportno podjetje Postojna Podjetje za popravljanje voz in strojev Ljubljana Podjetje za popravljanje voz in strojev Nova Gorica Podjetje za popravljanje voz Ptuj Podjetje za popravljanje voz Dobova Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana Podjetje za obnovo.prog Ljubljana Podjetje za obnovo tirnega materiala Ljubljana Gradbeno podjetje Ljubljana Projektivno podjetje Ljubljana Tiskarna Ljubljana Gostinska organizacija Ljubljana Zavod za investicije Ljubljana Zavod za strokovno izobraževanje Ljubljena Nabavni servis Ljubljana Železniška špedicija »FERSPED« s poslovalnicami v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kopru in z izpostavami v Celju, Kranju, na Jesenicah, v Sežani, Dravogradu, Rijeki, Herpeljah Stanovanjski obrat Ljubljana Stanovanjski obrat Maribor Stanovanjski obrat Postojna Železniški zdravstveni dom Ljubljana Železniški zdravstveni dom Maribor Odvetniška pisarna Delovna skupnost uprave Združenega podjetja : : ROJAKI ■ V času vašega bivanja v domovini izkoristite možnost za nakup traktorjev in drugih kmetijskih strojev, ki vam jih nudi agrotehnika ^ AGROTEHNIKA EXPORT-IMPORT LJUBLJANA — TITOVA 38 POSLUŽITE SE NAKUPA ZA DEVIZNA SREDSTVA IZ NAŠIH KONSIGNACIJSKIH SKLADIŠČ ZA NASLEDNJE STROJE PO UGODNIH EKPORTNIH CENAH: — KVALITETNIH TRAKTORJEV DEUTZ — MALIH TRAKTORJEV FERRARI OD 6 do 25 KS — ROČNIH MOTORNIH KOSILNIC BCS — MOTORNIH KOSILNIC VOGEL &NOOT ZA HRIBOVITE PREDELE TER OBRAČALNIKOV HEUBLITZ — SAMONAKLADALNIH PRIKOLIC MENGELE VSEH VELIKOSTI TER DRUGIH STROJEV ZA SPRAVILO KRME — VES ASORTIMAN STROJEV DOMAČE PROIZVODNJE ZA DINARSKA ALI DEVIZNA SREDSTVA Poslužite se naših nasvetov za mehaniziranje vašega posestva v domovini VSE INFORMACIJE DOBITE PRI AGROTEHNIKA LJUBLJANA, Titova 38 POSLOVALNICE: CELJE, AŠKERČEVA 19, MARIBOR, MELJSKA 5, MURSKA SOBOTA, TITOVA 25 KONSIGNACIJA »DEUTZ« Traktorji tip D-2506-23 KS/DIN Traktorji tip D-3006-32 BtS/DIN Tip KONSIGNACIJA »FERRARI« Lit Asch DM USA dol. Carina in stroški ND Motokultivator MC 68 (12 KS) 330.800 13.762 1.937,50 529,50 3.682,00 freza za MC 68 53.600 2.230 314,00 529,50 3.682,00 plug 1-brazdni 25.500 1.061 149,50 40,80 188,00 Motokultivator MC 60/3 (1^ KS) kosilnica 460.128 19.142 2.694,50 736,30 5.122,00 153.000 6.366 896,00 245,00 1.265,00 plug 1-brazdni 28.050 1.167 165,00 45,00 206,00 freza 67.200 2.797 394,00 108,00 496,00 Traktor tip MC 60/RT (18 KS) 938.720 39.052 5.497,50 1.502,00 10.997,00 freza 98.400 4.094 576,50 157,50 726,00 plug 1-brazdni, obr. 129.200 5.375 757,00 ( r 207,10 915,00 plug 2-brazdni 137.700 5.729 807,00 220,40 1.017,00 kosilnica 140.250 5.835 822,00 225,00 1.160,00 Traktor tip MC 60/RT (25 KS) 1.016.750 42.297 5.955,00 1.626,50 11.216,00 Traktor tip MT 65/30 (30 KS) freza 1.473.250 61.288 8.628,00 2.357,30 16 397.00 144.000 5.991 844.00 230,50 1.064,00 plug 2-brazdni 142.800 5.941 836,50 228.50 1.021,00 prikolica s pogonom-kaudanom 390.150 16.231 2.285,00 624,30 3.141,00 Tip^ KONSIGNACIJA »MENGELE« DM USA dol. Asch Carina in stroški Samonakladalni priklopnik NICXD 3.674 1.003,82 26.110 5.472 N-din Samonakladalni priklopnik LW 16 4.075 1.113,3B 28.950 6.012 N-din Samonakladalni priklopndk LW 17 4.199 1.147,26 29.830 6.179 N-din Samonakladalni priklopnik LW 19 4.615 1.261,00 32.800 6.730 N-ddn Samonakladalni priklopnik LW 31 5J»1,50 1.421,17 36.950 7.527 N-din Tip BCS Lit IN PRIKUUCKI DM USA dol. Asch Carina in stroški din Kosilnica 13 KS 110, 127 cm bencin/petrolej z diferencialom 250.500 1.467 400,80 10.420 2.100,00 Kosilnica DIESEL 110, 127 cm navadna 8 KS 300‘.500 1.760 480,80 12.500 2.500,00 SnopovezaUoa za BCS 200.500 i.l74 320,80 8.340 1.800,00 škropilnica 160.000 936 256,00 6.656 1.300,00 Mlin Brumi 86.000 504 138,00 • 3.578 900,00 2aga cirkular 35.000 205 56,00 1.456 450,00 DEVIZNI ZNESEK JE TREBA PLAČATI PREKO KATEREKOLI BANKE NA DEVIZNI RAČUN PRI POLJOBANKI BEOGRAD NA RAČUN LJB. 608-620-10-32015-10-57 AGROTEHNIKA. DINARSKI ZNESEK ZA CARINO IN OSTALE STROSKE LAHKO PLAČATE PRI BLAGAJNI NAŠEGA PODJETJA ALI PA GA NAKA2ETE NA 2IRO RAČUN 501-1-601. DRHTEČE ROKE ZA SREČNE ŠTEVILKE Tresoče roke so potegnile iz velike škatle številko: počasi, veliko prepočasi za radovedne oči so odvijale bel košček papirja. Nato je Anton Gazvoda iz Novega mesta, ki je listek pot^^nil, prebral: 12950 p. Martin Kramarič in Jure Picek sta kot odmev ponovila številko. Austin IlVrV 1300 je dobil lastnika, še preden smo vedeli, kdo je izžrebanec... Kolo sreče se je takrat šele začelo obračati: Dolenjska banka in hranilnica je izžrebala 80 lastnikov hranilnih knjižic, ki so imeli vsaj 2000 dinarjev vezane vloge z odpovednim rokom nad eno leto! Austin za 1290 p Okix5g 5.400 žrebnih lastikm je bilo ▼ botoanu sreče, Igo je Dolenjska banOca in hrandlni-ca 14. decembra žrebafla 80 nagrad ▼ fi&ujpaid vrecbiofitt oOnrog 800.000 din. Na vsakah 67 Ijstikov je priSle ena na-gmda. NOVO MESTO IZŽREBANE ŠTEVILKE Koanisija, ka jo je imenovala DoQeoijska banka im hranilnica Novo mesto Issmed svojih vlagate-Ijeiv, je sik’.ipaj s predistavnilki banke 14. decembra žrebala dobitke za varčevalce vezanih vlog in de. viznih računov, ki so imeli do 30. novembra najmanj 2000 din na odpovedni rok nad eno leto. Iz. žrebane so bile naslednje vloge: 1290 p — osebna anrto »austin IMV 1300 8999 — motoirna kosdlndca »alpina« 4701 pK — moped »tomos« 1708 p — moped »tx3mos« 4098 — moped »to(n?x3s« 512 K — moped »tomos« 1526 p — moped »tomos« 6655 — motoma žaga »stihi« 12291 — pralni stroj »gorenje<( 11.972 — televizor »orion« 5262 K — šivalni stroj »mirna« 5469 K — hladilnik 8455 — hladilnik 3928 K — fotoaparat »2iorki« 5616 K — fotoaparat »Zorki« 838 K — fotoa:pairat »zorki« 14181 — fotoaparat »zorid« 1477 p — fotoaparat m>rkd« 10 brivskih aparatov »Iskra«; 1701 p 1407 p 1003 K 1402 K 12881 1065 1680 K 1290-11 K 12003 315 10 likalnikov na paro »Roventu«: 894 d 1246-11 K 13564 10717 1506 p 2683 K 5033 4303 pK 13098 1301 p 42 stenHkih un 5968 M04 3175 K 1224 p 13244 11701 14952 4632 pK 1020 d 892 M 912 d 121 dK 905 M 1316 p 5406 K 550 K 1235 p 2955 K 14861 1712 p 893 M 1710 d 12378 14700 1496 p 13660 835 K 9450 13967 6554 5818 K 10405 6274 12022 13725 11966 13731 3588 K 1692 p 903 d 7011 1114 M Številke potnenljo hrandlno knjižloo, drice pa: »p« pošte Now m«sto, »d« deviand računi Novo me- sto, »K« Knško, pK« poSte Kr§k», »dK« deviosid m- čund KirfilkD, »M« enoita Metlika. Kiootnisijo vlagateljev so sestavljali: Novonieščana Ivan Ilc ip Anton Gazvoda, Marija špiler iz Krškega, Ignac Hočevar iz Metlike in inž. Miha Krhin iz ITratanjega. Anton Gaiavoda je kot prvi potegndl številko 1290 p, ki je srečnemu lastnilku prinesJa. prvo nagrado — austin 1300 IMV. Izredno srečne roike je bila tuda predstavnica iz Kršikega, ki je sttooraj vedmo potegnila žrebni lisiteik iz Kršik^a. Pri Dolenjski boniki in bra-niflndcl t Novem mestu so imeli v začetku d.ecembra le-tOB aa 9,800.486 dinarjev vetaa-Ttih vlog: več ikot 71 odstotkov iz novomeške občine, slabih 6 odstotkav iz Metlike, nekaj nad 2 odstotika iz Trebnjega in skoraj 21 odstotkov jz Krškega. SOcupno je vrednost vk^ na vpo^ed in vezanih vlog dosegla v začetku decembra 62,524.358 dinarjev, kar je aa 10,610.808 dinarjev več kot v začetku leta. Devizni računi pri DBH so billi vredni 1. decembra 6,699.011 dinarjev, kar je skoraj za sto odstotkov več kot v začetku tega leta. Dolenjska banka in hranilnica vas vabi: postanite tudi vi član velike družine varčevalcev, vežite svoje denarne pHhranke, saj sreča ne izbira! Morda bo ob prihodnjem žrebanju poiskaila prav vas. Vsakih 2.000 dinarjev vezane vloge je ob letošnjem žrebanju predstavljalo žrebno številko. Več vloženega denarja v banki je hkrati iK>menilo tudi večjo možnost aa zadetek. »Rad varčujem in tudi naprej bom ostal zvest varčevalec DBH!« je vi^liknil Jože Murn iz Dolenjskih Toplic, g<»zdni delavec, ki se mu je pri žrebanja na* smelmila sreča. V sredo, 16. decembra, sta mu predstavnika DBH Martin Kramarič in Jure Picek izročila ključe avtomobila austin — IMV 1300. »2e sedem let varčujeva in zbirava denar za hišo: z ženo še nikoU nisva ničesar zadela in dobitek je povzročfl pravi nemir v hiši. Na hišnem posvetu se bomo odločili, kaj bomo naredili z avtomobilom. Ne žena ne jaa nimava i^ita!« j« povedal Jože Murn. s % žrebmje s v ' V X 'j, A .s DBH NOVO MESTO Tak je film žrebanja za vlagatelje vezanih vlog pri DBH: na prvi sliki se komisija pogovarja o pravilih, na drugi Anton Gazvoda reže škatlo s žrebni* mi listki, na tretji Je komisija pravkar s^ela de* lati, na četrti pa vsi n»-peto opazujejo, kdo b« dobU austina 1300. f - " " v' ' ' A V” m Obrat Sploinega mizarstva ▼ Krškem, ki so prizadevni člani kolektiva pomagi^ graditi s prostovoljnim delom. (Foto: J.Teppey) To smo mi, krški mizarji V dveh letih bo v Kostanjevici zrasel nov obrat za izdelovanje stavbnega pohištva - V njem bo zaposlenih 120 ljudi - Splošno mizarstvo Krško izdeluje po naročilu najsodobnejšo opremo za trgovske lokale in hotele - Naročila prihajajo Iz vse Slovenije Drugo leto drugega desetletja obstoja začenja kolektiv Splošn^a mizarstva v Kjikem z vedrim pogledom v prihodnost. S črnogledostjo so mizarji že zdavnaj obračimali. Podjetja jih zasipavajo z delom. Uveljavili so se pri velikih de- lovnih organizacijah po Sloveniji in na Hrvaškem. Splošno mizarstvo izdeluje sodobno pohištvo (okna in vrata) ter notranjo opremo za trgovske lokale, hotele in druge poslovne prostore po naročilu. Podjetje ima olnute v Krškem, Kostanjevici, na Prakopd in v Brestariici. Zapo-iduje dkold 125 delanrcev. Začetek te delovne organizacije sega v prvi januar 1960. Tedaj se je missarska delavnica mojstra Romana Dularje spojila z mizarsko de-laivnioo podjetja SAVA. Ob vistanovitvi je bilo v‘ podjetju 26 delavcev in štirje vsl-jenci. Začetek je bil trd in težak. Lesno skladišče in skladišče polizdelkov Je bilo skoraj prazno, za obratna sredstva pa je bila ne voljo zelo skromna vsota. Z veliko volje in požrtvovalnosti je koleiktiv uspešno zaključil prvo poslo<\-no leto in prekoračil sprejeto obveznost. Podjetje je imelo tedaj dVB obrata. Uspeh na začetku poti je spodbudi) delavce za gradnjo lastnih prostorov. Nekaj denarja je dalo podjetje, nekaj pa so si ga spc»odili. Kolektiv je prispeval 900 udamištkih ur za mizarske izdelke. V juliju 1961 se je že preselil v nove prostore. 1962. se je pripojilo mizarstvu podjetje Lipe s Prekope skupaj z obratom v Ko-otanjevici. Leto dni pozneje pa je stopila pod streho krškega mizarstva še delavnica v Brestanici. Združitev je nakazala nove iBBvojne možnosti. Zaživelo je samoupravljanje in pripomoglo k izboljšanju delovnih uspehov in k dvigu življenjske ravni zaposlenih. Podjetje se je usmerilo v izdelovanje stavbne opreme m v izdelovanje notranje opreme. Stavbno opremo izdeluje Splošno mizarstvo za stanovanjske :^;radbe, za šolska poslopja in razne poslovne zgradbe. To delo zavzame 60 do 70 odstotkov razpoložljivih zmogljivosti. Po letu 1968 so naročila za opremo stavb močno narasla, kar je ugodno vplivalo tudi na dohodek in sklad ix>d]etja v minulem letu in tudi letos. Povpraševanje po notranji opremi se >e prav tako razmahnilo, tako da kolektiv lunnaj zmore vsa naročila. Podjetje ima že za 1971. leto podpisanih veliko pogodb. Okna in vrata za šole ter stanovanjske stolpnice Letos Je SploSno mdzarstvo prevzelo stavbno pohištvo za osnovno šolo v Brežicah, za motel v Gmsupljem, za stano-nuijslko sosesko v Sišld, za hotel v Vodi-OBh pri Šibeniku, za 15-nadsitropno stolp Dioo v Ljubljani, za trgporvsko hišo v Ogulinu in 3^ trgovine Tekstilprometa v Zagrebu ter drugod na Hrvaškem. V lert;u 1971 čaka krške mizarje izdelani stavbne opreme za dve šoli v Novem mestu, aa osnovno šolo v Krškem, aa hotel Transturista v Skofjj Loki in hotel na Korčuli. S pc^odbami je zagotovldenih že 80 odstotkov proizvodnje v nastopajočem letu. Za kruh in delo toreg zaposleni msov zadregi. Razdrobljenost na obrate v razUčnib krajih povzroča včasih težave, zato kujejo mizarji načrte za nove investicije in nove izboljšave. Prav zdaj Jim izdelujejo investicijski program za obrat v Kostanjevici. Obrat na Prekopi txxlo zadržali za individualna naročila, ker tudi teh ne morejo odklanjati. V Kostanjevici bo zrasel nov obrat v aveh letih. Prostor zanj so izbrali na levem bregu Krke v bližini podjetja Kleparstvo. V njem bodo izdelovali stavbno opremo, okna in vrata. Zaposlili bodo 120 ljudJ. V Kostanjevici jih zdaj dela 27, prav toliko tudd na Prekopi. Nekaj delavcev s Prekope se bo kasneje preselilo' tja, precej Kostanjevičanov bo dobilo možnost zaposliti se med mizarji. Nov obrat nujno potrebujejo, kajti stavbno opremo izdelujejo zdaj na treh krajih; v Krškem v Kostanjevici in na Prekopi. Ta razdrobljenost nujno povzroča preglavice in večje stroške. V Krškem in Brestamci se bodo potem specializirali za opremo trgovskih lokalov, hotelov in drugih gostiiKkih objektov Letos bo mizarstvo preseglo zastajvljeni plan. Poslovno poročilo za obdobje januar —september kaže uspešno gospodarjenje. Zlasti tretje četrtletje Je bilo zelo ugodno. Dobiček Je že dosegel planirano vsoto do konoa leta. In ker se Je gradbena sezona zaradi ugpodnega vremena podailjšala v pozno Jesen in zimo, se nadejajo ob koncu leta še ugodnejših rezultatov. Vrednost letne proizvodnje (bree upoštevanja koope-racdjskih del) naj bi do konca leta dosegla 5,690.000 dinarjev. Splošno mizarstvo goji poslovno-tehnič-no sodelovanje s Slovenijalesom in s Splošnim obrtnim podjetjem v Krškem. Zaradi solidnosti si je pridobUo zaupanje pri velikih in ugiJednih podjetjih, kot so gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta. Obnova iz Ljubljane, Ingrad iz Celja in druga Kolektiv Splošnega mizarstva v Krškem želi srečno novo leto vsem občanom, poslovnim prijateljem in odjemalcem svojih izdelkov! 5 PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! i 0 Vaši prihrauiu, devize doma ndso na varnem. Na deviznem račimu pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več, dobili boste obresti! ^ Pred potovanjem ali pred odhodom na delo t inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke, 0 Devizni račun lahke odprete tudi s pismom iz inozemstva. 0 Prihranke na deviznem računu lahke namenske varčujete za novo bišo, stanovanje in drugo. ^ Za na deviznih račtinib in cjegovo prosto uporabo jamči država. 0 Dvigi In pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. ^ S prihranki oa vašem deviznem račimu lahko razpolagajo tudi vaši najožji prodniki, če jih pooblastite. UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 6 % (5,5 % v devizah in 0,5 % v dinarjih s odpovednim rokom nad 12 mesecev: 7,5 % (7 v devizah in 0,5 % v dinarjih) Devizni račun laliko odprete pr! naših poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem, kjer dobite tudi devize na potni list za službena in zasebna potovanja v inozemstvo. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE Z ZAKONOM ZAJAMČENA s DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s unimutPTn ^ podružnico v Krškem in ekspoziturama • NIlilImLulU v Metliki in Trebnjem. J Našim varčevalcem, poslovnim prijateljem In občanom želimo v prihodnjem 9 letu veliko sreče in zadovoljstva! Razpisna komisija inDUSTRIJfl mOTORHIH VOZIL novo mESTO razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA NABAVNEGA SEKTORJA Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba z daljšo prakso na tem področju dela. 2. VEČ DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV za delo v zunanji trgovini, prodaji in nabavi. 3. 4. 5. VEČ STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV za delo v konstrukciji, tehnični pripravi proizvodnje, servisni službi, proizvodnji, kontroli in vzdrževanju. DIPLOMIRANEGA ELEKTROINŽENIRJA za delo v vzdrževanju. VEC EKONOMSKIH TEHNIKOV za delo v komerciali, materialni upravi in računovodstvu. 6. SAMOSTOJNEGA NABAVNEGA REFERENTA za nabavo režijskega materiala. 7. VEČ SKLADIŠČNIKOV za samostojno delo v centralnem skladišču. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba. Kandidate za zaposlitev vabimo na razgovor. Ne zamudite ugodnosti! IZDALI SMO ZA VAS Prepričani smo, da ste tudi vi izaned številnih kmetovalcev, ki žele wnno gosi>odariti. Zato vas tokrat vljudno obveščamo, da bo časopisno založniško podjetje »Kmečki glas« letos izdalo »KMEČKO KNJIŽNO ZBIRKO«. Upamo, da ni treba posebej poudariti, kakšno strokovno vrednost ima omenjeno strokovno berilo za hitrejši napredek vaš^a gospodarstva. Brez sodobnih strokovnih nasvetov in predlogov za zbolj> šanje uspehov pri delu dandanes ne more biti nihče. Po vsej verjetnosti tudi vi ne želite zaostajati za sodobnimi zahtevami časa, zato vam bo zelo kori. stila vsaka izmed štirih strokovnih brošur in Kme< tijski priročnik, ki jih vsebuje Kmečka knjižna zbirka. Po dobrih desetih letih imate torej spet možnost, da dobite zbirko, ki Jo pripravljamo v so. delovanju z znanimi strokovnjaki. 1. Brošura HERBICIDI (kemična sredstva za ZS' tiranje plevela), ki Jo Je napisala MUjeva Kač, ob-ravnava na približno 60 straneh vse herbicide, M so naprodaj v Jugoslaviji — njihovo uporabo in korist nost za posamezne i>olJščine in uničevanje plevela. 2. V brošuri DOSUSEVANJE SENA pisec Ing. Raoul Jenčič opisuje dosuševanje sena in transport oz. spravilo sena. Brošura bo obsegala približno 50 strani. 3 Inž. Janez Verbič nas v brošuri KRMLJENJE KRAV podrobno seznanja z osnovami prehrane, krmo in krmili, pripravo krme In njenim poklada« njem, s krmljenjem krav In brejih telic. V broSurl bodo tudi krmni normativi in ocena vrednosti krmil. Obsegala bo 60 strani. 4. V brošuri PRAKTIČNO GNOJENJE nas dr. Mirko Leskošek seznanja na 130 straneh z lastnostmi organskega gnoja in mineralnih gnojil, z njihovim pomenom za prehrano rastlin, potrebami rastlin po hranilnih snoveh. Opiše nam, kako naj gnojimo tra-vinje, poljščine, sadovnjake, vinograde in vrtove. 5. KMETIJSKI PRIROČNIK bo obsegal 300 strani. V njem bodo številni prmktični nasveti za napredek kmetijstva, veterinarstra, gozdarstva in gospo, dinjstva. Tako bodo med drugimi tudi nasveti o zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci, o setvi, kolobarjenju, živinorejski nasveti za govedorejce, prašičjerejce in perutninarje. Vseboval bo tudi nasvete o uporabi sredstev za zatiran.ie živalskih škod-liivcev (insekticidov) v gospodarskih poslopiih in hiši. razkužitvi (dezinfekciji) gospodarskih poslopij, nasvete o uporabi pralnih strojev, hladilnikov, zmr. zovalnih skrinj in zdravi prebrani. Številni nasveti priročnika bodo pomapali pridelovalcem pri gospodarjenju z gozdovi. Zbirka bo izšla na približno skupno COO slraneh velikosti 14 x 20 cm. Poudariti je treba, da je zbirka t prva te vrste v Sloveniji, izšla pa bo ta mesec. V < prednaročilu stane samo 30 dinarjev, po izidu pa bo ' njena cena precej višja. Vplačate po položnici na naslov: CZP Kmečki glas, žiro račun št. 501-1-125/1. Na položnici označite »prednaročilo za zbirko«. »^lECKA KNJI2NA ZBIRKA« bo vaš najboljši svetovalec in pomočnik. Brez nje naj ne bo noben sodoben kmet! V prednaročilu naročam pri Časopisno založniškem podjetju Kmečki glas, Ljubljana, Miklošičeva 4, p.p. 47/1, KMEČKO KNJIŽNO ZBIRKO. Naslov naročnika: Ime in priimek Kraj Pošta Podpis Milenka Marinkovič« privlačijo tudi grafične fotografije. Na sliki je njegov »Deček« MAGRAJENCI SO MED NAMI izraz na obrazu v objektivu Milenko Marinkovič iz novomeškega foto-kino kluba je v Beogradu odnesel tretjo nagrado KoMco mai^a, koliko potr-pežljd/vosti, dela ▼ laborajto-riju, iskanja motivov, kom-poeiclj, koliko siposobnositi je potrebno za en sam trenutek tistega, kar opazijo ljudje: za prditisk na sgprožilec. Za občudovanje fotografije na raasta-vd. Za prdssnanje. Za nagrado. Neonški foto-ldno Mub je dobil v Milenku Marinkovi-6a svojega najbolj} imenitnega predsta/vnika in tudi nagina. jenca na tako pK>membni fotografi razstaivii, kakršna je raizstava jugoslovansilclh fotografskih klubov, kjer se dejansko pojaivi vse, kar v na$i fotografiji kaj pomeni. Milenko, ki je bil takrat, ko sva.i se pogovarjala o Ironjdičacu, ki je že zdavnaj več kot samo konjiček, še poročndk naše amiade, je danes že kapetan. »Tretjič sem razstavljal zdaj — obakrat poprej tudd na beograjski razstavi. Oe bi imel možnosti, bi razstaivljafl pogosteje. Nadvse sem vesel tretje nagrade, ki md jo jo podelila žirija. Se bol|] pa nasla va: Zidaj sem fotoamater druge kategorije. V Beograd sem poslal devet fotografij; šest so jiili spreJeM.« — VaSe fotografije so bil« vbrane na temo vojaškega življenja? »Prvo sem imeoioval ,V vidnem polju toipa’, porodstanr-Ijala pa je cev topa, ki spremOja avion v mtku. Drugo sem imenoval JictoTo jut- ro, morje!’: vojaki ge umivajo v morju, sonce vzhaja — objektiv aparata je uperjen v sonce. Tretjo sem naslovil ,Na desno raivnajs!’ in je govorila o pogledu znani]-š^a vojaka, ki gleda v ko-l^a — dvometraša. Četrti sem nadel ime J*ogled t nebo’: s tal sem fotografiral vojaka — velikana, ki med opoldanskkn počiitlkom t io toru nima kam daitd nog, pa jih isstegne kar ia Šotora. Pe. ta slika Je nosila me ,Vedno pripravljene', fotografiral pa sem vojaSke mflnaifce pred Šotorom, šesta Je oosila na-slov J^aipoleoD', gon^^riki je o preseneSeraem pogledu vojaka, ki je dobdi t roke časopis.« — Fotografija torej za va» ni več samo konjiček, postaja pravzaprav obsedenost? »Čeprav sem aaćal fotografirati čtifito slučajno, me je flotografija piufclenila. Veliko sem se naufidl na teCaju kom-pozicdje pri mojstru Simon-čaču v Izubijani. Fotografiram tri leta: v enem mesecu posnamem tri ali štiri filme ali pa nobenega ~ karkšino je raspoloženje...« — Vaia motivika je vzeta iz vojaškega Uvljenja. »Imam pač tak pokiLic, da mi je ta tema najibližja. sioeir pa najraje iščem človekov Izraz na obrazu: kaj ga tišči, kaj potrebuje. Ni je bolj zgovorne besede od govorice portreta! Praiv zato bd najraje slikal s teleobjekMvom, da ne bi s s^jo pcrisotnostjo motil ra:^loženja na obrazu. Upam, da bo novomeški klub kmalu dobil teleobjeMiiv ...« — Fotografij je več vrst. Vas še priteguje? »Priteguje me druga tehnika: čez kako leto bom morda laliko pokazal tudd barvno fotografijo. Za domačo rabo setn tako že slikal. Všeč md je tudd grafika. Res pa Je, da največ moči najdem praiv v dmo-^bdU tehniki.« — In naslednja postaja * fotografskem razvoju? Prihodnje poletje bom v Zagrebu razstanrljal na temo ,Clovefe: in moqje’. Dve sloki sem ie iviprenrill, do poletja ae jJh bo menda naibra. k> še J. SPLICHAL „Za vas še vode nimamo!'' (Nadalj Bivanj e s 1. strani) V Gorenji vasi so »beli« spraševali za partizani. Domačini seveda niso nikogar videli, čeprav so bili oboroženi domači fantje še malo prej v vasi. Zdaj so »ta beli« posloisili ubrati drugačne strune: »Prinesite nam liter belega vina, prosimo!« —» Za vas nič!«, je odgovorila gospodinja. »Saj plačamo!« so še poskušali »napadalci«, a mati jih je zavrnila: »Za vas še vode -nimamo!« ženske so loputale zvra-ti pred vojaki »z belimi trakci«; dobro so vedele, kdo bi to lahko bil v primeru nevarnosti, ^fladinci so zakrčili vsa jwta od Mirne proti Volčjim njivam z vejami in dračjem. Zatemnitev Mirne je bila p<> ' polna, vsi kažipoti so zginili. člani teritorialnega bataljona, katerih niso poklicali v njihove čete, ker za to ni bilo potrebe, so bili užaljeni in prizadeti! Niti enega vinjenega branilca ni bilo, ko so jih kurirji v nekaj urah ponoči sklicali in zbrali na tajnih mestih. Delo političnih organizacij, domačega štaba in organov narodne obrambe — vse je rodilo odlične sadove. Pa še tole: malo je zdaj komunistov med kmeti. Vaja pa je pokazala tolikšno stopnjo zavesti v širokih množicah, đa smo spet vsi videli: vemo, kaj je svoboda in domovina. Fašisti, če pridete: dovolj je grobov na naši zemlji za vas vse! Narod je pripravljen. TONE GOŠNIK Odbor za 400-letnico kmečkih puntov Medtem ko na sredini današnje barvne priloge našega lista obširneje poročamo o poteku prvih priprav na proslavo 400-letnice velikega kmečkega upora iz 1573, hkrati obveščamo bralce, da je bil na zadnji skupni seji predsedstva in lO republiške konference SZDL že odobren tudi načrt proslav za to pomembno obletnico. Proslave Kmečkih puntov bodo potekale na Slovenskem ob koncu 1972 do 1973, ko naj bi bila osrednja proslava v Ljubljani, vezana na začetek hrva-ško-sflovenskega punta 1573 na SlovenjdEem. Za predsednika odibora za to pro^vo so imenovali ESdvarda Kardelja, za sekretarja Janeza Zemljariča, t odiboru pa je 8e 56 vidnih slovenskih javnih delarvcev. ROČNA MOTORNA ŽAGA alpina izredno lahka z različnimi dolžinami meča: 35,45 In 55 cm prostornina 70ccm moč 6 ali 7 KM avtomatsko mazanje in napenjanje verige cena od 2.988,90 do 3.851,50 din rezervni deli in servis zagotovljeni cosmos export-import, industrija in notranja trgovina Zastopstvo tujih firm: alpina, gibo, bertolini, alfa romeo, m.a.n.... Ljubljana, Celovška 32 s predstavništvi v Mariboru, Celju, Kopru in Zagrebu kultura in izobra- ževanje Predstava v Severjev spomin Spoanin na pokojn^a slovenskega gledališkega igralca bo Novo mesto počastilo 28- decembra zvečer v Domu kulture s celovečerno pred-sftavo Odra mladih. Režiser Marijan Kovač in Kristina Piccolli — Barlova sta spored razdelila t dva dela. V prvem delu bodo obiskovalci videli »Igrače opolnoči«. To bo igra brez besed, namesto katerih bodo igralci uporabili kretnje in gibe. Z »Igračami opolnoči« bo hkrati sklenjen dvomesečni tečaj iz mime in pantomime, ki ga je s člani Odra mladih imela strokovnjakinja za to področje Kristina PicooUi — Barlova. Le-ta je soaivtorica tudi drugega dela celovečernega sporeda, v katerem bodo igralci Odra mladih predstavili tabor iz Lorcove lirike »Pesem hoče biti luč«. Preložena predstava v Novem mestu so prelo-ži'li predstavo Klabudovega »Kroga s kredo«, ki ga pod vodstvom režiserja Marijana Kovača pripravlja domače amatersko gledališče. Tako bo premiera, napovedana za 18. december, Sele prihodnje leto, predvidoma 15. januarja. Glavni razlog za preložitev je v tem, ker še niso bili nareoeni igralski kostumi. Režiserju pa so svetovali, naj igro v nekaterih delih Se izpili. Brez priznanj ne gre več Na nedavni prvi seji predsedstva Zveze kultumo-pro-svetnih organizacij za novomeško občino so med drugim predlagali, da bi kultiir-nim skupinam za nastope na revijah oziroma srečanjih f>0-deljevali posebna pismena priznanja, za vsako področje kulturne dejavnosti dioigačno. Menili so, da bi bila taka priznanja za kulturne skupine zelo spodbudna. Na tej seji je predsedstvo sprejelo dokončno besedilo statuta zveze tn za svoja nova člana sprejelo Vladimira Bajca, ki bo poslej vodil tudi komisijo za glasbeno dejavnost in baletno vzgojo, ter režiserja Marijana Kovača, ki bo hkrati predsedoval komisiji za gledališko dejavnost. Predsedstvo je hkrati potrdilo še druge komisije, tol bodo delale pri občinski ZKPO. PO VEČLETNIH PRIPRAVAH IN RAZPRAVAH Zgodovinski dodeli za l^uituro Zakon o kulturnih skupnostih in zakon o finančnih sredstvih za kulturo omogočata tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju, da lahko že skoraj ustanovijo kulturne skupnosti Toliko pričakovani trenutek je za slovensko kulturo naposled napočil 17. decembra, ko je prosvetno-kulturni zbor slovenske skupščine sprejel zakon o kulturnih skupnostih in zakon o finančnih sredstvih za kulturo. Sami poslanci so sprejem obeh zakonov imenovali zgodovinski dogodek. že sama raa?>rava o predlogih obeh zakonov je imela slavnosten prizvok, saj go po-■slanci čutiU, da adaj dokončno razrešujejo vse tdsto, kar je bdlo vsa zadnja leta in zlasti še v dolgotrajnih pripravah na oba zakona prl-sotiK) malone v slehernem pomenku o prihodnosti kulture v naži repubUki; bolj kot kdaj prej pa je tokrat vse prevzela zavest, da z no-vima zakonoma dobivamo na Slovenskem prelomni mejnik, od katerega bo kultura poslej merila korake le v boljšo prihodnost. Sprejem teh aktov pa ni pomemben samo zategadelj, ker bodo zdaj prišle bistveno nove možno- Bela krizantema žanje uspeh Člani kultumo-umetniškega društva Bela krizantema iz Novega mesta so 19. decembra gostovali v Škofji Loki s svojim recitalom Priče in poželi zavidljiv usi>eh. Občinstvo so navdušili z zelo dobro mimiko, dobili pa tudi priznanja za kompozicijsko in scensko izvedbo recitala. Skofjeločani so Belo krizantemo povabili na ponovno g temo povabili na ponovno gostovanje. sti za vraščai>]e kulture v naše samoupravno življenje, marveč tudi zato, ker opozarja na številne pomembne nalgoge, ki pa bodo šele prišle. Zdaj, ko miamo oba zakona, ki smo jih teko In tUr di nestrpno pričakovali, se je nenadoma odprla možnost, da postavimo kulturo na nove osnove. Tako bomo oib ustanavljanju kulturmli sikup-noebi, na kar smo se na Dolenjskem pripravili (ponekod bolj, drugod manj) že pred meseca, lahko načeli go*vorlti o smotnii san^^riji kulture in tako poskusili nadoknadiitd vsaj del tistega, česar prej ni bilo moino narediti. Ob sprejemu novih zakonov so poudarili dejstvo, da bo šlo kulturi na bolje tudi po materialni strani. Iz republike prenesena sredstva bodo občinam in njihovim kulturnim ^oipnostim omogočila postaviti to, do zdaj zelo zapostavljeno ix>dro6je na mesto, ki mu bolj ustreza. Kajpak bo to omogočeno tedaj, če bodo tudi v občinah namenili primeren delež aa razvoj kulture. V občinah In tako tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju je zdaj dana možnost, da dokončajo, kar 90 se dogovorili v času, ko so čakali ta pomembna zakona, ter ustanovijo kulturne skupnosti. Zdaj tudi že vsaj okvirno vedo, kako se morajo teh vprašanj lotiti, da bo zadoščeno ne samo zakonom, ampak predvsem kulturi. I.Z. Zanimiva slikarka v Kranju so prejšnji teden odprli sliikarsko razstavo itar lijanske umetnice Lenci Sar-borelli. Slikarka daje prednost risbi, raznotera je v motivnem svetu, kjer jo mikajo krajine, ki jih upodablja v oljih. Zelo pogosto riše rastlinski svet, največkrat pove-zan z izginjajopo človeško postavo. Andrej Pavlovec je zapisal, da lahko njen način likovnega sporočanja primerjamo z glasbo. Nemara je res, da taka primerjava pri Sartorellijevi najbolj ustreza. Glasbeno prebujenje? Zborovodje m drugi glasbeni delavci iz več dolenjskih občin so po zgledu amaterskih gledaliških delavcev podprli zamisel o ustanovitvi področnega središča za glasbo v Novem mestu. Tu naj bi deloval tudi poseben odbor glasbenih delavcev, prek katerega bi dobivali zbori v posameznih občinah strokovno pomoč, hkrati pa bi bil ta odbor posrednik pri organiziranju prireditev in medob^nskih srečanj pevskih zborov. Kajpak bi bil ta odbor tudi nosilec najrazličnejših oblik medobčinskega sodelovanja na glasbenem področju. Zamisel o utrditvi glasbenega žarišča, iz katerega bi izhajale pobude in v isti sapi šla tudi pomoč, zasluzi nedvomno veliko pozornost. Večkrat je slišati, da bi v tem ali onem kraju radi peli, pa nimajo zborovodje. Tudi iz krajev, kjer ima glasbena dejavnost tradicijo, prihajajo klici na pomoč. Mnogi so zaskrbljeni, kaj bo, ko bodo sedanji zborovodje odnehali. Zaskrbljenost je opazna v vrstah samih pevcev in še bolj med ljudmi, kt jim je veliko do tega, da glasbena dejavnost ne bi nazadovala. Pobuda o načrtnejšem gojenju zborovskega petja prihaja sicer malce pozno, a ne prepozno, ker se bo dalo še marsikaj napraviti Da pa do zdaj ni bilo (morda) niti pravega dela niti prave volje (zanimanja?) za to zvrst kulture, se je pokazalo v pomanjkanju nastopov za širšo javnost. Pri tem kaze opozoriti na zaskrbljenost, da vsaj v osrednjem delu Dolenjske že več let ni bilo medobčinskih revij in tekmovanj pevskih zborov, da o nastopih na republiških revijah sploh ne govorimo, čast Dolenjske je na nedavnem republiškem tekmovanju zborov v Mariboru rešil zbor DPD Dušan Jereb iz Novega mesta. če bo zasejano seme na glasbenem področju vzklilo, kot so sejalci želeli, bomo lahko že kmalu priče novemu razcvetu glasbene dejavnosti na Dolenjskem I. Z. Kaj bo z društvom? Upravni odbor Ehišan Jereb se je na seji 18. decembra resno vprašal, kaj bo s tem novomeškim društvom. Dramska sekcija Je malone zamrla, orkester toliko da še dela, pevski zbor pa se je že tolikanj osamosvojil, da mu očitno ni več potrebna povezava z društvom. Ugotovili so, da so v takem stanju razlogi, da društvo ni izvedlo občnega zbora in tudi ni imelo proslave srebrnega jubileja. Ne nazadnje gre nekaj krivde za to tudi samim članom upravnega od- bora, ki so s sej izostajali v tako velikem številu, da odbor ni bil sklepčen. Odbor se je ob vsem tem zaskrbljeno zamislU in sklenil januarja 1971 sklicati na posvet vse člane društvenih sekcij, hkrati pa povabiti na ta sestanek tudi predstavmke družbeno-poUtičnega življenja. Odbor predvideva, da bi s skupnimi močmi morda le našli rešitev za to, da bi društvo poslej več ne drselo navzdol, ampak delovalo tako, kot od njega pričakujejo. Mlakarjev svet Samonikli slikar iz Žužemberka razstavlja Žužemberk z razvalinami starega gradu in dolina Krke so najbolj priljubljeni motiv sli'karja amaterja Franca Mlakarja, ki v drugi polovici decembra razstavlja svojih 25 olj in akvarelov v klubskih prostorih Doma JLA v Novem mestu. Mali kulturni barometer ■ STANE SEVER UMRL — »Gledališča enega« ni več. slovensko javnost je te dni presunila vest, da Je smrt iztrgala iz Taii-jinega hrama velikega slovenskega gledali&kega igralca Staneta Severja. Umrl Je po predstavi v Ribnici na Pohoirju, kjer je v ok-viiru »Gledališča enega«, ki ga je ustanovil po sporu z ljubljansko Dramo, uprizoril Dostojevskega »Krotko dekle«. S Stanetom Severjem je v ^ob omahnil velik in nezamenljiv' umetnik, zato j« praznina, Id Je zazevala z njegovim odhodom z odra, toliko bolj straSna in boleča. Staneta Severja so poznali vsi sloji ljudi, tudi tisti, U niso bili redni obiskovalci gledališča. Kajti Sever je enako prepričljivo govoril na televiziji kot z odra ali t preprostem i)omenku. Dolenjko Je nekajkrat obiskal in nastopal v Novem mestu. Brežicah, Trebnjem in dkrugih krajih. Smrt mu J« prepadla, da bi se lahko odzval ite drugim, nei2QX>lnJenim vabi-lom. ■ NE SAMO ENA TRKDSI'AVA — Na drugem mestu poročamo o celovečerni prireditvi novomeškega Odra mladih, ki je pripravil ptantomimni nastop v »Igračah opolnoči« in recital Lorcove poezije »Pesem hoče bltd luč«. Toda i^alci ne bodo nastopili samo v Novem mestu. Dogovarjajo se za nastop v ljubljanskih Križankah, v Celju, Mariboru, na Primor-rteem. v Bell krajini. Predvidevajo. da bodo gostovanja issvedU februarja in marca. ■ 4000 LET VIETNAMA — V Slovenskem etografskem muzeju T Ljubljani bo do konca januarja prihodnjega leta odprta razstava o Vietnamu, ki je posvečena solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva. Razdeljena je v tri dele. Prvi del prikazuje predmete, umetniške slike in fotografije, ki opozarjajo na 4000 let staro kul turo Vietnamcev. Drugi del zaje ma novejSo zgodovino (dokumen ti. umetni&ke sUke in fotografi je), tretjd del pa delež na.Se dr žave T pomoAl rietnaniakemu ljudstvu. Na Mlakarjevih platnih se vedno znova ponavljajo motivi žužemberšk^a gradu pred vojno in po vojni ter v vseh letnih časih, Krka s starimi mlini ob bregovih in penečimi se slapovi ter vrsta tihožitij. Franc Mlakar je predvsem krajinar realist. To se ga drži še iz mladosti. Sam pravi; »Verjetno sem prevelik realist, toda to mi leži. živim na deželi, kjer je abstraktno slikanje ljudem nerazumljivo. Ljudje želijo tudi na sliki videti tako, kot je v naravi.« Na Mlakarjevih platnih prevladujejo žive, močne in čiste barve, ki so njegova posebnost. Kadar sliika zase, na platnu spreminja malenkosti v realnem svetu po svoji logiki in dopadljivosti; kadar slika po naročilu, se potrudi, da je vse tako, kot vidi oko. Takega so ljudje želeli in takega 90 ga sprejeli. Franc Mlakar tokrat prvič razstavlja v Novem mestu, kljirt) temu pa sl je pridobil že lep krog pristašev. Skromni mož v »relih letih pravi; »Nisem več mlad ki ne mislim apreminjeti načina slikanje.« tJ KPD TRIGLAV V KARLOVCU PROSLAVILO 40-LETNICO OBSTOJA Bratske vezi z Novim mestom in Dolenjsko Adi Gruden - duša kulturnega delovanja karlovških Slovencev - Lamutova slika kot dar in simbol trajnega sodelovanja na kulturnem področju Kultumo-prosvetno društvo »Slovenski dom — Triglav« v Karlovcu je proslavilo 40-letniw ustanovitve. Slavnostna akademija s celovečernim kulturnim sporedom je bila v soboto, 19. decembra, v Zorin domu. Po uvodnem govoru, ki ga je imel slovenski skladatelj Drago Passek, so nastopili: društveni harmonikarski orkester »Triglav«, ženski in moški zbor »Slovenskega doma« iz Zagreba, Karlovški vokalni oktet, folklorna skupina osnovne šole Herta Turza iz Karlovca in Dolenjski oktet ter recitatorja Zvonka in Jože Falkner iz Novega mesta. Skladatelj Drago Passek je v svojem govoru poudaril, da je prišlo do ustanovitve kulturno prosvetnega društva »Slovenski dom — Triglav« neposredno po tem, ko so karlovški Slovenci, ki so se začeli sestajati v nekem lokalu, sklenili načrtno gojiti slovensko besedo in slovensko kulturo. Poudaril je, da so se v novo ustanovljene sekcije kmalu začeli včlanjevati tudi Hrvati in Srbi. Sekcije so imele vrsto nastopov v Karlovcu in okolici, že takoj od začetka pa so posamezne skupine gostovale onstran Kolpe, nemalokrat v Novem mestu, s katerim je imel in ima Karlovac tradicionalne bratske vezi. Pred drugo vojno je bilo društvo za nekaj let razpiiščeno, spet pa je oživelo, ko je leta 1947 stopil na krilo slovenskih kulturnih delavcev v Karlovcu prizadevni Adi Gruden, ki je še zdaj društveni predsednik. Govornik Passek je Grudnu izrekel še posebno zahvalo za njegovo dolgoletno delovanje med karlovškimi Slovenci. Poudaril je, da je danes kulturna dejavnost karlovških Slovencev tako razgibana zlasti zaradi neprecenljivega Grudnovega o-sebnega truda. Po pisanem kulturnem sporedu, v katerem smo slišali vrsto slovenskih pesmi, instrumentalnih skladb slovenskih in drugih ustvarjalcev ter videli slovenske ljudske plese, so društvu za jubilej čestitali predstavniki kulturnih organizacij in posamezniki. V imenu dolenjskih in belokranjskih občin je dru- Mali triptih Branka Siihyja Z razstavo v Dolenjski galeriji se je mladi slikar že tretjič samostojno predstavil Pot, po kateri stopa mladi novo-meSki slikar Branko Suhy v svet likovnega ustvarjanja, ne pelje v vrtinec modnih, dandanes tako razposajenih hotenj na likovnem področju. Njegova pot je usmerjena drugam — v realnost, in »a to ima mladi slikar §tevilne dobre uglede. Kajpak s tem ne trdimo, da je njegovo delo uokvirjeno t preprosto presajanje na platno tega, kar so mojstri dosegli .z dolgoletnim iskanjem. Lahko govorimo le o vplivih, in ker »o ti vplivi dobri, je U> za mladega ustvarjalca le spodbuda. Branka Suhyja prt likovnem delu najbolj priteguje Dolenjska, ki se ji približuje za »daj Se Iz poznanih aomih kotoT, vendar tudi dokaj izvmo. Tako je Iz slikarsko že tolikokrat obdelane in upodobljen« doline Krke izluščil kotičke, ki isžarovajo Se nepoznano Tsebl-no naSe Doienjske. Pri tem ae trudi, da t arod aUkanki objektiT uj«ane odtenke Ubranih mobivov, kot M katejo t raznih obdobjih dm m ieinlh časor. Trud, da bi se dokopal do prvin te zemlje, narave in ljudi, posajenih vanjo, je pri njem očiten. To pa je tista spodbuda, ki nakaasuje. da gre mlodd sliluir t pravo amer — i.skat svo) sllkRTski Ja*. V mali dvorani Doteml^v-# riV ■RrftnVo 5*uhv rftfstnvil vpč f1<»1 W t>rflv to (»nnl’v’valoH: Volilcor <1h (e trvVnvt na O90e4u. ,1« moti-mn v#>7;nni>t na nokrartfno, m r»olpnl. Tako «r«Cenv> naimT.HAnoUo motHve « Kr\e. r hTl>vyvr IsVnti'B DompTil avtorrv»t«>|p Vrvt do ko » TvwvWSil nr«l’'s»nn naravi )ti o*>1ektom ▼ nlel. Rftf.*ibflvw ho OfVurt« rtA IR urla In V Se rertit«T Br^tnkm T. T. M. Kugler; DEKLICA štvu čestital Janez Kramarič iz Črnomlja in pri tem poudaril zlasti tradicionalno bratsko sodelovanje obkoli>-skih občin na kulturnem področju v zadnjem času. Za» tem je Izročil društvu v trajen spomin Lamutovo litografijo »Novo mesto« skupni dar občinskih ZKPO iz Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja in Metlike. Čestitke republiškega sveta ZKI*0 Slovenije je iz Ljubljane prinesel tajnik Martin Zakonjšek. Zatem so društvu čestitali predstavniki karlovške kultumo-prosvetne skupnosti in drugi. Predsednik društva Adi Gruden pa je nato prebral Še brzojavne čestitke Dolenjskega lista, Slovencev iz Bazovice in nekaterih posameznikov. Na skupni večerji, prirejeni za nastopajoče in goste na proslavi, je beseda nanesla na nadaljnje sodelovanje s karlovškimi Slovenci, pri čemer so si obljubili, da se bodo še nadalje zvesto udeleževali kulturniških srečanj S tem se bo še bolj razvilo tudi tako Imenovano sodelovanje obkolpskih občin, katerega plod je nedvomno tudi udeležba in sodelovanje na proslavi 40-letnice društva »Slovenski dom — Triglav«. I. Z. ČE NE BI BILO moške nečimrnosti, ne bi imele ženske moči niad njimi. Arhitektura slovenskega kozolca Ive Šubic: POZIMI OB OKNU Vzgojne slikanice za naj mlaj še }>Cebelica« Mladinske knji-ge roji kar naprej. Otroci so pred kratkim dobili v njej nekaj novih sladkih knjižnih daril: Pleši^ pleSi, črni kos! — slovenske otroške pesmice, je ilustrirala Marlenka Stupica. Trije medvedi, Muca copatarica, Kruh, ki ga ni bilo, Pe-pelka, črnobela ovčka, Darovi z Marsa, Košček sira, Lena Terezinka — to so naslovi zadnjih čebelic. Leno Tere-Zinko je ilusirirala Lidija Osterc, prevedel pa Cvetko Zagorski. Kar 145 naslovov Se ima pridna knjižnica »čebelica« — in še bo treba nekatere povestice in zgodbice ponatis-kovati, čeprav Mladinska knjiga s takim delom hiti, otroci včasih še hitreje raz-grabvjo dela, ki so fim ljuba. Samo da nas čas ne bi prehitre!, zapišimo tu danes prav na kratko: Cankarjeva založba je pred dnevi poslala na slovenski trg dragoceno knjigo našega rojaka, profesorja in inženirja arhitekture Marjana Mušiča: ARHI- TEKTURA SLOVENSKEGA KOZOLCA (izvirne risbe: Marjan Mušič in Marko Mušič, konstrukcijske risbe Črtomir Mihel j, fotodokumentacija Marjan Mušič in Peter Pokorn, grafična in tipografska oprema Jože Brumen, natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani), Da nas čas ne bi prehitel — smo zapisali zategadelj, ker bomo knjigi v kratkem posvetili več prostora v našem listu. Zdaj, ko kupujemo knjige bolj kot po navadi, pa je pošteno in pravično, da na najnovejše delo uglednega slovenskega arhitekta opozorimo tudi naše bralce. Dolgo, dolgo že ni nihče pri nas napisal takega slavospeva brezimnemu ljudskemu stavbarstvu kot nam je to zdaj v svoji čudoviti knjigi podaril Marjan Mušič. Bil je več kot zvest sklepni besedi v svoji knjigi: »Namen pdsca te knjige je bil, da odkriva lepoto, ki je prisotna v strogi in do- miselni zgradbi kozolca in v miku njegovih skupin, pri tem pa vselej v presenetljivem sozvočju z obrisi pokrajine in z nenehno spremenljivim prostranstvom neba.« In ni pretiravanje, če pravimo Mušičevi knjigi »slavospev«: po njegovi zaslugi stoji zdaj pr^ nami, v naših predstavah in občut- V Živahne peruti „Sinjega galeba“ TONČEK, Franceta Bevka, DOLGONOŽCI IN POČASNI JEZ Venceslava Wi!n!klerja, SRAKAC Franceta Forstmerd-ča in TRI ZGODBE Smiljana Rozmana so štiani nove kinji-ge iz zbdrike Sinjega galeba, M je z zadnijim deloon že dosegla 150* knjig.. Trd tu so navedene starostne sbapnje, M jih 2saložba Mladinske knjige navaja za mlade bralce: od 9. do 13. leta. Razgibane in napete povestii so v Sinjem galebu vedno priivlačevaile mladj rod, da je rad segal po »svoji« zbirM in njenih novih Izdajah. Tako bo tudi s temi deli: že davno razprodane knjige Sinj^ galeba preprečijivo potrijiijejo tako mnenje. Krojaček Hlaček V zbirki VELIKE SLIKANICE je Mladinsika knjiga v Ljubljani izdala pred kratkim deset zgodb LeopoUda Sulia-dolčana »Krojači Hlaček«. Knjigo je opremila ki Uustri-rala Marlenka Stupica. Hlafi-ka in njegove dogodivščdne bodo' radi brali otroci, M že dohro poznajo 6i^e im radi gledajo podobe. / \ ‘" %»4 1 ku hvaležnosti do rodov, katerih dediči smo, zaokrožena podoba slovenskega kozolca — od Starega trga pri Kolpi prek gorjansl^ košenic do Velikega Orehka nad Stopičami, tja do obronkov nad Škofjo Loko in strnjenih stogov v Stu-dorju pri bohinjski Srednji vasi. In še nas popelje do Janč nad Litijo, pa spet na Podkoren, Sorško polje in še kam. Povsod tja, kjer »... krepko stoji v svoji čisti gradnji kozolec, spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva«. Zakaj ni dovolj biti strokovnjak in dober poznavalec zgodovine stavbarstva, da napiše človek tako knjigo: biti mora hkrati tudi velik estet, poln posluha za žlahtno lepoto naše klene besede in še mora biti velik ljubitelj vsega, kar so nam zapustili pred-namci v delih ljudske u-metnosti. Vse to je združil profesor Marjan Mušič v knjigi, ki bo ponos sleherne police, pa bo hkrati še veliko več: enkraten dokument nevsakdanje modrosti talentov, kakršne smo imeli in jih še imamo v skromnih ljudskih oblikovalcih. TONE GOŠNIK M »Ko sem zagledal m spoznal med njimi pisatelja Cai>> karja, mi je srce zagorelo in ko smo se s stoli prcri-vali okoli obeh miz, se mi je posrečilo, da sem sedel k mizi zraven Cankarja...« (Tone Seliškar v zgodbi Mojster in vajenec. Iz knjige FANTU SO ZRASI^A UŠESA, Mladinska knjiga 1970. Ilustracija: Melita Vovk-štih) Z novih polic Mladinske knjige Ančka Gošnik-Godec: ILUSTRACIJA Tone Seliškar: Fantu so zrasla ušesa — Izbrano delo Toneta Seliškarja, ilustrirala Melita Vovk-štih. Ivun Bizjak: Svet pred domačim pragom — Spoznavanje narave in družbe za prvi, drugi in tretji razred osnovne šole. Ilustrirali Ive Šubic, Ančka Gošnik-Godec in Božo Kos. Slovenske ljudske pripovedi — Zbrala in uredila Kristina Brenkova, ilustrirala Ančka Gošnik-Godec. Uvodna beseda: dr: Milko Matičetov o »Slovenski ljudski pravljici«. 78 pravljic, zbirka ZLATA PTICA. lofi Greanga: Romunske pravljice — Prevedel Niko Kuret, ilustrirala Cita Potokar. Izbor devetih romunskih pravljac. SVET IN CAS — o kulturah. AMERIKA, napisal J. N. Leonard in redakcija Time-Lifovih knjig, prevela Mira Mihelič. — BIZANC, napisal P. Sherrard in redakcija Time-Lifovih knjig, prevedel Marijan Tavčar. Obe knjigi sta izšli v sodelovanju založb Mladinska knjiga, Ljubljana, Mladost v Zagrebu in Zavod za udžbenike i nastavna sredstva SR Srbije v Beogradu. Drago Košmrlj: Neuvrščeni —Zbirka PRIČEVANJA. Ra» mrišljanja o tretjem zboru neuvrščenih držav v Lusald septembra 1970. aiadoo Dve „ljudski knjigi“ Prešernove družbe 2e 110. in 111. delo zbirke LJUDSKA KNJIGA (Prešernova družba, 1970) je zdaj pred nami; 9 roman ZELENA HIŠA peruanskega pisatelja Maria Vargasa Llosa (436 strani, prevedel Janko Moder), in 9 roman MORSKI OREL francoskega pisca Edouarda Peissona (296 strani, preve-del dr. Branko Vrčon). S svojevrstno pisateljsko tehniko nas M. V. Llosa popelje v neobičajni perujski svet, med njegove ljudi, polne strasti, zapletov in nevsakdanjih prigod. »Zelena hiša« je mor^ »najbolj pre- senetljivo kx netpozabno pr^ čevanje mlade generacije na ameriški celini«, kot je o delu dejal nobelovec M. A. Asturias. V naipeto la nevarno življenj« pomorščakov sega s »Morskim orlom« E. Peissoa z neposrednim pričevanjem o resničnih godbah kitolov^ cev, ki lovijo svoje velikane v antarktičnih vodah. Delo pa ni le mikovno zaradi ne-vam^i srečanj, temveč ima UteraiDo vrednost zaradi pisateljeve domišljije, s katero ustvarjalno posega t življenje in nam ga slika tako, da mu sledimo s resnično vnemo in sodoživljanjem. Zavrzi strah pred smrtjo Odlomek iz romana J. M. Simmela »Kje je tvoj obrat Abel« — Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1970, Nalil sem ji ▼ kozarec. »Na kaj bova pila?« »Na zdravje ljubega Tinjrja,« Je r^a. »Jaz pijem na zdravje Lilian,« sem rekel. »Na zdravje ljubega Tinjrja.« »Prav,« sem rekel, »na zdravje ljubka Tinyja in na zdravje Lilian.« »In pojdete z menoj k polnočnici?« »če po vsej sili hočete...« »Vam ni do tega?« »Oh, ja, seveda... gotovo... če vam je ljubo...« »Je,« je rekla Ldllian. »Meni je do tega. Vam Je znana kakšna cerkev, t katero bi šli radi? Jaz ne vem za nobeno.« »Jaz pa bi vedel eno,« sem rekel. In tako sem odpeljal Lil-lian po temnih, razdejanih uli-caJi skozi snežni metež k izžganim rEizvallnam cerkve ubogega župnika Helmuta Materna In najini koraki so bili neslišni. Polnočnica se je že začela, ko sva prišla, zato sva morala obstati čisto zadaj, in natančno se še spominjam, kako Je Ma-tem — njegove pridne so bile zmeraj nenavadne — potem prebral pismo nekega Jugoslovan-cdcega partizana. • »Tukaj imam pismo ..,« Ko- prevedel Janko Moder maj opazno se je zazibal, bržkone sem to opazil samo Jaz, ker sem tudi priložnostne zatiki jaje v njegovem govorenju prav gotovo edini opazil — pa še to samo zato, ker mi je sam razkril svojo skrivnost. »... se pravi, imam prevod pisma. Neka mlada jugoslovanska mati, ki še zdaj živi s svojim otročičkom tukaj pri nas v Frankfurtu, mi je dala tale prevod. Tole je pismo njenega moža .., zadnje. Njen mož je napisal pismo, ko so ga ujeli Nemci in je vedel, da bo prihodnji dan ustreljen. Izročil je pismo nekemu nen:^kemu vojaku in ta ga Je prinesel tej ženski, ki je bila pozneje vpoklicana v delovno enoto, tako da Je prišel njen otrok na svet v Nemčiji...« župnik Matem se je spet malo zazibal; videti je bil grozen, izžet, rumenega obraza, suknjo je imel polno madežev, to je»bilo razločno videti v luči žarometov, vendar so ga ljudje napeto poslušali ih sneg je padal na nas, neslišno in neizčrpno, toliko snega... »... Svojemu nerojenemu otroku je' ta vojak napisal tele •besede: ,MoJe dete, ki še spiš in zbiraš moči za boj ob rojstvu: želim ti vso srečo. Za zdaj pravzaprav še sp>loh nimaš postave, ne dihaš in si slepo. A ko pride tvoj čas, tvoj čas in čas tvoje matere, ki jo imam iz srca rad, potlej boš našel tudi moči, da se boš bojeval za zrak in svetlobo. Tvoja dediščina je bojevati se za zrak in za svet-lol» in vzdržati, za to si kot otrok, rojen iz ženske, določen. čeprav ne veš, zakaj tako...’« Množica Je negibno stala; Lil-lian me je še močneje prijela za hladno roko in zazdelo se mi je, kakor da scenerija spominja na mogočno filmsko prizorišče. »,Ohrani...’« je bral župnik Matem in majčkeno se mu je zatikalo, »,...ohrani si ljubezen do življenja, zavrzi pa strah pred smrtjo. Človek mora imeti življenje rad, drugače je izgubljen. vendar ga spet ne sme imeti preveč rad...'« In sneg Je padal, padal na vse nas, ki smo negibno stali in poslušali v tej cerkvi v razvalinah. »,Ohrani,’« je bral župnik Ma-tern, »,v svojem srcu lakoto po novem spoznanju, ohrani si sovraštvo zoper vsakršno laž in ohrani si moč, da boš i>odil od sebe zlo. Zdaj vem, da moram umreti, ti pa moraš biti rojen, da boš stopil na razvaline mojih zmot Sram me je, ker ti bom zapustil neurejen in neudoben svet. V mislih te poljubljam na čelo, da te še zadnjikrat blagoslovim. Lahko noč, dete moje — dobro Jutro in jasno prebujenje...’« Matern je premolknil; imei sem občuteik, kakor da se bojuje z napadom slabosti, potlej Je pa rekei: »Nihče ne ve, kje leži zakopan človek, ki je to napisal. Otrok, kateremu je pismo naslovil, pa živL 2ivi med nami, V tej cerkvi, obenem s svojo materjo. In kakor ta vojak, tako tudi Jaa pravim vsem vam: Lahko noč, dragi moji — dobro jutro in Jasno prebujenje!« Ljudje so zapeli in Lillian m« je pogledala in sva odšla. Odšla sva na dolgo pot po ulicah razvalin in po okoliših, kjer so bilo samo razvaline in sploh ni bilo nobenih ulic, in vsepovsod j« sneg pokrival razvaline kakor veliicanski mrtvažki prt. Prišla sva do mostu, ki Je bil za p^ce speljan čez železniške tire, in na sredi tega prehoda sva so ustavila in so poljubila. Lilliani-na sapa je bila čista kakor sveže mleko in ko sva se poljubila, je pripeljala pod nama lokomotiva mimo, tako da naju ^^e sto zavila y dim. LE* LO LA >IH BRZOJAVKE METLIKA ^ Tabondttv« )• Ulo svo)6aA v MeUild *elo dobro orgMiteirano. pred nekaj Uto P* Je popoL noma tiamrlo. Kot k*ie, bo pooot-no Mfiveio. Oeta Droh kroitarjw na omovni loU irin*0® oCenoe ^ »Jih razredov- Te *nd P» ustancwlll tudi to-no raastavo Tnia/tth Mtovnikor. ■ Nmmizsd tenfa Je med metU-8ko mladino mJo priljubljena panoga vendar mladi Igrajo le 1« navdušenja, niso pe organirtrMU. Ce bi se povessaH v klub In naCrt-no vadia, b* lahko doeegU tudi večje usjjAe. Doslej so se sreC^ le na tdano>vanJu ▼ poCMtAter ob-einskega pirasaJk*. CRNOMEU ■ Klub betokranJsUh Mndentov je pred kratkim t UubljanI orga-nljriral spoznavni večer aa bruce tn brucke. Študentje so kaj hitro začeli odhajati te PodUpoe, ker ni bilo glasbe. ■ Maturantski ples v hotelu La-bk^a so pred kratkim priredili dijaki četrtega letnika gimnazije. Igral je ansambel Abadoni, goste pa je zabaval Tond GaSperftič. Gostje so bOl dobro razpoloženi, gimnazijci pa so dolm) »asltižili. TREBNJE ■ Trebanjski študentje so imeli pred kratkim ataipfičino v prostorih filozofske fakidtete v ijublja-ni. Predsednik kluba Jote kiandeU je orisal dosedanje delo tivbanj-gVih atudootov lo ojlhove težave. V prihodnje se bodo, kot so dde-nili, te bolj zavzemali za re&evanje denarnih vpraSanj Studentov in se bolj povezovali z občino. Ker je te veliko itudentor brea štipendij, so sklenili, da bodo ugotovili dejanske potrebe po Štipendiranju, da bodo tmeli Študentje več stikov I delovnimi organdsacijami v občini in se tako seananjall s razvojem kraja, kjer bodo zaposleni. 1V>d občinfOco vodstvo teli ftimveč mladih mposlHl doma. kapele ■ Zabavnoglasbeno prireditev so organizirali mladinci 13. deoembra in poželi lep uspeh. Okrog 40 mladih. ki so včlanjeni v vaSki aktiv Kapele pri Brežicah, obljublja Se več takin prireditev v limskih mesecih. NarodrKxsabavni ansambl, ki ga sestavljajo trlj« fantje 1* Kapel in okoliških vasi, te od noarca pridno vadi. Na tej zabavni priireditvi so nastopili prvič, sedaj pa spet pridno vadijo, da bodo lahko igi^ tudi za ples. BRE2ICE ■ V soboto Je bila v Brežicah problemdca konferenca o telesni kulturi za posavske občine Brežice, KrSko in Sevnica. Sprejeli so sklepe, ki jih bodo poai^dovali na republiški problemefkl konferenci o telesni kulturi jamiarja t Ljub-IjMll. Poklicna šola za kadre v blagovnem prometu Brežice raapisuj e delovno mesto ADMINISTRATORJA ŠOLE za nedoloden čas POGOJI: srednja ekonomska šola s petletno prakso. Razpis velja do 31. decembra 1970. S prošnjo predložite diplomo in potrdilo o dosedanjih delovnih izkušnjah. NOVOLETNE PRIČESKE. Novoletni večer je nekaj posebneg:a, zato mora biti tudi pričeska za to priložnost nekaj posebnega, nekaj, kar vas bo polepšalo, spremenilo, osrečilo in vzbudilo presene^nje. Frizerji bodo imeli pred praznikom veliko dela, z malo potrpežljivosti, domiselnosti in veselja pa se lahko za ta večer tudi sami počešete doma. Oglejte si nekaj pričesk, morda boste Izbrale prav eno izmed njih! Želje iz najglobljega kotička Prav vsi brez Izjeme upamo na novoletno darilo, pe naj pride od koderkoli že. Prav vsi brez izjeme imamo skrito željo, ki je iz kakršnihkoli razlogov ne povemo, čeprav večkrat mislimo nanjo. To je tisto, kar si želimo ob zdravju, sreči, vsem najlepšem in kcHično uspehu v šoli, česar ne povemo naglas. Ko so mla/ianni iz vse Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja naštevali, da si želijo predvsem uspeh v šoli, uspešen zaključi šolskega lete in podobno, so na koncu priznali tudi tiste skrite želje, ki se jim morda ne bodo izpolnile'že za novo leto, morda v bližnji prihodnosti. Ali i>a? Kdo ve! Takole so povedali: Eno vprašanje in dvanajst odgovoirov - Povedali so brez oklevanja si želim gramofon in plošče beatlov.« ■ Franc Starc — Leskovec Pri Krškem: »Rad bi popravil uspeh v šoli. Gramofon in idošče si že dolgo želim.« ■ Marija Breunec — Trata pri Kočevju: »Rada plešem in si želim v Novem mestu več plesov kot doslej ter da bi mi dedek Mraz prinesel črne lakaste plesne čevlje.« ■ Franc Panjan — Dobliče pri Črnomlju; »Uspeh v šoli in malo pony kolo.« R Bojan Strmole — TržiSče pri Sevnici: »Da bi šel na smučarski tečaj in da bi dobil nove smuči ter smučarsko opremo.« ■ Danica Blažinč — Sela pri Dobravi: »Hodim v ekonomsko srednjo Solo in vzdi^ žujejo me starši. Stipendija bi mi prišla čez vse prav!« ■ Jože Zakšek — ReStanj pri Senovem: »Najbolj srečen l3i bil, če bi za novo leto dobil opremo za namizni tenis.« B Anton Stefančič — Pri-mostek pri Metliki: »Ob teh nemirih na naših zahodnih mejah me resnično zanima, kako in lodaj se bo to uredilo. Ker končujem srednjo etkonomsko Solo, si želim, da bi imeli za maturante v dijaških domovih več razumevanja, da bi dobili svojo sobo za učenje. Drugo leto, ko bom v službi, bom imel več denarja in verjetno tudi več želja.« ■ IVlarija Frankovlč — Čatež: »Novo stanovanje je največja med vsemi željami, žal pa ni odvisna samo od dedika Mraza.« B Branko Arnuš — CrmoS njice pri Semiču: »Smučanje je moj konjiček. In kaj bi si želel drugega kot novo smučarsko opremo, ki bi jo resnično potreboval?« ■ Janez Bambič — LoSki potok: »Rad bi fotoaparat, ker rad fotografiram, želim si tudi, da bi v novomeškem dijaškem domu imeli na razpolago več časopisov.« ■ Janez Dolenc — Kočevje: »To zimo si želim veliko snega. Rad imam snežene zime.« ■ Doroteja Brcar — Jurjeviča pri Ribnici: »2e dolgo BEGUNCA IZ RADEČ PRED SODNIKI Na morje kot gospoda Anton Kučana z Iga pri Ljubdjand je osemmajst let dopolnil letx>s maja v vzgojno-pobol j Sevalnem domu v Radečah. Dva meseca po polnoletnosti, natančneje 2. jiilija, pa je iz doma pobegnil. Begunca sta jo mahnila na Dolenjsko. Dolgo pot do Mokronoga, kamor ^ prisepla zvečer tistega dne, sta odmerila peš. Sklenila sta ta kraj zapustiti s prevoeiiim sredstvom, gaj ju je hoja nedvomno zelo utrudila. Ponoči sta v Mokronogu vdrla v klet Antona Krese-ta, vaela pony-ekspres, nakar ju je vzela noč. Rezala ata jo proti Dolenjskim Toip-lioam, kjer je Kuzsna dobro poanal razmere, saj je celo nekaj let tam žAvel. Med drugim Si je zapomnU zdra^-S6e in vedel, da je pri odprtem bazenu bife. V DoIaix]skih To(plicah ubežnika nista tratila časa. Takoj ponoči sta vlomila v bife in si natlačila že^je s cigaretami, pijačami tn sladkari(}ami. Denarja, M sta ga želeila, nista dobila. Po tem vlomu ste po načrtu, ki 9ta ga napravila med begom, odSJa pred zdraviliško hiSo, vzela osebc^ avtomobil pacienta Krste Vuko-tida iz Kotora ter se odipelja-la v Crikvenico, tam pa so Ju prijeli. Ni se jima icspolndla želja, da bi se odpeljala še v Ba-Sko in tam obiskala prijatelja, tudi mladoletnika. Kiizma je prižel pred sodnike že kot mladoletnik, zaradi premo&enijGkdh pirekr-fikov pa so ga poslali v Redeče. To njegovo preteldoat je 9. decembra pri odmeri kaz-nd upoštevalo tudi okroAno aodddče v Novem mestu. Ob- toženca Kuzmo je oihsodilo na nepogojno Icazen: štirinajst mesecev zapora. Do pravnomočnosti sodbe bo moral Kuzma ostati v Radečah, ker je tako odredilo sodišče. /Ca/ nam pa morejo? Prišli so v restavracijo, posedli za mizo v plaščih in s pokrivali na glavah in čakali na postrežbo. Pet fantov od petnajst do devetnajst let. Toplota, ki je sevala od peči, jih je silila v zaspanost in zehanje. Kdo se ne hi na široko pretegnil in udobno položil noge na sosednji stol, ki je prazen, ukazal kaj za »žretUc in mimogrede glasno, da- so lahko slišali vsi gostje v sobi, 2 izvirnimi srbskimi kletvicami preklel mraza, ki vlada zunaj. Starejši gostje pri sosednjih mizah se začudeno spogledujejo, zdolgočaseni pogledi petih mladeničev t>a odgovarjajo: »Kaj nam pa morete?« Ljubezenska zgodba na platnu privabi starejšim obiskovalcem celo solze v oči, fantje in dekleta iz sedme in trinajste vrste pa jo spremljajo z »blazno«, »prehlajeno«, »za crknit« in podobnimi »fajn štosi«. Nekatere to moti, ker hočejo slediti vsebini filma, mladi si mislijo: »Kaj nam pa morejo?« Dijaka novomeških srednjih šol s šolskima torbicama stopita v delikateso. Pri mizi sedita mlajši ženski in se pogovarjata ob kavi. Tudi sosednja miza je še prosta, vendar fanta izbereta njuno. Brez pozdrava ali vprašanja pade šolska torbica zviška na mizo^ da skodelici s kavo poskočita in glasno za-žvenkljata. Potem se fanta zvalita na stola, prižgeta cigareti (na steni sicer visi opozorilo, da je prepovedano kaditi) in se začneta vtikati v njun t ^ogovor. Ženskama postane neprijetno in zapustita mizo, fanta pa si mislita: »Kaj nam pa morejo!« Na misel mi prihaja znana narodna: »Kaj nam pa morejo, če smo mladi?« Mi tudi: če smo objestni in nesramni? NOVOLETNA ŽEUA ATLETINJE: Skok v ekipo Slovenije Marjeta Pučko obiskuje tretji letnik gimnazije v Novem mestu. Je skromno in preprosto dekle z veliko uspeha. Sleoraj ves prosti čas posveča atletiki. V skoku v višino je dosegla že nekaj izrednih uspehov. Je članica Atletskega kluba v Novem mestu. Sedaj ji je šestnajst let in obeta se ji lepa atletska kariera. — Marjeta, kaj te je pritegnilo k atletiki? »Navdušila me je tov. Draga Mislejeva že v osmem razredu osnovne šole, ko sem se uvrstila v šolsko ekipo za državno prvenstvo. Se prej pa me je za šport navdušil oče.« — Uspehi niso prišli sami. Verjetno je bilo potrebno veliko treninga. »Res je. V zadnjem času so se razmere v atletskem klubu precej zboljšale in sedaj redno treniramo pod vodstvom tov. Spilarja. Prej je bilo delo v klubu neurejeno, kar je bil tudi eden izmed glavnih vzrokov, da so nekateri naši odlični atleti odšli k drugim Idubom. Se vedno bi potrebovali več trenerjev, saj imamo sedaj vsi atleti le enega. Zaradi šolskih obveznosti treniram takrat, kadar imam kaj prostega časa. Poleti sem skoraj vse dni na stadionu, pozimi pa dvakrat tedensko v telovadnici dvigam uteži in igram odbojko.« — Treningi so rodili tvoje osebne uspehe. Kako so si sledili? »Leta 1968 sem osvojila prvo mesto na republiškem prvenstvu osnovnih šol, lani pa nisem tekmovala ker sem se poškodovala. Naj več ji uspeh sem dosegla letos na državnem prvenstvu v Celju, kjer sem bila osma. Tam sem dosega tudi svoj osebni rekord: 150 cm v višino. Uvrstitev v finale tega prvenstva je bil zame res velik uspeh.« Marjeta ni samo atletinja, igra tudi v mladinski odbojkarski ekipi Novega mesta. Včasih igra tudi tenis, kot vsi mladi ljudje p>a tudi pop glasbo rada ix)sluša. Všeč so ji bratje Gibb, John Mayall, Cream In Moody Blues. — In tvoji načrti, želje? »Nameravam spremeniti slog skakanja. Pritegnil me je Fosbury Flop. Želim se uvrstiti v mladinsko ekipo Slovenije in zboljšati svoj oseibni rekord.« DRAGO VOVK „Marijana" spet na vrhu 109 bralcev je glasovalo: 1. »Marijana«, Dubrovniški trubadurji - 36 glasov 2. »Visoko nad oblaki«, Slaki - 35 glasov 3. »Više nećeš bitiolotičnem, kultumo-zatoavnem in špor-tnem področju so si prislužili Novomeščani, ki že obljubljajo, da se bodo potrudili tudi prihodnje leto. To priznanje je brez dvoma velik.i spodbuda mladini in vojatoom, da bodo še bolj okrepili medsebojne vezi tovarištva in bratstva med Jugoslovanskimi narodi. Na tekmovanju so sodelovali tudi mladi tal vojaki iz Cmomitja in Ribnice. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše žene, mam« in stare mame JOŽEFE LUKŠIČ borke NOV Iz Ulice Mirana Jarca, Novo mesto se najlei>še zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, zastopnikom ZB NOV, tov. Stibriču, tov. Klobučarju in tov. Švajgerjevi za poslovilne besede. Zahvaljujemo se dr. Vodniku aa skrb v času njene hude bolezni, pevskemu zboru »Dušan Jereb«, Gorkičevim, Tomičevim, Brkičevim, Dragi Klevišar in Gutmanovim. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu spremili k njenemu aadnjemu počitku Žalujoči: moi Jože, hčerid Majda In Silva, sinova Jože Janez z družinami -fr *>s ^ ZAHVALA Ob boleči Izgubi našega dobrega moža in očeta MIRKA DAJČMANA iz Gabra 13 ipri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravnikom in sestram intemega in kirurškega oddelka novomeške bolnice, ki so mu lajšali bolečine. Zahvala tudi kolektivu DINOS iz Novega mesta ter ZB, SZDL Semič in društvu upokojerx;ev. Najlepša hvala godbi iz Črnomlja, pevcem iz Semiča ter govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat topla zahvala. 2 a 1 uj o 2 i: žena Tončka, sin Marjan in drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in mučni boJezni nas je zapustil dragi sin, brat in stric MIROSLAV STARIČ iz Mrzle luže 8 Zahvaljujemo se prijateljem, sorodnikom in sosedom za podarjene vence in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala zdravnikom kirurškega oddelka novomeške bolnice, prof. dr. Bajcu, dr. šav-Iju, dr. Novakovi in vsemu strežnemu osebju. Zahvaljujemo se kolektivu Železniške postaje Ljub-Ijana-Moste za podarjeni venec, spremstvo, poslovilne besede in žalostinke ter pomoč, ki so jo naklonili. Enako se zahvaljujemo PGD Velika Loka, KUD Velika Loka za organizacijo pogreba, poslovilne besede In vence ter gospodu dekanu iz Trebnjega za poslovilne besede in opravljene pogrebne obrede. Kalujoči: oče, mama, bratje in sestre t družinami ter drugo sorodstvo Mrzla luža, 18. decembra 1970 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta FRANCA ŠKODA iz Straže 26 pri Raki se naj lepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom Grozinovim, Zabkarjevim, Siškovim, ki so požrtvovalno pomagali med pokojnikovo boleznijo in nam tudi sicer nudili svojo pomoč. Žalujoče hčerke; Marija, Lojzka, Anica, Ivaiika in Rezi ter vnuk Franci ZAHVALA Ob bridki izgubi drage hčerke in sestre MIHELCE SMOLIČ iz Novega, mesta ' se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so sočusitvovali z nami in nam izrazili sožalje, posebno p« delovnemu kolektivu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto, pevcem in gospodu župniku. Žalujoči: mama, brat in sestre Orehovec, 22. decembra 1970 Namiznoteniške igralke Kočevja Nada Račkt Neva Benčina in Vesna Vovk niso slabo zaigrale v prvi republišM ženski ligi, vendar več kot zadnjega mesta v tako zahtevni konkurenci res niso mogle zasesti. (Foto: S. Dokl) w Jeseni je bilo bolj slabo Končan je prvi del republiškega namiznoteniškega prvenstva za moške in ženske. Ekipi Novega mesta in Kočevja se v močni konkurenci nista kaj prida odrezali. Novomeščuii so na sedmem mestu, igralke Kočevja pa na petem. V ssadnjem srečanju sp Novo-meščani gostovali t Ljubljani in izgubili srečanje i Ilirijo s 5:0. Rezultat ni realen; ko bi bili No-vomeščani drugače postavili igralce, bi lahko celo zmagali. Ilirija — Novo mesto 5:0 (Pe-tronijevič — Somrak 2:1), Nišavič — Kapš 2:0, Koman — Krnc 2:1, Nišavič — Somrak 2:0, Petronije-vlč — Krnc 2:0. i V Kočevju pa sta se T zadnjem kolu srečala Kočevje in Fužinar z Raven. Gostje so brez težav zana. ■ gale. Kočevje — Fužinar 0:5 (BenS-nm — Liešnlk 0:2, Rački — Petrah 0:2, Vovk — Strne 0:2, Rački — Lešnik 0:2, Benčina — Štruc 0:2. KONČNI LESTVICI MOŠKE IN ZENSKE LIGE (JESENSKI DEL) 1. Olimpija T 7 O 35: 6 14 2. Sobota 7 5 2 28:23 12 3. Ljubljana 6 4 2 23:16 8 4. Maribor 2 4 3 26:25 8 5. Triglav 7 3 4 21:24 6 6. Ilirija 7 2 5 16:23 3 7. Novo mesto 7 18 15:34 3 8. Lendava 8 11 13:25 1 1. OLIMPIJA 4 4 0 20:1 8 2. FUŽINAR 4 3 1 16:11 8 3. TRIGLAV 4 2 2 12:14 4 4. ILIRIJA 4 1 S 13:15 3 5. PARTIZANK. 4 8 4 1:20 O Marina je deklica za vse Marina Film je najboljša odbojkarica Brestanice in n^vo. mno tudi Dolenjske, že dalj časa je gonilna sila eicipe, ki se je ravno letos, ko delajo ▼ najslabšiih pogojili, imenitno uvrstila. Brestaničanke so v jesenskem delu tekmovanja v samem vrhu, enako seveda računajo tudi s(piBedwayu, je letos edini dolenjski Športnik, Id se lahk» v dlanafci kxviku-renci lahko ponada a nudv-vom državnega pi^aka. (Foto- S. Doid) Pionirju najvišji naslov Končano Je ekipno kegljaško prvenstvo Dolenjske, ki ga je breas vedjih tešav osvojila ekipa novomeškega Pionirja. Na drugem do četrtem mestu so z enakim številom točk pristali železničar. Krike in Krka. Rezultati tekem zadnjih kol: Pionir — Partizan 347:334, Luknja —- Rudar 338:335. Krka — Stari devet 390:272, Iskra — Vseh de- V Krmelju za dan JLA v počastita dneva JLA sta bili T Krmelju dve Športni prireditvi, srečali so se Sehistl in rokometaši. V Šahovskem dvoboju bo šahisti Krmelja porazili Mokronog z 31:15, na hitropoteznem turnirju posameznikov pa sta bila zmagovalca Perha,J (JTA) in Srt-bar z 9,5 točkami, sledijo Videčnik, Kos, Hočevar 8,5 itd. Pionirji in pionirke Krmelja in Tržišče pa so 3e srečali v rokometu. V obeh tekmah so bili Kr-meljčand boljSi, saj »o pdonlrjl zmagali s 13:8, pio:vrke pa s 5:1. B. DEBEI^ vet 353:351, Rudar — Krško 361: 305, Partizan — železničar 371: 327. KONČNA DBSTVICA: 1. Pionir 18 14 4 2. Železničar 18 11 7 3. Krško 4. Krka 5. Luknja 6. Iskra 7. Rudar 8. Partizan 9. Vseh 9 10. Stari 9 18 II 18 11 18 10 18 9 7 11 7 11 7 H 3 19 5344:4674 5730:5414 6384:6204 5446:5461 5387:5317 4769:4919 £906:5836 5284:5285 6051:6178 4185:5942 Novomeščanke v Subotici Mlade novomeške telovadke Anita Gajič, Lili Planian in Maja DoU so prejšnjo nedeljo nastopile na velikem gimnastičnem piovomeščani s 5:3. Rezultati: Somrak — Jodč 2:0, Kapš — Krnc 0:2, Pezelj — Mačkovič 2:0, Somrak — Krnc 0:2, Pezelj — Jozič 3:0, KapS — Mačkovič 2:0, Pezelj — Krnc 0:2, Somrak — Mačkovič 2:0. V. J. M. Garnizija Novo mesto : rezervni oficirji 5:5 v počastitev dneva JLA je bi- lo Sahovdco srečanje med pripadniki JLA in reeservnimi oficirji. Srečanje se je končalo 5:5. Rezultati: Nestore vic — Penko 0;1, Apostolovski — Škerlj 0:1, Tasič — Sitar 0:1, Kazakovič — Tisn 1:0, Darkovič — Golež remi, Pra-ščevič — Poljanšek remi. Tata. lovič — Verbič 0:1 Mikelin — KobaS 1:0, DndovlC — BožovIC 1:0 in Sevo — Gregl 1:0. J. UDm ČESTITKA Vsem športnikom Dolenjske ih športnim sodelavcem ielimo srečno in zadovoljno novo leto ter se jim zahvaljujemo za sodelovanje. ŠPORTNO UREDNIŠTVO DL Od tu in tam ■ NOVO MESTO — V počastitev dneva JLA so odigrali občinsko namiznoteniško prvenstvo, na katerem je sodelovalo 87 namiznoteniških Igralcev iz Novega me-sta, Otočca, Vavie vasi, Smarjete in Šentjerneja. Presenetljivo dobro igro so pokazali pionirji in pionirke. Zlasti v Novem mestu, Šentjerneju in Vavtd vasi raste mlad, mnogo obetajoči namiaano-teniški naraščaj, ki bo že čez nekad let lahko tekmoval na aoh-tevnejših tekmovanjih. Med igralci so na prijetno presenetili zlasti pdonir Javšek ter pionirk« Novinčeva, Krenova, Krvfaova in Likarjeva. Rezultati: — pionirji 1. Jevš^, 2. Svent (oba N. m.), S. CrtaliČ (Smarjeta). Pioniilce — 1. Novinec, 2. Kren (ob® Vavta vas). 2. Krvina, S. likar (obe Šentjernej); člani — 1. Somrak, 2. llil, 3. Jevšek in 4. Peaclj. (A. V.) ■ KOČEVJE — Košarkarska dejavnost je v Kočevju precej razgibana. Prirejajo tudi občasne kratke turnirje, na katerih igrajo kočevske ekipe. V počastitev dneva JLA so odigrali tudi manjši turnir, na katerem so ama^l člani Partizana. Sledijo mladinci ■ Partizana in SSD gimnazija. Rezultati — Partizan (mladinci) — SŠD gimnazija 49:27, Partizan (čland) — SŠD gimnazija 35:31 in . Partizan (člani) — Partizan (mladinci) 55:48. (A. A.) ■ KRŠKO — BUDOKAI center iz Zagreba Je seznanil vodst\o karate kluba v Krškem, da bo prtšel januarja na enodnevno ta-štruktažo trcmerja Krčana Staneta Iskre japonski trener Arthur Shisataka (nosilec 6. DAN-a) > soprogo, M je nosilka S. DAN-a. Japonski trener je pripravljal *a-hodnonemško karate repreišenton-oo, ki Je na zadnjem evropskem prvenstvu zasedla prvo naesto. (L. H.) ■ SENOVO — Ob 35. obletnici DPD Svoboda je bila na Senovem odigrana šahovska simultanka, ki jo je igral mojstrski kandidat Unko Jazbec is Trbovelj. Simultanka je bila odigrana na 22 deskah, reesultat pa je bil 212:0 za Jazbeca. (J. K.) ■ ZAGREB — V društvenih prostonili PrvomajdEe je BIIDO-KAl center organiziral proslavo ob 10-letnici karateja na Hrvaškem. Predstavniki centra bo med proslavo razdelili priznanja so- pripomogli k razvoju tega Sporta na Krvaškem in v Sloveniji. Zlato značko so prejeH tudi karateisti is Slovenije. Med njlnU sta Krčana Stane Iskra in Bojan Vukčevič. V tekmovalnem delu so nastopili Krčani Ljube Bofio-vič, Vojko Kupec In lanadd ^ piibliSkl prvak Bojan Vukčevič. Kupec Je bil izločen v prvem Ido-ki. Božovič pa j« prižel do poUi-nala. Bojan Vukčevič je v prvem srečanju svojega nasprotnika premaga, vendar ai j« poškodoval palec na desni roki, zato je odstopil od nadaljnjega tekmovanja. (L. H.) ■ KOČEVJE — V počasUtev dneva JLA9 so priredili rezervni oficirji tekmovanje v zračno puško. žal se tekmovaivja niso udeležili strelci iz Ribnice, čeprav so obljubili sodelovanje. Zaradi tega so tekmovale samo domače ekipe. V ekipni konJoirenci je zmagal^ Strelska družina Kočevje (Kužnik, Hočevar, Safar) s 320 krogi; drugo mesto so zasedli reo»rvnt ofioirjl (Planinc, Inž. Prezelj, Pajnič.) 272 krogov. Med posamezni-nik (109). Tone Hočevar (108) ta ki so bili najboljši Viktor Kuž-Želflto Safar (103). (A. A.) ■ NOVO MESTO — Te dni so novomeški ljubitelji GOA odigra- li prvi Javni turnir. Prvi turnir so si B dvema točkama razdelili Janez Komelj, Franc Dragan in Jože Udir; četrti pa je bU Marko Picek. (J. U.) ■ SENOVO — Predsednik se-TK)vske Svobode Anton Pleterski j« čestital in podelili priznanja trem najprizadevnejšim šahistom, ki so v zadnjih letih dosegli najboljše uspehe; priznanja so prejeli Mirko Jankovič, Jože Jankovič in Slavko Kožar. (J. K.) ■ KOČEVJE — MoSki in ženski oddelki gimnastike prt kočevskem Partizanu so zelo dobro obisicani, saj imajo štdirje vodniki dela čez glavo. Velika pridobitev za gimnastiko v Kočevju je, dvo-viftindoa bradlja (Reuther) in ^ set blazin, ki jih Je društvo dobd-k) po 5vetovnwn g^imnastičnem prvenstvu T Izubijani fet Izbranih sredstev, M so Jih prispevala ^ čevska podjetja. (A. A.) ■ NOVO MESTO — V počastitev dneva JLA so novomeftkl šahisti odigrali hitK>poteznl turnir Prva tri mesta so rt deUU Škerlj, Penko in IstcnHS z 8.5 točke, sledijo Picek 7. Milič 6,5 i*d. (J. U.) D DEŽURNI POROČAJO _ MILIČNIKI PREGNALI BERAČA — Tn*anjski miUčnUri so pred tobtJdm t Dolenji vasi pri Ceitežu prijeli Dževada Salinovića, Rasima Daljevlća in DžulSa MiiSi-ća (vsi trije »o iz Bijeljine), Icer flo v vasi beraCili in se pn tem predstavljali sia žrtve poplav, Čeprav to niso. »Poplavijence« so piredaii sodniku za prekrške. ■ MED OBISKOM OB MOPED — Jože Košljar iz CeSnjice pri Otočcu se je nedavno tega * mopedom aepeljal na obisk v nico. Vozilo je pustil na SisKO-vem dvorišču, ko pa se je ho^ flpcft odpeljati, mopeda ni bilo ve«. Neznanec se je z njim odpeljal in Koajerja odškodoval isa 1.500 ddn. ■ SL.ABI ŽIVCI V GOSTILNI — Ahmed Karajković se je pred dnevi v Črnomlju opil. Ko je M v Svaj-gerjevi gostilni, so mu pod vpBvom alkohola popustili In je začel razgrajati. Miliftnila so ga odvedli in ga pridržali do Iztreznitve. Karajkoviča bo na zagovor poklical tudi sodnik za prekrške. ■ VINJEN ZA VOLANOM — Novomeški mdiličniki ao pridržali do iztrenzitve Miroslava BenCino, keir j« vinjen vozil osebna avto-mobU. poleg tega pa se tudi n^ spodobno vedel. Benčina ae bo moral zaradi tega zagovarjati tudi pri sodniku za prekrške. * ■ ZGORELA LESENA HlSA — V Vmtnem je TD. decembra zgorela do tal lesena hiša St. 10, last Alojza Simončiča. Lastnik Je re-Sil le nekaj premičnin. Vzrok t» požiar 8e raziskujejo. Škodo to ocenili na 20.000 din. ■ DENAR IZGINJA IZ STANOVANJ — Na novomeSki postaji milice sc j« v zadnjem času nabralo več prijaw o tatvinah. Prebivalci Javljajo o tatvin^ denar-Ja v stanovanjih. Miiiki PeSič z Mestnih njiv je bilo od 17. do 19. decembra ukradeno te omare ▼ spnlnici 1.800 din. Lovro Kopač Iz Žabje vasi, ki je denar tudi hrana T omari, je bil ob 900 din. St^mki Rudman z Mestnpi njiv je bilo 80 ddn vze^o iz torbice, ki jo Je imela v predsobi. Oškodovanci so povedali, da so t času, ko Jim je zmanjkal denar, videli Ciganke okoli hiS DIVJI PLES NA PRVEM SNEGU — Prvi sneg 22. decembra Je presenetil in prekrižal račune marsikateremu avtomobilistu, M svojem« vozilu Se nd nataknil zimskih gum ali verig. Vozil ni samo zana^lo, ampak jih Je tudi vrtek) po miU volji. Nesreče so Wle seveda neizbežne, ubežati pa Jbil^e ceste Izločili lE prometa vsa te^a vozila. P S STRASlLNO PIšiiOLOMEU GOSTI — NoromeSki miličniki so 32. decembra prijeli v hotelu Kanddja Hiiseina Kajteaoviča, kar Je streljal a strašimo pijtolo in vznemirjal goste. »Junak s Divjega zahoda* bo moral tudi pred »cžnika za prekrSke. ■ NI MIRU V S.AMSKEM DOMU — 2S. decembra so novome-tkl miličniki priprli do iatreznit-ve delavca Marka Patkoviča, ker se J® vinjen pretepal v samskem domu T BrSLinu. ■ FICKU SNEL KOLESI — V noči na 22. decem1>er Je ncsananec ukradel s ftCka Naceta Komljanca ^ Noivega mesta zadnji kolesi. Lastzilc voaila Je ofikodovan za 1.000 đbi. Smrt zaradi poledice 21. decembra ob 17.45 se Je zaradi i»ledeneile ceste' v Mrt?sicah pri Kočevju smrtno ponesrečil voenlk osebnega avta Anton Osvald, sopotnika Antona Žlindro pa so težko poškodovanega prepeljali v ljubljansko bolniSnioo. Oba ponesrečenca sta doma iz ZadoJja pri Ribnici. Do nesreče Je prišlo, ko Je avto zaneslo s poledenele ceste, da se je dvakrat preobrnil In trčil v drevo. Med prevnaCanjom sta Osvald Ui Žlindra padla Iz »vta. Osvald je — toot domnevajo — trčji fie X glavo v drevo, kar J« bilo sanj osodno. Na vozilu J« sa okoli 10.000 din škode. DAVČNI IZTERJEVALEC POLDE MIKLIČ OBSOJEN Prisvajal si je davke in prispevke »Bil sem okraden,« je trdil Miklič pred sodniki, dokazi pa so govorili drugače - Sodba: 3 leta strogega zapora, obtoženi mora povrniti prilaščeni denar davčni upravi in krajevnim skupnostim, tri leta po preteku kazni ne bo smel opravljati svojega poklica Leta in leta je Polde Miklič, davčni izterjevalec nem mestu, kjer bi imel opno vomeške uprave za dohodke, pobiral davke in pri- raviti z družbenim premože-spevke od kmetov na šentjernejskem območju. Rav- njem. Na manjšo >caizen, kot nal se je po vpeljani praksi, da je denar, pobran je predvidena za grabež, se prejšnji teden, prinesel na upravo v začetku nasled- je sodišče odločilo zato, ker njega tedna. Veljal je za marljivega izterjevalca, nje- ne gre za velik grabež in ker govi odnosi do kolkov, zadolženih za druga območja, mora Miklič dejansko skrbeti in nadrejenih so bili dobri. Tu in tam jih je že sli- za dve družini, šal, vendar le takrat, če je izterjava na njegovem območju zašepala. Kaj drugega pa mu niso imeli očitati. Na to, da je sodišče spoznalo Mikliča za krivega p>o obtožbi, so nedvomno vplivale tudi nekatere okoliščine in dejstva od leta 1967 dalje oziroma od taJcrat, ko naj bi REZERVIRANO Prišli smo v čase, ki jih Ko se je vrnil, ga je va Do letos so bili prepriča- nje. Na dan je prišlo le, kand, da v Mikličevem delu ni ko je Miklič prikrival pri-nič takega, da bi bilo oreba manjkljaj. To je delal tako, ,, pred nijim povzdigniti glas aii da je s pozneje pobranim T tAt- ga celo klicati na odgovor, denarjem odvajal na upravo ^k^a izterjev ca Ko pa je šefinja'uprave za za doliodke davščine, ki so dohodke Albina Ferbežar ugo- mu jah kmetje že prej pla- 7^ tovila, da je MiMič šele 12. čaU. Zato, je bU z oddajo Januarja oddal v Novem me- denarja nenehno v zaostanku. majhi^ ki diiar, ki je pobn.1 Zak^ toko, pa so ugotovili Že leta 1969, je hotela vedeti šele v^ preiskavi, zakaj se je to z^odhia. odiklič Miklič si je prilastil 40 tisoč se je 19. januarja spet ogla- 680,20 din; 36.520 dip od pobra-sdl v Novem mestu in tedaj niij prispevkov in davkov v ga je hotela šefinja poklicati šentjernejskem okolišu, 4 ti- grafska delavnica le malce povečala, nekajkrat omislil življenje »na veliM nogi«. Tako si je med drugim privoščil silvestrovanje celo v Opatiji, kupil je osebni avtomobil itd.. r Z.J!; ™ Imel j« ^latke, ki da je bilo tedaj aa upravi samoprispevkov, ki jih je precej strank, kar je Miklič pobiral za krajevne skupnosti izrabil in se izmuanid. Že na jih njegovi dohodki iz delov- slednji dan pa je na svojem domu v Šentjerneju dvema uslužbencema uprave za do-' hodke priznal, da mu nianj- . ., ■ u nega razmerja in poi>oldansike Šentjernej, Škocjan ui Orebo- (totoamate^) niso m<^U Proti Mikliču so 2saradi tega uvedli sodni postopek. Javni tožilec ga je obtožil za ka- pokriti. je bilo že dolgo pričakovati. Število avtomobilov in drugih vozil je tako naraslo, da je dandanašnji na cestah &e prava gneča. Ni zaman onega dne štefkov Stefuc pri Majolki dejal, da ima že skoraj vsak bedak svoje vozilo in da bo odslej vedno več veljal tisti, ki jo drobi peš. Je že tako. In človek bi se na vse nekako navadil, če bi ugodje na kolesih spremljali tudi drugi, postranski užitki. Tako pa se ti primeri, da se znajdeš v prometni zagati, iz katere ne moreš, in ne preostane ti drugega kot da zapustiš vozilo in greš naprej — peš. Ob cesti je stala velika hiša, ob njej je bil pločnik, ob njem pa še precej prostora. »Semle se zrinem,a si je rekel Sirnik, ki je bil poprej s svojim avtomobilom že pol ure krožil po mestnih ulicah, da bi našel primeren prostor za parkiranje. Zadovoljno je ustavil, zlezel iz avtomobila in krenil v srce mesta. Vozilo je pustil, kot je bilo; vštric z veliko hišo, . nikjer nobenega znaka. avtomobilu čakal skromen listek. Na njem je bilo o-pozorilo, da je storil prekršek, in sicer s tem, da, je nepravilno parkiral. Zraven je bilo tudi vabilo, naj se zglasi na postaji milice. Značajen, kot je bil, se Sirnik, na postaji ni zglasil in tako je kmalu dobil zeleno pozivnico. »Nisem nepravilno parkiral.« ■ »Parkirali ste na mestu, rezerviranem za druga vozila.« »Rezervacija ni nila nikjer vidna.« »O, pač. Na vozišču ob pločniku je bila narisana velika črka R, pa še v krogu je bila. »Človek, ki pripelje po cesti, ne razb‘>,re obrabljene in zlizane črke na vozišču. Sicer pa črka R zame ničesar ne pomeni...« »Kako da ne, saj je vendar jasno.« »Meni ne. Zakaj naj bi pomenila prav — rezervirano? Zakaj ne morda — radio... ali morda Rdeči križ... ali navsezadnje restavracija?« ZMkaj neki ne? JAKA PRAVIČNIK ka denar Za^ je da ^luvo dejanje grabeža po čle- mu je nekdo že leta 1967 vzel j j » ^ 40.000 dinarjev. Po njegovem naj bi se bilo to zgodilo BLAGAJNIČARKA VAJENSKE ŠOLE V SEVNICI OBSOJENA neko soboto, ko je bil nujno poklican v Novo masto. V času, ko je bil zdoma, naj bi bil neznanec vdrl v njego-oo fotografsko delavnico v Šentjerneju in iz miznega predala vzel denar. Ker pa nu 255/1 v zjv^eai s členom 322/11 KZ, za kar je predvidena najmanjša kazen pet let strog^a zapora. Obtoženi Miklič tudi na glavni obi'avnavi 15. decembra na novomeškem okrožnem sodišču ni priznal, da si je denar prisvojil. Vztrajal je. Z oskrbninami si je polnila žep Nečisto poslovanje Danice Medved odkrito ob polletni inventuri izgovoru niso verjeli — vsak da mu je bil denaj: ukraden, drug bi takoj prijavil tatvi- prejšnji zagovor, ki ga je pri-no, ne pa čakal tri leta — pravil za preiskavo, pa je so takog uvedli preiskavo. Ta nekoliko spremenil. Vse to je že spočetka potrdila siun, pa za sodišče ni bilo dovolj zato so Mikliča suspendirali, prepričljivo, zato ni verjelo V preiskavi so kmalu razvo- njemu, ampak dokazom v zlali način, ki ga 'e Miklič 23-letna Danica Medved iz Praprotnega št. 17 si je kot blagajničarka vajenske šole lesne stroke v Sevnica od 1. septembra 1968 do 31. julija 1969 prisvojila 15.133,20 din. Denar je jemala od vplačil za oskrbnino gojencev šole, od vplačil za prodana skripta in drugih prejemkov. Razen tega je uničila blagajniška potrdila o vplačilu oskrbnine za 55 gojencev in račime petili upnikov šole. uporabil za prilaščanji družbenega denarja. Kdaj je začel spravljati tuj derUKr v žep, v preiskavi niso mogli natančno ugotoviti in tudi finančni izvedenec ni velel pra- smel opravljati svojega pokli-vega odgovora na to vpraša- ca oadroma delati na delov- Medvedova je prišla v to obtožbi, in mu je tudi izre- šolo 1. aprila 1968. Postala klo kaaen: obsojen je bil na je blagajničarka, računovod- tri leta strogega zapora, s kinja in knjigovodkinja. Do tem da mora vrniti prisvojeni sredine julija 1969 je biio daj poklicala na pomoč svojo denar, razen tega pa še tri njeno delo vsaj navidezno v prejšnjo blagajničarko. Ta pa leta Po preteku kazni ne bo redu. Ko pa bi morala sesta^ viti periodični račun za prvo polletje tega leta, ji delo ni hotelo izpod rok. Sola je te- Zakaj je umrl Božič, premikač v Sevnici? Drzni pohod z mladoletnikom 25-letni Marko Hudorovac Je dobil za Štiri kazniva dejanja Stirl leta in šest mesecev strogega zapora. Okrožno sodišče mu Je sodilo za izsiljevanje, telesno poškodbo s trajnimi posledicami, lažjo telesno poškodbo in ve- -------------------------------------------------------------- liko tatvino. Dejanja je Mar- Vodja premikalne skupine Alojz Povhe, doma z zagrešil v začetku juUja Dedne g6re pri Studencu, pogojno obsojen So"g^ ^ oktobra 1969 v ^ jdh pripravljali za na pot, Soletato"^^'J. T^C^an urah je delala na sevniSki že- tudi poikvarjen vagon. ^ nenaseljeno Obtoženi Povhe je med pre* hi§o Ivane Turšič, od koder iskavo vztrajal, da je bil Bo. sta odnesla nekaj manjših Žič Za nesrečo sam kriv, čeS reči. Nato sta v hiši Franca da Je bil premalo previden. Jordana na Dednem vrhu za- Povhe je tako trdil tudi pred htevala hrano, pijačo in orož- ? kratkim na novomeškem ok- je. Gospodarja • Je Marko nar m ^ fiodišću. kjer je od- padel, da Je moral zbežati m, im toterem je delaa Bo- ^ dejanje. Poudaril tn poklicati na pomoč sose- žič, je stal pokvarjen vagon je bUBožič pravilno de. Ko se je kasneje Jordan 0(poex)rjen na nevarnost in da približaJl Marku in zahteval, je praivaapnav on kršil pred- naj izgine, ga je le-ta udaril piše. , z motiiko po glavi in ga nevar- „ ^ no ranil. Nato Je z otko uda- Sodišče je skrbno preteb^ ge Kocjana. Solo vsa dejstva in Povhetu ks- j^azni hodna ploščad na njem pa je reklo kazen 10 mesecev zapo- ^^rku Hudorovcu podaljšalo bila spuščena. Ko je hotel ra, vendar pogojno za dobo pripor do pravnomočnosti .L- ------- — -----odmen kazni je upoštevalo težo dejanja in stopnjo malomarnosti obtože-nega v času, ko Je prišlo do tako hude nesreče. je odkrila reči, zavoljo katerih se je morala Danica Medved pred kratkim zagovarjati na okrožnem sodišču v Novem mestu. Prejšnja blagajničarka je najprej odkrila v j>oslovanju Medvedove velik nered. Ko Je malce podrobneje pregledala račime, primerjala do--, ka Vera Opara v poznih ve- za štiri leta, hkrati pa ji je za prav tako dobo prepovedalo opravljati poklic oziroma delo, pri katerem bi imela opraviti z družbenim premoženjem. Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali, da je Medvedova takoj vrnila prisvojeni znesek, celo 3.000 din preveč, da je dejanje deloma priznala, ob tem pa tudi, da je Medvedova dejanje storila na prvi zaposlitvi in na delovnem mestu, na katerem Je nd nihče nadzoroval. Že tretji roparski napad Sredi decembra se Je zgodil v Novem mestu že tretji roparski napad v zadnjem času. Ko se je Novomeščan- leeniški posteja premikalna skupina, ki jo je vodM 28-let-ai Alojz Povhe iz Dedne gore St. 5 pri Studencu. V skupini BS 31191. Na ta tir so ga med premdikanjem spravili s petega tira, da je lahko nat>j zapeljal vlak iz Novega mesta. Vagon BS 31191 na enem koncu ni imel odbijača, pre- kumente in pregledala druge podatke, se ji je odkril primanjkljaj. Ko je uredila račune za čas od 1. januarja do zadnjega junija 1969, je pregledala še poslovanje za drugo polovico prejšnjega leta. Medvedova tudi to leto ni imela »srečne roke«, saj Je prejšnja blagajničarka spet odkrila nered fai primanjkljaj. Ob primanjkljaju se Je izikazalo, da manjka cel kup uradnih listin, ki so se Medvedovi med poslovanjem »izgubile«. Sodišče Je Danico Medved obsodilo na leto dni In dva meseca zapora z odložitvijo čemih uraz vračala z dela. Jo Je pred železniškim prehodom v Kandiji dohitel neznan moški, jo napadel, iztrgal torbico Iz rok in Izginil v temo. Oparova Je Imela v torbici doikumente tn 1.540 din. Podoben napad se je zgodil nekaj dni pr^ tem v bližini kandijske železniške postaje In 5e prej v bližini IMV. Kaže, da je neznani lovec na ženske torbice zelo dobro obveščen, katero se aplača dohiteti in okrasti, saj si je na ta način pri vseh treh napadih prisvojil lepe denarje. Umrla v sploščeni „škodi" Božič ta vagon pri premikanju na devetem tiru speti s piatonerjem (vagonom RS), ga je spuščena ploščad zadela v prsi. Rana Je bila smrtna, Tato je Božič — bil je doma iz žurkovega doda — takoj po nesrečd. umrl. Odgovorni vodja Alojz Povhe je bU odtožen, da je neposredno knv za to nesrečo, ker Božiča t sikladu s predr plsl o higienskih in tehničnih varnostnih Ukrepib in v sikla-du 8 predpisi, ka sicer velja-Jd na želeniol, ni opoaorU, da >e v koanpoodciji vagonov, kd Mopedist je umrl S fickom podrl pešca 16. decembra zvečer je No-vomeščan Jože Pelko s preveliko hitrostjo vozil fička po novomeškem mostu in 19. decembra zvečer se je pred prehodom za pešce na Alojz Mavsar peljal z mope- kandi\jski strani podrl 20- dom od Leskovca domov ▼ letnega Jožeta Kr^a tn 16- Golek. V Leskovcu ga je za- letno Olgo Lužar, oba Iz No- neslo, da je zapeljal s oeste, vega mesta, ko »ta prečkala treščil T telefonski drog in cesto. Pešca sta dobila pri obležal nezavesten. Med pre- padcu poSkodbe, odpeljali so Pavlinova odločila la pr^- vocsom v brežiSko bolnišnico ju v bolniSnioo, tam pa so Ju tevanje Italijanskega tovoar- Jfl umrl. pridriaH na 7xlravlijOTju. njaika f prikoHoo tedai), ko Pri avtomobilski nesreči 16. decembra popoldne na avtomobilski cesti pri Sent-jtirju je umrla 26-letna Mi-helca Smolič, referentka Zavoda za, socialno zavarovanje v Novem mestu. Slava Pavlin in Marica Ivanetič pa sta bili ranjeni. Gmotne Škode Je bilo za 35.000 din. NovomeSčanke so se vrar čale & službenega potovanja v osebnem avtomobilu »Skoda«, ki ga Je vozila Slava Pavlin. Pri Šentjurju se Je Je nasproti privoail tovornjak 8 prikolico koprske registracije. Vooaidk koprskega voaila Franjo Ivič Je zavrl in se umikal na desno, medtem pa Je novomeSkl osebni avtomobil že zadel t eno izmed koles. »Škodo« Je potem odbilo T Italijanski to* vomjak. Voznik Daniele Pahor Je IzgubU oblast nad krmilom, sato je tovornjak s prikolico sapeljal s tsesto In se prevnril na streho. Skoraj v Istem trenutku je ob njem pristala, prevrnjena na streho, tudi »JScoda«. Bila je močno aploSčena. Po tretjem udarcu je brizgnila Icri 63>letna Terezija Klobučar z Dolža št. 6 obsojena na 5 let strogega zapora, ker je 24. septembra doma s sekiro ubila svojega moža Na zatožno klop v dvorani 101 novomeškega okrožnega sodišča je 17. decembra zjutraj sedla žena, kot jih srečaš na kmetih v vsaki vasi: preprosta, v malo boljši obleki, z ruto na glavi. Marsikdo bi pomislil, da je v tem prostoru po naključju: da je zašla in se znašla pred sodniki pomotoma. A ni bilo tako. Ta žena, Terezija Klobučar, 63, z Dolža št. 6, je prišla sem zato, ker je storila nekaj hudega. Obtožnica, ki Jo je zastopal dr. Ludvik Go-leš, namestnik okrožnega javnega tožilca v Novem mestu, ji je očitala dejanje po členu 135/1 KZ, to pa je naklepni uboj, za katerega je najmanjša prepisana kazen 5 let strogega zapora. Terezija Klobučar Je bila takega dejanija obtožena zato, ker je 34. septembra 1970 okoli 17. uire s sekiro ubila svojca moža Janeza, Id je bil od nje šest let mlajši. Ko Je ležal na postelji, ga je z ušesom težke sekire trikrat udarila po glavi na desni strani taiko močno, da je za poškodbami še isto uro imirl. Terezija je naročila ljudem, naj pripeljejo miličnike, in Je dejanje takoj priznala. Žena možu kot snop Zakaj se je zgodil ta uboj, ki je tako žalostno odjeiknil pod Gorjanci, je bilo nakazano v obtožbi, ■ razloge zanj je podrobno opisala sama storilka, obvestile pa so jih tudi priče na glavni obravnavi. V Klobučarjevi hiši se je začelo družinsko sožitje vidneje krhati takrat, ko se je med člane vrinil nov prebivalec — aJkohol. Nesporazume med možem in ženo, ki so se često sprevrgli v prepire, ti pa v spopade, je alkohol še razpihoWl. Klofute tn dru-ga&ii udarci z roko so prešli v običaj vselej, kadar »prijateljsko prepričevanje« ni več zaleglo. Kdo je v teh dvobojih potegnil krajši konec, sq kazale podplutbe, ki so jih vaščani videli na ženi. Terezij in nezakonski sin je zaradi tega že leta 1960 zapustil dom na Dolžu. Terezija je svojega moža prikazala sodnikom kot človeka, ki mu je bila vse prej kot žena in ji celo v času nosečnosti ni prizanašal. Mož je delal z njo kot s snopom, s katerim lahko otepa, kot hoče in kadar se mu zanoče. Tako ponižanje da je trpela vseh devetindvajset let, odkar sta bila poročena. V njej se je nabiralo in nabiralo, nato pa je moralo počiti... Tistega dne je šel mož zgodaj zdoma, ne da bi povedal, kam. se je spominjala. Pripravila je kosilo, po kosilu pa pomagala spravljati otavo znanki iz Jume vasi. Medtem je slišala, da je šel Janez v Stopiče po brento in da »so stric spet vin leni«. Ko pa se je vrnila, moža še ni bilo. Snravila ie koš in grablje, ki ju je pr*n^la od otave. Znanka iz Jume vasi 1o je povabila na kozarec sadjevca v zidanici, kier pa se ni dolero zamudila. Vrnila se je domov. Krv?ivi nies na simenm Prv4 sne« Je že terjal prve žrtve, ker vozniki motornih vozil nanj niso bili pripravljeni. Na območju novomeške uprave Javne varnosti se je v torek in sredo zgodilo kar 20 prometnih nesreč, od t6ga 5 na novomeških ulicah, 7 na avtomobilski cesti, druge na cestah nižjega reda. Skupno gmotno škodo so ocenili na 40.000 din. Ranjeni so bili: pešec Alojz Skoliber iz Metlike, voznik osebnega avtomobila Ljubomir Blagec in sopotnik Marjan Babič Iz Zagreba, mopedist Ivan FerkolJ z Malega Slatnilka, voznik osebnega avtomobila Peter Nagode in sopotnica Alojzija Ban iz Sentlenarta. V njej pa je dozorevalo... Mož je pravkar nagibal steklenico z žganjem, ko je vstopila. »ZaikaJ sp>et piješ?« ga Je začela oštevati. Stopil je iz shrambe, jo brez besed grabil za vrat in začel daviti. Med prerivanjem sta padla, nakar se mu Je ona iztrgala. Ker je silil vanjo, češ da jo bo zadavil, je pograbila burkle in ga z račajem mahnila po glavi. Videla je, kako se mu je pocedila kri, potem pa je odšla. CaJcala jo je ženska, da bi iz Klobučarjeve zidanice, ki stoji nedaleč od hiše, vzela kad. Terezija ji je spotoma omenila, da je »takemandge, da bi ga kar ubila,« nakar ji ie ona odvrnila, naj bo pametna in naj ne nori. S sekiro nad ležečega Iz zidanice je šla Terezija naravnost v hišo. Mož je bil v sobi, ležal je na postelji in bil pokrit do glave, ki jo je nagnil na levo stran. Bil je čisto miren, očitno je spal. Zena ga je nekaj časa gleda- la in pred očmi ji Je zaplesalo vse, kar je z njim doživela v letih zakona. »V meni Je zavrelo. Odšla sem v drvarnico po sekiro in se vrnila k postelji. Potem sem udarila. Ker ni vstal, sem še enkrat udarila. Pomislila sem, da sem ga... in da se ne bi ,matrar sem še enkrat zamahnila. Po tem udarcu ga je zalila kri,« je pripovedovala. Sekiro je odnesla v drvarnico, ne da bi še enkrat pogledala mrtvega moža. Prosila je sosede, naj gredo po miličnike_____ Bila je na protialkoholnem zdravljenju »o možu pravite, da je bil tak pa tak, kaj pa vi, niste nič pili?« je Klobučarjevo prekinil predsednik kazenskega senata sodnik Janez Pirnat. »Dopoldne žganje — na Jezo, ker je mož odšei, ne da bi mi povedal, kasneje še kakšen kozarček. Prav ta dan sem spet začela. Nekaj mesecev sem bila na protialkoholnem zdravljenju, teden dni pred dogodkom pa mi je zmanjkalo tablet.« »Po uboju res niste nič pili?« »Ne.« Toda izvidi so pokazali drugače. Ko so obtoženki pregledali kri, so ugotovili v njej toliko alkohola, da uboja zaradi pijanosti prav gotovo ne bi mogla storiti, če bi alkoholno pilačo zaužila več ur pred dejanjem. Zaradi tega je sodišče ovrglo motiv, da bi Klobučarjeva dejanje storila v stanju patološke opitosti. V zaključnem govoru Je tožilec predlagali sodišču, naj obtoženki sodi p>o obtožbi, pri tem pa kajpak upošteva tudi vse okoliščine, ki so jo privedle do uboga. Nasprotno pa je zagovornik odvetnik Janez Lavrič predlagal sodišču, naj obtoženki milo sodi. Dejal je, da s pravnega stališča dejanja ne gre zagovarjati, ker je dejanje storjeno iai priznano. Nikakor pa ne bi smeli prezreti okoliščin, v katerih se je uboj zgodil, zlasti pa ne razmer, ki so vladale v obtoženkini družina malone vsa leta, kar je bila poročena. Gotovo je tudi res, je poudaril zagovornik, da Je to, kar se je v ženi nabiralo ves ta čas, moralo izbruhniti j>rej ali slej. Sodišče se je odločilo izreči sodibo po obtožbi, to Je PK) členu 135/1 KZ, pri čemer pa je izbralo najmanjšo možno kazen, ki je za tako dejanje predvidena: 5 let strogega zapora. V obrazložitvi sodbe je predsednik senata pojasnil, da je sodišče za oflaj-šerolno okolnost štelo dosedanjo neoporečnost obtoženke, razmere, v katerih je živela, in dej^o, da je dejanje takoj priznala. Razen samega dejanja sodišče pri obtoženki ni odkrilo posebno ob-težilnih momentov. Odredilo pa je še, da mora obtoženka do pravnomočnosti sodbe v preiskovalni zaprar. I. Z. ■ METLIKA: PRI MCSTU PODRL PEŠCA — Mijo Beg iz Jurov-skega broda se je 20. decembra peljal z osebnim avtoloblLom hs Metlike proti domu. Fri mostu čez Kolpo je dohitel skupino pešcev in podrl Ivana Ivandiča iz Dolnjega Bukovca. To se mu Je zgodilo zaradi goste megle. Ivančič je obležtil hudo poSkodovan in so netsavestnega odpeljali v novomeško bolnišnico. a DVOR; MED PREHITEVANJEM ZADHL FICKA — Marija Cačdč iz Kočevja se je 20. decembra s fičkom peljala od Novega mesta domov. Na Dvoru je zasjala na levo, tedaj pa jo je prehitel in zadel osebni avtomobil nemške registracije. Neznani avtomobilist po nesreči ni ustavil vozila, ampak jo je odkiuH naprej. ■ BREZICE: Z AVTOMOBILOM PADEL NA TRAVNIK — Na poledenelem mostu čea Krko v Brežicah je 20. decembra zaneslo osebni avtomobil NSU, ki ga Je vossa Matija Zadravec iz Ljubljane. Osel^ avtomobil se je znašel na bankini, nato pa se je prevrnil na travnik. Med prevračanjem se je sopotnik Edvai^ Gorišek ranil in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Gmotno škodo so oceniM na 20.000 din. ■ ŠENTJERNEJ: MOTORIST V KONJA — Slavko Maznik iz Gornjega Mokega polja se je 19. decembra zvečer peljal na motorju jawa od ZameSkeJp proti Šentjerneju. Vozil je s kratkimi lučmi, zato je prepozno opazil na cesti neosvetljen vocs s konjem, Id Je prihajal naproti. Motorist je konja zadel, nato pa ga je odneslo v jarek, pri čemer je dobil lažje poškodbe. Voznik 2 neosvetljendm vozom pa je hitro pognal konja in izginil v noč. ■ ŠKRJANCE: TRČENJE NA OZKI CESTI — Med .srečanjem na ozki cesU v iSkrjančah sta se 19. decembra zaletela tovornjak, ki ga je od Birčne vasi i>roti Novemu mestu vozaj Alojz Horvat iz Regerče vasi, in otsebni avto, ki ga j6 vozil Novomeščan Riko Oi-goj. Gmotno škodo so ocenili na 2.500 din. H BREŽICE; SPOLZEK MOST — S poledenelega mostu čez Krko »Brežicah je 20. decembra ponoči zaneslo fiat 125, ki ga je proti domu vozil Novomeščan Mil^ Banovec. Avtomobil je na bankini »KOLIKOR BO DOBIL, BO DOBIL PREMALO!« Zares žalostna zgodba s Kamene 59 spisov, ki jih ima Center za socialno delo v Novem mestu, govori o tem, kaj vse je moral prestati duševno nerazviti Franc Šinkovec, ki je nedavno tega nenadne smrti umrl na Muhaberu pri znancih v Dolnjih Kamencahni gruntarjev. Za premožnega velja, kdor ima vsaj deset hektarov, seveda z gozdovi in vinogradi. A takih je malo. . Prane Šinkovec je bil njega dni srednji posest-mk. Njegovo premoženje je obsegalo hišo, gospodarsko poslopje in okoli 6,5 ha zemlje. Življenje je šlo svojo pot. Gospodar Šinkovec je umrl grebe na njivi in skrb za duševno manj razvitega sina ]?*ranca pa zapustil ženi. Sin Franc je bil bolan od rojstva. Jesena 1943 mu je bomba p>oškodovala noge. Od takrat je mogel še manj delati, kot so od njega pričalfovali. Hiša št. 31 je tako ostala .brez močnih kmečkih rok za delo na posestvu. Potrebovala je gospodarja. To je vedel sosed Alojz Potočar in sklenil, da se bo priženil. Ovdovela Marija Šinkovec je tako kmalu po letu 1950 dobila drugega moža, sin Franc pa očima. Novi gospodar je takoj pokazal, da ne bo naklonjen duševno manj razvitemu pastorku. Trd je postal tudi z ženo. Potočar je z nenehnim izsiljevanjem pripravil ženo do tega, da je svoj del pravic na posestvu prenesla nanj z darilno pogodbo. Zdaj sta si v oči pogledala nova solastnika: Potočar in pastorek Franc. Potočar ni skrival name- nov, da bi sam zagospK)-daril na domačiji. S pastorkom Francem Je postal osoren, priganjal ga je na delo, namesto kruha mu je delil batine. Občinski skrbstveni organ iz Novega mesta je vedel, odkod prihaja nevarnost za Franca. Uveden je bU postopek, da bi Francu vzeli opravilno sposobnost in s tem zavarovali njihove pravice do premoženja. To se je posrečilo in tako je bil Franc od leta 1964 dalje p>od stalnim skrbniškim nadzorstvom. Dobil je skrbnika, ki je zastopal vse pravice in koristi na nekdanjem Sinkovčevem posestvu. Potočarja pa rudi ta u-krep ni omajal. Fanta je še nadalje pretepal in ga pustil stradati. Zgodilo se Je, da ga je za dva dni zaklenil v sobo, ne da bi mu dal grižljaj. Soba, v kateri je Franc prestajal o-čimovo kazen, ni bila zakurjena. Sele na zahtevo skrbnika je Potočar odklenil vrata v pastorkovo sobo. Skrbstveni organ je Potočarja zarada takega ravnanja predlagal v upravno kaznovanje. To je bilo leta 1967. Sodnik za prekrške ga je opozoril, on pa je obljubil, da bo odnos do pastorka spremenil. Potočarja se tudi to o-pozorilo ni prijelo, zato so ga predali leta 1968 občinskemu javnemu tožilstvu. Nato Je bil to leto na občinskem sodišču obsojen na tri mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. življenje na Sinkovčevl domačiji se vsaj za Franca tudi po teh ukrepih ni spremenilo. Skrbstveni organ občine se je zato leta 1969 odločil, da doseže delitev šinkovčevega posestva. Franca so hoteli tedaj dati v rejniško družino. Iz tega pa ni bilo nič, ker družine, ici bi Franca prejela, niso našU, niti prek časopisnega oglasa. Razmere na , Sinkovčevl domačiji je priženjeni go-spKxiar poslej še zaostril. Pastorka Franca je z vsemi sredstvi prisiljeval, da bd mu delal. Ker Franc zaradi bolezni in izstrada-nosti tega ni mogel, je spet dobil večkrat batdne kot jesti. Potočar je Franca zadnjič močneje prete-p>el 27. novembra 1970. Franc se je zatekeil k znancem v Veliko Bučno vas. Ljudje so povedali, da Je imel tedaj hude podplutbe in da potrebuje zdravniško pvomoč. Ker tistega dne niso mogli dobiti zdravnika, se je Franc vrnil domov v Kamence. Ljudje so trdili, da je Potočar svojega pastorka spet pretepel. Franc se je tokrat zatekel na Muhaber k Žnidaršiču .n tam nenadoma umrl. Ni naša stvar presojati, ali so nenehni pretepd v zveai s to nenadno smrtjo ali ne. Kot Je znano, je obduk3lja tak sum zavrnila. Ce Je bik) kaj drugega, bodo tako in tako razčisti- li na pristolnih mestih. Dejstvo pa je, da se ljudje s smrtjo Franca Šinkovca še ndso pomirili in kot trdijo, se ne morejo pomiriti. Potočar ve, da njegovo ravnanje s pokojnim pastorkom ni bilo skrivnost. Ve, da vedo zanj tako sosedje in prebiv^ci okoliških krajev kot odgovorne osebe na pristojnih mestih v Novem mestu. Zato ne more ndč skriti, nič utaji- Delavcd novomeškega Centra za sociaLno delo so primer Franca Šinkovca spremljali do zadnjega. Ne samo spremljali, tudi u-krepoli so. Km 59 spisov, Id so se v vseh teh letih nabrali na centru o ^em primeru, govori pretežno o grdem, da ne rečemo ne človeškem ravnanju Potočarja s pastorkom Francem. številni zapisniki so bili narejeni na kraju sa--mem, se pravi v Kamen-cah, drugi spet na uradnem mestu v Novem mestu. Nemalo teh spisov lzp>oveduje ogorčenje ljudi nad odnosa na šinikovče-vi, zdaj Potočarjevl domačiji. Ljudje so pripovedovali, ugotavljali, predlagali, sumili in zahtevali ukrepe. In še jih zahtevajo. Ko sta se pred kratkim (glasila v našem lU'ednašt-vu dva vaščana iz okolice, kjer je nenadne smrti u-mrl Franc Šinkovec, sta za Potočarja rekla; »To zadevo o njegovem ravnanju je treba raačistiti. On pa — kodikor bo dobil, bo dobil premalo!« IVAN ZORAN zadeil smemdk, nato pa ga je p* nasipu odneslo na njivo. Škode so ocenili na 4.000 din. ■ DVOR: Z ODPRTIMI VRATI V AVTOBUS — 19. decembra aU se na Dvoru srečala tovornjak, ki ga je vozil Martin Radoš iz Cerovca pri Semiču, in »Sapova avtobus z voznikom Antonom Stopnišlcom s Čateža. Tovornjaku so se odprla vrata, zato je voznik zavil na !•> vo stran ceste in zadel avtobus. ■ JURKA VAS: VOZNIK FICKA V BOLNIŠNICI — Avgusta Tram-te iz Ločne se je 18. decembra peljal s fičkom proti Straži. V Jurki vasi je pripeljal Stane Grabrijan naproti avtobus. Med srečanjem sta vozili trčili. Voznik fička je bil ranjen in so ga odp»-Ijali y novomeško bolnišnico. Gmotoa škoda je precejšnja in ao jo ocenili na 13.000 din. ■ KARTEUEVO; V KOLONI GA JE ZADEL — Jože Zalar ix Ljubljane je 18. decembra zvečer v kolood voedl tovornjak proti Lju-Wjani. Med vožixio po karteljev^ skem klancu ao voeils pred njim zavirala. Zalar na to ni bil pri-pravljeo in je s tovornjakom zadel amd 8, s katerim se je peljal Vlado Smiljanič. ■ NOVO MESTO: S »ŠKODO« ZBIL OTROKA — Ljubljančan Rudi Linte je 17. decembra na novomeškem Glavnem trgu s »škodoc desetletnega Branka Dolinarja Iz Irče vasi, ko je prečkal cesto. Branko je bil huje ranjen in so ga takoj odpeUali t novomeško bolni^oo. ■ NOVO MESTO: TRČENJU NA CESTI HEROJEV — Ljubo Murn Iz Novega mosta ae Je 17. decembra prfjal s fičkom po oestl herojerv v Novem mestu. Ker j* nameraval zaviti na Prisojno pot, je na križišču voeilo ustavil. Ko je čakal, da bo lahko zavil na levo, se Je vzvratno pripeljal a avtomobilom Anton Ovniček in gs zadel. ■OTOCEC: TOVORNJAK PO- TEGNILO V JAREK — Janei Smrke s Stare gore pri Trebnjem je 16. decembra vc^ tovornjak od Otočca proti Mačkovcu. Naproti Je prihajal osebni avtomobil, ki je v »škeurjah« prehiteval neko vobUo. Smrke se je imiaknil opozorilni znak, nato pa Je le po>tegnilo v jarA, kjer Je podrl na desno, vendar ga Je z bankina srečno izvozil. Sko^ Je majhna. ■ LOCNA: NESREČA PRI TOVARNI ZDRAVIL — 15. decembra je zagrebški voznik Nikola Sup-Ijlka potoval z osebnim avtomobilom mimo tovarne zdravil v Lo6-nl. S tovarniškega dvorišča Je Ciril Seničar tedaj pripeljal kombi in ob cesU ustavil. Za^bčan Je vo2iilo zavrl, Albin Prah is Brežic, ki je za njim vozil tovornjak, pa nd imel več časa, da bd to storil, zato Je zadel osebni avtomobil. Gmotno škodo so ocentU na 3.000 dinarjev. ■ MEDVEDJEK: ROČNA ZAVORA JE POPUSTILA — Miroslav Gabrij^ Je 21. decembra parkiral tovornjak b prikolico na počivališču pri Medvedjeku. Motorja ni ugasnil, zato je zategnil ročno zavoro, pod kolo pa podstavil kamen. Nenadoma sta z voesnikom opazila, da se Je težko naloženo voedlo začelo premikati. Tovornjak in p^oUca sta se zapeljala na nasip in se prevrnila. Tovor — vezane plošče in Šivalni stroji — je obležal raztresen okoli voalla. Vozniku in kolegu ni bilo nič, gmotno škodo pa so ocenili na 20 tisoč din. ■ DRNOVO; SEST RAZBITIH VOZIL — Sadik Smajović Je vozil 21. decembra tovornjak proti Ljubljani. Pri Drnovem se Je i avtobusom niške registracije zal»-tel vanj od zadaj Dobrosar Pavlovič. Tovornjak Je obmtJo, da j« zaprt del ceste, zato s* Je va^ zaletel Mustafa Donmes z osebnim avt(»Tiobilom nemške registraciie, ki Je vozil od Ljubljane proti Zagrebu. Za Donmezom sta se pripeljala z osebnim avtomobiloma Se Nemec Manfred SchMifub in Zagrebčan Stjepan HlaSČ ter vozili ustavila pred krajem nesreče. Hip zatem Je v Nemčevo vozilo trčil tovornjak koprske registracije, ki ga je vozil Franc Gostinčlč. Nemško vozilo se je zabilo v Zagrebčanovega — In že je bilo tu šest razbitih avtomobilov. Ranjen je hU le Gostinčlč, ki so ga odpeljal v novomeško bonlSnioo, medtem k so gmotno škodo ocenii na 40 tisoč din. ■ DRAGA: MED PREHITEVANJEM RAZNESLO GUMO — Jože Majde iz Poljan, začasno na delu v Nemčiji, Je 21. decembra pri Dragi z osrtjnim avtomobilom nemške registracije prehiteval tovornjak, ko je nenadoma razneslo zračnico na zadnjem kolesu njegovega vozila. Začelo ga je zana-šiati sem ter tja, nakar Je obtičal na tretjerazredndl cesti poleg avtomobilske ceste. Ima potolčeno glavo in roke. škodo so ocenili na 5.000 din. ■ NOVO MESTO: TRČENJE PRED KNJIGARNO — Stanko Ostojič Je 21. decembra z osebnim avtomobilom na novomeSkem Glavnem trgu zadel osebni avtomobil Milene Vidic iz Novega mesta, ko Je parkirala pred knjigarno Mladinske knjige. Trčenje je bilo precejšnje, ^ so Škote ocenili na 3.000 din. ■ DRNOVO: PREVRNIL SE JK NA NJIVO — 20. decembra se Jb Faruk Merdanlć Ib Bihača pedjal po avtomobilski oestl od Novega mesta proU Zagrebu. Pri Drnovem ga Je vrglo s ceste, da ss Je prevrnil na njito. ftkode Je za 2.000 dinarjev. Portret tega tedna PRED 300-LETNICO NOVE ŠTIFTE Nosilec „rumene majice“ Rumena barva je poštarska barva, zakaj ne bi torej rekli po kolesarsko, če gre za tekmovanje. Nabiranje novih naročnikov pa je tekmovanje, v katerem se od etape do etape ne ve natanko, kdo bo končni zmagovalec. »Rumeno majico« je zdaj prevzel 20-letni Božo Kuz-mički t Pečja pri Sevnici, ki *i obeta nabrati toliko naskoka, da jo bo nosil do konca. To pa bomo še videli, $aj tudi kolesarji pravijo, da je treba čakati do cilja. Božo je skromen, priljubljen fant, sevniški poštar, ki je v dveletnem službovanju nabral znancev in prijateljev kot malokdo. Tak je pač njegov kruh in njegov značaj. »Bi povedal za skrivnosti tolikšnega nenadejanega uspeha, ki je v dobro Ustu in zbiralcu?* Božo je brez pomisleka odgovoril: »Tako rekoč vse ljudi poznam, csi veda, da zbiram, spodbuja- jo me in mi celo pomagajo nagovarjati ljudi, naj naročijo časopis. Kako bi se sicer moglo zgoditi', da sem en večer dobil v gostilni Kragl v Sevnici reci in piši 32 novih naročnikov.« »Pa bodo vsi ti tudi o-stali naročniki?« »Kar sem jih jaz pridobil, lahko zanesljivo trdim to. To pa je odvisno tudi od vas, ki časopis pišete.« »Ali pridobivaš nove bralce mimogrede v službi ali se morda potrudiš še posebej?« »Večino novih naročnikov sem pridobil posebej, V popoldanskem času, po službi, zavijem v Lisco ali Jutranjko. Tam je dosti deklet, ki kar dobro zaslužijo, ustvarjajo si družine. K družini pa vendar spada stalen časopis.« »In kako je z denarjem? Je ljudem list predrag?« »V Lisci in drugih podjetjih nimajo takih pripomb, drugače pa je po vaseh. Posebej ljudem povem, da se časopis 'v prihodnjem letu ne bo podražil. Vsakemu rečem pač tisto, kar mislim da bo vplivalo nanj, da se bo odločil. Štajercem pravim: berite kranjski časopis, kaj piše o vas.« »Imajo bralci pripombe k pisanju?« »Povem po pravici: večina ga pohvali, nekateri pa imajo tudi pripombe, da je o naših krajih v njem še premalo, da mora list še pogumneje vrtati za resnico.« »Boš z zbiranjem še nadaljeval?« »Bom, »aj že!« Iz notranjega žepa pri suknjiču je potegnil šop podpisanih naročilnic, ki jih bo uredništvu poslal te dni. M LEGAN „Skakači", srednjeveški hipiji Prvi striptiz je bil Verjetno na prižnici, izvedel pa ga je moški Ko sva se pred kratkim z Justino Jagodič, ki* zbira zgodovinsko gradivo o Velikih Laščah, pogovarjala o zgodovini Lašč, sem se spomnil: — Letos praznujejo Lašče 500-letnioo; prihodnje leto bo praznovalo Kočevje 500- letnico mesta. Nova Štifta pa 300-letnico cerkve. — A veste, da j« bila pri Novi Štifti najprej skaka&ka cerkvica? Saj veste, kdo so bili »skakači«? — me je vprašala tovarišica Jagodičeva. Priznal sem ji, da ne vem. Potem se je ra^ovorila; — Skakaštvo je bilo na vr-htmcu leta 1584, trajalo pa je vse do leta 1622. Začelo se je na Tolminskem, zajelo vso tedanjo Kranjsko in štajersko, skratka vso današnjo Slovenijo. Takrat je bila pri nas velika stiska, gospodarska kriza, verska reformacija jo še Turki so vpadali. Ljudje so bili popolnoma zmedeni, prestrašeni In polastila se jili je nekakšna histerija. Nekateri so imeli priA^e, drugi so se mučili. Običajno so pri tem skakali in se valjali, zato so jim ljudje rekli »skakači«. Nekateri so se ia> dajali za Kristusa, nekateri pa 80 trdili, da se jim je prikazala Marija in jim vele-ia postaviti cerkev. Prav slednje se je zgodilo tudi pri Štifti. \ »Skakači« so zbirali denar tn postavljali kapelice, lesene cerkvice in celo samostane. Seveda so bili med njimi tudi limiipje, ki so zbirali denar za postavitev cerkve, shranili pa 90 ga v svoj žep. Prav zato so posvetne oblasti »skakaštvo« prepovedale In oelo ukaaale podreti že postavljene cerkve — tak je bil primer tudi z Novo Štifto — in prepovedale postaviti nove. Tako »skakači« rviso smeli postaviti samostana na Slivnici, v PonikVtih in na Poljanah pa so »skakaškd^rkvice požgali. »Skakači« so med drugim prirejala nočne sestanke in celo prave orgije. To se je dogajalo kar v cerkvah. Tako KAJ SO PRED 70 LETI PISALE 'v- Smolinjski zvonovi pojo -- »SinodiiOakl »vooavl pravi milo p0|>0«, Bno Smolinijoi 10. pmeit. meseca radostni. Saj ano Jiih pa tudi feljno piri-deikiavalil Biib nem je, ikakor bi nam bSl b naše arede Jerakl, da mionovu dojdejo 9. nov. ob 11. uri dopoldne, so se odprandU ofvenčani in naHišpani na kolodivocr. Ali koliko razočaranje, ko za aaželjenim vlalkom ni balo še bodj uaželjenih avcnov! čakali so Jih do popoldanskega vlaka, aU tudi tedaj hlapen ni izpolnil nJlh jnlsrčne ieilje. Vmdli 00 se žBilo(9tni domov. ■ (OSEBNE VESTI) — Gosp. dr. Milen škieallj, »vskuMant t Novem mestu Jo knenovan aodnim priatimmn w Motenomr>-gu. in nvskultont dr. Metod IHotoM •odoim pstikttvam v Moiram oneatM. r- (STOLETNICA^ — največ'jega slovenskega pesnika Franc Prešerna slavila ae Je dne 3. decembra nsbed Slovenci na p(TBiv doertojen način, kakor Je po krajerv-nlh lazmeorah tu m tam mogoče btto. NaJ-lepša čast pa se bo skakala slavnemu mx>-žu M tQX)mendkom, Id oe ima postavliti t sa;>edidču SHorveniJe, t našem glaivnecn mestu l^JulbdJanl. Spomenik bo napraivll nai roOak gospod Iivan Zajec na Dunaju, teir ima bd!ti pranri umotvor. ■ <0 VOLITVAH) — Pretečeno sredo bi!k> Je vse po lutSi deželi na nogah. Bile so volitve v držawni sabor. In sicer t V. aild fiiploSno kurijo. Zmagal Jristaniščih ali pa oditi na galeje. »Vsaka doba una svoje »skakače« ald i>a hipije,« je za zaključek povedala zgodovinsko resnioo Justina Jagodič. JOŽE PRIMC niiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiitHiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMimiiHiniiiiiiiiiiiiiiit I /S43 novih naročnikov I E Od 1. novembra do 25. decembra 1970 se je šte- 5 = vilo novih naročnikov našega lista povzpelo na 1.543. | = Po občinah: Novo mesto 496, Sevnica 265, Krško = S 240, Brežice 106, Trebnje 96, Črnomelj 81, Kočiavje | = 45, Metlika 23 in Ribnica na Dol. 13. — Iz raznih | = pošt po SRS in SFRJ smo dobili 134 novih naročni- E 5 kov, iz tujine pa 42. ^ . = I Najboljši pismonoše v akciji: Božo Kuzmički, | E Sevnica — 220 novih naročnikov; Mustafa Sujjagič, | S Novo mesto — 190, Jože Radešček, Šentjernej — E S 128, Martin Stopar, Podbočtje — 76 in Franc 2nidar- | S šič. Novo mesto — 49 novih naročnikov ifbd. E E Več o akciji: v prihodnji šrtevilki! | iriiiniiiiiiiimiiiiiiiiiuniiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiil 1971* mednarodno leto boja proti rasizmu Plemeniti cilji ustanovne listine Združenih narodov še niso v celoti uresničeni: Letošnji dan človekovih pravic se ujema z 22. obletnico deklaracije o pravicah človeka, ob čemer je generalni sekretar OZN U Tant med drugim dejal: l,eto 1971 bomo slavili kot mednarodno leto boja proti rasizmu in rasni diskiiminaciji. Prihodnje leto se moramo še odločneje boriti za odpravo rasne.^ razlikovanja in drugih manifestacij rasne nestrpnosti. Politika apartheida, posebno na o-zemljih, ki so še vedno pod kolonialno upravo, grobo žali Vest človeštva in ogroža življenje precejšnjega dela ljudi na svetu. Samo uresničitev ciljev ZN, ki so: mir, pravičnost in napredek, lahko omogoči, da bodo vsi ljudje končno le uživali vse pravice, razglašene v splošni deklaraciji o človekovih pravicah. v , ^ BRANILI SO SE, KOT DA BI SLO ZARES. V soboto, 19. decembra, so prebivalci krajevne skupnosti Mirna doživeli vojaški napad, ki so se mu z vsemi močmi postavili po robu. O vaji pišemo na 9. strani. Na sUki: predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec v razgovoru s polkovnikoma Kraševcem in Slapnikom ter podpolkovnikom Gregoričem. (Foto: S. Dokl) na črnem kontinent sprejeli skupSči nje a klavnic manj^^ som je: • -V je izrea vijo, lovit r* mrtve • • veliko Petriča, lo SZt se brezhi^ • ; gust ^ Novele, iestnah ščine, i vlčil. V jeten 1 se izko pusfoffl mrznjc 15 par slili so t> .j redko ' to sla^ ^dh, rana. } svoje *• # •• koliko ko me bi odi sebej: zdrav < /TrtOfr. nje, M tali ud ko bo le voš preds^^ ščine * 9ij bi tudi in župt: It ^0% 9. No, ostro Paradižr>ikovo lovsko uho rvi ostalo gluho za skrito nevarnost v grmovju. Z daljnogledom je tudi on ošinil položaj In siknil skozi zobe povelje: - Na tla! Obkoljena sva! tn ie je »Iknil: - Branila se boval Vkopavaj •«! V rokah kn Paradlžntoe sta m znašli dve kratki priročni tab« pesek je pričel frčati izza av rov je nastajal na plaži. Komandantu na oni strani 1 Seči tak razvoj vojaškega polo mu ptička uhajata iz rok - le ^ v«mi ju bo mogoče U - SPUCti • Odločen »klep je I trebanjska občinska fco je dovolila kla-Wne r Sentruperški ima le rahlo po-proii predpi- • Novinar Slavko Dokl mehkega srca. Pra-s tudi takrat, ko gre natika na trnek le .. • y metliški občini so J>ričakovali od Egona ki naj bi poživil de-in sindikata. Zelje ^sničujejo: vedno je ^ oblečen! •. Odbornik inž. Av-sicer direktor tsa, je bil na treh od itih sej občinske skup ^rat pa se je opra-mu voščijo pri-Novoletni počitek... • y Novem mestu so Soli t novoletnim »>o- ■ mleko se je ob za-Uh cenah podražilo za ■ Znati je treba, so mi-'i^liSkii koSarkarp, ki ^dnjem letu izredno ^fnagali. Čeprav m od njih, ne bodo ^ bo liga reorgani^ ^^i ta čas reklamira ^elke po televiziji.. ■ Mnogi me sprašujejo, *^ib neki sem že imel, niso »aprli. Da ne i^nxtrjal vsakemu po-naenkrat sem živ, • brez tožb! t mmimivo vpraša^ ' W ga lahko preteh-fcakem simpoziju: ka- * iietUki ravnatelj šo-^ »rečno novo leto občinske skup-** obratno? Na simpo->ff*i}no morali pombiti želeta, ravnatelja *«0. Cveto Križ spet na delu Komaj je spet začel zbirati naročnike, že je dal v koš kočevske in ribniške poštarje Kočevski poštarji se v sedanji akciji zbiranja novih naročnikov žal niso posebno obnesli, zato smo zaprosili za p>omoč prekaljenega Cveta Križa iz Kočevja, ta je v dveh tednih zbral 15 novih naročnikov ali skoraj p)Ol toliko kot vsi poštarji v kočevski občini v sedmih tednih. Daleč za seboj pa je pustil vse ribniške poštarje, ki so v sedmih tednih nabrali le 11 naročnikov. Seveda je Križev uspeh še večji, če upoštevamo prezaposlenost ▼ redni službi, da dela pri kočevski godbi in vodi svoj ansambel, ki ga je ustanovil pred letom dni. Naročnikov tako ne more nabirati druge dni, kot ob sobotah in nedeljah. Cveto Križ meni, da imajo v kočevski in ribniški občini na podeželju že skoraj v vsaki hiši naročen Dolenjski list, to pa žal, še dolgo ni res, le v obeh občinskih središčih je naročnikov še občutno premalo. Ljudje, ki se preselijo v Kočevje in Ribnico iz drugih občin in republik, se še p>o mnogih letih ne naročijo na naš časopis. Seveda bi bilo nabiranje naročnikov po izkušnji Cveta Križa ludi v Kočevju in Ribnici lažje, če bi objavljali napete romane, vsak teden križanke, če bi pri pisanju o kriminalu prestopnike objavljali s celimi imeni in če bi objavljali predvsem zanimivo in napeto branje. J. P. Volkovi odnesK ceio kožo »Pufier« ni nosil krogel naravnost Poročali smo že o šestih volkovih na Travni gori. Pred kratkim se je zbralo 28 najboljših lovcev iz treh lovskih družin iz ribniške občine, da bi te škodljive roparske zverine položili na dlako. Zvedeli smo,- da sta izbrane lovske veterane vodila prekaljena lovca: prvi je bil menda daleč naokoli najboljši strelec, drugi pa se ponaša, da je ustreli že psa v drvarnici. Vendar je bilo tudi k lovskimi izkušnjami tako kot je z gospodarskimi: nabiramo si jih in nabiramo, pametno jih pa ne znamo uporabiti. Volkovi so prvo »nestrokovno^ zasedo kar obšli in tako bi jagri lahko »udarili« le po gonjačih. Tudi z drugo zasedo ni bilo dosti bolje. Volkovi so tekli tako blizu lovske zasede, da bi jih, kot trdijo nekateri, lahko s kamenjem pobili. A glej vraga! Zapadel je sneg in do kamenja jagri niso mogli. Le temu dejstvu in upravičenemu sumu, da so oderuški trgovci prodali ribniškim lovcem tak »pul-fer, ki ne nese naravnost«, se imajo volkovi zahvaliti, da imajo Se celo kožo in vse dlake, pa čeprav je pokalo huje kot ob zadnjih skupnih vajah ribniške in kočevske teritorialne ob- - rambe. P-c M i >»‘nlški lopatici In Učen strelski ieveda ni bil pov-Videl Je, da ^ • krvavimi irV - Ukrepajmo pravočasno! si je rekel komandant In dvignil roko, kar je pomenilo: ogenj! Pf9v v tem Kipu pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Zares, kaj takega se pripeti le na Bližnjem vzhodul Klara je v preveliki vnemi segla 8 svojo lopatico pregloboko v pesek In veit-toston curek nafte AiKi 9^60... »Šta ti je to: ,upihnluč'?« Na Mirni so med zadnjo vajo teritorialne obrambe stanovali tudi nekateri višji oficirji, opazovalci vaje iz Beograda. Zvečer, ko so legli v sobah k počitku, pa jih je zmotilo ropotanje po oknih, kjer so imeli prenočišče: Stopili so pogledat, kdo jim ne da spati, pa so na cesti videli otroke, ki so lučali kamenčke v okna in pri tem klicali »Upihnluč! Ugasnluč!« »Pa šta ti je taj .upihnluč'?« je vprašal eden izmed gostov komandanta Jožeta Nagodeta. Med smehom so spoznali, da na Mimi ta večer ni bilo šale: tudi oni so morali zatemniti svoja okna. »Zaklenitev« skrbi za jezik Ce bi se varuhi slovenskega jezika v svojem »boju z mlini« morali spoprijeti še z uradniškim jezikom, bi kljub svoji vztrajnosti prav gotovo odnehali. V različnih dcmsih in poročilih, ki so podlaga novinarskega pisanja, mrgoli »cvetk« in malo je upanja, da bi jih kdaj iztrebili. V gradivu za eno zadnjih skupščinskih sej je v obrazložitvi, zakaj so krajevni uradi večkrat zaprti, v pojasnilo zapisan naslednji stavek: »Problem je v tem, da je vsako terensko delo ali kakršnakoli druga odsotnost iz pisarne posledica zaklenit-ve urada.* Žemlja in kruh Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji med raz-pravo o zadržanju cen za po-samezna živila uradno ugo-tovila, da žemlja ni kruh. Ded prvega člena osnutka odloka o zadržanju cen se namreč glasi takole: »Zadržanje cen vseh vrst kruha in žemelj.* Ker nekaterim odbornikom Se vedno ni bilo jasno, kaj je kruh in kaj ne, oziroma za katero pecivo ali kruh so zadržane cene, je nekdo raZ' ložil: — Zemlja ni kruh, zato . smo jo v odloku navedli po* sebej. Kifeljca pa v odloku ni, zato je podvržen kontroli »Težka« seja Zadnja slavnostna seja metliške občinske skupščine je bila 26. novembru v tovarni BETI, kjer so po ogledu novih obratnih naprav in oddelkov priredili za goste in vse odbornike malo modno revijo, na kateri so manekenke Centra za sodobno oblačenje iz Ljubljane prikazale najnovejša blaga tovarne BETI ter njeno kvalitetno iensko perilo. Za mnoge, zlasti starejše odbornike domače občine, je bila to prva modna revija v življenju. Nekaterim je bilo malce neprijetno od blizu gledati rah- lo otekstiljena vitka ljubljanska dekleta, nekateri spet pa so bili togi in »zapeti« do kraja; revijo so gledali tako resno, kot če bi glasovali za najtežji nepokriti občinski proračun... Metliške skušnje z mod-no revijo po sejah ObS pa bi kazalo upeljati v Novem mestu, kjer je s predzadnje (nedokončane) občinske seje pobegnila med odmorom več kot polovica odbornikov po zasebnih o-pravkih. ■ BISTRICA OB SOTLI: * AV-TOMOBILOM V TELEFONSKI DROG — 10. decembra 32. uri je voznik dostavnega avtomobila Alojz Lojen te fikmika voesfl pro tt Btetrlol. V ostrem ovilnJcu ga )• ■noGlo T demo t tolefoneld đro«, da K« )■ pretomM, tar t wteo ograjo. J« obatfli. Ifa voalla Jp IM8 Ce bi se še enkrat rodil... bi se želel roditi kot konj. Spoznal sem nan^^ člove-ka ki je dalj časa preživel na Daljnem vzhodu, kjOT se je navzel različnih celo čudnih navad, med drugim tudi vero-vania v r>osmrtno, ponovno rojstvo. Pripovet^val nu je. »če se človek prvič rodi kot siromak, se bo po snirti ponovno rodil kot bogataš, če pa si človek pokvarjenih manir, se boš po smrti ponovno rodil kot žival, na pnmer To me je prevzelo. Razmišljal sem: želel bi bitd konj. Konji so pametne živali. Tudi meni so velikokrat govorili, da sem pameten in 'da bom v življenju uspel. Obiskoval sem gimnazijo, bil odličen dijak, poslušal predavanja profesorja, ki je bil še bolj pameten kot jaz, ter imel pred sabo sijajne ‘perspektive, da se bom v zrelih letih vozil v službo s kolesom kot on in zviška gledal na svoje butaste sošolce, ki so se že v šolo vozili z avtomobiU, jaz pa sem se posmehoval njihovim opazkam, da se odličnjaki v življenju ne znajdejo. _ i. Potem sem se zaposlil v veliki tovarm. Kot pameten človek sem hitro ugotovil, da je direktorjeva tajnica zelo lepa ženska, in začel laziti za njo. Direktor pa (iz Pavlihe vemo, da direktorji skoraj nikoli ne vedo, kaj je prav) ni vedel, da so podjetju potrebni pametni ljudje, in je poskrbel, da so se me odkrižali. . , ^ ^ i.-*.- Potem sem se oženil. Moja žena je bila čudovito bitje z vsemi lastnostmi nežnega spola: lepa, ne preveč pametna, in niti opazila ni, da se je začel okrog nje smukati njem šef. Pameten človek si pač ne more dovoliti, da bi se okrog njegove žene vrteli drugi! Povzdignil sem glas in žena je dobila odpoved. Potem je vložila tožbo za ločitev, zahtevala zase stanovanje in visoke alimente in moral sem popustiti, saj pametnejši vedno prvi odneha. Zdaj spim na klopi na železniški postaji ter honorarno prenašam bobne pri tretjerazrednem ansamblu. Ljudje pravijo, da sem prišel na boben, vendar jih sedaj le prenašam. Včasih se učim brenkati na kitaro. Znam igrati na eno struno. Rad bi postal slaven muzikant, da bi bila moja slika tudi v Anteni in da bi postal idol tisočev mladoletnic. Toda prijatelji pravijo, da nimam posluha. Zato bi se želel ponovno roditi kot konj. S svojim znanjem o glasbi bi n^vomno postal najboljši kitarist med konji in tisoče kobil bi letalo za mano. Lahko bi postal dirkalni konj. Prav gotovo bi bil med najboljšimi, saj imam za sabo že šest mesecev vztrajnega treninga, ko iščem službo. Lahko bi bil tudi tovorni konj. Na svojih plečih sem imel že zelo raznovrstne težave. In če bi bil reven konj, bi se ponovrw rodil kot bogat konj, na primer kot konj — direktor, in ne bi nikomur dovolil, da bi se motal okrog moje tajnice, ki bi bila zelo lepa kobila. Toda če bi se konj — mož neke moje uslužbenke, ki bi mi bila všeč, preveč razburjal, bi kobili napisal odpoved. Toda nikdar več ne bi želel biti pameten, kajti včeraj sem spet srečal prijatelja, ki je dalj časa preživi na Daljnem vdiodu. Rekel mi je; »Človek, ki je bil v življenju preveč pameten, se ponovno rodi kot — bik!« FRENK ANCIMER JANEZ Janez je bil pošten fant in pravi korenjak. Dekleta so zardevala do ušes, kadar so ga srečala na cesti ali na plesu. Bil pa je zvit in se ni pustil kar tako ujeti t mrežo, ki so mu jo nastavljala dekleta. Osvajal je dekliška srca drugo za drugim, ko pa ga je katera hotela vpreči ▼ zakon, se je vselej zaal o pravem -času umakniti. Vendar se vsak lisjak enkrat ujame, in Janez se je tudi. Na hribčku med brajdami je stala majhna bela hisica, v kateri sta- živeli Meta in njena osemnajstletna hči Rezka. Rezka je bila lepa in tega se je tudi zavedala. V Janeza je bila do ušes zaljubljena, ni pa t^a nikomur niti z besedico omenila, ker je hotela imeti Janeza le zase. Ko Sita se prvič srečala, si je Janez mislil: »Ta je pa zame!« Ob pogledu na lepo deklico mu je srce začelo hitreje biti. Po kratkem pogovoru sta se zmenila za prvi sestanke. Potem je bil vsak dan lepši. Nek^ večera sta se zmenila, da se pred pustom vzameta. Pripravili so svatbo in povabili vse sorodnike in prijatelje. Vsi so govorili, da sta zares lep par. Bila Je navada, da so opolnoči svatje darovali mladoporočencema. Med sosedi je prišla k mizi tudi mlajša žot-ska z otrokom v naročju. Postavila ga je na mizo pred ženina in reiUa: , « ^ »Goljuf, lastnega otroka si zatajil! Sedaj ga ImaS tu, pa ga preživljaj. Tvoj je in naj te vse življenje spominja na to, kar si storil. Lagal si ml ia obljubljal, da me boS poročil, sedaj si pa drugo vzel.« Veselja je bilo* na mah konec, nevesta se je onesvefitlla, vsi so gledali ženina, ki je odšel iz hiše na sveži zrak. Naslednji dan sta imela Janez in Rezka dolg pogovor In končno sta se sporazumela, da bosta otroka vzela k sebi. čez teden dni so našli otrokovo mater v potoku, kamor Je skočila iz obupa. JOŽE STARIHA iiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiHi SEVNICA 2eli vs^ bralcem Dolenjskega lista zdravje, srečo In mnogo usipehov ▼ novem letu 1971. Za odlično počutj« — wiii kidteUti t najnovejftih _ modnih barviUiil A it i Dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije, je 21. decembra odprl na Jasnlci pri Kočevju prvi moiel na območju zahodne Dolenjske. Lastmk motela je podjetje AVTO Kočevje, zgradilo pa ga je kočevsko gradbeno podjetje ZIDAR. (Foto: Drago Mohar) Kdor ustvarja, naj tudi odloča! Gospodarskih in političnih težav ne bo toliko, če bodo o porabi sredstev odločaM tisti, ki jih ustvarjajo - S tem pa se bo okrepilo samoupravljanje in izboljšali mednacionalni odnosi Na nedavnem sestanku političnega aktiva kočevske občine so razpravljali o stabilizaciji gospodarstva in spremembah političn^a sistema. Razprava je bila zelo zanimiva, čeprav je bilo iz nje čutiti, da nekateri še vedno razpravljajo o posameznih z^evah enako ali skoraj enako kot pred dvema letoma, petimi, desetimi ali več leti. Konec trnove poti TRIKONA Pred tremi leti so se začeli za TRIKON lepši časi - Zelo skrbe za posodobljenje opreme Posebno hditro je eaćedo Jutri seja skupščine Za jutri, 29. decembra, je sklicana seja občinske skupščine Kočevje, na kateri bodo raspravljali in sklepali o organizaciji komunalnih delovnih organizacij v občini, o začasnem financiranju proračuna, o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa blaga, plačil za storitve ter od nepremičnin m pravic, o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanj in o imenovanju odbora za ustanovitev Iniltume skupnosti. Več nagrajenih Na svečani akademiji v počastitev dneva JLA v Kočevju, ki je bila 21. decembra rvečer, je govoril predsednik občinske sikupščime Kočevje Miro Etegler, v kulturnem delu sporeda pa Je nastopila umetniška skupina iz Ljubljane. Na proslavi so podelili tUr dl priznanja občinske Zveze rezervnih vojaških starešin in sveta za narodno obrambo zaslužnim organizacijam, delovnim sikupnostim in posar meznikom. PrejeU so jih: Zveza vojaških rezervnih starešin Kočevska Beka, osnovna šola Kočevje, Drago Gril, štab za civilno zaščito Rudnik, Rajko Jenko, Jaka La-vriša, Anton Zupančič, Karel Šenčur, Virtco Zajc, Anton Fabjan, Viktor Gričar, Anton Križ, Ivan Novak, Jože Novak, Prane Megle in Franc Gruden. V počastitev dneva JLA je bilo še več športnih srečanj, predstavniki teritorialne obrambe pa so letos prvič priredili sprejem za pionirje in mladince. 30 Tatovi v gozdu v dneh pred novim letom, posebno ob sobotah la nedeljah^ prihaja v gozdove ob oesbl Ljubljenar—Kočevje mnogo Izletnikov. Selkajo sd smrečice in tako napra'^o v gozdovih precej škode. Seveda prihajajo predvsem takrat, ko računajo, da Jih na bodo ujeli lo^rjl oziroma go-»darji. Za letos je že prekasno, verjetno pa bi prtiodnje leto kazalo tean »lubadarjem« postaviti nekaj zased. Le tako bi jih odvadili, da ne bd več neodgovorno uničevan gOB-dov. ■ ■ ■ ZNAČKE ZBIRAJO — V Kočevju ae Je selo rarrilo »biranje značk dTUŠtev, organizacij. Veliko ^iraloev Je tudi med starejšimi. Vse to Bbiranje Je za sedaj Se bolj divje oziroma slučajno, kar Je Skoda, saj se veliko značk zgubi. Dobro bi bilo, de bi se mladi organizirali v Soli v posebne krožke zbiralcev značk, starejši pa v svoje druStvo. Druga možnost pa Je, da bd ustanovili posebno sekcijo pri filatelističnem društvu ki Ima tudi Se mmiizma-Učno sekcijo. ■ ■ ■ MORALNI IN MATERIALNI OBRAČUN prve polharske razstave v Kočevju Je z uspehom zaključen. Za razstavo, o kateri smo že veliko poročali, so največ prispevali v obliki dela in drugače sami polharji, finančno pa Je kril stroSke pokrovitelj razstave Ui ostalih prireditev — Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje. Polharska sekcija Turističnega društva Kočevje se ponr>vno zahvaljuje pokrovitelju In vsem. ki so pri orsnnl-zacilji polharskega tedna kakorko- li pomagali. ■ ■ ■ ZKLO NENAVADNO VREME za ta letni čas vpliva tudi na gozdne ptice. ICljub krmilnicam in pokladanju krme na kr-mi.Wih jih še ni iz gozda. Sinice, ki 50 že bile po vrtovih In v bll- Tako so nekateri menili, da »umetno ustvarjamo nacionalne probleme« in »da je treba poudarjati stične točke, tn ne razlik med narodi.« Pil tem pa so neikateri pozabili, ozdioma premaJo aili celo nič poudarjali, da nastajajo razni mednacionalni, se pravi politični problemi, ne- Volitve in imenovanja Na nedavnem občnem zboru ribiške družine Kočevje so bili izvoljeni; za predsednika dr. Andrej 2agar, za tajnika Marjan Krivec, za blagajnika Alojz Skender, za gosi>odarja Stane Blatnik, za člana upravnega odbora pa Se Jože Zorko in Herman Stnma. Nadalje so bili Izvoljeni za predsednika sodišča RD Marjan Ba-star, za člana pa Feliks žagar in Franc Gregorčič; za tožilca RD Janez Merhar; za vodjo mladinske sekcije Alojz Gumsi, za njegovega pomočnika pa Rudolf Krese; čuvaja-kontrolorja sta Valentin Žurga in Franc Jančič; predsednik nadzornega odbora Je Lado Ivanetič, člana pa Vlado Me-saroS in Alojz Jtikopln; slednji je bil izvoljen tudi za delegata občnega zbora ZRD. žlnl h£S, so se zapet imiaknile. Verjetno najodjetJa, so podelili pismena priznanja in nagrade devetim članom kolektiva, ki so vztrajali pn podjetju vseh 10 let. Nagrajenci so; Mihaela Benčina,'"Frida Hočevar, Vinko Hren, Franc Hude, Biserka Jančič, Ana Kajtna, Pavla Nfeuvrin, Marija Polsek in Anica Torbar. Jubilante je skromno obdarila Se mladinska organizacija v podjetju. Vsakemu Je podarila spominek miniaturnega dekleta (lutke) v narodni no6l. Andrej Cetinski generalmajor Na ukaz vrhovnega poveljniku oboroženih sil SFTIJ Josipa Broza — Tita Je ob letošnjem dnevu JLA napredovalo v višje čine več oficirjev. Med njimi je napredoval v generalmajorja tudi narodni heroj Andrej Cetinski-Lev, ki Je bil rojen 30. novembra 1921 v Banji loki pri Kočevju. Ob napredovanju mu njegovi soborci, prijatelji tn znanci prisrčno čestitajo. letih. Ta dela so; obnova in asfaltiranje cest v novih zazidalnih okoliših in novega dela ceste med Tomšičevo in Reško cesto (pri Seškovem domu); javna razsvetljava za Trg svobode (stari del mesta), urejanja otroških igrišč, odprtih kanalov, močvirnega zemljišča v Kidričevi ulici tn skladišča za tržnico. Ugotovili pa so, da bi bilo treba kupiti še čoln, ki bi ga potrebovala civilna zaščita, razen tega pa bi ga uporabljali tudi za čiščenje Rin-že. J. P. Kočevsko podjetje TRIKON je 18. decembra praznovalo 10-letnico obstoja. Podjetje je postoipama nastalo iz pletilskega obrata nekda. rujega Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih socialno (o^ožendh ter deda manj zmožnih oseb. 2e iz tega naziva se da sklei>ati, da je moral TRIKON prebroditi res naporno pot ,dokler se nd s svojimi izdelki — pleteninami in konfekcijo — uveJjavil na domačem in tujem trgu. Zanimivo je, da se Je najprej uveljavil v tuJiijl. Prve zimske težave v kočevski občini so se za-snega 21. in 22. decembra. 21. busi zamudo. Nekatere ceste decembra zvečer so posamea-odseki asfaltne ceste poledeneli, zaradi česar Je prišlo do hude nesreče pri Mrtvicah, v kateri je izgubil življenje Anton Osvald iz Zado-Ija pri Ribnici. Takoj po nesreči Je začelo Oefitno podjetje iK>sipavati cesto s soljo. Ponoči je nato zai>adrf sneg- že zjutraj so nam iz Vasi-Pare sporočili, da ni prispel šolski avtobus iz Banje loke in da zato v šoli ni pouka. Kasneje smo zvedeli, da so zaradi snega, ki ga je zapadlo komaj nekaj centimetrov, imeli nekateri avtobusi zamudo, ker cessto niso plužili. J. P. Nezaupnica novinkam v nedeljo, 20. decembra, je bil občni zbor ribiške družine Kočevje, na katerem so razpravljali o vlaganju rib v prihodnjem letu, čuvajski služba varstvu voda in narave, preprečevanju onesnaženja Rinže in dnigem. Ribiči so se med drugim odloftih, da tudi v prihodnje ne bodo vlagali v Rinžo nobendh novih rib. Ameriikansld sonučl so dobili trajno nezaupmco, beH pa začasno, dokler stro-kovnjaiki ne ugotove, če ga morda le ne bi kazalo vložiti v Rinžo. Več o delu naših ribičev boste toko brali v end prihodnjih številk našega lista. podjetje ■ napredovati i>red tremd leti, kx> cačeSo po< sodobljati svojo sitrojno opremo in posvečati občutno večjo pozornost strokovnemu izobraževanju kadrov. Prav ob proslavljanju 10-letnice so svečano odprU novo parno M-kaJnioo v obratu konfekcije. Svečanosti ob praznovanju 10-letnice se je med drugima gosti udeležil tudi predsedniik občinske skuj>ščine Kočevje Miro Hegler, ki je v svojem pozdravnem govoru med dni. gim poudaril, da je TRIKON končno prebolel »otroške bo-lezniouku se učenci v šoli uče izmed tujih jezikov 1» oe PRED KONFERENCAMI ORGANIZACIJ SZDL Uvajanje delegatskega sistema Konf6rence do konca februarja - Za večja območja predlagajo izvolitev konference KO SZDL - Prihodnje leto 12 priznanj OF Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveae v Ribnici je na zadiiji seji obravnaval osnutek pravil SZDL in poslovnika občinske konference ter izvedbo konferenc krajevnih skupnosti. Posebna komisija je pripravila osnutek pravil organizacije in osnutek poslovnika občinske konference. O pravilih, ki uvajajo vrsto novosti v Socialistično zvezo in ponujajo nadaljnje uresničevanje dokumenta SZDL danes, bodo spregovorili tudi na letnih konferencah SZDL. Konference krajevnih organizacij morajo biti končane do konca februarja 1971. Na konferencah bodo člani SZDL obravnavali vse zadeve, pomembne za razvoj kraja in občine. Poseben poudarek bo dan tudi delovanju krajevnih skupnosti, njihovi vlc^ in pomenu, saj zadnje č^ ugotavljamo, da so nekatere KS povsem zamrle. Izhodišče za delovanje SZDL kakor tudi krajevne skupnosti naj bodo potrebe, želje in načrti občanov na določenem območju; težko si namreč predstavljamo mrtvilo KS, če po drugi strani občani oix>zarjajo na vrsto nerešenih vprašanj, predvsem komunalnega zsna-čaja. Ena od novosti nadaljnjega delovanja Socialistične zveze Je tudi irvajanje delegatskega sistema, uvajanje konfe- renc krajevnih organizacij. Konference bodo uvedene za vse tiste organizacije, ki delujejo na širšem območju (Goriča vas, Ribnica, Sušje, Sodražica, Loški potok), morda tudi za območje Bukovice. Izvršni odbor je sklenil I>odeliti prihodnje leto dva- najstim občanom priznanja OF za izredne zasluge med vpjno in v povojni izgradnji. Delovne in druge organizacije naj do konca februarja posredujejo svoje predloge za priznanja, ki jih bodo podelili ob 27. aprilu. ' -vec segld letni načrt prodaje s 83 odstotki, kar je vsekateor razveseljivo. Velike uspehe so dosegli tudi pri prodaji svojih proizvodov na tuja tržišča, predvsem v Združene države Amerike. Računajo, da bodo letni načrt izvoea letos v celoti izpolnili. Pohvalno je tudi, da počasi, a vztrajn onaraSča število zar poslenih. V primerjavi z land se je število zaposlenih povečalo za 3 odstotke, oziroma za 21 Ijudd. Osebni dohodeik je p>omeni-bno merilo uspešnosti poslovanja podjetja. To velja tudi aa INLES, kjer so poprečni osebni dohodki na zaiposlene-ga 1.215 din in so za 22 odstotkov višji kot v istem obdobju land. To je še poseben uspeh tega največjega podjetja v ribniški občini. Iz vsega, kar smo f>ovedali. lahko razberemo, da je poslovanje podjetja INLES uspešno, saj kažejo doseždci tudi, da se je mobno povečal ostanek dohodika. Tudi za bodočnost so obeti dobri. Za še uspešnejšo prodajo podjetje odpira še nova prodajna skladišča v drugih republikah in Si tako povečuje obseg poslovanja. *r Dobra beseda o »Komunali« KOMUNALA Ribnica oprav-Ija tako dejavnost, ki je zelo izipostavijeaia kritiki oManov. Vendar pa ta kritika ni v^ dno pravična Podjetje ima na skrbi vzdrževanje občinskih cesit. Prav ceste pa so pogosto jabolko spora. Ljudje trdijo, da so slabo vzdrževane. Pri tem pa ne pomisOijo, da je Za vzdrževanje občinskih cest (IV. reda) na razpolago razmeroma malo denarja in si mora kolektiv isikati zaslužek tudi pri drugih delih, kar pa gre na rovaš občinskih cest. Delo cestnega delavca ni lahko. Izpostavljen je vsem vreinenisikim neprilikam. Najhujše Pa je pozimi, ko morajo plužiti sneg in traja 'de-, lovnik tudi do 24 ur. Pri vsem tem pa so osebni dohodki pod občanskim pov^M-ečjem in so znašali v zadnjih devetih mesecih letos 1.012 din. KOMUNALA s sredstvi, s katerimi razpolaga, skrbno gospodari, saj ne posluje z izgubo. -r Popust za borce? Na nedavni seji sekretariata občinskega odbora Zveze borcev v Ribnici so med drugim razpravljali 6 gradnji borčevskih stanovanj. V zvezr s tem je bil sprejet predlog, ki ga bodo posredovali občinski skupščini, da bi biH bivši borci — graditelji zasebnih hiš, ki bodo gradili v gradbenem' okolišu v Ribnici, oproščeni v celoti ali delno plačila za gradbeno zemljišče. Ce bo predlog sprejet, bo to bivšim borcem vsekakor dobrodošlo. — r ORTNEŠKI POROČEVALEC Neuspelo družbeno dogovarjanje ■ ■ ■ NASE AVTOBUSNO POSTAJALISCE je ssdaj bolj urejeno in filsto. Manjka mu le §e raBSvetlJava, ki je posebno potrebna pozimi. Svetilka bi se dala brez večjih sitnosti ji stro- škov namestiti na betonarno. ^ svetujemo, da se ne vadi v lepopisju in pesnikovanj« po stenah čakalnice, ampa.k kje drugje. 2e dolgo pogreSamo zelo potrebni vozni red. ■ ■ ■ ŠOLSKE SKRBI — Predlog sveta za Šolstvo o ukinitvi Sole na Velikih Poljanah Je razumljiv, ker Je šolarjev malo. vendšo’ ni prijeten za starSe. Sedemletnega otroka bodo starši pozimi le s težkim srcem pustili na dolgo pot v šolo, kamor mora otrok z avtobuscMn in peš. ■ ■ ■ KJE JE ZIMA BELA? — Prav navdušeni .smo nad tako lepo zimo, saj se nam je 8e tako daleč odvlekla. Prejšnja leta smo v tem času užili že veliko mraza in mokrote ter piremetali lepe kupe snega. Letos nam ga pa manjka. Naši najmlajši vsako jutro preiščejo vse zasnežene ko- tičke in že je bela opojnost tu. Upamo, da ga bo za novo let^ vsepovsod dovolj. Divjad si še vedno išče boijše količke_____ ■ ■ ■ NASA 60-LETNTCA ZINKA CVAROVA, uipokojena učiteljica iz H\idega konca, je ob svoji obletnici prejela toliko yo-Sčdl in pozdravov, da se ne more vsem pismeno zahvaliti. Zato se v Dolenjskem listu najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki !?o ji pisali in čestitali. ^ ■ ■ B TURIZEM V GREGORIJI — Odpira se zanimiva tvm-stdčna stran v knjigi Gregorije. Za novo leto bo odprto gostišče »Pri Maticu«. Tudi telefon bo zapel v svet v novem letu. Za propagando Slemen je pripomogel tudi avtobus, čeprav je sedaj šele Šolski, poslužujejo se ga pa tudi dru^ potniki. ■ ■ ■ POROČEVALSKA ČESTITKA — Vsem bralcem Dolenjskega lista doma In na tujem voščim z željo, da bi nam tudi v bodoče ostali zvesti naročniki, vesele praznike in srečno novo leto! ORTNESKI POROCEVALEC. v. P. V ribniški občini so predvideli, da bo družbeni dogovor podpisalo 13. organizacij, podpisalo jih je 6, vse predvidene in sprejete obveznosti dogovora pa sta izpolnili ie PLETILNICA Sodražica in KZ Ribnica RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Kakor v drugih občinah — na primer že v sosednji, kočevski — tako imajo tudi v ribniški težave z uresničevanjem družbenih dogovorov. Približno mesec dni pred koncem leta, ko bi morali bdti družbeni dogovori izpolnjeni s preko 90 odstotki, so bili le z okoli 34 odstotki. Tečaji prve pomoči v Sodražici in Lo&kem po-toJcu so Imeli tečaja o nudenju prve p>amoči. Bdla sta dotoro oblizana, trajala pa sta po 20 ur. EJnak tečaj Je oedaj v Rlbnid, nato pa bo Se v Dolenji va.sl. Tl tečaji so organizirani v okviru programa priprav prebivalstva na ^oSni ljudski odipor. v ribniški občini so nameravali po prvotni zamisli zbrati za financiranje zadev, ki 30 splošnega družbenega pomena, okoli 400.000 din. Po prvih dogovarjanjih je bil ta znesek znižan na 360.000 din. Družbene dogovore je nato izmed predvidenih 13 Hielov-nih in dfugih organizacij podpisalo le 6, ki so obljubUe, da bodo letos prispevale 283.460 din; do 23. novembra pa so v resnici prispevale le 134.060 din, »Bell vrani« sta bili KZ Ribnica in PLETILNICA Sodražica, ki sta podpisali družbeni dogovor v dogovorjeni višini, se pravi 7.500 din oziroma 20.000 din. In vso obvezo tudi poravnali. Družbeni dogovor so podpisala še podjetja ILES, RIKO in JELKA ter lovske organizacije, vendar so nakazale do 23. novembra le manjši del pogod* bene vsote ali pa so prvotno dogovorjene oiairoma predvi- dene vsote ob podpisu pogodbe zmanjšale. Družbenega dogovora pa niso podpisali: Stanovanjsko komunalno ixxi-jetje, KZ Loški potok, enota ELEKTRA, enota DOM v Sodražici, posestvo SNE2NIK, občinski sindikalni svet in ZKGP Kočevje. Z družbenimi dogovori zbrani denar so nameravali dodisliti naslednjim skladom (številka v oklepaju pomem, koliko denarja je sklad dejansko dobil): cestni sklad 40.000 dn (10.000 din), sklad za pospeševanje turizma 4.000 din (—), sklad za telesno vzgojo 30.000 din (10.000 din), sklad za pospeševanje kmetijstva 60.000 din (—), sklad za gradnjo Sol 100.000 din (60.000 din), sklad za teritorialno obrambo 76.500 din (9.000 din), ^lad aa štipendije pri TIS 30.000 din (30.000 din), programski svet ribniškega festivala 30.000 din (8.500 din) in za letovanje otrok 20.000 din (5.000 din). Kratka ocena izpopolnjeva n ja družbenih dogovorov v ribniški občini se torej glasi; delno uspešno. Vendar se Je v drugih občinah že pokazalo — zelo verjetno pa se bo tudi v ribniški — da ocena »delno uspešno« pomeni v resnici neuspeh za družbene dogovore. Iz leta v leto sprejema (predpisuje) družbene dogovore vse manj delovnih organizacij, Se manj pa jih sprejete In podpisane dogovore Izpolnjujejo. Tudi tisti, ki so v preteklosti take dogovore redno izpolnjevali, se namreč začenjajo slej ali prej spraševati: »Zakaj bi vedno plačeval ra skupne potrebe le jaz, so.sed pa nikoli, čeprav so te zadeve splošnega družbenega pomena In torej koristne enako zame, ki zanje plačujem, kot za soseda, ki zanje nikoli nič ne prispeva?« Razumljivi so torej vedno odločnejši glasovi tistih, ki družbene dogovore v redu Izpolnjujejo: »Družbeni dogovor mora Izpolniti vsakdo, sicer jih ne k^e sprejemati!« J. P. ■ Predavanje — 17. decembra Je članom krajevne organizacije ZK Ribnica predavala o aktualnih mednarodnih vprašanjih Mojca Drčar — Murko, članica CK 25KS in zunanjepolitična komentatorka RTV ■ Ljubljana. V zelo zanimivi pripovedi je vsestransko osvetlila odnose nale dežele z Italijo, Avstrijo in Bolgarijo. ■ Akademije — V počastrtev dnerva JLA, 22. decembra, J« bilo v ribniški občini več slavnostnih prireditev, in sicer v Ribnici, Sodražici in LoSkem potoku. V ponedeljek zvečer je bila uspela proslava v Ribnici. V Ribnici 'je bilo tudi več drugih svečanosti ▼ počastitev dneva armade. ■I Zdvužitev — Kolektiv Ple-tilnice žičnih mrež Sodražica se z referondimiom odločil za priključitev medvoSkl Tesnilki. Združitev (š 1. januarjem) je posledica premišljenega na^^rrcvunja prihodnj^a razvoja tovarne in posledica spoznanja, da lahko v prihodnje odločujoče posega na tržišče le v naJt«snei.*5OT v>ielo-vanju bodisi s sorodnim poojet-jem ali podjetjem, ki za svoje delo potrebuje njene izdelke. ■ OBR.\MBNA VZCJOJA - Pre ko zime bodo v občini izdatneje IsjpolnJevali načrt obrambne v7-!;o-je prebivalstva v okviru široko zastavljeno akcije organizacije splošnega Ijiidskega odpora. Do sredine januarja bodo v okrog dvajsetih krajih predavanja za nerazporejeno prebivalstvo o mednarodnem položaiju in družbeiri samozaščiti. Predavala bosta Ciril Grilj in France Grivec. V nasled-njfli mesecih se bo zvrstila Se vrsta predavanj z drugih področij obrambne vagoje. ■ Združevanje sredstev — Združevanje sredstev gospodarskih organizacij po načelu družbenega dc^ovora za financiranje skupnih potreb v občini je nove oblika urejanja prenekaterega problema, ki Je sicer samo z občinskim proračunom težico rešljiv. V z.Vetku leta so ugotovili, da bi i>oirebo-vall za najnujnejše zadeve, za tir nanciranje skladov od cest lio letovanja otrok blizu 400.000 dinarjev. i>o 23. novembra pa je bilo vplačanih le dobrih 134.000 din! To pom«ii, da bo treba v prihodnje — takšna oblika združevanja sredstev naj bi Se ostala — r«me-Ijiteje proučiti irtvarl |n uskladiti potrebe 8 možnostmi. Vsekakor pa naj bi načelo družbenega dogovora veljalo za vse delovne organizacije, sicer bodo plačevale vedno Iste, večji del pa se jih bo podobnim obveaaiostim izogibal. rešeto fit. 52 (1083) — 28. XII. 1970 Miran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST 31 Pozdravljeni spet doma! Dedavoean iz tujine, ki so te dni doma na* obisku, izrekamo prisrčno dobrodošlico, obenem jih vabimo na sestanek ki ga sklicuje občinski sindikalni svet Črnomelj. za ponedeljek, 28. decembra, ob 9. uri v novem gasilskem domu v Črnomlju. Pogovorili se bomo o vašem življenju na tujem, o vsakdanjih težavah in možnostih za vrnitev domov. Vabljeni so vsi, posebnih vabil pa zaridi nepopolnih domačih naslovov ne bo mogoče razposlati. Praznik Čolfove Micke Najstarejša Semičaiika je 19. novembra izipolnila 90 let. Micka Prešeren, po domače Colfova, rada pripoveduje zgodb« iz rnla-dih let, ko je morala po svetu za kruhom. Leta 1912 je bila na Dunaju, kjer je videla cesarja. Kot hišna pomočnica, kasneje samostojna kuharica t kočevskem hotelu, je doživela dolgo dobo službovanja, trdega dela in trpljenja. Med NOV Je v Semiču večkrat kuhala za partizane — tečajnike podoficirske šole, njeno hrano pa so pohvalili tudi partizanski kulturniki. Micka pravi, da v teh časih v hrambi dostikrat ..........o. . , ' '' ' 1" m bdlo drugega kot star fižol, a se je vendarle znašla. Kljub visoki starosti je Se danes čila, polna drine in se vedno giblje. To je po njenem najboljši recept, da ostaneS pri močeh. Se zdaj Micka rada pomaga sosedat utrujen.« Priljubljeni Micki žeHjo Semičani še mnogo zdravih let, da bi lahko počastili njeno stoletnico. M. B. mmm Se prejšnji četrtek so deklice iz Črnomlja na mostni ograji komaj nagreble toliko snežink, da jih je bilo za kepo. Sneg so otroci težko pričakovali. Zdaj ga je dovolj za sankanje in tudi že za smuko. (Foto: Ria Bačer) V rudniku še manjka delavcev Proizvodnja v Kanižarici zaostaja, povpraševanje po premogu pa je vsak dan večje - Kljub boljšim osebnim dohodkom nihče noče v jamo Iz Zagreba, pa tudi iz Ljubljane in bližnjih ter še bolj oddaljenih krajev se vsak dan vrstijo nujna telefonski pogovori, T katerih kupci samo sprsišujejo: kdaj in koliko premoga? Novembra so nakopali 10.300 ton premoga, oktobra še oko- li 2.000 ton več, a trga s tem Se niso zadovoljili, če bi imeli dovolj delovne sUe v jami, bi lahko vsak mesec dali na trg okoli 13..000 ton premoga. 2al v rudniku še zmeraj manjka vsaj 50 delavcev v jami, zato letni plan ne bo v celoti izpolnjen. Računajo, da bo izpad iz proizvodnje znašal okoli 4 odstotke. S storilnostjo skušajo nadomestiti manjkajoče, toda z glavo skozi zid ne morejo. Klub temu da so letos osebni dohodki zaposlenih precej boljši, kot so bili, in znašajo v poprečju 1..470 din, še zmeraj ni dovolj, da bi z njimi pritegnili novo delovno silo. Če šteje družba rudarsko delo za 30 odstotkov težje od drugih zaposlitev, potem na.l bi bile tudi plače v rudnikih temu primerne. Tako menijo rudarji in delavci Zadnia letošnja seja Odborniki obeh zborov občinske skupščine Črnomelj se bodo ▼ ponedeljek, 28 decembra, letos zadnjič se-SitaU. RazpravljaiLi bodo o zdravstvenem predlogu akcijskega programa za sprejetje samoprispevka v obdobju 1972 do 1977 m predlogu programa javnih del. ČRNOMALJSKI DKOBIR ■ ZA ZUPANČIČEV NATEČAJ »e Je letos prvlC prijavila Igralska lupina mladih iz ZU] pri Vinici. Mladinci so biU Se 1^ zelo delavni, saj so se predstavili ob6anom kar s tremi prireditvami Na lastno pobudo In a lastnimi sredstvi bo^ v ioU postavili tudi nov oder. ■ FILMI IN KULTURNI VEČERI 80 se po podeželju vrstili T okviru prlr^ltev za 22. december. Po lolah T yeč oddaljenih krajih so prevajali filme o življenju in delu pripadnikov JLA, medtem ko sta vojska in mladina pred semlAklm in vlniSklm občinstvom nastopila s prijetnim kulturnim programom. ■ MESTO V NOVOLETNEM VZDUSJD — Vofiteia izloiSb v Črnomlju in lokalov Je že okrafiena za novo leto Krajevna skupnost bo, kot }e že v navadi, v mestu namestila nekaj velikih Jelk ns najbolj vidnih mestih. ■ SOLARJEM ZA NOVO LETO — Učenci nlžilh razredov osnovne drugje, zato si iščejo manj naporno in nevarno ter bolje pihano sužbo. Kolektiv je vse notranje rezerve za povečanje osebnih dohodkov že porabil. Zdaj so nemočni in lahko le čakajo boljših časov. Rešitev dolgoročnega pomena vidijo ▼ nadaljnji modernizaciji proizvodnje. Dogovarjajo se za uvoz hidravličnega podporja in strojev za nakladanje na odkopih, s čimer bi nadomestili živo delovno silo. Lastnih skladov nimajo dovolj, zato nastaja vprašanje, od kod denar za modernizacijo. Mlajša od samoupravljanja Zdenka Gimpelj, delavka v obratu BETI, Črnomelj: »Da bi bilo novo leto zdravo in srečno« Delegatka ■ na nedavni konferenci samoupravljal-cev črnomaljske občine iz obrata BETI je biia izvoljena celo v delovno predsedstvo. Zdenko, ki ji je šele 18 let in je še ni bUo na svetu, ko so bila izvoljeni prvi delavski sveti, sem med odmorom vprašala, kaj jd pomeni beseda samoupravljanje. »To, da delavci sama odločajo o zadevah, ki so zanje p>oinembne,« je odgovorila. — In kakšno je samoupravljanje v v^em kolektivu? »Večkrat imajo seje delavskega sveta. Kaj se tam razpravlja, zvemo iz sklepov, nabitih na oglasni deski. če koga izaned članov delavskega sveta vprašamo za podrobnosti seje, pove, sicer ne zvemo dosti.« »Pa razumete, posebno vi mlajši, kaj piše v, sklepih, ki so, kot pravite, vsem na vpogled? »Nekaj že razumemo, vsega pa ne. Včasih je preveč zapleteno in učeno. Raje bi videu,- če bi nam kdo razložil s preprostimi besedami.« — Kako pri vas ui>ošte-vajo predloge delavcev? Ste vi že kaj predlagali? »Sama še nisem nastopila s kakim predlogom, opažam pa, da upoštevajo, kar je pametnega in izvedljivega.« — Ste sicer v koilektivu in življenju zadovoljni? .»Sem. šivam na stroju, v službi sem tri leta. Doma sem iz Rodin, a stanujem v Črnomlju. Dobila sem sobo « — Vam plača zadošča za samostojno življenje v mestu? — Zaslužim okoli 800 dinarjev na mesec. Soba 'me stane 90 dinarjev, ostaJo porabim največ za hrano in obleke.« — S kakšno željo stopate v novo leto? »Sebi in vsem ljudem želim predvsem zdravja. Samo tisti, ki ima to bogastvo, se ne zaveda, kako je srečen. Bolni vedo. Želim pa tudi uspehov ki napr^ka vsem kolektivoen v BeM krajini, posebno našemu obratu.« R. BAČE2R NA DRUGI KONFERENCI SAMOUPRAVLJAVCEV Nepoučenost - največja hiba samoupravljanja Značilno za črnomaljski samoupravljavski kongres v malem je bilo: preveč splošnega In premalo konkretnega - Delegat je Rade Vrlinič Med 14 referati z raznih področij samoupmvlJanja je bilo nekaj zares dobrih, nekaj poprečnih in nekaj slabih. Zlasti je problematiko samoupravljavcev V BELTU dobro podal Ivan 2unič, prav tako pa Janez Kramarič, ki je govoril o samoupravnem nadzoru in odgovornostih ter preprečevanju nezakonito-sti in kriminaUtete v gospodarstvu. Iz drugih delovnih kolektivov slika samoupravjanja še zdaleč ni bila jasna. O problematiki ni bdlo besede, pač pa so nekateri le ponavljali določila statuta in prebrali organizacijo samoupravljanja. V razpravi so bili bolj konkretni in življenjski. Ugotovili so, da je opaziti premalo odgovornosti pri samouprav, nih organih. Ti se premalo zavedajo pomena in odgovornosti svojih odločitev, čeravno 90 včasih usodne za kolektiv tn občino Zavest samo-upravljalcev je še precej majhna, kar je bilo mogoče sklepati tudi iz udeležbe na konferenci. Od 3.700 zaposlenih v občini bi moralo biti po vabilih sodeč zbranih vsaj 80 ljudi, bilo pa jih je malo nad polovico. Kako neki je s samouprav- Ijanjem tam, kjer sploh nimajo statutov in samoupravnih aktov, so se upravičeno spraševali. Do zdaj je namreč 21 kolektivov predložilo statute v potrditev, medtem ko 9 delovnih organizacij sploh ne da izjave, ali na tem delajo. Prav tako je samoupravljanje na šibkih nogah skoraj v vseh obratih s sedeži zunaj občine. Vzrok Je največ v slabi obveščenosti v delovnih kolektivih. Iz tega izvirajo tudi nes(^lasja. To-vamiš]'a glasila ponekod sicer imajo, ne morejo pa predstavljati hitrega, točnega in stalnega obvešc^ja, ki je ljudem potrebno pri samoupravnih odločitvah. Tudi sklepi delavskih sklepov, nabiti na oglasnih deskah, niso dovolj. Ljudem je potrebna preprosta razlaga o uspehih in načrtih podjetja, kar naj bi dali razgovori in sestanki. Tega povsod manjka. V razpravi so prav tako načeli vprašanje kršitve sa- ^ Samoupravi j alce moupravnih pravic. Tudi tam, kjer že imajo statute, ni zmeraj vse v redu. Samoupravna določila ponekod nalašč kršijo in Iščejo možnosti, da bi zakon obšli, drugje jih ne spoštujejo iz nepoučenosti. So primeri, da mladina do 18. leta in ženske z otroflci do 7. ^eta starosti delajo v nočnih izmenah, čeprav so pod posebnim družbenim varstvom. Na konferenci so sklenili, da bodo samoupravljalci podprli akcijo za uvedbo novega krajevnega samoprispevka ▼ obdobju 1972 do 1977 in družbene dogovore v delovnih organizacijah, po katerih naj bi vsak kolektiv prispeval za komimalno izgradnjo v občini 0,5 odstotka bruto produkta. V tej akciji naj bi bili zajeti tudi obrati s sedeži ia-ven občine, kar 90 Se posebej poudarili. črnomaljske občine bo na zveznem kongresu zastopal Rade Vrlinič, podpreds^nik občinske 9kup>ščine, ki ga je konferenca soglasno izvolila za delegata. Viničani zmeraj bolj kritizirajo iole v Črnomlju bodo sku]^ s malčki ie vrtca in učenci posebne Sole v Prosvetnem domu gledali pravljični tlim »Zvezdica zaspanka«, nato jU) bo obiskal dedek Mraz in Jim razdelil skromna darila ViSji razredi osemletke bodo prisostvovali zabavnemu pro-sramu, ki ga pripravljajo učenci osmih razredov, sleddla pa bosta pogostitev in ples. ■ V NOC1 OD PONEDELJKA na torek Je v Črnomlju zapadlo okoH 10 om snega. Glavne ulice v mestu so plužill, stranskih, kjer je makadam, prvi dan Se ni bilo treba očistiti ■ v HOTELO IN V ORADD bo gostinsko podjetje organirt-ralo silvestrovanje. Rezervacije so že vse oddane. V hotelu, kjer bo Igral )azz s pevci, stane silvestrski menu 70 din, v gradu pa so samo rezervacije sedežev po 15 din Tu bo igral domači ansambel Zarja. V Lahinji bodo zabavo ponovili v soboto. 2. Januarja. Več skrbi modernizaciji 18. decembra je v Črnomlju zasedal zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, na katerem so ocenjevali gospodarske uspehe v triče-trtletnem obdobju. V občini Je bilo ustvarjenega za 193,589.000 din celotnega dohoda, kar Je za 27 odst. več kot v tem času lani. Ugotovili so, da vse gospodarske organizacije ia^K^juJejo letni plan in da z izgubo ni poslovalo nobeno podjetje. Odborniki so priporočali, naj gospodarstvo v^ skrbi posvet modernizaciji proizvodnje In nadaljnji rasti. Odborniki so sklenili, da se bodo v .sfvojih podjetjih zavzemali za sklenitev družbenega d<^ovora, po katerem naj bi kolektivi 0,5 odst. bruto produkta namenili za uresničitev programa jaivnih del v obdobju od leta 1^2 do . 1977. Prav tako bodo podprli družbene dogovore o štipendiranju. NI sestanka, na katerem ne bi negodovali zaradi neurejenosti trgovin in gostinstva - Gostišče v gradu ne bi smelo ostati zaprto! Več je domačinov, ki Jim ni vseeno, kako kraj napreduje, zato povsod In vedno boU glasno opozarjajo na nepravilnosti. Namesto da bi Vinica, v turističnih uslugah napredovala, doživljajo nasprotno. Se pred za^jo vojno je bdlo v kraju pet večjih zasebnih gostiln In vse so donosno poslovale, v dobi turističnega raacveta pa imajo le Skolnlkovo gostišče in majhen zadružni bife poleg mesnice. Gostišče v starem gradu so zaradi higienske neurejenosti zaprli prav ob začetku letošnje poletne sezone, jeseni pa je nehala delati še restavracija v kampu. Tako gostinsko podjetje Črnomelj nima na Vliiicd čea zimo nia enega lokala. Tudi s trgovskimi storitvar ml lj-utrošniki iščejo. Ni redek primer, da morajo ljudje v trgovino na hrvaško stran, medtem ko je bila Se pred leti Vinica znana po dobri založenosti trgovin m so Hrvatje hodili na našo stran. Črnomaljska JMvdniga je že obljubila trgovsko poslovalnico, pročelje stavbe in vhod v skladišče, toda ostalo je p>ri neizpolnjenih obljubah. Prav tako novomeška^Dolenj-ka še nd olepšala svoje poslovalnice, čeprav so tudd predstavnlkd tega podjetja dali pristanek. Glede na razmere, kakršne so, Viničani predlagajo: 6e Gostlrisko pcKiJetJe Črnomelj, ki ima monopol nad družbenim gostinstvom t ob« čini, ne zmore organizirati sodobne postrežbe ▼ sodobnih lokalih, bd morali najti drugega interesenta. Morda bi bil kdo pripravljen odku-piiti grad, urediti trgovski lokal, razgledno teraso in sobe za goste? Stavba ni slar bal Nemara je to c^o idealna prUoinost za dobro proizvodno podjetje izven občine, ki bi tu la^iko uredilo reikro-acljsko središče za svoje delavce? Sredstva, vložena r preureditev gradu, bd se nedvomno kmalu obrestovala, saj Ima Vinica izredno lego, V nekaj letih bo obisk gostov Se veliko večji, ko bo zgrajena na hrvaški strani hitra cesta do morja. FRANC PAVLAKOVIC Do novega leta vsak dan razprodaja najrazličnejšega tekstilnega blaga in konfokcije po Izredno znižanih cenah v poslovalnici OefeteUsfih- ČRNOMELJ ' *i'-ž’-" ' ■* S-V 1^ - \mi ^ j/o' * xj»->* ^■'l^i; 3 uraet* Na fo- . (Foto: Slovenski gasilski muzej v Metliki bogati svojo zbirko. Pred dnevi je dobil niške slike iz gasilskega življenja, delo akademskega slikarja Eda Deržaja, tografiji: prof. Jože Dular, ravnatelj muzeja, išče prostor za nove predmete Ria Bačer) Ko se poslavljamo od starega... Nobenega dvoma ni, da Metličani ljubijo svoje mesto. Če vprašaš občana, kaj si želi, ne bo v kopici osebnih želja pozabil omeniti napredka Metlike -Želja vseh je: korak naprej v letu 1971! Speft Je minilo leto; za nekatere kot blisk, drugim počasi. Vsi smo si želeli veliko veselja in malo skrbi, visoke plače in nizke cene^ Kako je. bilo v resnici? Kaj je prineslo leto 1970 in s kakšno željo stopajo čez prag novega leta, 90 povedali občani Metlike: mm se Metlika lepo razvija tako v gospodarskem kot v gradbenem pogledu.. Svoji družini želim v novem letu predvsem Bdravja, možu, da W opravil diplomo, vsem ljudem pa mir In zadovoljstvo. — V letu 1970 sem se po sedmih letih vrnil v rodno Metliko. Opravil sem tudi z vojaščino in se zaposlil. • Presenečen sem. koliko je bilo v tem času narejenega! Metličani, ki vsak dan spremljajo napredek, tega morda tako ne opazijo. Se imajo ljudje pripombe, a bi morali biti po mojem zadovoljni. V novem letu si želLm, da bi se v kolektivu bolje počutil; nisem se namreč Se docela vživel. 2elim, da bi se vsi v Metliki razumeli in da bi se ob letu lahko pohvalili z nadaljnjim napredkom. RIA BACER Kaj se dogaja na veselici? Nove čistilne naprave na mestnem vodovodu so delale samo dva dni - So bili težki mili* joni, vgrajeni na Veselici, stran vržen denar ali gre za malomarnost pristojnih za vodovod? Vsa Metlika je pokonci, vsi se razburjajo. Ljudje so pričakovali, da bo z dograditvijo čistilnih naprav in rezervoarja na Veselici mestni vodovod urejen. Obljubljali so dovolj vode in čiste vode, toda kot prej v posameznih predelih mesta in bližnjih vaseh ostajajo pipe suhe. Javno mnenje dolži komunalce, češ da znajo ravnati z novimi napravami, ti pa očitke zavračajo in domnevajo, da projekt ni bil v redu. Pri vsem tem občana ne zanima, zakaj in kje bo obstala žoga krivde, ki si jo podajajo odgovorni — hočejo vodo. Imajo vso pravico zahtevati^ saj so za ureditev mestnega vodovoda plačevali samopr. tie-vek in še ga bodo dajali štiri leta. Nič čudnega pa ni, če ob dejstvu, da je za vodovoa odgovorno predvsem komunalno podjetje, spet prihajajo na dan že večkrat povedane do- mneve: v tem podjetju nekaj ni v redu. Niso ljudje slepi! Vidijo, da se posamezniki, ki imajo opravka z vodovodnimi napravami, včasih vinjeni majejo po cesti, da organizacija dela v kolektivu tudi sicer ni v redu. Delavci več enot se ob 6. uri zjutraj zbirajo in čakajo navodil, kam bodo šli in kaj bodo delali, namesto da bi ob tem času začeli že opravljati posel. Niso ljudje pozabili, da dve leti čakajo postavitve avtobusnih čakalnic, da je mladina brez kluba in da dolga vrsta naročilnic ni izvršena. Komunalno podjetje bi lahko močno povečalo dejavnost v več obrtnih enotah, samo organizacija manjka, če ne zmorejo sami, zakaj ne mislijo o sodelovanju ali združitvi z močnejšim podjetjem? Predlog je že večkrat javno padel, toda poglobiti se vanj, se izogibljejo kot kuge. R. BAČER Tiho, sicer čez prag! Veliko mladih delavk, ki so s podeželja prišle v Metliko, je našlo stanovanje pri zasebnikih. Ugotavljajo pa, da je večina podnajemnikov izkoriščana. Za slabe sobe plačujejo navadno velike vsote, vendar se glasno nihče ne pritožuje in imen ■ sploh ne nanrajajo. Bojijo se namreč, da bi jih gospodinje pognale čez prag, če bi kje padla kakšna kritična beseda. Problem postaja pereč, zato se mladi proizvajalci zavzemajo, naj bi podjetja zgradila skupen stanovanjski blok za samce. Ob priporočilu sindikata, naj delovne organizacije namenjajo več za dnižbeno gradnjo, kot so doslej, pred-k>g mladih delavcev ni brez družbene podpore. Jasli v letu 1971 v metliški občini, kjer je zaposlenih v raznih delovnih organizacijah okoli 75 odst. žensk, je problem otroškega varstva toliko bolj v ospredju. V Metliko se preseljujejo zlasti mladi ljudje, nimajo starih mam, zato sO proizvajalke toliko bolj zainteresirane za gradnjo vrtcev. Za otroke od 3. do 7. leta je Metlika dobila lepo varstveno ustanovo, prihodnje leto pa bodo zgrajene jasli, kjer bo organizirano varstvo za dojenčke. Posojilo, za katerega si Je prizadevala občina, je odobreno, tako da bodo začeli že spomladi sedanjo stavbo vrtca dograjevati. Dobremu šoferju -nagrada Delavski svet jxx3(jetja Mercator v Metliki je predlagal, naj bi pred novim letom nar grdili s 1000 dinarji Cirila Novaka, šoferja, ki vozi že od leta 1945. Pr^ivel je vse reorganizacije trgovskih podjetij, a Se nikdar ni imel pro-metae nesreče. Znan je kot vesten in dober šofer, ki mu v metliški občini zlepa ni enakega. Tatvine naraščajo V samopostrežni trgovini Mercatorje v Metliki opažajo zadnje čase več tatvin. Na skrivaj jemljejo razno blago predvsem otroci, stari od 12 do 15 let, med njimi je največ deklet.. Pred kratkim so zalotili mlado tatico, ki je hotela odnesti iz trgovine kar za 180 din oblačil. Med mladoletniki, ki so jih dobili z ukradenimi stvarmi, je precej otrok Iz okolice, manj pa iz mesta. Šele po novem letu Zasedanje občinske skupščine Metiika, kd je bilo predvideno za ponedeljek, 28. de-cembra, odpade. Odborniki se bodo sestali šele po novem letu. Seja je bila preložena največ zato. ker so bili podaljšani tudi roki sprejem občinskih odlokov. TONČKA ZUPANIČ, vajenka v Mercatorjevi samoix> strežbi: — Zadovoljna sem, ker sem končala II. letnik trgovske šole in naredila praktični izpit. Moja želja je, da bi v novem letu šolanle zaključila in pridobila kvalifikacijo za poklic, ki me že od nekdaj veseli. Prav tako želim našemu mestu še več novih gradenj. Družbeni dogovori - ustaljena praksa ----------—--------------------- ; : ~ bolJ upravičene. V stiski za Delegati iz 11 delovnih organizacij so na konferenci samoupravljalcev (jenar iščejo namreč samo Dodorli Dolitiko občine pri pridobivanju denarja za komunalno izgradnjo - možnosti za posojila. Za ka- ^ ■ ■ l_ _ S I * la*ISS A t-Ai-o /inifTA orpfl/lnle se mož- Za delegata na kongresu izvoljen inž. Julij Nemanič KakD sta rasla metliško gosixxiarstvo in občina po reformi z lastno močjo in brez umetnih družbenih po- FRANC KOKOU, miUčnik iz Metlike: — Leto 1970 si bom zapomnil. Prej vedno zdrav, sem bn bolehen in tudi dela je bik) precej. 2elim, da bd bilo v letu 1971 več pametnih voznikov na cestah, da ne bi bilo toliko nesreč, sebi pa zdravja in boljšega stanovanja. Pa Se to; da bi naša Metlika napredovala! MARIJA ŠLIBAR, gradbena Inženirka, zaposlena na obči-ni; — Zamfe Je bilo letošnje leto nadvse pomembno: rodila sem sina, ki Je zdrav In živahen. Veseli me tudi, da PAVLA FLAJSlVlAN, trafikantka iz Metlike: — Ce ne bo slabše, kot je bHo letos, bomo zadovoljni. Naša Metlika uspeva, moje rože tudi, in to ml je največje veselje, Želim^ da bi s pomočjo ljubiteljev cvetja naše mesto postalo kot Šopek rož. Ce bo v letu 1971 zdravje in mir, bo vse drugo prišlo samo od sebe. Tudi napredek. In da bd naSe stranke v lokalu zapirale vrata ... FRANC JAKLJEVIC, električar, zap>oslen v komunalnem pKxUetju: težki jx>ložaj občine in njenega proračiina se bo po obetih za leto 1971 še poslabšal. ____________________________ Povečale se bodo obveznosti segov, je delegatom lepo raz- ,do plačevanja posojil, več bo treba dati za šolstvo in zdravstveno zavarovanje kmetov, tako da račimajo na 20 odstotkov slabšo proračvinsko letino, kot je bila letos. Ob tem, ko bo izpada sredstev za okoli 600.000 din, pa so velike potrebe in želje po nadaljnjem napredku. Kot si podjetja prizadevajo za 'modernizacijo in razvoj, sl tudi občina za gradnjo cest in vodovodov teir objektov splošnega družbenega jx)mena. Za uresničevanje sprejetega 5-letnega programa Javnih del, za katerega tudi občani plačujejo samoprispevek, bo treba Se naprej iskati sodelovanje podjetij. Na vidiku so torej novi družbeni dogovori med občino In delovnimi organizacijami, samouprav- ložil Ivan Žele, predsednik metliške občine. Po sedanjih stabilizacijskih ukrepih bo podjetjem ostalo več denarja za modernizacijo proizvodnje, obenem pa občutijo tudi drugo plat — težave ob spremenjenih predpisih za uvoz surovin. Vendar težave niso take, da bi kogarkoli zamajale. Občina Je z razumevanjem do mladih podjetij določala prispevno stopnjo iz osebnega dohodka zaposlenih, zato plačujejo delovne organizacije v metliški občini s 3.95-odstotno stopnjo najnižji tovrstni prispevek v Sloveniji. Občina pa je od podjetij že nekaj let na drug način dobivala denar za sploSne potrebe, s pomočjo družbenega .dogovora. Nekaj let trajajoči Ijaloi pa se bodo v svojih delovnih sredinah zavzemali, da bodo delavski sveti podprli občinsko politiko. Na konferenci so razpravljali tudi o tem, zakaj se nekaterih gradenj v okviru 5-letnega programa lotevajo prej, čeprav bi bile druge tere druge gradnje se možnost prej ponudi, jo zagrabijo. Konferenca je za delegata na zveznem kongresu izvolila inž. Julija Nemaniča iz kmetijske zadruge, ki ima kot član samoupravnih organov v kmetijstvu in dolgoletni sindikalni delavec mnogo iz-kušer\j. SPREHOD PO METLIKI PRIMERNO ZA DARILA: Podjetje GOSTUR v Metliki obvešča, dla ima v svojih tovarniških trgovinah v Metliki in Črnomlju veliko zalogo izdelkc/v tovarne BETI po ugodnih cenah. Potrošnikom Je rja voljo tudi nov proizvod: blago diolen loft v različnih barvah in vzorcih. Trgovina v Metliki je odprta vsak dan do 15. ure, v Črnomlju pa je delovni čas deljen; dopoldne je odprta od 8. d!o 12. ure, popoldne od 15. do 18. lue. Priporoča se »GOSTUR« — METLIKA ■ ■ ■ V TOREK, 15. DECEMBRA, Je bUa T Metliki aeje sveta Slovenske^ gasilskega mu-aeje, ki Ima svoje prostore t metliškem građu. Muzejski svet — v njem ao združeni rastopnM gasilstva Iz vseh krajev Slovenijo — je Izdelal delovni program muzeja za leto 1971, bkraU pa je sicuSal poiskati potrebna denarna sredstva. Ob tej priložnosti so sl goatje ogledali tuA tovarno BETTl In vinsko klet. ■ ■ ■ SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v Metliki Je pretekU teden svoje zbirke obogatil za tri velike umetnlSke slike akad. slikarja Eda Deržaja, ki prikazujejo nekdanjega nočnega Ctivaja, požar srednjevefikega mesta in ga-Senje starega deželnega gledališča v Ljubljani. Predvideno je, da bo Isti slikar prihodnje leto t olju za muzej izdelal Se nekaj portretov naJvidneJSlb slovenskih gasilcev. ■ LEPO, SUHO VREME brez snega je minuli teden trajalo kai naprej in 15. decembra Je uCenka Sonja Petrič z Grabrovca spet naSla zrele Jagode. Pop je magnolij m dnigega okrasnega grmovja v metliških parkih pa se je tudi kar lepo napelo. Zaradi suhega vremena Se primanjkuje vode po vaseh kjer sie ndmajo vodovoda. ■ METLIKA JE VSA V PRAZNIČNEM PRIČAKOVANJU novega leta Izložbena okna trgovin so te veC tednov okraSena z novoletnim okujem, zdaj pa so po pariclh In zelenicah zažarele Se novoletne jelke. Tudi pročelja trgovin se ponekod svetijo v pisanih lučeh. ■ ZA NOVOLETNA DARILA Je letos povsod dobro preskrbljeno in dedek Mraz ne bo imel skrbi pri nakupu. Tako je podjetje Kokra za kupce spot razpisalo nagradno žrebanje, medtem ko Je Metalka Ustim, ki kupijo za več kot sto novih dinarjev tehničnega blaga, zagotovila 5 odstotkov po-pusta. ■ DVA VELIKA TRANSPARENTA, obešena čez cesto na obeh vhodih v mesto, opozarjata prebivalce, naj za praznike in novo leto sežojo po prijetnem in koristnem darilu — lepi knjigi. V dobro založeni prodajalni Mladinske knjige Je te dni res najti knjig za mlade in stare, »a manj zahtevne pa tudi ssa izbrane okuse. metliški tednik Dva sprejema v domu JLA Na predvečer praznika Jugoslovanske armade je komandant garnizije Cerklje Franc Jordan priredil v domu JLA T Brežicah sprejem za piripadnike armade in družbeno-poliitlčne delavce iz posavskih občin- Naslednji dan je komandant Jordan povabil T dom JLA j>redstav-nike pionirjih odredov iz brežiške občine. Gledališče ndadih iz Zagreba je gostovalo v Domu JLA 21. decembra zvečer in se predstavilo občinstvu z de-cm »Okrog sveta«. S to uprizoritvijo ao v Brežicah počastili dan airmade. Dva slikarja amaterja v domu JLA v prostorih doma jugoslovanske armade ▼ Brežicah so 27. decembra zaprli razstavo amaterskih slikarjev Leonarda Poljšaka iz Sromelj in pilota — poročnika Josipa Stauberja- Vsaik od njiju je prikazal devfet svojih dei. Poljšak je v Brežicah In Posavju že aaian amater, saj ee ukvarja s sUkarstvom celih 25 let. Njegovi pegsaži izražajo ljubezen vinogradnika do domačega kraja, ki ga slika v bogatem koloritu. Mlajši Stauber prvikrat razstavlja v Brežicah. Nj^o-ve slike so delane na steklo in spK>minjajo na podravske naivce, odkoder je tudi sam doma. Motivi prikazujejo življenje na kmetih. Na otvoritvi je predstavil oba slikarja amaterja prof, Miro Kugler, akademsikl slikar iz Brežic. M. J. RADIO BREŽICE ■ TOREK, 29, DECSSVIBRA': 16.00—17.00 — Zadnji torek t letu — isabavnoglasbena odaja in t njej za vsakogar nekaj; 17.00— 18.00 Mladinska oddaja; Zelje, mlade želje — novoletna oddaja za mlade. ■ CETKTEK, 31. DECEMBRA: 16.00—18.00 — Poslednji« t t€«n letu skupaj — z glasbo novemu naproti. ■ PKTTEK, 1, JANUARJA; 10.30 —10.45 Napoved programa In novoletni poslanici predsednikov brežiške lu krške občine; 10.45— 11.15 Novoletju voš6ida lokalnih radijskih postaj; 11.16—14.30 — Novoletni pozdravi delovnih kolektivov. ■ NEDELJA, 3. JANUARJA: 10.30 — Domače zanimivosti — Poročilo s sej« občinske dcupSči-ne Brežice — Težko pridobljen zaslužek — razgovor z zaposlenimi v tujini' — Minute s najpopu-larnalšimi narodnoesabavniml ansambli in pevci zabavnih melodij — Nedeljska reportaža — Obiskali smo gojence Vzgojno-poboljše-valnega doma Radeče — Obvestila. reiklan>e In filmSkl pregled; 12.30—14.00 Obdani čestitajo in pozdravljajo, ■ TOREK. 5. JANUARJA: ODDAJA ODPADEI V Ločah so navajeni delati skupaj Kmetje so na lastno pobudo ustanovili strojno skupnost - Delo na poljih je tako bolje in hitreje opravljeno - Vsi imajo enake pravice in dolžnosti, vsi so enako prispevali za stroje 28 gospodarstev je v Ločalrpri Dobovi pred leti ustanovilo svojo strojno skupnost. Njeno delo so letos poživili. Vsi kmetje imajo v skupnosti enake deleže in enake dožnosti ter pravice. Kmetovsilec Anton 2ibert je povedad, da ima njihova skupnost svoj žitr>i kombajn, sejaJni(x> in sortimik za krompir. Kombajn so kupili s pomočjo kreddta, ki jim ga je omogočil Agrokombinat iz KršQi^;a. TraMorjev je v vasi sedem. Imajo jih zasebniki, Pobudo za strojno skupnost je dal vaSki iniciativni odbor. Vanjo nd vklj.učena čeda vas, saj štčje oikodd 50 gospodarstev. Do sedaj se je ta oblika skupnega vlaganja in skupn^a obdelovanja dob-rt) obne^. Nobenih nespora-2!umov nimajo in so se lepo privadili delati sicupaj. Glavni vir dohodkov na tem območju je svinjereja. Oistih kmetov je v vasi okoli 20 odstotkov, Anton 2ibert je tudi eden tistih, ki se je posvetil izključno gospodarjenju na kmetiji. Letos je dosegel zelo lep pridedek koruze. Pri-delad je je 114,48 centa na hektar in s tem zasedel drugo mesto med tekmovailci v V Brežicah Ne povabilo občinske konference SZDL je predsednik komisije za pripravo stališč o reformi našega političnega sistema pri CK ZKS dr. Ivan Kristan 22. decembra obiskal Brežice. Politični aktiv je seznanil z bistvenimi spremembami, ki se že na pomlad obetajo v družbenopolitičnih odnosih. Sledil je razgovor, v katerega so posegali udeleženci s Številnimi vprašanji. Prisotni so bUi člani občinske konference SZDL in predstavniki krajevnih organizacij Socialistične zveze, predsedstvo ObSS in vodnje sindikalnih podružnic, člani Zveze komimistov, predstavniki ZMS in ZB NOV. V drugem polletju v novo šolo Pričakovati je, da bo do srede januarja novo šolsko poslopje v Brežicah vendarle nared. Tačas naj bi poskrbeli za manjša popravila in tudi vse opreme se že nadejajo. Izdeluje jo Lesnoindustrijski kombinat Kočevje. V novi Soli uporabljajo učenci se sedaj samo telovadnico. NOVO V BREŽICAH ■ ROJAKI IN STARESINE cerkljanske garnizije so m praznik JLA pripravili samostojen kulturni in zabavni progrwi, a katerim so obšli več lanjev ▼ Posavju. Gostovanja ao ni4X>vedali ▼ Sevnici, v KrSkem, Brežicah in Radečah. Na sporedu so imeli tudi enodejanko Mateja Bora Izdajalec. Ves program so tokrat naštudirali v slovenskem jeziku. ■ PREDSEDSTVO OBČINSKE-GA SVETA Zveze kultiuiK>-pro-svetnih organizacij je izoblikovalo predlog proračuna za leto 1971. Na zadnji decembrski seji je pre-l^edalo tudi poročila prosvetnih druSter. To Je bilo še tudi prvo ooenJevatxJe njihovega dela. Društva bodo prejela za svojo prizadevnost denarne zneske. Vrstni red najuspešnejših bo potrdil na seji celotni svet. ZKPO. Svet bo razdelil med društva 8.000 dinarjev. Občne zbore ao pravočasno sklicali v Artdčah, Cerkljah, Dobovi, Brežicah (DPD) brabor Milavcev) in tudi kapelska godba ae Je držala roka. ■ NA 25 STRANEH BO HORTIKULTURNO DRUŠTVO iz Brežic izdalo prvo številko biltena v začetku Januarja. V njem bodo seznanili članstvo z delovnim načrtom, a ogledom razstav, izleti, tekmovanji in podobnim. Uvodno besedo bo napdsal predsednik občinske skupščine. — ^xxnladi Je pričakovati več razveseljivih novosti pri ureditvi mesta. Na oknih bo več cvetja in mesto bo dobilo nekaj novih zelenic. ■ NOVA TRGOVINA SREDI MESTA, Trgovsko podjetje Ljudska potrošnja le Brežic je odprlo v bivši trgovini s špecareijo, tekstilom in pohištvom prostorno prodajalno z elektrotehničnim blagom, železnino, steklom In porcelanom. Nova trgovina je zalotena z gradbenim železom, cementom, oljnatimi barvami in laki, s pralnimi stroji, televizorji, štedilniki, pečmi na olje, steklenino in porcelanom, keramitelml ploščicami itd. ■ AŠKERČEVO CESTO BODO ASFALTIRAIJ, Tovarna pohištva Je dala pobudo za ureditev Aškerčeve ceste in je pripravljena prispevati del iz svojega zepa. Sodelovala bosta še občinski cestni sklad in krajevna skupnost, O tem, koliko bo kdo prispeval, se bodo Se dogovorili. Uačimajo. da 'bo asfaltiranje veljalo 150 tisočakov. BREŽIŠKE VESTI občini, S koruzo ima zasejanih 4 ha površine. V Ločah so tekmovald ?a dober pridelek koruze kar 4 gospodarji, in dva med njimd sta bila nagrajena. Vsa koruzna polja obdelajo strojno. 2ibert je povedal, da so si pomagan s stroji pn sabvl, pri pobiranju in pi^ škroi>-Ijenju, samo redčili so jo ročno. V družini sta za deto sposobna le dva člana: mož in žena; drugi tudi kad Po magajo, vendar si motrajo v času največj^a deda najeti tuje ljudi. Njihovo posestvo meri 10 ha. Anton Zibert je potožil, da kmetje niso zadovoljni s siko-kom cen pri gnojilih in za^ ščitnih sredstvih, ZvoSevange oen je po njegovem največja ovira za večjo uporabo giio-jil in zaščitnih sredsteiv ▼ občini. Kmetje želijo, da bi pri zadrugi naleteli na večje zanimanje za odkup njihovih pridelkov. To je žedja Številnih majhndh posestev v njegovem okoUSu. J teppey Zimske skrbi vozačev Cepraiv je zima prišla z zamudo, nekateri cestrii odseki še vedno ndso usposobljeni za avtobusni promet. To najbolj občutijo otroci iz šolskega okoliša Mr^va vas. Starši so v skrbeh, če bodo morali otroci preveč pešačiti, zato želijo, da bd bile te stvari čimprej urejene. Udeleženke dvodnevnega seminarja, ki sta ga ta mesec priredila občinska turistična zveza in delavska univerza Brežice le za gostinske in trgovske delavce, za lastnike turističnih sob, za avtobusne sprevodnike, miličnike in vse tiste, ki prihajajo ▼ stik s turistL (Foto: Baško^č) Le tako naprej, zdaj se poznamo! .Leto 1970 je bilo vredno posjiemanja -> Hvaia vsem darovalcem! Cas, ko se izteka leto, je najprimernejši za to, da se lepo zahvalimo vsem tdstim, ki so se odzvali klicu Rdečega križa za odvzem krvi. Ravno letos se je v teh akcijah marsikaj premaknilo. Najuspešnejša od vseh dosedanjih je bdla novembrska akcija. Prišlo je 386 krvodajalcev. Z veseljem ugotavljamo, da so se tokrat uspešiio vključili vanjo kolektivi, ki niso pKDkazaild posebne prizadevnosti v preteklostd. Med tiste, katerih udedežba nas je prijetno presenetila, štejemo kolektiv Prevoea s M krvoda- Terjatve naraščajo Konec septembra se je število terjatev r brežiški občini zvečalo za 30 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leta 1969. Podjetja so si morala pK>magati s sodnimi ukrepi. Natjveč sodnih sklepov je bilo napravljenih za Tovarno pohištva v Brežicah (37h za Metal Jesenice (133), za Obrtno kovinsko podjetje v Dobovi (50) in za Dekor-les Brežice (54), Dolžniki hromijo poslovai>je delovnih organizacij in jih spravljajo v stalno zadrego za obratna sredstva. Naslednike išče Ludvik Metelko ali brežiški dedek Mraz (pod tem imenom ga Se bolje poznar jo (išče naslednika za svojo novoletno vlogo. Obrnil se je že na nekaj sivečih mož in jih povabil na avdicijo, vendar kandidati ne kažejo preveč talenta in volje za občinskega dedka Mra«i. jalci, Agroeervis s 14 krvodajalci in Jutranjko s 8 krvodajalci. Med osnovnimi organizaci- Dr. Ivan Kristan dobička v brežiški tovarni pohištva so že v prvem polletju pokrili izgubo in začeli ustvarjati dobiček. Do konca leta si obetajo okoli 1,2 milijona čistka dohodka. Načrtov kljub -izboljšanju delovnih uspehov ne bodo mo-gk do kraja uresničdtd. Krivdo za to valijo na neurejene razmere v začetku leta. S spremembami v vodstvu so teboljšali delovno disciplino in tako laže prebrodili krizo. Plan za 1971. leto so že sprejeli in upajo, da ga bodo lahko v celoti uresničili, IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiSkl po-rodni^ipi rodile: Marija Hribar iz Samobora — dekldco; Terezija Urbanč iz Račje vasi — Jožeta; 3arloa Martinko iz Drenja — Davorja; Elizabeta Vračun iz Le-sko zvala s 30 odst. zaposlenih. Projektivni biro z 29 odst., IMV Brežice s 26 odst., Krka s 26 odst., obrait Kamnik zabeležili 366 darovalcev, kar je bil prav tako rekord, če sedaj analiziramo oeJodetnl odziv po kolektivih, ne moremo mimo njihovih imen. V odstotfldh s^i sledijo v aapo- Brežičani v Breganji Predstavniki Avto-moto društva iz Brežic so bUi pred dnevi v gosteh pri kolegih v Breganlk kjer so svečano odprli nov dom Avto-moto društva. Na slovesnosti so sklenili Se poglobiti medsebojne stike. Z ob^ strani je bila izrečena želja po razširitvi sodelovanja na vsa delovna področja. Do 4. januarja imate čas Delavska imiverza vpisuje kandidate za tečaj nemškega In angleškega jezika samo Se do 4. januarja. En tečaj nemščine že teče, drugi pa se bo začel takoj, ko bo prispelo dovolj prijav. V prv& dneh prihodnjega meseca se lahko vpišete tudi v tečaj šivanja in krojenja ter v tečaje iz higienskega’ minimuma za delavce v živilski stroki.- odst. itd. Vsem daroval oem in vsem tistim, ki so kakonkoli pomagali pri teh akcijah, nejlepša hvaJa! ZahvaJa vedja tnidd dijakinjam gimnazije, ki so pomagale eikipl psi odivzeomi krvi. OBČINSKI ODBOR RK BREŽICE} BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteku teden so se ponesre&iil in ideali pomo6i t brežižki bol-mSnici; Stetica Radenovič. gospodinja ix Bobovca, J« padla na dvoiifiču in si poškodovala gler vo; Nada TomSe, uslužbenika s Čateža, si Je ob prometni nesreči poškodovala hrbtenico in obe roki; Ivan Horvatin, učenec iz Le-tovčana, sl Je prt padcu s traktorja poškodoval glavo; Anka Kerin, upokojenka u Podbočja, si Je pri padcu poškodovala levo nogo; Dra^o Rozman, učenec iz Dmovega, Je padel ■ kolesom in si poškodoval gUnno; Anton Zemljak, kmet s Pokleka, Je pri žaganju drv dobil notranje poSkod-be; Ljudevita Cvetkoviča, delavca iz Drei\^, Je nekdo zabodel z nožem. UMRLI SO Pretekli teden so t brežiški bo4-ndšnici umrli: Anton Kovačič, kmet is Drenovca, star M let; Ana Lopatič, gospodinj« is Lar duča, stcina 60 let. ^ Zlatoporočenca z Bizeljskega Slavljenec je bil v oktobrski revoluciji Na Bizeljskem sta si pred nedavnim ponovno Ex>trdila zvestobo v zakonu Andrej Steimecki in žena Olga, rojena Rožman. Slavila sta zlati poročni jubilej. V zakonu sta doživela mnogo težav, vendar sta Jih znala z medsebojnim spoštovanjem in razumevanjem premagati, V zakonu se je zlatopo-ročencema rodilo šest otrok. Štirje so še živi. Andrej Stermecki Je bil med prvo svetovno vojno ruski ujetnik. Leta 1918. Je sodelovali v oktobrski revoluciji in Je bil tedaj oelo nagrajen. Od občinske skupščine v Brežicah prejema sedaj priznavalnino za udeležbo v revoluciji. Tudd drugi svetovni vihar ni prizanesel Jubldan-tu. Z družino Je bil preseljen v nemško taborišče. Leta daleč od doma so počasi minevala Pa Je le prišla svoboda in vrniHi so se v domače gorice. Takoj po osvoboditvi se |e Andrej Stermecki vključil v vrste ZKJ in še danes je član te organizacije. Za pol stoletja skupnega življenja sta prejela zakonca veliko čestitk in dobrih želja. Tudi občinska skupščina jima je poklondla lepo darilo. TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA vabi kupce V novo trgovino v Brežicah, ki je bogato založena z; • elektrotehničnimi izdelki, • železnino in cementom, • z oljnatimi barvami in laki, • z materialom za vodovodno napeljavo in centralno kurjavo, • z gospodinjskimi stroji in kuhinjsko posodo, • pečmi na olje, • barvnimi televizorji, • radijskimi aparati, • s steklom in porcelanom Hkrati vas vabi v novo urejeno to-KOvino z živili in delikateso (v bivši Železnini) ter v salon pohištva v pritličju Turist hotela. DOBRODOŠLI! r Skozi priprta vrata je težko vstopiti V krški občini primanjkuje strokovnjakov > Komunisti so priporočili delovnim organizacijam, naj jih štipendirajo in sprejemajo odprtih rok -Predlog občinski skupščini, naj ustanovi sklad za štipendiranje nadarjenih otrok Na razširjeno sejo občinske konference Zveze komunistov v Krškem so minuli teden povabili vse člane konference SZDL, občinski sindikalni svet, predsedstvo ZB, Zveze mladine, predstavnike delovnih organizacij m skupščine Na dnevnem redu je bila ocena gospodarjenja v zadnjih letih in iz izkušenj reformskega obdobja so komunisti sprejeli med svoje sklepe napotke za delo podjetij in samoupravnih organov v novem obdobju. Gradivo kakor tudi obrazložitev Ivana GlogovSka j® vsebovala zelo pester sklop vprašanj, zato je razumljivo, da konferenca nj mogla dati odgovora na vse. Opozorila je predvsem na tiste pomanjkljivosti, ki bi jih delovne organizacije ob boljši zasedbi delovnih mest lahko kmalu od- 25 let Svobode na Senovem Na Senovem so ta mesec slavili srebrni jubilej DPD Svoboda. Proslavo je obiskar lo izredno veliko domačinov, ki so ponosni na kulturno prosvetno tradicijo zadnjih desetletij. Dramska skupina je ob tej priložnosti z nekaj prizori iz odigranih del obnovila svojo zgodovino. Nastopili so še pevski zbor osnovne šole, pevski zbor obrata Lisce, folklorna skupina, moški oktet in telovadci. Najzaslužnejšim pionirjem »Svobode« na Senovem so ob tej priložnosti pt 'Mii priznaja- M. R. pravile. V občini manjka kar 54 delavcev z visoko izobrazbo. Trenutno Stip^idirajo delovne organizacije le 32 red-niih in 7 izrednih študentov. Na 45 delovnih mestih delajo delavci z višjo izobrazbo, na razpolago pa je 150 delovnih mest. Podatki kažejo, da šolajo podjetja na višjih šolah le tri redne štipendiste in 8 svojih delavcev. Tudi za srednje strokovne delavce je še precej prostih delovnih mest, za katere ni štipoidij. Trenutno jih manjka 97. Te številke so že same zadosti veliko opozorilo. Konferenca je v svojih siklepih priporočila komunistom v delovnih organizacijah boljši odnos do štipendiranja in sprejemanja stnricovnjakov na neustrezno ssasedena delovna mesta. Podatki kažejo, da delovni kolektivi ne odpirajo vrat šolanim ljudem. Komunisti so torej odgovorni, da se bo ta odnos spremenil, kajti le od naložb v znanje je odvisno gospodarjenje v novem desetletju. Up>oštevati moramo, da so bile navedene le trenutne po- trebe, če pa se bo gospodarstvo širUo, to ne bo dovolj. Franc Sukovinsky je v imenu medobčinskega sveta ZK tudi opozoril na pomanjka. nje izobražencev v Posavju. To SVOJO trditev je podkrepil s primerjavo z republiškim poprečjem izobrazbe za-posl^iih. Vsi odstotki za visoko, višje in srednje izobražene delavce so nižji od republiškega poprečja. Zato se je zavzel, naj komunisti spodbujajo kolektive za štipendiranje. Pozdra\rQ je priporočilo za ustanovitev skla- da, iz katerega bodo prejemali štipendije nadarjem študentje. V ra^ravi je še omenil prednosti mtegracij, ki jih posavske občine še niso dovolj izkoristile. Zavzel se je za poglobljene samoupravne odnose. Čeravno zahtevajo veliko odgovornosti, niso neuresničljivi. Na konferenci so sklenili posebej obravnavati kadrov, ska vprašanja m kmetijstvo. Kmetijstvu se bo posvetila občinska konfrenca Socialistične zveze, kadrovskim vprašanjem pa Zveza komunistov. Zbi*anim sta na;to podala informacijo o bližnjih spremembah našega političnega sistema predsednik občinske konference SZDL Peter Markovič in član CK ZJKS Franc Šetinc. J. TEPPEY Zakaj take razlike pri odkupnih cenah mleka Kmetje v Krški občini se že nekaj časa pritožujejo nad odkupnimi cenami mleka, ki se po njihovih zatrjevanjih prehitro menjavajo. Tržna inšpekcija je te trditve preverila in ugotovila da plačujejo Ljubljanske mlekarne od 1. novembra 1970 dalje 1,10 din za liter kavovost-nega mleka. Razlike v odkupni ceni nastajajo zaradi različne higienske kakovosti mleka, zaradi različnega odstotka tolšče in £ koHčdne vode v mleku. Letos ne sme zmanjkati lesa Z zalogami in dogovori za dobavo bodo v Krškem poskrbeli, da se ne bo ponovila lanska zima in njene posledice za tovarno Lani v takem času je bila krška tovarna celuloze in roto papirja v najhujših težavah: pomanjkanje lesa je pretresalo podjetje in nevarno zamajalo sklade. Z energičnimi ukrepi so potem vozel presekali ter se s pomočjo uvoza lesa rešili najhujših težav. Zdaj, leto dni pozneje, je stvar drugačna. Količinske proizvodnje v enajstih mesecih je bilo v krški tovanti 91.930 ton: 27.832 ton celuloze, 2.221 ton lesovine 60.381 ton papirja in 1.496 ton lomspapirja. No-vemberska proizvodnja Je bila v 30 dneh obratovanja zelo visoka — 9.548 ton. Celotna Uspeh, ki je zares vreden ponosa Prizadevanja organizatorjev decembrske krvodajalske akcije so se dobro obrestovala - V krški občini je bilo tokrat 700 darovalcev krvi Pričakovanja občinskega odbora Rdečega križa, občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta v Krškem so se v decembrski krvodajalski akciji povsem izpolnila. Kri je darovalo 700 občanov. 2e prvi dan je veliko obetal. Iz Krškega in okoliških vasi se je odzvalo 343 prebivalcev. Uspenov se ne veselijo samo organizatorji, ampak tudi sindikalni delavci v podjetjih, ki so pomagali zbirati udeležence akcije. Seve- da pa bodo krvodajalcem za njihova plemenita dejanja hvaležni predvsem bolniki, ki jim bo kri provmila zdravje. Posebno zahvalo zaslužijo v tovarni papirja, kjer so zbra li 155 darovalcev, v gradbenem podjetju SAVA (8 daro- S kilometri lahko merimo globoke Jarke, ki so jih izkopale za vodovod pridne roke vaščanov iz Dolenje vasi, Pesjega, Starega grada in Libne. Na posamezniFi odsekih je delalo po več sto ljudi. Tako množičnega odziva že ne pomnijo, odkar so gradili železniško postajo v Libni. V vasi bo pritekla odlična pitna vodu in z njo tudi zdravje. (Foto: Zupančič) valcev), v Kovinarski (38>, v Imperialu (17)^ pri Splo^em obrtnem podjetju (8) in v obratu Laboda (7). Pre2u:eti pa ne bi smeli prizadevanj krajevne organizacije Rdečega križa, predvsem tiste na Zdolah. Ta je zbrala v okolišu med gospodinjami, kmeti in upokojenci kar 52 darovalcev. 2e nekaj let zapažajo v Kr-ftkem, da zdravstveni delavci niso dovolj sodelovali v pripravah na odvzem krvi, pa tudi ne v neposredm udeležbi. Enak odnos se Je ponovil tudi letos, kar ni spodbudno za pridobivanje novih udeležencev krvodajalskih akcij. Minulo akcijo so nekateri kolektivi v celoti obšli. Med njimi je Zavarovalnica, pa Cudd trgovsko podjetje Preskrba se z enim udeleženceai iil postavilo. Več razumevanja so organizatorji pričakoval od kolektiva prevoznega podjetja Transport Krško, ki že nekaj let ne sodeluje v akciji. In ravrto večina njegovih članov Je v nenehni ne varnosti, saj so vsak dan na cesti. Lt-tošja krvodajalska akcija je prav tako uspela tudi v drugih krajih občine. V Kostanjevici je bilo decembra 116 odvzemov krvi. Pri tem je prav, da omenimo skupino, ki obnavlja kostanj eviški grad; kri je darovalo kar 13 delavcev. V Brestanici so zabeležili 190 darovalcev. Med njimi je bilo 40 dijakov teh-niške srednje Sole v Krškem in 50 občanov s Senovega. Koordinacijski odbor pri občinskem odboru Rdečega križa v Krškem se še enkrat zahvaljuje vaem darovalcem krvi in se priporoča, da bi Imele krvodajalske jikclje tudi v prihodnje tak uspeh kol letos. Koordinacijski odbor ca krvodajalstvo p(Ti RK T Krškem vrednost proizvodnje je dosegla več kot 190 milijonov dinarjev; g to številko se kr-ška tovarna za novomeškima IMV in Krko uvršča na tretje mesto med industrijskimi podjetji Dolenjske. Zaradi omejene proizvodnje v prvem polletju je izvoss manjši od pričakovanega. Bukove celuloze in p>apirja so izvozila za 1,701.000 dolarjev. IzvažaU so v Italijo in Zahodno Nemčijo. V tovarni je zdaj 1.200 za, p>oslenih, njihovi povprečni sebni dohodki so 1-600 dinar-jev aJi za 11,6 odstotka višji od lanskUi. Zapisati pa je treba, da ta tovarna ne pozna ne praznikov ne nedelj m da stroji delajo nepretrgoma noč in dan. Za normalno mesečno pro* izvodnjo potrebujejo 40—45 tdsoč prostominskih metrov lesa, predvsem smrekovlne. Glede na trenutne zaloge in dogovore računajo, da se. lanske težave ne bodo pcmovile. Zaradi pomanjkanja lesa pK>-zimi m spomladi proizvodnja ne bo trpela! J. SPLICHAL Z asfaltom so se jim oddolžili Prebivalci naselja Drnovo V' Krškem so morali pred le" tl za sorazmerno majhno odškodnino odstopiti del obdelovalne zemlje Cestnemu podjetju iz Novega mesta, da sl Je tam postavilo asfaltno bazo Decembra letos se je Cestno podjetje oddolžilo vaščanom in jim brezplačno asfaltiralo sUometer ceste skozi naselje. Junija 1972 hotel in motel Kolektiv hotela Sremič za priključitev k Slavniku - Prenočišča tudi v kostanjeviškem gradu Odkar Krčani zatrdno vedo, da bo na njihovem ozemlju zrasla jedrska elektrarna, dobivajo tudi turistični načrti tega območja oprijemljivejšo obliko V dveh letih bodo imeli v motelu ob avtomobilski ce-sbi in v novem hotelu na voljo nad 200 ležišč za turiste. Vojaki nastopili v Krškem Krški občani so v ponedeljek, 21 dccembra zvečer, počastili dan Jugoslovanske ljudske armade. Program to jim pripravili vojaki cerkljanske garnizije. Na proslavi so našteli le malo starejših ljudi. Prevladovala Je šolska mladina, ki se je zelo navdušila nad zabavnim delom sporeda. Novi občinski odborniki Pred dnevj so bile nadomestne volitve v štirili volil, nih enotah tcrške ob&tne. Zar jKislem iz Imperiala in Elek-tra Krško so izvolili za odbornika v občinski skupščini Ivana Bračuna iz Brestanice, volivci iz kmetijskih organizacij za so izbrali za svob j ega zastopnika Milana Budno z Dc/vškega. Ivan Abram iz Dobrove bo v občinski skupščini zastopaj volivce ia Kostanjevice, Malene, Dobrave in Prekope, Anton Bra* čim pa volivce z Velikega Kamna in Reštanja. Novoletno srečanje z delavci v tujini Po podatkih novomeškega Zavoda za zaposlovanje dela ta čas v tujini 1.011 kršikih občanov Za tiste, ki so se med novolemimi prazniki vrnili v domovino, je občinski smdikahii svet v nedeljo, 27. decembra, pripravil razgovor v Domu Svobode na Vidmu. Predstavniki krških podjetij, Izseljenske matice ter novomeškega Zavoda za zaposlovar nje so za to priložnost zbrali podatke o tem, kakšne so možnosti za zaposlitev v domači občuid. V Kranj, Novo mesto in v zamejstvo MoSld pevski zbor sodi med najuspešnejše sekcije DPD bratov Milavcev iz Brežic. Trenutno šteje 29 pev-ceo. Ta krog nameravajo v letu 1971 razširiti še za 20 pevcev. Nastopali bodo ▼ Kranju, v Novem mestu m Sevnld ter obiskali Prosek in Kontovel na Tržaškem. Predvideno imajo tudi snemanje na ljubljanskem radiu. Zbor bo letos slavil petletnico obstoja. m Leto dni pozneje bo na vrsti Kostanjevica. V gfradu bodo dobili hotel z najmanj 60 posteljami Za vse te objekte so pKKipisali pogodbo s koprskim podjetjem Slavnik. Ob avtomobilski cesti bosta do prihodnjega občinskega praznika, 4. julija, zrasli dve bencinski črpalki, vsaka na eni strani cestišča. Obč nska skupščina Je podpisala dogovor tudi s tem podjetjem. Istra-benz je razen tega zaprosil za lokacijo v Stari vasi, kjer namerava prav tako postaviti bencinsko črpalko. Tudi ta bo verjetno dokončana prihodnje leto. Poslovni hotel bo stal v Krškem. Slavnik obeta, da bo imel najmanj 150 prenočišč in 250 restavracijskih sedežev. Zabave najmlajših fiolarji s Senovega go se za novoletno praznovanje naučili tri Igrice in se z njimi med 24. m 28. decembrom večkrat predstavili otrokom m staršem. Razen tega so naštudirali krajši zabavni spored za spremstvo dedka Mraza po vsej občini. KRŠKE NOVICE ■ NOVA PKOU.U.ALNA. Trgovsko podjetje .SADJE-ZELENJAVA iz Ljubljane je nedavno poleg banke odprlo novo prodajalno sadja in i^vrlnine. Zaradi ugodnih cen ima prodajalna veliko kupcev. Nekatere abčane moti le prostor te prodajalne Postavili so jo na ploščad starega gasilskega doma, ki se je moral pred leti uamkniti bodočemu središču levega brega mesta. ■ SILVESTROVANJE OB STROJIH. Kot vse letoSnje državne praznike, tako bodo kr&ki papimičarji tudi oližajoče se novoletne praznike preživeli ob strojih in v proizvodnih obratih. Tako so sklenili v tovarni ie v za-ćejku letošnjega leta, ko so sprejemali proizvodni program. Potrebe za neprekinjeno proizvodnjo pa so sedaj Se večje, ker hočejo p^imičarji zanesljivo doseči letni gospodarski načrt. ■ PAST ZA AVTOMOBILE. Čeprav je bilo veliko besedi o starem mostu čez Savo, ki ga sedaj ni več, ga kaže ponovno omeniti. Na levi strani Save dohod na bivfii most ni zavarovan To lahko povzroči hudo nesrečo, predvsem tistim voesnikom in pešcem, ki kraja ne poznajo. Bolje je pisati o nevarnosti, kot o nesreči. ■ KOMUNISTI so SE SESTA- LI. Pretekli torek so se sestali komunisti tovarne »D^uro Salaj«. Razpravljali so o 6-mesečnem go-q>odarJenju pod novim vodstvom podjetja, o kadrovskih ^remem-bah v nekaterih rektorjih ter o bližnjih nalogah komunistov. Na sestanku so ugotovili za to obdobje uspešno poslovanje, kar je poglavitna kolektivna skrb, predvsem pa komunistov, samoupravnih organov in novega vodstva. ■ PODELITEV PUIZN.ANJ. Eno izmed največjih del dortikultume-ga dništva, krajevne skupnosti in turističnega društva v letošnjem letu je bila akcija NAPRAVIMO NASE MESTO LEPŠE. Akcijo 90 zaključili pretekli '.eden na skupni prireditvi v lomu Svobode, kjer so s slikami m diapozitivi prikazali sodelovanje občanov v akciji. NajprizadevnejSe sodelavce so pohvalili in nagradili, srečanje pa so izkoristili tudi povečanje števila članov aorti kulturnega društva. ■ 4.000 DIN ZA PR.\ZNOVANJE. Ne glede na to, da tovarna papirja namerava za novoletne praznike obdarovati predšolske otroke članov kolektiva, so organi upravljanja prisluhnili tudi potrebam občinske Zveze DPM pri prireditvah dedka Mraza V ta namen so organizaciji namenili 4 000 din. KRŠKI TEDNIK Sevnica protestira zaradi ceste Sevnica se nikakor ne more sprijazniti s tem, da v osnutku načrta modernizacije cest v Sloveniji za prihodnje leto ni predvideno asfaltiranje 12 km dolgega odseka ceste II. reda med Impoljco in Krškim. Ostro so protestirali na zadnji seji občinske skupščine, na seji občinske konference SZDL, ki je bila 23. decembra, pa so celo spremenili dnevni red zasedanja, ker se je razprava o cestah zavlekla več ur. Udeleženci niso bili zadovoljni z obrazložitvijo predstavnika cestnega sklada Slovenije tovariša Kristana in z megleno obljubo, da bo cesta prišla v i>oštev, če bo zveza popustila Sloveniji več prometnega davka od goriva. Na seji so poudarili, da vodstva družbenopolitičnih organizacij ne odgovarjajo za ix)litično stanje v občini, če se ne bodo upoštevale upravičene sevniške zahteve. Izvolili so delegacijo, ki bo 2 raaanerami seznanila predsednika republiške skupščine. M. L. 400 din za privezano telico v sevnlSkl občlnd uvajajo koristno novost, da bd spodbudili naipredelk živiinoroje. Vsi rejci, hi bodo imeli potrdilo, da 80 mlado telico pripustili k umetnemu ali naravnemu osemeniljevanju in jo priveslali za rejo, bodo dobili za to 400 novih dinarjev posebne premije. Oprav-IJein bo popis plemenlc za rodovndik, v obCisii pa bodo znova vzpostavili rodovniško službo, brce katere ni pravega napredka živinoreje. Radio Sevnica ■ SREDA, 30. DECEMBRA: 16.00 — Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti — Novoletni glasbeni coot-aU — Potorvat\je po naSem kraju — Zabavna glasba — Ob obletnici naše radijsto postaje — ZaklJuCek oddaje. v OBČINI ŽIVI ŠE 40 MAISTROVIH VOJAKOV Zadovoljni s priznanjem Irgoliča, govori o borcih za severno mejo Divjad ne vpraša, kje se konča gozd in začne sadovnjak ali njiva. Kmetje se sprijaznijo z naravnim prirastom, saj vedo, da mora tudi divjad živeiti, nasprotujejo pa umetno povečanem staležu. Na skupščinski seji v Sevnici so^ sklenili, da je treba pretirano nmožitev divjadi omejiti s pomočjo gojitvenih načrtov. Na sliM: ribezov nasad kmetijskega kombinata tik ob gozdu. (Foto: ML.) OB ZADNJEM ZASEDANJU OBČINSKE SKUPŠČINE V SEVNICI Ni še zakopana „bojna sekira" Tov. Irgolič, bi kot tajnik organizacije lahko povedali, kako živijo in delajo člani in odbor vaše Zveze borcev za severno mejo? SevniSki otočineku odbor Zveze borcev za seveimo mejo je bdi usrtanovljen avgusta 1968. Organizacija šteje 40 članov, loateirih poprečr^ sta-iv>st znaša 72 let, naš predsednik pa je Prane Dobovšek iz Bošitanua. Vam občina nudi zadovoljivo pomoč pri delovanju? Razeoi nekaterih posameznikov., ki nas do nedavna niso hoteli razumeti, moram re' 51, đa dpbiivamD vso ćirižr beno podporo. Poudarjam še, da je večina nalih člar nov tudii med zadnjo vojano na stram OF, 2sa sebe liahko povem, da so me Nemci zaprli že 1941. leta, knr sem bil Madstpov borec in nasprot-ndik hiMerjanstva. Kako delujete s člani, kakšna je vaša organizacija? V svoj prebiram smo že vnesli, da bomo obiskovali Tudi odlok, kot kaže, ne bo prinesel pravega miru med lovce in kmete -Spremeniti lovski zakon? - Zakaj ne bi kmetu povrnili stroškov zaščite? bolne soborce, jih obdarova- je prispevalo 7.000 din, 2 ško, zato bi radi, da bi se ure^e nekatere težave gilede prevoaorv z znižanimi cenami. Imate še kak predlog, kako bi še povečcUi družbeno skrb za Maistrove borce? Oeravno nam je družba dar la vse priznanje nekoldiko p(> zaio, nimam bdsbvenih pri-pomb. S pomočjo smo zadovoljni, želimo si le, da bd zdravi in zadovoljni užinrall še t^ nekaj let, koMkor nam jih bo naklondJo živlijenje. Povem pa še enkrat: ni nam žal, da smo s pred dobrim poILstoilitjem odzvali klicu generala Maistra in osvobodili del Stajen^. K. ZORKO Dodatna pomoč za cesto proti Kalu s popravkom občinskega proračuna so v Sevnici zagotovili dodatnih 13.420 din za gradi^jo ceste proti Kalu. Za to cesto je btlo že odobrenih 3.000 din, iz občinskega cestnega sklada 1.000 din, Gozdno gospodarstvo Brežice .000 Pričakovali smo lahko, da se bodo kmetje, ko bo prišel na vrsto odlok o preprečevanju škode, ki jo na polju, v sadovnjaku in vinogradu povzroči divjad, pot^[ndli za svoje pravice. Vnaprej smo lahko pričakovali stare obtožbe na račun lovskega zakona, ki naj bi pripomogle, da bi se vendarle l»j spremenilo v korist kmetov. območjih omejevalo gojitev pernate d&vjadi. M. LEGAN ja, se obveeax> udedeževali pogrebov itd. V načrtu imamo tudi, da bomo razvili prapor, vendar še ni jasno, kako bo z denarjem. Prihodnje leto bomo priredili izlet na Koro- din pa ao dolžni abrati ljudje sami. Ker je za plačilo stroškov, ki so zmašali čez 25.000 din. Se precej manjkalo, je oibčinska skupSčdna dodelila dodatno pomoč. Občir^i odlok, ki ga je 17. decembra sprejela občanska sjkiupščina Sei^ica, ima dober namen. Z natančnimi ddločiM, kalko, kdaj in kye je treba zavarovati polje, naj bi vnaprej preprečil spore med lavd in kmeti, razen tega pa jasneje nakazuje, kdaj ima prizadeti kmet pravico do odškodnine. Seveda i>a občinski odloik ne more mimo lovskega zakona, id je po, mnenju kmetov krivičen zato, ker so pri nj^ovem sestavljanju odlo-čaJi lovci, ne pa kmetje. To trditev so utemeljevali z vrsto praktičnih primerov, ki kažejo, da v resnici marsikje SEVNISKI PABERKI ■ SE KBULEJEVA ULICA. Od-borniJc Rudi Cimiperšek J« predlagal slcupfičini, naj bi eno izmed ulic v Sevnici aU Šmarju imenovali po easlužnem domačinu Smestu Kruleju, borcu na solun-dd fronti kasneJSem sevniSkesn iupanu, ki Je imel med obema vojnama velike zasluge za napredek Sevnice, svojo predanost pa Je izkazal tudi ob smrti, ko Je del svojega pretnotenja Bapusttl druSbi. SfcupS£ina je apreJeHt predlog m imenovala po pok. Kruleju ulico, ki pelje proti ZaJC-Jl gori. ■ ODDELEK KO&IERClAUrE ŠOLE. V Sevnici bo začel delovati oddelek mariborske 7ii;e komercialne Sole. To bo velita pridobitev za mesto, saj Je znano, kako v gospodarstvu p« tudi drugod primanjkuje Uudi s ekonomsko iBObiraBbo. Organlantorji upajo, da bo dovolj prijav, da bo oddelek lahko kmalu zaM 1 delom. ■ SE BO TREBA SEJ.VTI. V Sevnici ao ao ie odlofilll, da po-kopaUUa ne bodo prestavljali Da desni brog Save, marveč bodo razSMlil sedaivjd pokopaliSkl prostor. Narejen Je načit, U predvideva, da bi t ta nameo porabili 0,7 miliijona dinarjev. Ta denar bi ie nekako zbrali, huje >e to, da pristojni v lAjiiblJanl ugotavljajo, da bo pokopaliMe treba prestaviti, ker sedanji t nobenem primeru ne bo sadoUal za' nadaljnjih 50 let, kot to določa zakon o pokopaliMlh V Ifjubljanl se seveda niso vpraSali, kje naj občina dobi denar, zcto bo svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve Se mo-i«l razpravljati o tej zadevi. ■ PETTELIN Z DE OAULLOVO VDOVO. Kipar samouk RucU StogMr bo naredil delira iz lesa, delno pa ki feleaa idculpturo — peteUna, ki ga bo pc»Ial ženi nedavno umrlegm vOlkega Oe Gaul- la. Kot je znano, je petelin francoski naax>dni simbol (gal^i pe-teUn). ■ VOLITVE IN IMENOVANJA. SevniAka delavska univerza > po sklepu občinske skup^ine dokončno ukinjena. SkupSčina Je imenovala likvidacijsiko komisijo, ki bo naredila končni obračm. Predsednik te konUsiJe je Jo4e Jurečič, članici pa Štefka Matek in SUva SeSko. Namesto dosedanjih članov občinske Komisije za sestavo statuta občine Dušana Breliha in Borisa Perka Je skupščina imenovala za nova člana Toneta Marklja, sodndika občtev skega sodiSča, in Mi&i Ker&iča, načelnika oddelka za občo upravo in družbene slDtžbe. V svet oa-novne Sole Bo6tanJ je slnipSčina imenovahi JcOca Petka iz BoSta-oja. ■ NADHOD N IRESITETV. Nadhod za peSce, ki ga ieleznica predlaga pri domu rVD Partizan, za Sevničane ni sprejemijl-Ta reftHer. PeSci bi re^ lahko nemoteno prehajali čez vse bolj obremenjeno progo, kako bi balo pa z voBili? Možnosti, da bi vozili čes nadvoz v Šmarju ji po Savski oesti ob vajenski Soli lesne stroke, nista perspektivni re-Mtvi. Zato pristojni ljudje v Sevnici menijo, da Je bolje nekaj časa dlje počakati, potem pa zgraditi nadvoz za peSce in v<^-1». ■ PREVZEM OBVEZNOSTI ZA DOM. Občina bo prevzela del obveznosti pri gradnji stanovanjskega bloka — doma upokojencev. Upokojensdco drufitvo bo oa-k> posojilo Komtinalno-stanov. podjetju Sevnica, ki je investitor gradnje. Kar pa stanovanjsko podjetje ne more samo vračati letnih odplačil, je zaprosilo, da bi d^ pol letnega dolga plačevala občina. To znaSa 21.067 din na leto. nd vse razčiščeno. Na mestu je bilo vprašanje odbornika Zorca, če je kmet res dolžan s hrano na poljili vzdrževati umetno povečam stalež divjadi, od katere imajo lovske družine gospodarsko korist, če je to lovska pridobitna dejavnost, naj bi povrnili celotno škodo, aSi še bolje, umetno povečevanje staleža naj bd prepovedali. Praktičen polmer je gojitev fazanov v vinogradniških območjih, ki delajo občutno škodo v vinogradih. Na pripombo inž. Zalokarja, medobčinskega goeadarske-ga inšpektorja češ da kmetje ne uveljavljajo odškodnine, so prizadeti pojasnili, kako je običajno s tem. SOoodo povzroča divjad vse leto, torej bi morala komisija stalno ocenjevati po terenu. Kmetu se manjših, toda številnih Skiod ne ir^lača prijavljati, ker ima s tem toliko stroškov in tako majhno upanje, da bo dobil kaj več odškodnine, da se raje sprijazni s škodo. Na nekaj pa so pri obravnavi tega vprašanje le poea-biU. Sedanja določila o zavarovanju podj pravijo, da mora lastnik zemlijdšča vse ukrepe narediti n^ snroje stroške. To pomeni, da ima zaradi lovstva dodatne proizvodne stroške, in bi bilo zato pošteno, da bd jih lovca povrnili. V sosednji trebanjski občini že imajo odlok, ki pravi, da morajo lorvci dati ves material za zaščdto pred divjadjo kmebom baeeplačno. To doGočilo je zelo pomembno, saj pomaga do nujnega sodelovanja med kmeti in lovci, ki so marsikdaj ne bojni nogi. Kot že rečeno je občinska skupščina kljub nekaterim nerazčiščenim stvarem predlagan odlok (objavljen bo v Skupščinskem Dolenjskem listu) vendarle sprejela, razen tega pa je sklenila predlagati republiški skupščini, naj do-polnd lovski zakon z določilom, ki bo v vinogradniških Silvestrovanje v Krmelju Aktiv ZMS bo po večletnem presledku priredil letos silvestrovanje v domu Svobode. Nastopil bo trio Knorr s pevko in humoristom. B.D. MLADINSKO LETOVIŠČE SAMO ŠE V PRIHODNJEM LETU Morje le še za tujce in premožne? Tudi sevniški občani so prizadeti ob ukinjanju letovišča v Rovinju Zgodilo se je to, kao: so nekateri že napovedovali. Ko bodo obalne občine, hoteli in druge ttiristdične organizacije dobili denar, bodo sčasoma iasrinili od obale montažine hišice, skiromnejše počitniške domove, prostore za taborjenje, skratka: vse manj bo močnositii aa tiste ljuda, ki ne morejo ix>sečd tako globoko v svoje žepe, da bi sd lahko privoščili hotele. Za večino borcev NOB m šolarjev je vseeno kot strela z jasnega prišla vest, da je občinska skupščina v Rovinju sklenila ukiniti letovali-šče v tem kraju, kjer so si razen drugih učencev in udeležencev NOB ter njihovih družin iz tako imenovane celjske regije krepili zdravje tudi sevniški občani. Rovinj je dobil, kot p>ripo-vedvijejo, večjo vsoto mednarodnega posojila, pol toliko p>a bo prispevala Se naša država in začeli bodo graditi nove hotele, seveda razkošne In drage, take, ki Sevničar nom in drugim ne bodo dostopni. In kot v posmeh so v Rovinju pojasnili, da bi si cer tudi slovenske občine lahko gradile, vendar morajo biti to hoteli najmanj C kategorije. Ce bi prizadete občine hotele zgraditi tolikšne zmogljivosti, da bd v njih letovalo toliko Ijtidi, kot jih je doslej v počitniških hišicah, bi potrebovale najmanj poldrugo milijardo starih dinarjev. Toliko denarja ne bi najbrž mogle zbrati nikoli. V kratkem se bo napotila v Rovinj delegacija prizadetih občin s skromnim upanjem, da se bo vendarle dalo kaj doseči. Zaenkrat je namr^ tako, da bo letovanje V glavnem po načrtu Sklad za pospeievanje kulturnih dejavnosti v sevniški ojjčini bo imel letos predvidoma 150.700 dinarjev dohodkov. V začetku leta so pričakovali, da bo vanj več prispeval dohodek od tako imenovane športne stave, vendar Se to nd godilo. Ker pa je republiški sklad prispeval 34.000 dinarjev, zai^i tega ne bo prizadeta nobena dejavnost. Z% četrtek, 10. decembra, je bil v Sevndci sklican upravni odbor občinskega sklada, da bi natredili nekatere manjše apreroembe. otrok dovoljeno samo še v prihodnjem letu, kako bo z letovanjem borcev, pa je še vprašanje. Da so se možnosti za ceneno letovanje še boGJ zmanj- šale, so tudi slovenske obalne občine s svojimi zazidalnimi načrti omejile postavljanje počitniških hišic. V zazidalnem območju, ki obsega večino primernega obalnega zemljišča, je dovoljena le gradnja hotelov in drugih zidanih stavb. To pomeni, da se bo moralo ceneno letovar nje umakniti ali pa se zadovoljiti s slabšimi prostori,, odmaknjenimi od obale. M. L. Drugačen zven povsod Da je že majhen korak naprej v praksi več vreden kot velik v teoriji, je stara resnica. Kaj naj na primer počne kmet iz Govejega dola, Svinjskega, Smarč-ne ali Metnega vrha z lepo zapisanimi mislimi, kako naj bi bilo v našem kmetijstvu, če sam ne občuti spremembe na bolje? Tudi pogumna graja ali odkrita beseda o storjenih napakah mu še prav nič ne pomagata, če izzvenita v prazno in če ju imamo samo za oprijemljiv dokaz, da pri nas človek lahko spregovori tako, kot misli. Naj bo danes beseda o tistem, na zunaj morda majhnem koraku, ki pa je za kmetijstvo velik v svojem bistvu: o uvedbi odkupa mleka v lanskem letu. Kot pravijo, se je to zgodilo prvič v zgodovini sevniSke občine. Žalostno so pozvanjale prazne mlečne kangle, ko se je prvi dan tovornjak vračal s poti. Nabral je 67 litrov mleka, ljudje so ^ga z nezaupanjem gledali in komajda so nekateri verjeli, da se bo odkupovanje obdržalo. Neprimerno bolj vesel je danes zven mlečnih posod. Samo v celjsko mlekarno odpelje iz občine tovornjak vsak dan 2.000 litrov mleka, nekaj sto litrov pa ga zbere še ljub- ljanska. To je čez 2.000 dinarjev dodatnega zaslužka za kmetovalce v občini — vsak dan! Vsakodnevna bera pa bi bila še večja, če ne bi mlekarne in njih združenje pri svojih predlogih za podražitev mleka videlo samo sebe, rejci krav pa čakali na drobtine. Osem do deset tisoč litrov mleka bi po oceni kmetijskih strokovnjakov v razmeroma kratkem času lahko dajalo sevniško kmetijstvo vsak dan, če bi bila le dovolj spodbudna cena in Se bolje organiziran odkup. S pomočjo celjske banke, ki je dina v Jugoslaviji, so ohranili posebno kmetijsko podružnico, ob sodelovanju kmetijskega sklada, kombinata in privarčevanega denarja kmetov samih, so kupili 110 boljših plemenskih krav, v kratkem pa jih bodo še 40. Te dobijo kmetje na kredit. V občini uporabljajo že kakih 70 električnih pastirjev, prvi kmetje uvajajo čredenje na pašnikih in travnikih ter sodobnejše načine spravila krme. Vsega tega rejskega dela pa najbrže ne bi bilo. če ne bi začeli s tistim .malim korakom’, če ne bi začeli odkupovati mleka. M. LEGAN \wi\viK NA SILO NI NIKOLI DOBRO BITI VKUP Zakaj ločitev kovinarjev V Trebnjem novo podjetje? - Danes referendum v Komunalno obrtnem podjetju o Izločitvi kovinskega obrata - Svoje bo rekla tudi skupščina Dan^ bo poibližno ^ ljudi, zaposlenih v Komimai-no obrtnem podjetju Trebnje, glasovalo o predlogu, po katerem naj bi kovinski obrat postal samostojno podjetje. Po razpoložen(ju v ko- Letos vodijo »komunalci« Med vsemi podjetji, ki imajo sedež v trebanjski občini, je letos najbolj povečalo celotni doliodek Komunalno obrtno podjetje Trebnje; obračun poka^, da kar za 76 odstotkov v primerjavi z lanskim tričetrletjem. Največ dohodka ustvarila kovinski in gradbeni obrat. Letos Je podjetje zax>06lovalo ix>v-predno 114 ljudi, kar Je 32 več kot lani. Delovna storilnost, merjem v dohodiku na zaposloiega, se je letos povečala za 26^2 odst-, povprečni zaslužek Je znašal letos 1.096 din, skladi pa so se povečali 2sa polovico. lektivu sodeč, lahko vnaprej trdimo, da bo predlog sprejet. Zakaj se namerava vodstvo odločiti za ta korak? Spomnimo nao na notranja nesoglasja v kolektivu pred letom dni, ki se kljub nekaterim razgovorom in sestankom niso povsem polila. Njihov vzrok očitno ni bil samo v medsebojnem nerazumevanju vodilnih ljudi v podjetju, marveč tudd v raa-ličnih interesih posameznih obratov. V svojem razvoju se je čutil uitesnejenega kovinski obrat, ki je zdaj pred-kot samostojno podjetje verjetno bolje posloval. Pripravljena Je obširna utemeljitev, v kateri Je rečeno, da je kovinski obrat prerasel svoj prvotni namen, saj dobiva proizvodni značaj dela, posebno z usmeritvijo v l2xielovai>je klimatskih in prezračevalnih naprav. Nadalje so navedeni nekateri podatki, ki kažejo, da bo stx>joio podjetje verjetno bolje posloval. Dokler ni znana dokončna odločitev, medsebojni odnosi seveda še niso povsem razčiščeni. Zaenkrat je predvideno, da bo novoustanovljeno i)odjetje delalo v sedanjih prostorih, za katere ’ o komunalnemu podjetju plačevalo najemnion. Za kasneje je i>redvidena gradnja 2.000 površinskih metrov velike proizvodne dvorane, v kateri bo imelo delo 160 ljudi, kar Je več kot trikrat toliko, kot jih kovinski obrat zaposluje sedaj. Podobic kot za izid glasovanja v Komvinalno obrt^ nem podjetju lahko skorajda zanesljivo trdimo, da bo skupščina dala soglasje k predlaganemu ukrepu.. Končno: zakaj bi obrata s ik>-vsem različno dejavnostjo silili v skupno življenje, če menita, da bi se vsakemu zase bolje godilo! M. LEX1AN V novem obratu Komunalno obrtnega podjetja v Mokronogu. (Foto: Legan) ZA KRAJ VELIKA PRIDOBITEV Zrno k zrnu - pogača v Mokronogu odprli obrat bakelitnih izdelkov -Zaenkrat le 12, v prihodnje pa 60 zaposlenih MALO UPANJA ZA UPORABNIKE PRORAČUNSKEGA DENARJA Samo s čarobno palico bi šlo Sestaviti proračun - najtežje doslej -* Treba bo »rezati«, toda komu? »Doslej smo imeli vsako leto večje ali manjše težave pri sestavljanju občinskega proračuna, toda s tako težavno nalogo, kot se sr^ujemo zdaj, lahko re čem, da se nismo še nikoli,« tako je na kratko oce nil i»ložaj, v katerem se je znašla trebanjska občina, tajnik ObS Jože Godnjavec. Danes bo o proračunu razpravljala tudi občinske skupščina. ---------------------------------- Samo s čaranjem bi sestav- Ijalci proračuna lahko razrešili zagato. Uporabniki proračunskega denarja zahtevajo namreč za prihodnje leto kar 2,45 milijona novih dinarjev več, kot bo predvidoma vseh občinskih dohodkov, vsakdo pa utemeljuje svojo zahtevo in pričanje, da bo denar dobil. Toda kako naj nanj računa, če se bodo dohodki občinskega proračuna povečali v prihodnjem letu le za slabil 6 odstotkov. Stabilizacijski ukrepi, ki jih terja zlasti gospodarstvo, bodo vplivali tudi na proračunsko porabo, saj je to njihov namen. Ptoračuni pa bodo, kot vse kaže, prisiljeni »stisniti p>asave«. V trebanjski občini se sprar Od rabljenih avtomobilov - nič Prodaja rabljenih avtomobilov v trebanjski občini ne bo obremenjena s plačilom prometnega davka. Odborniki so na zadnji seji občinske skupščine odklonili občinski odlok, ki je predvideval 2-od-stotni prometni davek. Odločiti so med drugim utemeljevali s tem, da prodajalec že tako m tako pri prodaji rabljenega aivtomobila precej izgubi. Ker v trebanjski občini prodajo na leto kakih 150 rabljenih avtomobilov, bi občinski proračun dobil nekaj nad dva milijona starih dinarjev dodatnega dohodka, če bi bdi odlok sprejet. šujejo, kako zadovoljiti občinske potrebe, ki se z večanjem pristojnosti povečujejo. Omenimo naj samo občinski prispevek k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov, kar je za kmetijsiko občino veliko breme, ki se ga ni mc^oče otresti. Veliko težavo po drugi strani povzroča oprostitev plačevanja prispevkov od osebnih dohodkov železničarjev in zaposlenih v obratu »Modnih oblačil« ter v KZ Trebnje; zaradi tega bo proračun ob p>ol milijona novih dinarjev. Da je stiska še večja, zahteva republiška izobraževalna sikupnost, naj občina da za šolstvo 21 odst. več denarja kot lani. M. L. Mokronog Je v primerjavi z drugimi, njemu ^lakimi kraji v trebanjski občini, po vojni najmanj napredoval. Iz nekdanjega znanega trga z usnjamo Je postal vas, zaenkrat ndma prave sreče niti z Iskrinim obratom, ki je ob ustanovitvi pred dvanajstimi leti toliko obetal, pa doslednji doživel zaželenega razvoja. Zarada vsega tega je treba biti vesel tudi majhnih pridobitev, tako rekoč vsakega novega delovnega mesta. Novi obrat Komunalno obrtnega podjetja Trebnje, ki je bil te dnd odprt v opuščeni dvorana opuščenega sokolskega doma, za začetek zaposluje le ducat ljudi, obeta pa, da jih bo kmalu 20; ko bodo doku pili še nekaj strojev, bo do konca prihodnjega leta v njem inielo delo in zaslužek kakih 60 ljudi. Kot je dejal na majhni otvoritveni sJovesnosti, katere sta se kot gosta udeležila tudi poslanec Marjan Jenko in soc^iik ustanmega sodišča SRS Jože Borštnar in Stane Kolenc, direktor podjetja, je O POMOČI OSTARELIM IN OSAMLJENIM Resno mišljene vkjižbe Dediči naj vedo, da gre zares: ali naj plačujejo obveznosti ali naj ne računajo na zemljo Popit V trebanjsl(i občini Iz razgovora s političnim aktivom: čarobne formule za ustalitev gospodarstva ni - Ne zavedamo se še dovolj, kaj ukrepi terjajo od nas Predsednik CK ZKS Franc Popit je 23. decembra obiskal trebanjsko občinsko, tovarno KEMOOPREMO, DANO na Mimi, obrat ISKRE y Mokronogu ter imel razgovor s političnim aktivom občine. Z njim so bili še član sekretariata CK ZKS Vlado Janžič, poslanec Marjan Jenko in sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto Ludvik Golob. S položajem občine sta goste seznanila sekretar občinske konference ZK Roman Ogrin in predsednik občinske skupščine Ciril Pevec. V KE-MOOPREMI se je Franc Popit zanimal za delo aktiva ZK, samoupravnih organov, za izobraževanje in za proizvodne načrte, ki jih Je razlagal Ivan Gole, direktor podjetja. Po kratkem ogledu novega obrata tovarne DANE so gostf je obiskali obrat ISKRE v Mokronogu, katerega prihodnost je negotova. Pogovoru se je pridružil tudi direktor tovarne za avtomatiko in elektroniko inž, Pardubsky, ki pa ni povedal razveseljivih predvidevanj glede obvata. Franc Popit je dejal, da je treba pri združevanju gospodarstva, ki je tako potrebno, dosledno pokazati jasne račune, sicer so integracije v nevarnosti. V razgovoru s političnim aktivom je spregovoril med drugim tudi o stabilizacijskih ukrepih. Dejal je, da nikakor ne smemo pričakovati, da bodo sami po sebi odpravili težave, menil je, da se premalo zavedamo, kaj nas čaka in kaj stabilizacija terja od nas vseh v dveinpolumem razgovoru je pK>jasnil vrsto vprašanj. O tem bomo obširneje še poročali. M. LEGAN Na približno vsake mdese-tem kmetijskem gospodarstvu v trebanjski občini živijo ljudje, ki so osamljeni in stari nad 50 let. Mnogi izmed njih so se otroci zaposlili v mestih in se odselili. Kaj zdaj? Kako zapuščenim, ostarelim ljudem, ki ne n;o-rejo več dobro obdelovati posestev, F>omagati, kako preprečiti, da ne bo tistih žalostnih zgodb o dedičih, ki se pot^ujejo za zemljo in premoženje, brž ko starši ali sorodniki pomro? Davčna uprava v Trebnjem oeslroma svet za finance se dobesedno duši v prošnjah za odpis prispevkov in davkov. Samo v desetih mesecih V Trebnjem jutri z delavci na tujem Občinski sindikalni svet Trebnje sklicuje sestanek z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in so zdaj na novoletnih počitnicah v domovini. Razgovor bo Jutri 29. decembra 1970, ob 10. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Trebnjem. Sprva je bilo objavljeno, da bo razgovor skupaj za novomeško in trebanjsko občino v Novem mestu, kasneje pa Je bilo odločeno, da bo za delavce iz trebanjske občine razgovor v Trebnjem. Komunalno obrtno podjetje Trebnje vložilo v mokrono-ški obrat pol milijona novih dinarjev, v porihodnjem letu pa bo vrednosit proizvodnje znašala že več milijonov dinarjev. Z bakelitnimi izdelki, ki so Jih začeli delaiti v Mokronogu Je tolikšno povpraševanje, da Je celoletna proizvodnja že vnaprej prodana. M. L. Mokronog: žaga le v sedanjem obsegu Kaj je z vzdrževanjem žage v Mokronogu in kako bo z njo v prihodnje, je na eni prejšnjih sej po naročilu vo-lilcev vprašal odbornik Franc Štirn. Gradbeno opekarsko podjetje Mima, ki je lastni žage, je adaj dalo pojasnUo. V odgovoru je rečeno, da je žaga v Mokronogu zadovoljivo vzdrževana (v ta namen je bilo v zadnjih dveh letih porabljeno 30.000 dinarjev) da pa zaradi omejene količine lesa nima možnosti za povečanje zmogljivosti. Danes zasedanje skupščine Odborniki obeh zborov občinske skupščine Trebnje se bodo sestali danes dopoldne ob 10. uri na zadnji letošnji skupščinski seji. Dnevni red je pol krajši kot običajno. Obsega razpravo o izhodiščih za proračunsko porabo v prihodnjem letu, poročilo komunalnega sklada, predlagano pa je tudi, da bi skupščina dala soglasje k izločitvi kovinskega obrata iz Komunalno obrtn^;a podjetja Trebnje, ki naj bi postal samostojno podjetje. Danes bo v tem podjetju tudi referendum, na katerem se bodo zaposleni odločili, če 80 za to. Danes krvodajalska akcija Danes, 28. decembra, bo T trebanjski občim druga krvodajalska akcija v tem letu. Na Mimi bo odvzem krvi od 7. do 10 ure, v Treb-Ojem pa od 11. do 17. ure. Casa za darovanje krvi je torej dovolj, tako da Je ust> reženo vsem, ki se želijo izkazati s tem človekoljubnim dejanjem. Doslej Je bila v trebanjski občdni samo ena krvodajalska kacija na leto In so nekateri zatrjevali, da plan odvz«na ni dosežen, ker Je na voljo premalo časa. Odslej bosta vsako leto dve akciji po dva dm. Skočnina po novem 40 dinarjev Upravni odbor sklada za reprodukcijo živine se je dogo-ril z veterinarsko postajo, da bo sklad postaji plačeval 43 din za prvič osemenjeno plemeni-co. V tem plačilu je vštet tudi pregled brejosti in plodnost-nih motenj tistih plemenic, ki so umetno osemenjene, kar pomeni, da teh pregledov ni treba dodatno plačevati. Upravni odbor je tudi skle-nfl, da se bo pavšalna skočnina povečala od sedanjih 36 dinarjev na 40 dinarjev. Razlika do 43 dinarjev bo plačana iz dosHeJ ustvarjenega dohodka. Vsi ti izračuni so narejeni ob i>redvidevanjih, da se območje, kjer umetno osemenjujejo, ne bo povečalo. TREBANJSKE IVERI letos jih je prejela nič manj kot ®24, od katerih je 385 ugodno rešenih. Med prosilci je vse več ostarelih, osamljenih ljudi, ki imajo zemljo, vendar ne morejo plačevati obveznosti. Občina pač nima velike, neizčrpne vreče, da bi lahko odpisovala dajatve in pomagala vsevprek, zato je začela uiporabljati nov način — vknjižbo na zemljišče. Ta ukrep naj bi prisiUl tudi tiste otroke in svojce, ki računajo na zem^o, niso pa pripravljeni poravnati obveznosti sedanjih lastnikov. Tega se bodo, kot je priporočila občinska sku^čina, v prihodnje še bolj posluževali. ■ NOVA PRODAJALNA. »Gradišče«, trebanjska poslovna enota Mercatorja, Je te dni odprlo novo prodajalno z živiU, urejeno T spodnjih prostorih Seničeve hiše. Hkrati z otvoritvijo Je pr«iehala poslovati prodajalna st. 17, ki Je delala v neprimernih prostorih. Nova trgovina je dobro založena z avlli fii pijačami, raaeo tega je na primernem kraju, saj je v zahodnem delu Trebnjoga, kjer se naselje veča, trgovin pa ni. ■ PRIHAJA DEDEK MRAZ. Otroci že komaj čakajo, kdaj bo prišel mednje d^ek Mraz z darili. Solarji bodo imeli slovesnost v četrtek dopoldne, 31. decembra, predšolski otroci pa v sredo popoldne, 30. decembra. Malčki pripravljajo prikupen nastop, da bodo z njim razveselili dedka Mraza in starše. ■ LE GORENJE POPUST. Ve-čdna prodajaln se je okrasila z novoletnimi jelkami in drugimi znaki novoletnega razpoloženja. Kupci bi bili prav gotovo Se bolj zadovoljni, če bi s« trgovci izkazali tudi s priložnostnim popustom. Toda samo tovarna Gorenje vabi 8 5-odst. znižano ceno za pralne stroje, drugUi znižanj ni opaziti. ■ NISO USLI SNEGU. Novi, tako imenovani veloks sistem omogoča zelo naglo gradnjo, vendar pa grosupeljsko g:radbeno podjetje, ki na ta način gradi bloke v Trebnjem, vseeno ni ušlo snegu. Prvi sneg Je prekril ottrašje enega izmed blokov, na drugih dveh pa še ni bilo lesa. Graditelji so lahko zadovoljni, da so imeli tako dolgo primemo vreme brez pa-da^rtn. ■ PROSPEKT JE IZŠEL. Smučarski klub, ki Je zgradil smučarsko vlečnico pri motelu, Je v propagandne namene izdal tudi pro-spSct. Bazen podatkov o vle&iici ' .ijem objavljeni ki so prispevala in gradnji so } oglasi podjetij, denar. ■ 68210. To bo odslej poštna številka trebanjske pošte, pdkar so tudi v Jugoslaviji po zgledu iz zahodnih dežel uvedli obvezno oštevilčenje pošt. ■ TRIKRAT TOLIKO SMRE-CIC. bo novoletnih praznovanj! Trebanjski obrat GG Novo mesto je lani prodal 11.000 smrečic, letos pa celo 32.000, kar je skoraj trikrat toliko. Ob tem pa ni všteto Tretaje samo, kjer delijo smrečice po simbolični ceni 2 dinarja. Bolje je pač, da jih nasekajo gozdarji in dajejo nap>ol zastonj, kot pa da bi ljudje sami sel^i po gozdu in delali mnogo večjo l&odo. ■ GROBIŠČE NA PRISTAVI. Marsikdo ne ve, da zemlja okoli Trebnjega Se skriva zgodovinsko pomembne ostanke iiaselbine in ljudi iz rimskih časov, ki zaradi pomanjkanja denarja v te namene Se niso bili odkriti. Arheolog Tone Knez iz Novega mesta opozarja predvsem na veliko rinMko grobišče na Pristavi, ki eno redkih v teku stoletij ni bilo izropano, hkrati pa poziva, da bi to grobište čimprej raziskali, in to vse T\o ■ BOLJ6I TOK ZA REPCE. Da bi izboljšali električno napetost za Repče in še nekatere vasi, bodo obnovili daljnovod in transformator. Ker pa so z novo traso daljnovoda nekateri lastniki gozda prizadeti, je odbornik mž. Damjan Mlakar na zadnji Jnipščinski seji sporočil njihovo željo, da bi šla tr£ksa daljnovoda dmigje, kot jo načrtovana. Odgovoril mu je predsednik ObS Ciril Pevec, ki je dejal, da so novo traso načrtovali strokovnjaki in da upošteva tudi napeljavo v sosednjo vas Vrh-trebnjo. IZVOZ GRE NA ZAHODNA TRŽIŠČA: Preskakujemo po tri stopnice Novembrski izvoz industrijskih podjetij novomeške občine je bi! večji kakor izvoz v vsem 1964. letu: preseženi so načrti! Izvoz novomeške industrije je letos celo prekoračil vrednost 20 milijonov dolarjev. Za gospodarstvo, ki je še zadnje leto pred reformo stalo na stopnički treh milijonov, je to nedvomno izreden skok. V poprečju je izvoz naraščal za 33 odstotkov na leto. To je nedvomno dovolj velik dokaz za kvaliteto izdelkov, ki jih narede v novomeški občini, naj gre za IM V, Krško, Iskre, Novoteks, Novoles ali kogarkoli drugega, ki je vpisan med izvozniki. V prvih enajstih mesecih letos je bil novomeški industrijski izvoa vreden že okrog 22 milijonov dolarjev. V blok ali pa graditi? Previdno vožnjo! Prvi sneg je napovedal tudi znatno težje delo avtomobilistov. V kratkem telefonskem pogovoru je prometni inšpektor pri novomeški UJV Valentin Dobnikar povedal; »V težkih pogojih, med kakršne zasnežene in zaledenele ceste vsekakor sodijo, so p>otrebne gume, ki imajo dober profil. Ker je varnost vožnje z zimskimi gumami za okrog 20 odstotkov večja, priporočamo zimske gume ali snežne verige, čeprav niso obvezne. Obvezne pa so verige tam, kjer to določa prometni znak.« -r O dedku Mrazu pa nič... Na današnjih novomeških straneh boste zaman iskali vsakršnega poročila o otroških praznovanjih dedka Mraza v občini, če sodite, da je to pomanjkljivost, vedite: občinska Zveza prijateljev mladine je bila po našem mnenju najbolj poklicana, da njeni predstavniki o tem praznovanju kaj povedo. Predsednika zveze Janeza Grašiča smo zato v ponedeljek, 21. decembra, zaprosili za pogovor. Izgovoril se je, da nima časa tn da bo o prireditvah povedal naslednji dan. V torek je po telefonu predsednik povedal, da skrbi za osvetlitev in da o prireditvah ne ve povedati. Zatorej brez obvestila: če je tak postopek v skladu z vse bolj uveljavljenimi načeli javnosti in če se v tem kaže naklonjenost ali nenaklonjenost do prepotrebne obveščenosti, presodite sami, dragi bralci! 83 nagrajenih v KRKI v petek, 18. decembra, je tmel delovni kolektiv tovarne zdravil Krka svečanost ob zaključku leta. Zbranim je spregovoril generalni direktor mr. ph. Boris Andrijanič in se jim zahvalil za plodno sodelovanje 83 zaposlenim, ki so v podjetju že deset let; v znak hvaležnosti pa so prejeli ročne ure in druga darila. Proslavo je obogatil pevsiki zbor Dušana Jereba s samostojnim koncertom. Gimnazija Novo mesto ni. a razred prireja ▼ aredo, 30. decembra 1970, ob 18. url v telovadnici ginmazlje NOVOLETNO ZABAVO S srečolo-vom. — Nastopajo: dijaki 3. A razreda ter goistje: Edi Hrau-sky, Polde Cllger In ansambel »Druga stran«. — Vstopnina 10 din. VLJUDNO VABUENIl F rata je odprta Na rogsUCne govorioe in obvestihi T radiu, da Je planinski dom na Frati pri Brezovi rebri zaa so obiskali štiri delovne organizacije in doživeli prisrčen sprejem. gljivosti. Ob tem se je izboljšala tudi kvaUteta izdelkov. Prejšnji mesec so samo za 300.000 dolarjev izdelkov prodali na vzhod, vse drugo pa na zahtevno zahodno tržišče. Praznovanje kolektiva Gorjancev v soboto, 19. decembra, je delovni kolektiv Gorjancev ia Straže praznoval na Otočcu zaklju^k poslovnega leta. Ob tej priložnosti so z ročnimi urami nagradili devet delavcev, ki so pri podjetju že 10 let. Priznanja so prejeli: Angelo Gatt, Ivan Gril, Alojz Ilenčič, Milka Dular, Rozi Mervar, Anica Zdravje, Slavko Žvan, Jože Marolt in Miha Hudeija. Za posebno prizadevnost pa sta prejela denarni nagradi Ivan Hribar in Jakob Rip. O uspehih podjetja in nadaljnjem razvoju je zbranim govoril direktor Stefan Galič. Ce ne bo nepričakovano manjše proizvodnje v zadnjem mesecu, bo vrednost Mleko spet dražje Prebivalci Novega mesta morajo zdaj kupovati mleko, ki ga prodajajo Ljubljanske mlekarne, po 15 par dražje: v polietilenu velja liter 1,75 din, v tetrapaku pa 1,85 din. Podražitev je sicer v nasprotju z odločitvijo zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen, vendar pa je ob hudem pomanjkanju mleka ZIS sklenil, da lahko mleko podraže za 30 par. Ker so ga v novomeški občini letos že podražili za 15 par, so ga zdaj lahko še za 15 par. Napak je le to, ker odbor-nilci o takih ukrepih ne morejo odločati sami; običajno lahko samo z zamudo dvignejo roke. Današnje želje tistih, ki imajo denar — lasten, bari-čni in od podjetja, kjer so zaposleni — pa želijo dobiti streho nad glavo, so očitno v razkoraku z željami tistih, ki načrtujejo gradnjo. Medtem ko drugi težijo za blokovsko gradnjo, ker je sorazmerno cenejša, ker je potrebnega manj prostora, ki postaja vse bolj dragocen, so želje občana usmerjene v individualno hišo. Da je res tako, zgovorno potrjuje tudi podatek iz Dolenjske banke in hranilnice, kjer je ob svetovnem dnevu varčevanje 425 prebivalcev novomeške komune imelo 8,5 milijona dinarjev pogodbenega varčevalnega zneska, s katerim bodo dobili pravico do bančnega posojila za gradnjo svoje stanovanjske hiše. Končno menda lahko brez posebnih analiz ugotovimo, da je za nakup stanovanj v blokih odločno manj zanimanja kot za gradnjo zasebnih hiš. Gradnja za trg je mimo tega tudi za investitorje nezanimiva, saj je zaslužek — letošnje industrijske proizvodnje presegla miMjardo dinarjev. V prvih 11 mesecih je namreč vrednost proizvodnje že dosegla 930,324.000 dinarjev, kar je za 51 odstotkov več kot lana v enakem času. Svojo proizvodnjo so najbolj povečali v Industriji motornih vozil, kjer so naredili za blizu 367 milijonov dinarjev ali za 81 odstkov več kot lani v istem obdobju. V IMV in tovamd zdravil KRKA je bila novembrska proizvodnja vredna 34 oziroma 31 milijonov dinarjev, v Novoteksu je bila vrecbia 11 milijonov, v Novolesu pa blizu 9 milijonov. Skupna vrednost proizvodnje v 12 indu-strijsldh podjetjih novomeške občine je novembra presegla 95 milijonov din. V 11 mesecih sledi IMV po kolikor ga sploh je — odločno manjši kot pri velikih gradnjah turističnih objektov, kakršnih je zdaj, recimo na Jadranu, ogromno. Okus je torej sorazmerno močno navzkriž z upanji načrtovalcev. Industrijska podjetja na Dolenjskem prav gotovo še niso dovolj poskrbela za stanovanjsko gradnjo svojih delavcev. Morda eden izmed redkih zglednih primerov je Novoteks, katerega delavci gradijo v Bučni vasi pravo stanovanjsko naselje. Novotek je pravzaprav prvi spoznal, da od na pol delavca, na pol kmeta tovarna ne more imeti velike koristi, zato se je odločil za gradnjo v mestu. če bomo hoteli zdaj popolnoma nasprotne želje vsaj malo uskladiti, bo nedvomno potreben tudi večji vpliv delovnih organizacij na stanovanjsko gradnjo zaposlenih delavcev. Prostor namreč postaja vse bolj dragocen: kar zdaj zamujamo, čez leto ali dve ne bomo mogli kar tako nadoknaditi; da bi podirali, kar zdaj gradimo, pa tudi ne bo šlo. vrednosti proizvodnje Krka z blizu 230-milijonsko proiz-vodrnjo. Novoteksova proizvodnja je vredna 110 milijo-rvov, Novolesova pa 90. Z izjemo mimopeškega obrata metliške Beti in novomeške Industrije obutve je povsod drugje letošnja proizvodnja večja od lanske. Prvega decembra je imela novomeška in dustrija 8.449 zaposlenih, ' kar je za 17 odstotkov več kot lani v istem času in za 29 odstotikov več od lanskega poprečja. Največ zaposlenih je imela IMV, in sicer 2.123; več kot tisoč delavcev pa štejejo še Krka (1.414), Novoles 1.396) in Novoteks (1.100). Ker delovne organizacije še vedno zaposlujejo, bo ob koncu letošnjega leta skupno število delavcev v Industriji no-vomeSke občine zanesljivo preseglo številko 8,500. NOVO MESTO V PODOBI ^ t v/ ^ i ■ NOVO MESTO MED PRVO SVETOVNO VOJNO — Okrepčevanica Rdečega križa na kolodvoru. Med vojno, posebno po prestopu Italije na stran Antante (Iran. cija in Anglija, kasneje tudi ZDA), je belokranjska proga postala vojsko zelo pomembna. Po njej so vse pogosteje drdrale dolge kompozicije vlakov, ki so preva^ le vojaške enote in material ia fronte, od tam pa dovažale rejence in bolne, za ene in druge je bUa na postaji urejena okrepčevalnica, ki so jo vodile novomeške članice Rdečega križa. — Slika pa nam med drugim tudi pove, da je najnovejša moda * dolgimi krili pravzaprav samo dohitela to, kar so nase mame'n stare mame pred 60 leti že nosile ... Koliko denarja za kulturo? Kulturni razvoj občine zaostaja za ekonomskim V INDUSTRIJI NOVOMEŠKE OBČINE: Ob koncu leta bo milijarda V 11 mesecih je bila industrijska proizvodnja vredna 51 odst. več kot lani v enakem času: 930 milijonov dinarjev NOVOMEŠKA TRIBUNA v slovo Viiiku Beletu Nekdanja četa minercev pri glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske Slovenije je izgubila še enega izmed svojih tovarišev — znanega borca in aktivista, Vinka Beleta, Novomeščani so Vinka Beleta že pred vojno poznali kot naprednega, delovnega človeka, ki je s svojo odločnostjo marsikoga usmeril na pot, ki je edina peljala v svobodo in boljše čase. Ob razsulu stare Jugoslavije je bil eden izmed prvih, ki so organizirano pristopili ga okupatorji zaradi njegove k odporu, že leto pozneje so dejavnosti zaprli in internirali. Ko se je leta 1943 vrnil iz internacije^ ga jf njegovo trdno prepričanje pripeljalo vt ^partizanske vrste in kot oficir dočakal osvoboditev. Vedel je, da vojna še ni končana. Na truplih in ruševinah je bilo treba zgraditi novo, srečnejšo življenje. Vedel je, da tudi v tem boju s svojimi izkušnjami lahko veliko pomaga. Kot direktor komunalnega podjetja, pozneje pa okrajnega gradbenega podjetja, je veliko pripomogel k napredku Novega mesta. Težko življenje in posledice vojne so se zgrnile v mučno bolezen, ki ga je pred sedmimi leti priklenila na posteljo. Zadela je prav njega, ki je vedno govoril, da je zdravlje največje bogastvo, ki ga človek lahko s svojim delom razdeli med vse ljudi. 19. decembra ga je posmrtna koračnica spremila na njegovi zadnji poti. Najbližji, prijatelji, vojni tomriši in znanci ne bodo pozabili človeka, ki fe vse svoje moči žrtvoval Za nonrredek. Kaj, če bo gorelo? Gasilsko društvo na O-točcu je že 29. junija dalo novomeškemu Zavodu za požarno varnost popravit svojo motorno črpalko. Kaže, da se zavod bolj zanima za popravila avtomobilov, kot za težave gasilcev: kljub številnim vprašanjem črpalka do danes ie ni popravljena. Kdo bo kriv, če bo gorelo? Takrat izgovori, da ni materialna, ne bodo pomagali! M. G. Suša v Suhi krajini Dolgotrajno sušno obdobje Je povzročilo v nekaterih va-fieth 7 Siiihl krajini pravo po-manjikanje vode. Domače gasilsko dru&tvo je prejelo vrsto prijav, v katerih vai&čani Ib Ajdovca, Lipja, Vinkovega vrha, Križev, Vrhovega, Klopoev in Gradenca prosijo, da bi jim vodo voaili z gasilsko cisterno. Ta pa je bila dalj časa na popravilu v Novemu mestu, zato prizadetim gasilci niso mogli takoj ustrečL V Žužemberku in bilBmjih vaseh so v soboto In ■*' nedeljo, 19. in 20, decembra, črpan vodo v vodnjake z gasilskimi cevmi. Ji t Za leto obnove taborništva Prihodnje leto 20-letnica novomeških tabornikov - Gorjanski odred vabi v svoje vrste Vojaki novomeške' garnizije (na siki) so zadnje dni decembra razširjali cesto od Bučne vasi do gostilne Pugelj pod Trško goro. Cesta, ki jo bodo dokončno uredili do prihodnje jeseni, bo omogočila prevoz šolskim otrokom v novo bršlinsko šolo in turistično bolj odprla Trško goro. (Foto: S. Dokl) ČETRTKOV INTERKID „Pripravljeni na gradnje" Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti novomeške občinske skupščine o industrijski in stanovanjski Inž. Mirko Pečar je prejšnji teden vprašal načelnika oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti Marjana Simiča, naj pove o bodočem industrijskem in stanovanjskem razvoju Novega mesta in povezavi mesta z okoliškimi kraji, še posebej s .hiitro se razvijajočo Str^. — Tovariš Simič, kje bo torej rastla bodoča novomeška industrija? »Za industrijo imamo zagotovljene obsežne rezervate. Tu je ves kompleks ob progi proti Straži, kd se začne pri rezervatu za tavamo zdravil Krka in gre do Straže. Drugo tako območje je v Ločni; širi se od »Laboda« in »Krke« do nov^a naselja v Mačkovcu in do bodoče nove ceste,- ki bo povezovala avtomobilsko cesto z Bršlinom. Nasfled-nje območje, rezervirano za razvoj industrije motornih vo2jil, so gotenske njive, tovarna pa se bo Isjiko širila še preko zdajšnje Karlovške ceste. Četrti rezervat Je lokacija ob cesti Ljubljana—Zagreb na Dobruški gmajni: od odcepa v Dobruškd vasi do vasi Dobrava. Ta kos Je namenjen raisvoju nekovinske industrije. Razumljivo pa je, da smo mislili tudi na razvoj Iskrinih obratov v Žužemberku in Šentjerneju. — Nova industrija bo zahtevala več delavcev. Kje bodo lahko stanovali, kje gradili svoje hiše? »Stanovanjski gradnji bo IX)svečen odlok o etapni gradnji, ki ga zdaj pripravljamo, čeprav smo tako gradnjo imeli že doslej. Za individualno gradnjo je adaj namenjen prostor ob Ragovski oesti, Le-banova ulica pod šmihel-skim pokopališčem in naselje Pod Trško goro pri-Mačkovcu.. Teče tudi i>o-stopek za pridobitev zemljišč za naselje Irča vas — Brod. Za blokovsko gradnjo so rriožnosti tudi Nad mUni, kjer Je mogoče postaviti 5 stolpičev, ob Ragovskl cesti Jih bo Se 7, pozneje pa bo mogoče grrtMiitl bloke tudi na Brodu in v Bršlinu. Bodočnosti je na- menjena gradnja na ragov-skem polju, do potoka Sajsar. Za to območje pa bo potrebno narediti najprej geodetske posnetke, zemljišče pa komunalno opremiti. Ko bo marca narejen urbanistična program občine, bo lahko tam veUko Odgovorov na najrazličnejša vprašanja!« — Ob rasti Novega mesta rastejo tudi bližnja Industrijska naselja. Se posebno hiter je razvoj Straže. »Res Je, do Straže bo potrebno čimprej ix>tegniti bolj moderno cesto, če bo šlo po sreči, hi Jo lahko začeli obnavljati prihodnje leto. Sicer pa Je Jaseq načrt, naj bi bodočo gradnjo osredotočili v urbanih središčih: ali v Novem mestu ali F>a v večjih krajih v občini. Le tako bomo lahko omogočili komunalno ureditev in v večjih centrih tudi kulturno in športno življenje ter vse ttste storitve, ki Jih adaj še pogrešajo. Ves razpoložljivi denar bomo usmerili v tista obnx)čja, fci »o predvidena za etapno gradnjo. Nujno pa je, da bodo pri naših nartih pomagale delovne organizacije, ki naj svoje delavce v tako gradnjo res lismerjajo.« — In vaše vprašanje? »Morda bi prometni inšpektor Valentin Dobnikar povedal, kako bi lahko v mestu organizirali promet, da bi bU varen.« J. SPLICHAL Žužemberk: obračun gasilcev Da je bilo Letošnje delo uspešno in da so uresničili večino nalog, so ugotovili na nedavnem občnem zboru gasilskega društva v Žužemberku, na katerem so znova izvolili dosedanji odbor društva. Sklenili so, naj gradbeni odbor pohiti z gradnjo garaže pri gasilskem domu, ki bo narejena s pomočjo prispevkov občanov, krajevne skupnosti in denarja, ki ga zberejo na gasilskih veselicah. Pred kratkim je društvo kupilo 17 novih imi-form. Za novo leto so člani društva raznašali novoletne koledarje in zibirali prostovoljne prispevke, ki jih bodo porabili za nakup cevi in dograditev garaže. Na tečaj za gasilske podčastnike, ki ga bo organizirala občinska ga- ^ i silska zveza, bodo poslali 12 gasilcev. 20. decembra so tabomi'ki odreda Gorjanskih tabornikov imeH v prostorih občinske silcujpščine svoj 19. občni zibor. Zbralo se je več kot 40 tabornikov od najmlajših do tistih, ki so pred 19 leti oradi ledino v nastajanju te množične organizacije za mladino pri nas. PoročUa članov odredove uprave so pokazala, da se taborniki že nekaj let borijo s finančnimi težavami, zaradi česar trpi njihovo delo. Z 2000 din, kolikor so letos dobili od občinske skupščine, so komaj krili stroške za najemnino taborniške sobe. Iz težav jih je letos rešilo SGP Pionir s 5000 din, pomoči od drugod pa niso dobili. Poročila so pokazala tudi, da so taborniki kljub temu vse leto redno delali. Okrog 60 občanov je včlanjeno v treh četah in dveh klubih. To so: četa 25elenih otokov, Poreča-ni, četa medvedkov m čebelic ter kluba Strela m Ori- on. Kljuib pomanjkanju šotorov in taborne opreme so organizirali zimski tabor na Frati, letni v Portorožu, tri večje pohode po partizanskih poteh ter redne tedenske ali mesečne izlete in sestanke. Člani kluba Orion so z lastnim denarjem vizdrže-vah in začeli obnavljati taborniško kočo na Otočcu. Taborniki so Sklenili, da bodo prihodnje leto, ko bo 20-'letnica taborništva v Novem mestu, posvetili obnovi taborniške organizacije. V gasilske tečaje Ker se je gasilsko društvo na Otočcu precej pomladilo, so na redni letni konferenci sklenili, da bodo pet mladih kandidatov poslali v strojniški ter podčastniški tečaj. Menijo, da bo društvo potem še bolj delavno. Osnovna šola namerava kupiti kombi: če se bodo gasilci pogovorili s šolo, bodo vozili kombi tudi za svoje dedo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmi I Hvala za vašo kri, ^ ki rešuje življenja! | E Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski = E postaji: Alojz Novak, Martin Doblehar, Dominik Kren, člani E E Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože Surla, član Cest- E E nega podjetja, Novo mesto; Alojz Blažič, Milena Sitar, Mir- E E jana Mitag, Lada Kostrevc, Stane Kastelic in Jože Klobučar, E E člani Novoteksa, Novo mesto; Janez Konda, upokojenec = E iz Osojnika, Fani CeUč in Ana Okleščen, gospodinji z Urš- E E nih sel; Jelka NovaJc, gospodinja iz Dobindola; Vinko Flajš- E E man, član IMV Novo mesto; Pepca Gaš^ršič, gospodinja E E iz Dolnje Straže; Martin Petrič, Jože Žugelj, Franc Flr, Dra- E E go Kištinc, Anton Plut, Alojz Kambič, Jože Nemanič, Jer- E = nej CmugelJ> Zvonko Žugelj, Ivan Predalič, Martin Vrvi- E E ščar, Vida fiuklje, Fanika nuic, Martin Kambič in Stanko E E Hostič, ^.inni IMV Suhor; Jože Tuj*, član Novoteksa Metli- E E ka; Matija Žugelj to Jože Krštinc, kmeta iz Dragomlje va- = E si, Franc Zepaher, kmet iz Sela; Marija Plut, upokojenka iz s E Jugorja; Ma^a Kuzmič,' goq?odinja iz Dola; Marta Peren- = = čevič, gospodinje iz Drage; Hasari Cadič, delavec iz Jugorja; E E Ana Plut, gospodinja iz Mačkovoa; Egon Petrič, član kolek- E E tiva SZDL, Metlika; Anica Mohar, gospodinja z Jugorja; E Marija Badovinac, gospodinja ic Sela; Zofka Suklje In Ma- E rija Nemanič gospodmji iz Beieče vasi; Viktor Plut, kmet = _ iz Mačkovca; Tončka Uršič, gospodinja Ib Prečne; Stanko E E Stepan, kmet te Bučmje vaai. E iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMT I Pretekli teden so porodnišnil nodile: bar Iz Dolnje Težke vode — Minko, Olga Didovič iz Lipovca — Igorja, Marija Mikec iz Mokronoga — Zorana, Štefka Humljan iz Gornjih Laz — Roberta, Jožefa Pirc iz Bifeke vasi -r Jožico. Olga Možina iz Starega txga — Ingrid, Mi^ja Čadonič iz Balkov-cev —- Viktorja, Alojzija RadoS iz Radošev — Renato, Ju.sti Un-dič iz Trščine — deklico, Milka Može iz Plemberka — deklico in Marija Cvelbar iz Cadraž — dečka. — Čestitamo! Društvo upokojencev Novo mesto Upokojenci obveščajo Društvo upokojencev v Novem mestu bo v novem letu sklicalo članske sestanke v posameznih večjih krajih. Izvolili bodo društvene poverjenike, ki bodo slkrbeh za pobiranje članarine in zbirali na. počniike za Dnevnik mpoikojen. cev, ki ga bo v priLiodnJem letu moral naročiti upokojenec sam. Sestanki se bodo zvrstili tako: 8. januarja ob 17. uri v Mimd peči v gostilni Novljan in v gostilni Zadružnega doma na Uršnih selih, 10. Januarja ob 9. urd T Smarjeti v gostilni Boršt-nar, v Škocjanu v gostikid Marmč in v Brusnicah v go^ stilni Hudoklin. Društvo želi svojim članom veliko zdravja in zadovoljstva v novem letu, poslovnim part-nerjem pa obilo uspehov pri delu! Oglašujte v DL Novomešla kronika ■ SNEŽNA ODEJA, ki je prekrila mesto v noči od 21. na 22. december, ]e padla na zamrzla tla, kar je povzročilo velike ne-vžečnosti in nevarnost za vozaii-ke. Mnogi Tozniiki so previdno pustili avtomobile v garažah odSli na delo peš. Delavci komunalnega i>odJetja imajo spet veliko dela 8 čiščenjem ulic. Meščani naj tudi letos ne pozabijo na svojo dolžnost in naj redno čistijo sneg s pločnikov pred svojimi stanovanji ki hiSami, prav tako pa tudi delovne organizacije in trgovine pred svojimi prostori. ■ OB DNEVU JLA so pionir^ osnovne Sole »Katja Rupena« pn-praviiU v Domu kulture akademijo z nadvse pestrim programom. Pionirji 80 bili dobro pripravljeni, za kar gre zasluga tu^ šolskemu vodstvu. ■ NOVOLETNI PRAZNIKI SO PRED VRATI in mesto je odeto T slavnostno oblačilo. Nešteto lučk, oikrašenth in nazsvetljendh izložb ter napisov in smrečic vabi na ulice in t trgovine, ki bodo imele prav zadnje dni veliko dela. MeSčani, pohitite z naku-pam in ne čakajte zadnjega dne! Tako boste hitreje postrežeivi, olajSali pa boste tudi delo proda-jelkam. ■ KDOR SE NI KUPIL novoletne smrečice, si Jo Se vedno lahko izbere na tržnid na Prešernovem trgu. Prodajajo Jih v različnih velikostih in po različnih cenah, ki pa so letos zelo dostopne. ■ ZARADI VELIKEGA ŠTEVILA POTNIKOV, tel jih pričakujejo, bo podjette Gorjanci med prazniki povečalo Število avtobusov skoraj v vse smeri. ■ DRUŠTVO UPOKOJENCEV prireja tudd letos silvestrovanje v klubskih prostorih društva. Člani druStva bodo Jahko silvestrovali za 25 din na osebo. Silvestrski menu bo po iziblri. ■ CENE NA TRGU so bile: cvetača 4 din, čebula 3)50 din, česan 10—12 din, fižol 7—8 din, krompir 1 din, koleraba 2 din, kOTenJe 7 din, motovilec 12 din, ohrovt 4 din, brstični ohrovt 6 din, pesa 3,50 din, por 4 din, pe- teršilj 7 din, repa 2 din, kisla repa 3,50 din, radič 4 din, endivija 5 din, špinača 6 din, zelje 2 din, kislo zelje 3,50 din, zelena 4 din, suhe fige 7 din, grozdje 3,50—6 din, hruške 5 dm, jabolka 4 din, limone 5 din, orehi 3—4 din, ore-hi-jedrca 20 din, pomaranče 5 din, suhe slive 5 din, banane 5,30 din, jajca 0,75—1 din, smetena 12 din, sirče(k 6 din. ■ RODILA JE: Nada Kostič, Nad mlini 24 — Nebojša. ■ UMRLI SO: Vinko Bele, Kettejev drevored 1 — 61 let, Jožefa LtikSič, Mirana Jarca — 63 let, Albin Hrovat, Partizanska 36 .X 70 let, Dobrivoj Arsovskl, Irča vas 38 — 50 lot, Mihelca let, Mihelca Smolič, Oreiborvec — 26 let, Jože Miklič, Gotna ves 47, Milica Fabjan, K sodišču 1, Mirko Jarc, Glavni trg 13 — 73 let, Ana Jerman, Cegalnica 6 — 66 lot. ■ BALETNO PRAVLJICO »MeU ka in Pajac« bodo v Domu kulture uprizoril v okviru Zavoda z& kulturno dejavnost 27., 28., 20. in 30. decembra, ob 15. uri. — Ena razočarana gospa je r»-kla, da bo morala silvestrovati v tisti stari cunji, r kateri ja bila že prejšnji teden; novo obleko Je kupila v Vidmu (Udinah) in z ix]o hotela presenetiti prijateljico, ta pa Je kupila enako; žrebali sta in žreb Je id^rfd pr^ Jateljioo, da bo žela zmagoslavje... Kako so se smejali Slovenci 1889 Januarja 1889 je v Ljubljani izšla prva številka »jedilnega šaljivega Usta na Slovenskem«, kot je zapisalo v posebnem obvestilu »P. n. gg naročnikom!« uredništvo. Izdajatelj in odgovorni urednik takratnega dokumenta slovenskega humorja je bil Ivan Železnikar v Ljubljani. List se je predstavil »gg. naročnikom«, da »bode redno izhajal in donašal mnogo in zanimivega gradiva in dobro pogojenih pogodb. Zato vabimo rodoljube po vsem Slovenskem na obilno naročbo na BRUS « Konec prvega leta je uredništvo in upravništvo »Brusovo« v posebnem, VABILU NA NAROČBO zapisalo tole: »Ze djali so: »Ne bo ga več, — Zdaj, koncem leta »Brus« bo preč! — A so hu^ do se motili — Ki na našo polt so pili. — Baš zdaj, ko leta ide v kraj — Nastopa »Brus« svoj II. tečaj. Spet brusil bo in se vrtH — Ljudi nerodne pa pestil. — Pestil jih bode in smešil — Ter uro tu m tam navil. — Ker še vedno »Brusa« treba, Kakor dnevnega nam hleba. Tako govorih so nam prijatelji in somišljeniki In ker je to tudi res, sklenili smo nadaljevati na pričetem potu. Program »Brusu« bode kakor doslej. Ako bodo na gotovi strani milejše strune napeli, se bode tudi naša pisava primerno spremenila. Razorožili bodemo, kadar to store oni, ki nam stoje nasproti. Več nam ne treba govoritL Pristaše »odločne slovenske stranke« prostmo, da nas podpirajo tuđi nadalje, da, te še niso, pristopijo v naših sotrudnikov kolo in nas tudi gmotno podpirajo ...« Ze takrat je imelo ugledno upravništvo »Brusovo« prav take težave, kot jth ima zdaj uprava Dolenjskega lista Zaključni staroletni pozdrav časopisa je bil takle: »One gospode naročnike, kt so z naročnino še na dolgu nujno opominjamo, da stvar nemudoma poravnajo. Iz prvega letnika BRUSA objavljamo nekaj odlomkov, šal m drugega humorja, da bi se mimogrede seznanili, čemu in kako so se smejali Slovenci pred 71 leti... »Mama, ali naj papa vzbudim? Danes mora še v nek koniisijon«. — »Le pusti gal Ce doma spi, ali pa v komisijonu, je vse jedno«. Izpred sodBca K preiskovalnemu sodniku, osivelemu v težavnem svojem poslu, pripeljali so kmetskega fanta, ki je' svojega tekmeca s kolom pobil. Sodnik izpraSeval je delenkventa po vseh propi- . sih in pravilih. Mladi ubijalec je tudi precej odkritosrčno odgovarjal in tajil ni ničesar. Sodniku, ki je že imel izredno veliko število trdovratnih zločincev pred seboj, zdelo se je ven-der čudno, da mu obtoženec ne gleda premo v obraz, temveč, da vedno p>o-.mežikuje in skrivaj gleda v kot. Opazuje ga skrbno in res, obtoženčeve oči obračale so se vedno v isti kot, kakor da je ondu glavni »corpus delicti«. Naravno, da je sodnik naposled sam bil zelo ra doveden, kaj vleče obtoženčeve oči vedno in ved no v isti kot. Zato ga na-posled vpraša: »No, ali Imate še kaj na srci, le povejte, le!« — »Oh, gospod, saj bi povedal, pa sl ne upam.« »Zakaj ne? Meni smete in morate povedati vse. Torej le na dan, če vam kaj srce teži!« —»Saj bi povedal, pa mi boste gotovo zamerili!« »Kaj še? Saj sem za to tukaj, da vas izprašujem.« »Oh! oh! Saj ste res dober gospod! Pa ne vem —. »No, le hitro, le povejte, brez strahu!« —» Ker mi, gospod sodnik, sami prigovarjate, naj pa bo. Samo zameriti, prosim, da ne!« »Nikakor ne!« — »Prosim torej, gospod, dajte ml čik, ki tam le na oknu leži!« 5% P OP UST pri gotovinskem nakupu nad 100 din v od 10. do 31. XII, metalka vse prodajalne v Ljubljani, Ptuju, MariborUr vKamniku, Domžalah in Metliki Kdo ima več svetnikov Sešla sta se nekoč srb skl pop in židovski rabi-nec v vaSM krčmi. Sezna-pila sta se in sklenila, ker tudi več izbirati nd bilo, da vzameta sikuipaj jedino sobo, ki Je bila še na raz-poimanje, da v njej večerjala in spavata. Ko sta odvečerJaJa, začela sta se pogovarjat} zdaj o tem, sedaj ob o-nem, naposled prišla sta tudi na vero. Na vrsto pridejo tudi svetci. Rabineo reče v šali, da imajo Židovi več svetcev, nega li Srbi, a srbski pop nd niti v šali dopuščal, da 2id kaj tacega govori. Letć besede sem ter tja in skoro doj-de stvar do resnobe. Vino Je že oba nekoliko bilo ugrelo in določila sta originalno stavo; vsak izmej njih narekuje svoje svetce na pamet, a kolikor bode svojih svetcev izrekel, toliko sme drugemu dlak iz brade izpuliti. Rabinec začne: Prerok Mojzes — pa izpuli popu dlako iz brade. Pop: Sveii Jovan — ter rabincu izpuli Jedno dlako. Rabinec: Abraham in I-zak — izpuli dve dlaki. Pop; Peter in Pavel — tudi 2 dlaki. Rabinec; Patrijarh Jakob in 12 njegovih apostolov — 13 dlak. Pop; Jezus Kristus in 12 apK>steljnov — tudi 13 dlak Rabinec: 40 dečkov v razbeljeni peči. Ta Je bila huda. Rabinec populi popu 40 dlak. Pop metal se je po stolu, dokler ni bi-k) 40 naštetih. A Jedva Je bilo to števi- M KUHARICA; Kaj, šest krajcarjev par jajc, pa tako drobnih? BRANJEVKA: Kaj? Drobnih? Oni še tacih ne iznesć. Utrlr.ki modrosti s 100 odstotki začni vsako delo — in bo dober tek imelo. Ne vihaj nosu, kader se fotografuješ. Kar je človeku sojeno, — to pove sodišča pred' sednik. Vsi zobni zdravniki so puščavniki, ker žive ob samih koreninah. »Kakor ti meni, tako jaz tebi«, rekla je Jerinova Minka in vrnila sosedovemu Dragotinu poljubek. Odvetniki so kakor loto-graji: iz negativa napravijo Tiajlepši positiv. Mila hčerka, nikdar ne imej drugarice, lepše od tebe. Kdor mnogo ima, navadno nič ne da. žena, ki poje in brenka in gode, gotovo kuhati znala ne bode. Povej mi, kakšno uniformo imaš in jaz ti povem, kdo sl. Mož in žena sta jedno telo, a imata vsak svoje grlo. Ne hodi brez denarja na davkarijo, brez nemščine ne k prostovoljskemu izpitu. (BRUS, 1899) m »Smem li upati, gospodična, da ne pozpaUte tako hitro name?« »O seveda ne! Posebno, ako mi bodete še dalje tako stopali na noge!« JAMES COOK: TRUPIO V RIBNIKU Stari Roy Hunter je udobno sedel v gugalniku listal po knjigi. Ni se mogel povsem osredotočiti na to, kar je bral. Njegove misli so bile raztresene. Motil ga je ropot dimnika, katerega ena stran je bila porušena že nekaj mesecev in je neznosno klopotala ob najmanjši sapici. Drugi vzrok, zaradi katerega je bil še posebej živčen, je bila yniitev mladega Bobbyja Winter ja v mesto. Kot njegov oče in kot stari Roy je tudi on doštudiral arheologijo. Vrnil se je s poti po Indiji, kjer je organiziral neka izkopavanja. Bobby je bil zelo inteligenten in odločen fant in Roy se ga je bal. Bal se je možnosti, da bo Bobby zvedel resnico o skriv nostni smrti svojega očeta. Roy Hunter in Richard Win-ter, Bobbyjev oče, sta bila tovariša že na univerrf. Pred petnajstimi leta sta odšla v Indijo, da bi raziskala malo znano pokrajino, v kateri naj bd, bila nahajališča diamantov. Po dveh letih brezplodnega iskanja po pragozdovih južne Indije sta le našla kraj z določeno količino zelo lepih In dragocenih diamantov. Ni bilo kdove kako veliko nahajališče, kar pa sta našla, je predstavljalo izredno vrednost. Ves ta čas sta se Roy in Ric bard odlično razumela. Roy je imel malce nesrečno naravo, toda Richard, ki je to vedel, je pogosto popuščal, tako da ni prišlo do prepira. Ko pa je minilo obdobje skupnega truda in odrekanja in ko sta končno lahko uživala v plodovih svojega dela, je črv pohlepa začel razjedati Roya Misel na to, kako bi bil bogat, če bi imel še Richardov del, ga je neprestano preganjala. Skušal šal se je znebiti teh grdih misli, pa mu ni uspelo. Te misli so postale prava mora. Nazadnje je pohlep premagal prijateljstvo. Začel je razmišljati, kako in kdaj bo ubil Richarda. V divjini ni bilo težko ubiti človeka in to prikriti. Neke noči, ko je Richard trdno spal, je Roy vstal, se splazil k njemu In mu od blizu zasadil v vrat zastrupljeno puščico, edino orožje domačega prebivalstva. Vzel je di- amante, ki so bili last obeh, in odšel, truplo pa pustil zverem. Pozneje je svojim in Richar-dovim prijateljem povedal zelo prepričljivo zgodbo, da so Richarda ubili pripadniki nekega plemena. Isto zgodbo je p>ovedal tudi Bobbyju. Diamantov ni omenil. Fant ni nič sumil, čez nekaj let je tudi sam odšel v Indijo in Roy ni več slišal zanj. Sedaj se je Bobby vrnil. Bil je starejši in bolj Izkušen, to je bi- lo prvo, zaradi .česar se je Rov bal, mimo tega pa bi Bobby v Indiji lahko na kak način izve del resnico o očetovi smrti. Odkar je slišal za Bobbyjevo vrnitev, je bil Roy samo doma in prevzet od črnih misli. Pred časom pa se je odločil. Z Bob-byjem bo napravil Isto kot z njegovim očetom. Ubil ga bo m njegovo truplo vrgel v stari, zapuščeni ribnik za hišo, Ta ribnik je bil že dolga leta obrasel s travo in plevelom, vedno pa je bil poln vode. Nekega dne Je Bobby res prišel. Vstopil je, ne da bi kaj slutil, Ko mu je pomagal slačiti plašč, mu je vrgel okoli vratu že prej pripravljeno zanko in jo zategnil. Fant Je bil zelo močan in komaj ga Je obvladal. Bobby-jevo ohlapno telo je zdrsnilo na tla. Roy je delal hitro in spretno. Vzel je svinčeno kroglo, spomin iz vojske, in jo privezal fantu za vrat. Odprl je vrata in ga hitro zvlekel po stopnicah dol. Ko je prišel na vrt, je pozorno pregledal okolico, in ko se je- prepričal, da ga nihče ne opazuje, je zavlekel truplo k ribniku in ga vrgel vanj. Umazana voda se je kmalu spet umirila. Vrnil se Je v stanovanje, se oprhal In s^el v naslonjač zraven kamina. Nekrajkrat se je izprašal, ali Je napravil vse tako, kot je treba. Nobene napake ni mogel najti. Najvažnejše je bilo, da ga ni nihče videl, ko je šel k ribniku. Niti sam se ni zavedal, kako dolgo je sedel, ko je zaslišal zvok gasilske sirene. Instinktivno je stekel k oknu. Zagledal je dva gasilska avtomobila, ki sta se ustavila pred njegovo hišo. Hip nato je zaslišal močno trkanje na vhodna vrata. Stekel je in jih odprl. Eden izmed gasilcevv. je jezno zavpil: — Človek, kaj nič ne opazite? Vaš dimnik je v plamenih. Eahko bi zgoreHa vsa hiša, vi pa bi še naprej mirno sedeli. Zmedeno ga je gledal in ni vedel, kaj naj odgovori. Nič mu ni bilo jasno. Vrgel je pogled na ostale gasilce, ki so nekaj delali na vrtu. Nenadoma mu je pogled obstal na enem izmed njih. Dajal si je' opravka pri ribniku. Ko je dojel, kaj gasilec dela, je okamenel od strahu. Gasilec je dal črpalkino cev v ribnik. Voda je začela nezadržno vreti skozi cev proti gorečemu dimniku. Nemočno je mahal z rokanjt in nogami, vpil je in pretil. V splošnem hrupu nd J>Ho slišati nobene njegove besede. Voda je bliskovito izginjala iz ribnika. Vsak hip se bo pojavilo golo, blatno dno... Novoletna nagradna križanka vam ponuja 40 nagrad Za oddih čez novoletne praznike vam danes drugič ponujamo skandinavsko križanko. Med reševalce bomo tokrat razdelili 40 nagrad: 1. nagrada — 200 din 2. nagrada — 150 din 3. nagrada — 120 dm 4. nagrada — 100 din 5. nagrada — 90 din 6. nagrada — , 80 din in 44 lepih knjižnih daril. Reševalce prosimo, da upoštevajo že znana navodila: izrezana križanka kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve nam pošljite najkasneje do petka, 8, januarja 1971, na naslov: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO, p.p. 33. V levi spodnji kot kuverte pripišite: KRIŽANKA. — Ne pozabite: vaš naslov mora biti obvezno napisan na belem robu križanke! Lep pozdrav vsem reševalcem kri- Vaš DOLENJSKI LIST Dobro opravičilo v Sloveniji je več vasi z imenom Gaber. V eni izmed njih je pred več desetletji živel župnik, v vasi so životarila dekleta, po vaških' poteh in gmajnah so se podili psi, o drugih prebivalcih pa kronika molči. V Ljubljani pa je stoloval Skof. Ko je postalo življenje dolgočasno, so dekleta napravila korak naprej v razvoju in sklenila, da dolgčas skrajšajo, življemje pa ozaljšajo in posladkajo. Ta si je omislila fanta, ona je plesala dolgo in predolgo in kot ki^a se je širilo po vasi zabavno življenje. Kar se nam ne zdi danes nič hudega, pa je bilo takrat velik greh, ki je še mlajšim dajal priložnost, da o grehu slišijo ali celo greh sami vidijo, starejšim pa je vzbujal mile in žalostne spomine ter hudo nevoščljivost. Tziko se je vsa stvar res razpasla čez mero in splošne običaje pa je župnik sklenil, da napravi red. Nedeljsiko pridigo, okrašeno z grehom in zagroženo s kaz-mjo, je končal z besedami; — Gabrske pimce niste vredne, da bi vas pes pomo-čU! (V resnici so bile besede Se malo hujše, če vas bo kdaj pot zanesla v Gaber, vam bodo stari vaščani po- vedali, da je župnik uporabil za pasjo močo bolj domač izraz). Po cerk\’i je završalo, pred cerkvijo še bolj in pimce so staknile glave vkup in sklenile, da si kaj takega ne dovolijo reči. Nasledek tega in še nekaterih sestankov in zborov deklet je bil, da je šla delegacija treh deklet v Ljubljano in župnika zatožila pri škofu. Tako je moral župnik na zagovor v Ljubljano. Kako je potekal razgovor med njima, kaj je povedal župnik v svoj zagovor in kako se je mazal pred škofom, o tem nihče ne ve ničesar. Vsi pa vedo, da se je ta sestanek končal * župnikovo obljubo in siklepKjm, da se bo na istem mestu ob enaki priložnosti dekletom opravičil, To je namreč župnik štri-rinajst dni po tisti nedelji in spotakljivi pridigi sam povedal ter se javno opravičil, in sicer takole: Dva tedna prej sem tule s prižnice dejal, da gabrske punce niste vredne, da bi vas pes pomočil. Zaradi teh besed pa sem bil zatpžen v Ljubljani pri škofu in naročeno mi je bilo, da prav s tega mesta svoje besede prekličem in rečem, da gabrske punce ste vredne, da bi vas pes pomočil! — Precej lepše bi bilo, ljubica, če bi ti uspelo pregovorit moža, da bi kupil hišo z ravno streho! — Poglejte, gospa, kakšno veselje ima moj s snegom! BRJIZ PAVLIHOVE PRATIKE ZA 1971 boste težko živeli, ie ste sicer zdravi in nagnjeni k smehu, ki Je zdravilo zoper vse bolezni in t^o-be tuzemskega življenja! To potrjuje tudi humor, ki smo si ga za to stran sposodili danes pri tov. PAVLIHI! Pavlihova pratika za 1971: skoraj 191 strani brezplačnih zdravil zoper vsakodnevne težave! Sezite po njej, dokler ne poide zaloga! m lUŽIVA- ‘W-:m H lec ni- KOTINA ZA\ARO VANA OSEBA DEL OČESA OSEBNI DOHODEH AVODA ^OSIUD v POT ZA VOZOVE ZAPORE DJEČRKf T) C □ SVETLO ANGL. PIVO PREDUDG GEOM. ZNOJ- NICA D POJEM VELIKAŠ RADIUS TEZA ZfflnJA h D ? ISTO /IDEM/ KOROŠMC ZDRAVNIK ZA BOLEZNI t STRELNO OROŽJE L y GLASB DLLQ v PRVA ŽENSKA □ G REZILO PRI SEKIRI VLADAR Pi SLOV. bdAIOA. OBTESAN IdLOD NAŠSAD IN DREVO KONEC ŽIVLJENJA K BALKON X MATRIJ JANEZ mm DRŽ/V. BLAGAJ NA v o H noi'0 kto RAVEN 4- PRIPAD. aozoE Sole LAHKO- LAPTEK t OVISKI OTOK PRI sEfiflJkJ T) i ZDELO- STARA ^DNIK F % ASSOC PRESS ? k E WOZEL NQJ REKA 1 ZENSKO IME L Pr SEST.: J.UDIR K k: ^Ticji l-EPEC SIUCUEV l- E AMERiCU KALCIJ KARBID VELIKA AFRIŠKP LUKA V RJAVA ŽIVAL T) 1ZDE19V GOSLI IZ GRE MONE Pr H IX h T 0«LSNJAi^l LISI 41 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STIIjIjES SEVNICA E Kolektiv tovarne stilnega pohištva in notranje opre- = E me čestita svojim poslovnim prijatezljem in obča- E E nom za novo leto 1971! E iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiii Zavod za požarno varnost NOVO MESTO ^ Nudimo vam usluge ▼ našem I NSU-PRETIS SERVISU 9 ter T avtokleparsid in avtoličarsld delavnicL t za novo leto čestitamo! KA BNCA Kupujte v naših prodajalnah, ki so vselej dobro založene! Obiščite tudi RESTAVRACIJO kjer boste solidno postreženi! Ta novo leto 1971 čestitamo našim potrošnikom in gostom! KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE SEVNICA čestita občanom, vlagateljem, stanovalcem in sodelavcem za novo leto 1971! miiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiimiiiiii I GOSTINSKO PODJETJE I SEVNICA E Kolektiv želi vsem svojim gostom in kupcem obilo E E usi>eha v novem letu 1971 in se .priporoča za obisk! = iriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiniiiiiiDiiMiiiuiiiiii iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmiiim iniiuiiiiiiniiiiiuiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiniiiiiinin KOPITARNA SEVNICA E čestita občanom in poslovnim prijateljem za novo E leto 1971! Gostinsko podjetje S MAJOLKA - Straža I S s svojimi obrati SRABOTNIK Straža, LOVEC Do* = S lenjske Toplice in z bifejem GOZD na Uršnih selih E • čestita svojim gostom za novo leto 1971! E • STANOVANJSKO PODJETJE TREBNJE stanovalcem in Vsem občanom čestitamo za novo leto 1971! iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiniii 1 i 1 < Združeno podjetje ISKRA KRANJ i TOVARNA USMERNIŠKIH 1 NAPRAV ■ Novo mesto ISKRA Čestita za novo leto 1971! iiiitiiimiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiijniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii m Združeno podjetje ISKRA Kranj Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana obrat uporov ŠENTJERNEJ in obrat keramičnih kondenzatorjev ŽUŽEMBERK liiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniii OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZMS Občinski odbor RK Čestitamo občanom za dosežene uspehe v preteklem E letu in jim želimo uspešno leto IS^l! E iuiiiiiiiiiiuiuiiuiiiiiiiuiiiiiiuuiiiiJuiuiiiiiiiiMiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mt čestitamo občanom in sodelavcem za novo leto E E 1971! E iTiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiintiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiT = OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZMS Občinski odbor RK Čestitamo našim občanom za novo leto 1971 z željo, da bi v prihodnjem letu dosegli še lepše uspehe! iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA Našim občanom se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje pri vseh akcijah, ki smo Jih organizirali za napredek naše občine z željo, da bi bilo tudi v prihodnjem letu sodelovanje prav tako uspešno. Za novo leto čestitamo! I Občinska konferenca SZDL | I Občinska konferenca ZKS | I Občinski sindikalni svet | E Občinska konferenca ZMS i j Občinski odbor ZZB NOV | I Občinski odbor RK | iriillllillilllllUillllUlllUlllllllllllllllllllUIIIIIIIUIIUlUlUlUIIIIHIIUIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIUHd |itiiiiiiiiiiniiMnnimiiiiiiiiimiiiitiiiimiiMimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim SLOVENIJA VINO OBRAT BREŽICE HOTEL SREMIČ KRŠKO Kolektiv obvešča svoje cenjene goste in poslovne prijatelje, da se je zdnižil s podjetjem SLAVNIK iz Kopra. Vabimo cenjene goste, da še naprej obiskujejo naše lokale v Krškem in Kostanjevici, kjer vas bomo solidno postregli. Za novo leto iskreno čestitamo! E ■■■!!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■&■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ E miiiiiiiiiiiiiiiuiniiiniiiiiiiiiMiiMiiitiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I I STANOVANJSKO I I I IN KOMUNALNO I I I PODJETJE BREŽICE 1 ■Grdeče vino S . E I Priporočamo naša kvalitetna vina. | f Za novo leto čestitamo! | miiiiiiiiiintmiiiiniiiiiiniiitiiintiiiiiiiiiiiiiniiinitiiiiiiiiiiiiiiMiMimiiimiiiiMiHiiiiiiiii Trgovsko podjetje na veliko in malo E = čestitamo občanom za novo leto 1971! IlllllllllllllllllllllillllillllllllllllllllllllllllilllllllllllllllUlltlllllllllllllllllilllllllllllllllllllll N BČiNSKA UPŠČINA KRŠKO Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZMS Občanom in vsem Posavcem želimo srečno novo leto 1971! iniiiiniiiiiiiiiiiiiiiaiMiiiiMiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S I OBRTNO PODJETJE I KRKA - BREŽICE KOČEVJE čestita potrošnikom za novo leto 1971 in jih ^ naprej vabi v svoje prodajalne! Cenjenim potrošnikom, ki kupujejo v naši blagovnici, želimo srečno in veselo novo leto 1971! I NOVO MESTO I Kolektiv čestita svojim poslovnim | I prijateljem in občanom | I za novo leto 1971! | iTlIlllllllllllMllllllllllllllllltlilllllllllllliillllllllMIIIfllllllllllllllllllillllllllllllllllMIIIIIIIIII I KMETIJSKA ZADRUGA I NOVO MESTO Vsem čestitamo za novo leto 1971! priporoča kvalitetne piščance za pečenje in cvrt.ie iz lastne klavnice. Kmetom, kooperantom, poslovnim prijateljem in občanom želimo veselo novo leto! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii - OKNA - VRATA - POLKNA Priporočamo na.4e izdelke In čestitamo za novo leto! inles ribnica lesni kombinat NOVOLES Novo mesto - Straža iiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniii v v ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE 1 rabi cenjene goste, da m novo leto obiščejo njihove gostinske obrate E Š In kopališča. E B Naitm gOHtom ielimo sreino novo letol E iMiiiiiNmuiiiuuiuuiuuuiuuiuiMiiuuiuiwuiiuiuiiuiuuiuittiuiuiiuaiiiiHiuiiiiujiiittuuuiiiuwiuuuuuutuiuiiiuiuiuHiiuiuii s SVOJIMI TOVARNTAMI: TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA TOVARNA VEZANIH PLOŠČ 2AGA V SOTESKf IN STRAŽI KI VSEM PRIPOROČ>^JO SVOJE KVALITETNO POHIŠTVO. POLIZDELKE IN SUROVINE !t^ a KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO OB NOVEM LETU ŽELIMO SVOJIM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM DOSTI SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV! 1 OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZMS OBČANOM ČESTITAMO ZA NOVO LETO 1971! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ČESTITAMO ZA NOVO LETO 1971! ^ ■‘‘■•‘'v *. liitiiiiiiiiiniiitiniMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii = V devetih mesecih smo gradili v Poreču moderen hotel za 1.200 gostov = I SGP PIONIR NOVO MESTO I je torej pravi naslov za vse gradbene storitve. | I Kolektiv čestita svojim poslovnim partnerjem, sodelavcem in občanom za novo leto | I 1971! I HOTEL GRAD OTOČEC vabi cenjene goste v svoje olirate. 31. decembra ter 1. in t. januarja bo pela JOŽICA SVETE Našim gostom in občanom želimo VESELO PRAZNOVANJE NOVEGA LETA! RESTAVRACIJA KOČEVJE vabi v RESTAVRACIJO, BIFE na Trgu 3. oktobra, BIFE na Ljubljanski cesti in obrat JELKA na Reški cesti. Svojim gostom čestitamo za novo leto 1971 in jih še naprej vabimo v naše lokale! LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA KOČEVJE Z EKSPOZITURO RIBNICA želi vsem komitentom uspešno novo leto 1971. Vaše zaupanje — naše zadovoljstvo! OBRTNO PODJETJE OPREMA KOČEVJE čestita svojim poslovnim prijateljem za novo leto! Ji. SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE Občinski sindikalni svet Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZM čestitajo občanom in delovnim kolektivom za letos dosežene us(pehe in za novo leto 1971! iv/lefcator LJUBUANA PE TRGOPROMET KOČEVJE Vabimo potrošnike v naše prodajalne, kjer bodo solidno postreženi! Za novo leto 1971 čestitamo! Gostinsko-turistična organizacija GOSTUR Metlika čestita svojim gostom za novo leto In jih vabi T Bvo^r obrate! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ELEKTRO Ljubljana enota KOČEVJE Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za novo leto! Tovarna pletenin in konfekcije TRIKON KOČEVJE TRIKON čestita za novo leto 1971! ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE ČESTITA SODELAVCEM, KMETOM, KOOPERANTOM IN OBČANOM ZA NOVO LETO 1971! KOVINAR Kočevje Priporočamo se za naročila in hkrati čestitamo za novo leto 1971! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i KOMUNALNO PODJETJE l NOVO MESTO ♦ t ♦ ^ Občanom čestitamo za novo leto 1971! ♦ ♦ KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ Obiščite naše prodajalne mesa, prodajalno tehničnega blaga in druge prodajalne. Kmetom, kooperantom, sodelavcem in občanom čestitamo za novo leto 1971! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ •iioi IJSKO^flADI. I ;rhomeu jiTje BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ Gradimo vse vrste objektov! Za novo leto čestitamo! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE Priporočamo naš kvalitetni rjj^vi premog! Za novo leto 1971 čestitamo občanom, našim odje* malcem in poslovnim prijateljem in jim želimo uspešno novo leto! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X t GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED KOČEVJE Vabimo v naše lokale in čestitamo za novo leto 1971! KOLEKCIJA RAŠICA čestita za novo leto 1971! ^^ ^ ^ ^ ^ ^ n(% ^|V RAZGLAS ROKA ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1971/72 IN 1972/73 Na podlagi določil 12. člena pravilnika o do-ločai^u količine lesa za domačo uporabo GG Brežice objavlj^o gozdni obrati Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Senovo, Radeče in Sev-ndca ROK ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1971/72 IN 1972/73 Gotadnd posestniki, kj imajo goedove na območju s^raj navedenih goednih obratov, naj prijavijo sečnje v svojih g02xiovih, kakor tiidd izven goadov v roku od 3. januarja do 15. februarja 1971 Gozdni posestniki, ki imajo namen sekati izključno za domačo uporabo, morajo obvezno priglasiti sečnjo za dve naslednji leti skupaj. Vsak gozdna posestnik mora ob priglasitvi sečnje izjaviti, koliko od skupno priglašene količine lesa 2» sečnjo bo Imel za domačo uporabo lesa ža kurjavo in koliko tehničnega lesa. ter koliko je namenil za prodajo. Priglasitve sečenj sprejemajo navedeni gozdni obrati. Priglasitev je sicer možno opraviti tudi pismeno na podro&ii gozdni obrat, vendar pod pogojem, da lastnik gozda ▼ pismeni prijavi navede vse podatke o gozdu ter v kakšne namene potrebuje les. V razpisanem roku so priglasitve sečenj proste vsakega plačila. Izven razpisanega roka gozdna obrati ne bodo več sprejemali priglasitev, razen % izredne potrebe v primeru elementarnih nezgod. Uprava Gozdnega gospodarstva Brežice NAGRADNO ŽREBANJE KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Podjetje Koteks Tobus je za vse prina.šalce svinjskih kož tudi v letošnji sezoni pripravilo NAGRADNO ŽREBANJE s številnimi in bogatimi dobitki. Žrebanje bo 20. aprila 1971. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližnji zbiralnici Koteks Tobus aB kmetiji zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam dajejo* pravico do udeležbe pri žrebanju pa skrbno hfaiiite. Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisim in po radiu. I SKUPŠČINA OBČINE [SEVNICA ■ S Občinska konferenca ZKS S Občinska konferenca SZDL ■ Občinski odbor ZZB NOV S Občinski sindikalni svet ■ Občinska konferenca ZMS : Občinski odbor RK ■ ■ Čestitamo občanom za novo leto in ge zahvaljujemo ■ za sodelovanje. Srečno 1971! inDusTRunmoTORnm VOZIL novo IDESTO NOVOTEHNA, trgovsko podjetje, NOVO MESTO obvešča cenjene stranke, da avtomobilska servisa »Zastava« v Novem mestu in Metliki 30. in 31. decembra 1970 zaradi letne inventure NE BOSTA POSLOVALA. »KOVINAR«, CRNOMEU proda UPORABNO NAMIZNO STRUŽNICO (komplet) Stružna dolžina 500 mm in premer 240 mm, izklicna cena 3.500,00 din. Ogled Je mogoč vsak dan od 6. do 14. ure. Licitacija bo v sredo, 30. decembra, ob 11. uri. DANA tovarna rastlinskih specialitet in destilacija MIRNA razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA POLNILNICE (za izrnensko delo) 2. VEČ KV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 3. KV ELEKTRIČARJA 4. VEČ ŠOFERJEV 5. STROJNEGA KNJIGOVODJE 6. DVEH ADMINISTRATORJEV POGOJI: pod 1. kwnijs-ki ali kmetijski tehnik s prakso; * pod 2. KV strojni ključavničar — praksa zaželena; pod 3. KV električar s prakso; pod 4. šola za poklicne voznike motornih vozil oziroma izpit za CE kategorijo; pod 5. ekonomski tehnik s tečajem za strojno knjiženje na stroju ASCOTA; pod 6. dokončana ekonomska ali druga ustrezna srednja šola. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje na upravo podjetja v 8 dneh po objavi. UPRAVNI ODBOR DELAVSKE RESTAVRACIJE V NOVEM MESTU razpisuje naslednja prosta delovna mesta: KVALIFICIRANA KUHARICA s 3-letno prakso KVALIFICIRANA NATAKARICA lahko brez prakse Osebni dohodki po dogovoru. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Mf s tovarnami V Brežicah, Črnomlju, na Suhorju, v Semiču, na Mirni in v Belem Manastiru želi svojim poslovnim prijateljem In občanom srečno novo leto 1971! M \ M POPUST SAMO DO KONCA LETA! Do 31. decembra prodajamo vso žensko, moško In otroško konfekcijo z 10-odstotnlm popustorn. Izkoristite ugodnost, ki vam jo nudi BLAGOVNICA NAMA V KOČEVJU! RADIO LJUBLJANA ■ PONEDELJEK. 28. DEC. — 8.10 Glasbena matineja s skladbami Blaža Arniča; 9.20 Cicibanor svet; 9.40 S pevcema Gabi Novak in Ladom Leskovarjem; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Sunčič: Organizacija živinorejsto proizvodnje v manjših in večjih skupnostih ter y sodelovanju K trgovino In predelavo; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo ram ... 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14.35 NaSi poslušalca čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 — Vsak dan za vas; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 — »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca; 20.00 Stereofonski o^r-ni koncert; 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 29. DECEMBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska iola za srednjo stopnjo — Tam in kam; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročiia — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Gospodarnost pri spravilu voluminozne krme; 12.40 Melodije s filmskega platna; 13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 »Moj svet je glasba«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 — Vsak dan za vas; 16.40 »l^d imam glasbo«; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute B triom Avgusta Stanka; 20.00 Prodajalna melodij; 22.15 — Komomoglasbeni večeri. ■ SREDA, 30. DECEMBRA — 8.10 Operna matineja; 9.25 — Iz glasbenih šol; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Čuden: Vsebina in smisel specializacije; 12.40 Zvoki z glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Koncertni valčki; 14.35 NaSi poslušalci če- stitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dmi za vas; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 18.15 Aleksander Borodin; Prolog k operi aKnez Igor«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 81. DEC. — 8.10 Glasbena matineja 9.35 S pevoi lidijo Kodrič, Belimi vranami, Zdenko Vu^^ović, Ninom Robičem in ansamblom Delial; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Albin Stritar: Poslušalcem kmetijskih nasvetov ob koncu leta; 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri; 13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 »Moja najljubša pesem«; 15.30 — Glasbeni intermezzo; 16.10 Silvestrovo popoldne za mladi svet; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 — Glasbene razglednice; 20.00 — »Ta okrogli nori svet.. .« 24.00 Srečno 1971! 00.05 Prvi ples v novem letu 1971; 01.05 »Polka je ukazana, tla so namazana«; 02.00 Spomini in želje. ■ PETEK, 1. J.4NUARJA — 6.00—8.00 Srečno v novoletnem jutru; 8.05 Radijska igra za otroke — Miroslav Popovič: »Novoletna noč«; 8.40 Mladi pevci vam voščijo Srečno novo leto; 9.05 »Za enega budnica, za drugega uspavanka«; 10.05 Novoletno dopoldne ob domačih vižah; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Priljubljene jugoslovanske popevke in zabavni zvoki; — 12.10 Novoletna voščila; 13.30 »Za pečjo s harmoniko«; 14.05 Zvone Kržišnik: Medčloveški odnosi v naši družbi; 15.05 V svetu opernih melodij; 16.00 Radijska igra — Juš Kozak — Mitja Mejak: »Balada o ulici«; 17.05 Vabilo na ples; 18.40 Zveneče kaskade; 19.00 Lah- TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 27. decembra 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 9.30 PTUJSKI FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE — (Loubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Z^) 10.46 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA; Čarobna piščalka. Svet, v katerem živimo (Ljiiblj«na) M .35 TV KA2IP0T (do 11.55) — (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 16.20 DEDEK MRAZ VAM PREDSTAVLJA: Lonrske zgodbe laž-njivega Kljukca (LjuWjana) 16.30 MESTECE PEVTON — serijski film (Ljirtjljana) 19.45 cnKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 LEV’ICARJI .— humoristična oddaja (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) *^.05 POROČILA (Ljubljana) Dnijti spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDEIJEK, 28. decembra 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) ‘11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.56 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 FRANCX>SCINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLEID (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 17.50 DEDEK MRAZ VAM PREDSTAVLJA: Lovske zgodbe laž-njivega Kljukca (Ljubljana) 18.00 ZGODBE O TUKTUJU — mladinski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 ZNANOST IN MI (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MAKSIMCTER — zabavno glasbena oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 30.35 P. I. Cehov: STRIČEK VANJA — drama TV Beograd (Ljubljana) 22.50 POROČILA (Ljubljana) I>ruKi spored; 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 LUTKE (Skopje) 18.15 TV VRTEC (Zagreto) 18.30 ZNANOST (Sarajervo) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 MAKSIMETEai (Beograd) IS.."« TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beoerad) 21.00 SPORE33 ITALIJANSKE TV TORKK, 29. d€“cemhra 9.35 TV V 5014 (Zagreb) 10.40 RU.SCINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.35 RUŠČINA — ponovitev (Zg) 16.10 ANGLEŠČINA (Beogrod) 16.56 L. van Beethoven: VII. SIMFONIJA (Ljubljane) 17.40 DEDEK MRAZ VAM PREDSTAVLJA: Pravljica o Mezin-č4cu (Ljubljana) 18.00 P. I. Čajkovski: LETNI ČASI (DublJanB) 18.20 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 PRVI KORAKI: Faraoni — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 2IVUEINJE IMA PREDNOST — film o prometu (Ljubljana) 19.30 OSEBNA NEGA: Nega in kozmetika današnjega moškega (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Ob 75 letnici pn”« javne Tim ^ce predstave: BRATJE LU-MIERE — franc. l.ln> (Ljubljana) 21.16 EVROPA PONOČI — Italijan-ski film (Ljubljajia) 22.50 POROČILA (Ljubljana) Drugi .spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA vZKJ.-mb) 17.46 PROPAGANDNA ODD A.’A — (Zagreb) 17.50 RISANKE (Beograd) 18.C6 MALI SVET (Zagreb) 18.30 TELESPORT (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA TV UU-BUANA (Sarajevo) 19.20 TV POSTA (Beograd) 19..50 TV PROSPEKT (Zag.eb) 30.00 TV DNEVNIK (Zagrso) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 30. 12. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNCVE SPLOSNE IZOBRAZBE — ponovitev (Bgd) 13.00 Oberstdorf: SMUČARSKI SKOKI — pr«v>s v barvah (do 15.30) EVR—LJ 16.45 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE — ponovitev (Bgd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 17.35 DEDEK MRAZ VAM PREDSTAVLJA: Kako Je hotel medvedek od blizu zvezde videti (Ljubljana) 17.50 VELIKI IN MAJHNI — oddaja za oitroke (Zagreb) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 SPORT V LETU (do 19.50) (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) a0.30 3-2—1 (Ljubljana) 20.35 POGLED N.^PREJ: Naše priložnosti (Ljubljana) 21.30 9 POSTAJ DO VEČNOSTI — L. van Beettioven — (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJ\NSKE TV CKTRTEK. 31. 12. 15.45 M.M>2ARSKI TV PRIOGLED (Pohorje. Plešivec (Bgd) 17.25 GIoASBENI CICIBAN: Dedek Mraa. prinesi mi kaj (Ljubljana) 17.40 RISANKA (Ljubljana) 18.00 ČAROBNA PIŠČALKA — «e-rijfliki film (Ljubljana) ko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači; 20.00 Novoletni koncert Simfoničnega orkestra in zbora RTV Ljubljana; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede In zv<^ is logov domačih. ■ SOBOTA, 2. JANUARJA — 8.05 Veseli tobogan; 9.05 »Veseli v novo leto«; 10.05 Pesmi o ximi; 10.25 Perspektive našega gospodarstva; 10.45 Godala v ritmu; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 12.10 Novoletna voščila; 13.30 Festivali i nasmeškom; 14.05 nSe naprej v vedrem tonu .. .«' 15.20 Dva velikana slovenskega športa se poslavljata; — 16.00 »o domače«; 16.30 Kaj so v letu 1970 najraje poslušali v desetih evropskih d^lah? 18.00 J. Preveri—J. Henart: Pesnic s Seine; 18.40 Drobne podolse- stkane v zvokih; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci; 20.00 Zabavna radijska igra — Mischa Mleinek: »Kralj je mrtev«; 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDEUA, 3. JANUARJA — 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Andersen— Djurdja Flere: »Snežna kraljica«; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Se pomnite, tovariši... Dr. Metod Mikuž: Začetki partizanske sanitete; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci č^ti-tajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Deset minut s domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami; 14.M Humoreska tega tedna — Slovenske humoreske; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra — Dieter Waldmann: »Dubrovski«; — 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Zaplešite z nami. Iskra Commerce 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 MOZAIK (Ljubljana) 18.40 KRALJ ARENE — sovjetski film (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEJ\'^NIK (Ljubljena) 20.45 3—2—1 (Ljubljana) 20.50 DOBRO LETO VOŠČIMO — (Ljubljana) 1.30 NOVOLETNI SPORED (do cca 9.00) (Zgb, Bgd) Drugi spored: 16.00 POROČILA CZ^Tiri)) 16.05 NOVOLETNO VESELJE (Zg) 16.45 URICA IZ SANJ — otroški spored (do 18.15) (Saraje M pralni slroj Ker perito khioox\l^f^ 47 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! v TEM TEDNU VAS ZANIMA Ponedeljek, 28. decembra — Uvko Torek, 29 decembra — Tomai Sreda, 30 decembra — Branimir Četrtek. 31 decembra — Silvester Petek, 1 Januarja — Novo leto Sobota, 2. Janiiarja — MakariJ Nedelja, 3. januarja — Genovefa Ponedelek, 4. januarja — Angela Tor^, 5 Januarja — Simeon Sreda, 6. januarja — Mojmlr Četrtak, 7. lanuarja — Valentin Brežice: 27 m 28. 12. amerlfikl barvm tUm iBU Je nekoč zahod«. 29. m 30 12 amer banr. tUm »Vsakemu po ena roža«. Brestanica: 1. m 2. 1. francoski barvni film »Angelika in kralj«. Črnomelj' 39 12 danski buvnl film »Rdeči pla£č«. Kočevje — »Jadran«: 28. 12. amerL 15. uri »Salako«, 31. 12. ob 17 uri nem-Skl barvni film »Vitez Buriden«, ob 19. uri angleški barvni film »Zvezda juga« in ob 21. uri Španski barvni film »Ko nonce zaide«. 4. in 5. 1. nemSU barvni film »Vitea Buridan«. Potujoči kioo Novo mesto: Od SLUŽBO DOBI ISCEM KLEPARSKEGA POMOČNIKA. Hrana in stanovanje preskrbljena. Gusti Plut, StaneSiči 10, Ljubljana, tel. 51-801. STAREJSO 2ENSKO k 3-članskl družini sprejmem. Hrana in stanovanje zagotovljena. Ostsdo po dogovoru. Ivan Kostanjšek, Brežice, Sentlenart 117 a. PRESKRBIM SLU2BO v gostinstvu v Ljubljani dekletu, U J« pripravljeno v prostem času pomagati v gospodinjstvu. NucUm sobo in tirano. Naslov v upravi lista (2538/70). GOSPODINJSKO POMOCNICO takoj sprejmemo k 4-članski družini. Nudimo iuuno in stanovanje. Plača po dogovoru. Inženir Prelec, Koper, Kovačičeva 38 a. GOSPODINJSKO POMOCNICO iSče 4-članska družina v Izubijani. Plača in ostalo po dogovoru. Janez Vrhunc, ljubljana. Večna pot 69. STANOVANJA VZAMEM na stanovanje itudenta kot sostanovalca. Sokolska 3, Novo mesto. ISCEVA SOBO ali stanovanje t Novem mestu, po možnosti opremljeno. Ponudbe pod fiifro »Zaročenca«. ODDAM opremljrao sobo dvema dekletoma. Naslov t upravi Usta (2539/70). ZDRAVNIK, samski, iSče opremljeno sobo v centni Novega mesta ali T Br&Unu, po možnosti M souporabo kalnio* In posebnim vhodom. Ponudb« pod »Lepa soba«. liSCEM opremljeno sobo t Novem mestu. Naslov t upravi Usta (2530/70). MOTORNA'VOZILA PRODAM aU zamenjam dober moped za Ponija. Naslov v upravi lista (2560/70), PRODAM FIAT 750, letnik 1989. Polde Fink, Irča vas 39, Novo taastn PRODAM PRODAM dieslov motor ■ krožno žago, grablje Sonce in obračalnik na konjsko vprego. Karol Judež, Praproče 2, Šentjernej. PO UGODNI ceni prodam ročno motorno kosilnico ali zamenjam za karkoli, manjSo mlatilnico ali pony-ekšpres motor Edo Rostohar, Rožno 48, Blanca. PRODAM 1,5 tone bukovega oglja. Poizvedbe: Ludvik Bon, Adamičeva 8, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno spalnico Prane Drenik, Ljubljanska 18, Novo mesto. SNE2NE VERIGE za NSD 110 ugodno prodam. Naslov v upra- vi lista. Z-IRADI SELITVE prodam Štedilnik na drva, električni Štedilnik (jorenje in kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi lista (2533/70). PO UCiODNI CENI prodam stroj za popravilo nylon nogavic. Ste-fi Lavrič, Kidričeva 2, Kočevje. POCENI PRODAM televizor znamke R. Čajevec ali zamenjam ea pralni stroj Prane Jazbec. 2ur-kovdol 17, Sevnica. ITALIJANSKI otroški voziček sive barve, (globok) rabljen dvostez-ni magnetofon Philips ter malo rabljen japonski tnuuistor (UKV, SV) ugodno prodam. Naslov t upravi lista ali telefon 21-517. PHUDAM RADIO Portorož z garancijo. Bozovičar, Prečna 13, Novo mesto. PRODAM 120-basno 11-5 klavirsko harmoniko znamke Weltmeister po ugodni ceni. Jože Brežan, Drožanjsica 7, Sevnica. PO UGODNI CENI prodam nov pletilni stroj znamlce Porap 20. Švicarski. Marija Gabrijel, Vino-vec 41, Zabukovje. KUPIM KUPIM meSalec za beton — enofazni. Dušan Petek, Cmuče 13, Ljubljana. POSEST PRODAM lepo hiSo s centralno kurjavo, lepo opremljeno letno kuhinjo, bazenom in velikim sadovnjakom. Franc Miklič, U-vold 49. PRODAM 56 arov vrta (primemo za dve graedbenl parceU) v bližini Studenca in Rake. Parceli sta ob glavni cesti. Elektrllca in avtobusna postaja na mestu. Primemo za vikend ali stanovanjsko hišo. Poizve se pri Leopoldu Bizjalcu, SenuSe 4, Leskovec. PRODAM VIN(XiRAD (11 arov) v gori LJubanc pri UrSnih selih. Ugodno za vikend. Dostop možen z avtomobili. Naslov v upra- vi lista (2546/70). PRODAM VIN(X!RAD v Stražnjem vrhu 26 — zelo primeren za vikend. Janez Primc, Stražnji vrh 26, Črnomelj. PRODAM gradbraio parcelo s kletjo n« PoISci — Kliko, Po moi-nosU plačljivo s devizami. Vprašajte pri Rupertu Uršiču. Pot na Polšco 42. PRODAM gradbeno parcelo t bU-žini Novega mesta. Ponudbe pod »800 m<«. KUPIM hiSico i vrtom ali pa 5(X> m* zazidalne parcele v Brežicah ali neposredni bližini. Ponudbe na naslov: inž. Pahar, gostilna Marija Ceme, Brežice, Zakot 35. RAZNO V CELOTNO OSKRBO vzamem 2 otroka, predšolska, in starejšo upokojenko za dosmrtno ali začasno oskrbo dobrim ljudem. Naslov v upravi lista (2554/70). INŠTRUKTORJA FRANCOSCINE za višji razred gimnazije iščemo v Novem mestu. Naslov v upra- vi lista (2553/70). INSTRUIRAM NEMŠČINO za osnovno Solo in francoščino za I. letnik gimnazije Naslov v upravi lista (2501/70). SEM VDOVEC], star 58 let, kmet, nujno potrebujem žensko, staro 50 let, za opravljanje g0s]xxllnj-skih del na moji kmetdjl Možna Je tudi takojšnja možitev. Ponudbe poSlJlte na naslov: Franc Rebolj, Ravne 5. Mima na Dolenjskem. 26-LETNA s hčerkico, službo želi spoznati poštenega, resnega fanta. Lahko ima tudi kmetijo. Naslov v upravi lista (2518/70). BOLEHATE na želodcu, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poslcu-site z rogaško DONAT vodol Hvaležni boste temu naravnemu zdravilul V Novem mestu ga dobite pri STANDARDU (MERCATORJU), pri HMEUNI-KU in pri DOLENJKI. 2ELITE trajen in lep spomin? Poročne prstane, okrasne prstane in drugše zlate Izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju, v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). — Z Izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popu-■tal 25. do 29. 12. franc, barvni film »Gusarji Idalezije«. Ribnica: 2. in 3. 1. francoski barvni silm »Avantura t Istam-bulu«. Sevnica: 30. 12. ju(. film »Sarajevski atentat«. Šentjernej: 31. 12. In 1. 1. amer. barvni film »ProfesioiuLlci«. Trebnje: Od 1. do 3. 1. fraoe. barv. zabavni film »Orožnik M ženi«. TURIST HOTEL BREŽICE Glasba vsako soboto zvečer Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je zapustil naš ljubi sin, brat, stric LEOPOLD DEBEVC Iskrena hvala sorodnikom za podarjene vence in cvetje. Vsem lepa hvala, ki ste ga obiskali v tako velikem številu, posebno Nosano-vim in Kostrevčevim za pomoč. Hvala gospodu župniku za spremstvo do zadnjega doma. Žalujoči: oče, mama, sestre Tilka, Mid, Tončka, Ivanka, Vera t družinami Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ALBINA HROVATA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom In strežnemu osebju pljučne bolnišnice, podjetjem Labod, Pionir, Hotel Metropol, IMV, Dana s Mime ter sosedom, prijateljem In znancem za podarjene vence in cvetje, gospodu kaplanu in spremstvu za lep obred ter vsem, ki so ga spreinill na zadnji poti. Vsem še enkrat najlepSa hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi: Franci, Albin, Jože, Tone, Stane > družinami in Stefan, hčerke: IVIarija in Milka ■ družinama, brata z družinama ter drugo sorodstvo V 80. letu nas Je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, teta ANA BLAŽIČ, roj. SAŠEK z Vel. Slatnika pri Novem mestu Iskreno se zahv^Jujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem in sosedom za najhitrejšo pomoč Lepo se zahvaljujemo za podarjeno cvetje ter vence trg. podjetju Dolenjka, podj. 2ito Ljubljana, DE Pekarija Novo mesto, kolektivu IMV Novo mesto, pevcem Dušana Jereba iz Novega mesta ter vsem, ki so nam izrazili sožalje In so T tako lepem številu pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Hvala prečastitima gospodoma duhovnikoma za spremstvo ter obred in za poslovilni govor v cerkvi. Se enkrat vsem Iskrena hvala. Žalujoče hčerke: Ani, Mimi, Štefka s družinama, Pepca tn Francka, aestni Lojzka In brat Lojze s di^no, vnuki in pravnuid Ob nenadni smrti dobrega moža, očeta, brata, strica in starega očeta JOŽETA DRAGANA se Iskreno zahvaljujemo znancem in prijateljem, ki so mu poklonili vence in cvetje in nam izrazlU ao žalje Posebna zahvala Anici Novak, družini Modic, kolektivu Industrije obutve, gospodu župniku ter vsem, Id so pokojnega pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Alojzija, hčerke Angelca, Pepca in Marija ter sinova Jože in Tone t dniiinami Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame. babice in tašče ANE JAKLJEVIC iz Svržakov pri Metliki «e najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so 1o spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje tn nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bienenfeldu, zdravnikom in ostalemu osebju zdravstvenega doma Metlika In skrb in prizadevnost pri lajšanju bolečin ▼ najhujših trenutkih njene bolezni. Lepa hvala tudi gospodu župnilni za spremstvo. Žalujoči: hčerice Marija Vraničar ■ družino, družina Jakljevič in drugo sorodstvo Curile, Svržaki, 17. decembra 1970 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in sina JURIJA KLEPCA z BorSta 1 se iskreno zahvaljujemo vsem, U so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam iso'ekli sožalje in spremili pokojnika na zadnji poU do preranega groba. Posebno zahvalo vsem so-rodndkom ,sosedom In prijateljem, Niku Rožanu za poslovilne besede pred pokojnikovo hiSo in gospodu župniku is Podzemlja n pogrebni obred. Žalujoči: žena, sin Julij, Lojze, Tone, hčer* ke Pepca, Malka, Anica i druži* nami Namesto šopka na grob pokojne Milice Fabjan poklanja Zvezi slepih Novo mesto 300 din Tončiča Rak iz Novega mesta. Za poldo-njeni znesek Iskrena hvalal Zveza slepih Novo mesto. I^O^ESniA I Novo: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse Sčetarske usluge nudi: Sčetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana. Sadike vrtnic vseh vrst po konkurenčni ceni 1 sadika 6 dinarjev nudi cenjenim stranicam cvetličarna Kerin. Krško. Cenjene stranke obveščam, da bo mlin zaprt od 1. 1. do 20. 1. 1971. Mlin Rozman, Vavta vas. Straža. Štefki Siniiovec s Potoka 5 pri Straži za dvojni praznik ter hčerki StefU za praznik vse lepo in da bi bili zdravi in veseli Se mnogo let ter obilo sreče v novem letu 1971 želijo; mama, ata. sestra Anica, Cvetica in Dragica ■ družino, posebno pa mož Marjan Dragemu sinu Alojzu Majerju in njegovi družini ter sinu Martinu Rilajerju, ki živijo v Avstraliji, želijo srečno, veselo in uspehov polno novo leto 1971 mama in brat Jože z družino. Vesele božične praznike m srečno ter uspehov polno novo leto 1971 želi vsem svojim cenjenim strankam Pavel Udovč, pečar-kera-mik. Novo mesto — Grm. Dragima bratoma Tonetu Maliju iz Velikih LaSč in Stanku Maliju iz Ljubljane za njuna rojstna dneva obilo sreče in zdravja želita sestra Dani in brat Janko z družinama. Dragemu atu in staremu atu Stefanu KapSu is Prelogov pri Semiču za dvojno praznovanje tn srečno novo leto želita Ivanka s družino in Lojzka. Dragemu sinu Dragu SprajcarJu, ki služi vojaški rok v Kninu, žeU-ta srečno in zadovoljno novo leto 1971 in skorajšnje snidenje mama in ata. Čestitki se pridruže tudi Cirila s dnižino. Jože SevSek, Kočevje, se opravičuje Alojzu Kranjcu in Mariji za vse besede. Alofa Lužar, Polhovlca II, Šentjernej, prepovedujem delati kakršnokoli Škodo po mojih parcelah, posebno po gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganja. Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša draga, ljubljena teta JOŽEFA KLUN »Klunova mama iz Smarjete« Pogreb naše drage tete bo v ponedeljek, 28. dec. 1970, ob 14.15 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. 2alujo2i: nečaki Vilko, Mimi in Fani z družinami Ljubljana, Smarjeta, Novo mesto, Brezovica ZAHVALA Ob koncu poslovnega leta se zahvaljujemo vsem tistim delovnim organizacijam v 9 občinah širše Dolenjske in drugod po Sloveniji, ki so tudi letos objavljale v našem listu svojo komercialno reklamo, različne razpise, obvestila in druga sporočila javnosti. Hvala tudi vsem, ki so se odločali za objavo raznih čestitk ob občinskih, državnih in drugih praznikih ali ki so na kakršenkoli drug način pomagali, da je domače pokrajinsko glasilo SZDL redno izhajalo. Znaten del dohodka, ki smo ga porabili za tiskanje našega lista in s tem za najširše obveščanje občanov, smo dobili prav iz te dejavnosti. Prosimo vse delovne kolektive v pokrajini, da ohranijo tako naklonjenost domačemu tedniku tudi vnaprej. DOLENJSKI LIST Zahvala ČGP „Delo II Od 8. maja 1953 dalje smo tiskali Dolenjski list v tiskarni Slovenskega poročevalca oz. kasneje Dela v Ljubljani. Ko z današnjo številko zaradi prehoda na časopisni ofset tisk zapuščamo tiskarno Dela in se selimo v tiskamo Ljudske pravice v Ljubljani (v njej smo naš tednik že tiskali od 4. julija 1951 do 28. aprila 1953), se zahvaljujemo kolektivu CGP »Delo« za dolgoletno sodelovanje in mnogotero pomoč, ki so nam jo z razumevanjem nudili pri razvoju pokrajinskega glasila OF in SZDL za širšo Dolenjsko. Naša zahvala velja še posebej rojaku Niku Belopavloviču, generalnemu direktorju podjetja Delo, tehničnemu direktorju Marjanu Jesenovcu in kolektivom strojne ter ročne stavnice, klišarne, rotacije in ekspedita. Za prizadevanje in sodelovanje se zahvaljujemo tudi korektorski službi tiskarne Delo, kakor tudi vsem drugim, s katerimi smo v tiskarni ta leta sodelovali. Kolektiv Dolenjskega lista Prav je, da zveste: Dolenjski list: po stari ceni! Na vprašanja z vseh strani ponovno sporočamo: naročnina za Dolenjski list se po novem letu ne bo spremenila! Vse ostane po starem: polletna naročnina bo znašala tudi 1971 samo 24,50 dinarjev. Kakor doslej jo bodo dvakrat na leto pobirali v Sloveniji pismonoše, naročniki iz drugih republik in inozemstva pa morajo denar čimprej poslati sami. ■ STALNO POVEST v nadaljevanjih, napet kriminalni roman, različne zgodbe, dogodivščine iz z^nje vojne, vzgojni kotiček, šale, križan* ke in drugo, kar so naročniki doslej pogrešali, bomo objavljali po novem letu bodisi na vsakotedenski novi bralni strani ali pa, pogosteje kot doslej, na drugih straneh lista! ■ ZAMUDNIKI z naročmno imajo te dni zadnjo priložnost, da sl obdržijo prihajanje našega lista na domači naslov: takoj morajo poslati zaostanek neplačane naročnine skupaj z dosedanjimi opominskimi stroški. Vse netočne plačnike bomo po novem letu črtali iz spiska naročnikov. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: oMmsKe Konlerence SZDL Brežice. Omomelj, KoCevje Krško. Metlika. Novo mesto, Ribnica. Sevmca lo Trebnje aREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone GtoSnlk cgiavni m odgovorni urednik) Rta Bačer Slavko Dokl. Marian Legan, Jo4e Primc. Jo4e Splichal. ioiica reppey. Ana VitKoviC id Ivan Zoran TehniCn) urednik; Marian MoSkon IZHAJA VSAK ČETRTEK - POBamezna StevUka l dUjar — letna naročnina 49 dinarjev pollema aaroAnma MM dinarjev, plačljiva vnaprej — Za mo*emstvo 100 dinarjev o*. 8 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta f ^rred-noatl) — TekoAi račun pn podružnici SDK v Novem mestu: 621-8-B - NASLOV OREDNlSTVA IN OPRAVE: Novo mesto, Olavni trg 8 — PoStni predal 33 — leiefoo: (068) il-237 — Nenaročenih rokopisov is totografij m vračamo — Tiska OOP tDelo« T [fjubljanl Tako se končno tudi Dolenjski list poslavlja od stare, dobre svinčene grafike, ki je v dobrega pol tisočletja (od izuma - Gu-tenbcrg 1450) prinesla človeštvu največjo revolucijo in napredek v njegovem obstoju ter si postavila neminljiv spomenik ne samo v milijonih ton potiskanega papirja - knjigah in časopisih -ampak zlasti pri razvoju človekovega duha in svobode. Tako imenovani knjigotisk pa na žalost ne dohaja več sodobnih zahtev niti po hitrosti niti po kakovosti. Kemija, ki domala na vseh področjih tehnike izpodriva fizične postopke, je tudi v tiskarstvu, čeprav pb hudi bitki s preizkušenim in z dobro vpeljanim načinom ulivanja svinčenih črk, uveljavila fotografijo. Tako ne bomo v bodoče več topili svinca v modele črk in strani, ampak samo tipkali in preslikali cel časopis na cinkovo ploščo, s katero bomo že neposredno tiskali list, kakršnega ste za poskus, prvič v novi obliki, ■ danes dobili v roke. Ta način tiskanja se imenuje časopisna ofset rotacija, ki po vsem svetu naglo izpodriva tehniko visokega tiska (knjigotiska). Vse večje slovenske tiskarne že imajo ali pa se vsaj dogovaijajo za nakup takih tiskarskih strojev, podobno, je tudi v drugih republikah; 1500 dnevnikov v ZDA se že tiska na ofset in celo moskovska Pravda s svojimi številnimi publikacijami gradi velikansko novo časopisno tiskarno z ofset rotacijami. Prepričani smo, da bo prehod na novo tehniko zadovoljil naše bralce, saj bomo zdaj večkrat lahko tiskali tudi barvne fotografije. NOVOMEŠKA ZmtA (Foto: M. Moškon) J J 0 0 Za otroka 100, za vojaka pa 7800 dolarjev! Z letošnjega zbora naivnih kiparjev Jugoslavije v Kostanjevici na Krki. Skoraj vsi med njimi sodelujejo z izvirnimi prispevki v akciji, o kateri pi4mo v sredini današnje priloge (Foto^M. Moškon) Najnovejia itudija o stroških za izobraževanje in stroških za vojsko je pokazala, da se na svetu porabi letno 159.000 milijonov dolarjev za oboroževanje in samo 11.000 milijonov dolarjev za izobraževanje. Če primerjamo te stroike z demografskimi statistikami, bomo videli, da znaiajo v svetovnem merilu stroiki za izobraževanje NA OTROKA NAJVEČ 100 Da LARJEV, medtem ko znaiajo letni izdatki ZA VOJAKA 7800 DOLARJEV. Torej sedemdesetkrat več za rušilno kot za konstruktivno izobraževanje. Pač po »sodobnem mnenju«: meč je močnejši od peresa! Toda v teh stvareh bi moral biti vrstni red obrnjen, ali celo... Rekli so o listu: Že v zadnji številki našega časnika smo poročali o 2. seji izdajateljskega sveta Dolenjskega lista. Tu objavljamo še nekaj kratkih izjav članov sveta: LOJZKA POTRČ (N. m. j: „Družbenopolitične organizacije v pokrajini naj slabe-za ustrezno sofinanciranje stalnih občinskih strani v listu, izdajateljski svet pa, je tu zato, da bo pomagal časniku k še boljši vsebini!" Inž. JANEZ GAČNIK (Metlika): „Če bi imeli samo pol strani v listu na teden, to ne bi bilo dobro. Potrebujemo celo stran “ SLAVKO SMERDEU (Krško): „Potrebujemo stalno celo stran in nič manj, pa če se stroški še tako povečajo. DL mora biti kvaliteten, imeti mora visoko naklado, saj je domači tednik naše glavno obveščanje!“ CIRIL GRIL (Ribnica): „Glede tiskarskih stroškov ne debatiramo, ker vemo, da so visoki - toda kako povečati sofinanciranje, je odprto vprašanje v občini S polovičko strani ne bi mogli biti zadovoljni, saj je že zdaj, na sedanji, kar preveč le drobnih vesti, manjka pa komentarjev, temeljitejših ocen 1 in pod. “ FRANC ŠTAJDOHAR (Črnomelj): „Če vodilni ljudje v občini razumejo pomen obveščanja, se najde tudi denar za sofinanciranje. Naša glavna skrb je, kako so ljudje obveščeni Smo tudi za novo, sodobnejšo obliko domačega lista: če bo bolj 4 pester, bodo ljudje z njim še bolj zadovoljni!" VIKTOR DRAGOŠ (Kočevje): „Glede obveščanja poti nazaj ni! Pri tem pa si v našem listu želimo več sodelovanja, več komentarjev, dialogov. List mora dobiti 0 i ^ širšo podpoiv nas vseh. I ‘JOŽE JEKE (Sevnica): „ V dilemi: pol strani ali cela strari, se bomo verjetno odločili za celQ stran. S sofinanciranjem pa bodo pri nas težave. “ JANEZ GARTNAR (Trebnje): „ Vse kaže, da lista ne smemo podražiti, da vsi zahtevamo dosedanji obseg komunskih strani in da smo za modernizacijo zunanje podobe časnika. Sporazumeti se bomo morali še o sofinanciranju, vidimo pa, da kolektiv lista dobro gospodari “ FRANCE BEG (N. m.): „Dolenjskemu listu moramo zagotoviti popolno neodvisnost glede poročanja. Če bo finančno odvisen od raznih delovnih organizacij, potem ne bo več glasilo Socialistične zveze. ‘‘ ^OlfoiigTffA Navade čudne so na svetu znane: ta žveči polže, oni je banane, ta verze zlaga, onile račune, ta ženske ljubi, ta statut komune. Nekdo zavzet peha se za reformo, preklinja, ko spet dvignejo mu normo, srdit prelaga sem in tja denaije, svetnika kliče, da mu jih obvarje. Različni smo, a v enem vsi enaki; ko k polnoči primaknejo sef kraki ure, ki iztek nam kaže leta, vsak lepše za prihodnje si obeta in v sebi tuhta, kaj je šlo narobe, mar možje bfl, mar vezal je otrobe. Kako bilo je z našimi občani, zapis naj ta Dolenjcem vsem oznani! * ♦ Mineva peto leto, kar sklenili zatrdno smo, podčrtali, pribili, da naš izvoz bo večji od uvoza, da od inflacije ne bo nas groza, da dinar trd bo, ne kot slon na vrvi. A včasih v sad zarijejo se črvi. Ko najmanj misliš, pa začne veneti. Zaman bil trud in lepi so obeti. Veljalo je nekoč po Koro tani, da smo Dolenjci cvičku vsi predani, da s pipci drezamo se v vampe suhe, da smo nadležni kot podrepne muhe . Statistika pa, veda nezmotljiva, na laž postavi, usta kar lažnjiva o nas trde. Saj naša industrija kaj malo se v reformnih krčih zvija. Menda reforma je, ki se usedla na živce je ljudem in ubogim snedla, kar v sebi so omike še imeli. Kako ljudje so strašno se prevzeli: je — emti tam, kjer bil je včasih amen, kjer včaah dar je bil, je danes kamen. Kar si želeli so ljudje pri Kristu, dandanes najdeš v vernem komunistu. Boje se ponavadi bohiih živcev in čirov, drisk in hudih pivcev. A tu pri nas, da živelj ne pocrka skrbi in varje novomeška Krka. Posipe, spraye, maže in tablete uživajo ljudje zdaj kot špagete, v najboljši veri, da jim zdravje pride Zgodi pa se, da duša jim — uide. Naj ženka bo, naj starka, še devojka, žeU, da mimo ji počiva dojka. Ker vrli se Dolenje rad poigrava kar z Vsem, kar ženski mati da narava, začne tovarne zidat, kjer obline zapro očem se. Ko boječnost mine, postane mojster v ženskem buzoslovju, kot vešč Gorenje je hoje po grmovju. ftmciMo 51 člSTesA vimi Že vrabec ve, da brez lesa papiija ne narediš. Kot hiše brez poliija ne spraviš dobro vkup. To so pač dejstva, ki jih vedo še oni iz zamejstva. Pri nas pa, kjer se v^do sam upravlja, na tuje les za dolarje odpravlja, kdor zvit je. Ko alarm zazvonijo, taisti les uvozi s provizijo. FOSHOSIMO 5 dPfiEdE^ Še preden znajdeš v znanih se toplicah, kjer knajpaš se lahko kot duša v vicah, pogled čez leno Krko se ustavi, kjer deske vidiš, hlode tam v dMjavi in zveš, da ravnokar bi zvezna vlada gugalne stok naročila rada, da v dar jih pošlje vsakemu, ki vetje, da go^odarstvu kdaj bo zraslo perje. i Kar najti'v Novem mestu je prostora, nared ob vsakem času biti mora, saj IMV prikolice ustvaija,' ki čakajo na dej^u gospodarja in na prevzem po „ajzenpona“ modi, ki brez vagonov po deželi blodi. Naj klavrno še zadnje bo smetišče, za IMV je dobro parkirišče. Umika zaostalost se nesrečna: letalski center že postaja Prečna; kjer so doslej otepali le žgance in komaj vedeli so za poslance, ki v daljnem mestu vajeti držijo — v barako zadnjo vodovod spustijo. Kjer v hlevu videl suho si teličko, šopiri danes se v sijaju — fičko. Da nihče prerok ni doma, je znano. Ko dano Kralju ni bilo v Ljubljano, da dela bi življenjska tam razstavil in zraven rojstva jubilej proslavil, odpre Kostanjevica vrata dvora, kjer vedno za umetnost je prostora, kjer v prenovljenih zidih samostana, umetnost kaže skrbno se izbrana. HAM 3 ■K- * Kot se v gostilnah zbirajo le pivci, v trebanjsko šolo romajo naivci, da javnosti bi pokazali slike. In ker pri njih ni krogov, čačk in pike, razumeš to, kar vidiš tam na steni. Čeprav so viri sredstev zamegleni, ko za kulturo gre, pa ni bojazni, da njeni lonci bi ostali prazni. Kot strela z jasnega je završalo, da zdaj v Dolenjskem listu bo zrcalo, kjer tudi sebe boš lahko zagledal, če boš, grdavš, se sprenevedal, v zamudi boš s plačflom članarine in če po mestu boš podil doline. Vsak teden ^god zdaj imamo bero, a kaj, ko je jih le za skromno mero. In zdaj, prijatelji, kozarce v rok^ in zaželimo si, da nam iz moke, ki zdaj jo sejemo, v naslednjem letu se speče dober kruh. Drugod po svetu naj pamet nad neumnostjo prevlada, naj vstane ta, kdor še pod jarmom pada, naj sosed bo kot brat. In brez sovraštva dosega ČLOVEK nova naj junaštva! VLADIMIR BAJC Inženir Savo Vovk (na sliki levo) "prejema priznanje za svoje 2(Metno delo pri Združenem KGP Kočevje oziroma njegovih poslovnih prednikih. (Foto: Drago Mohar) Inženir na divjem zahodu „Bilo je 1. oktobra 1950. Direktor nas je takrat politično prepričal, naj gremo iz Kočevja na kmetijske uprave po vaseh, kjer nas potrebujejo.“ „Ženo in otroka sem naložil na lojtrski voz in smo se peljali proti Koprivniku. Dež jc pršil, padal in nas zmočil do kože. Ničesar nismo imeli s seboj, še postelj ne. Šele čez mcsec dni nam je sindikat priskrbel postelje, da smo vsaj za silo lahko sjiali kot ljudje. Prav tako je bilo takrak, pri-mojduš, kot če gledate kakšen film o prvem naseljevanju ameriškega divjega zahoda,“ se spo- Izjeme so včasih nujne minja svojih prvih dni dela pri sedanjem Združenem kmetijskem in gozdarskem podjetju inženir Savo Vovk. Inženir Savo Vovk, ki je bil pred kratkim skromno nagrajen za 20-letno delo pri podjetju in za izredne zasluge za razvoj Združenega KGP, je zelo priljubljen med člani kolektiva. V kolektivu in občini so mu vedno zaupali posebno odgovorne naloge. Bil je tudi direktor KGP odbornik, poslanec itd. Danes ji. še vedro direktor kmetijskega podjetja pa tudi odbornik in predsednik občinskega zbora občinske skupščine. „Več kot idealisti smo vsi tisti, ki smo 20 let 'vzdržali V kmetijstvu, medtem ko nekateri 3 krat na leto menjajo službo in gredo iz dobrega na boljše," je nadaljeval inženir Vovk, potem pa jc malce grenko dodal: „Pa še to zapišite, da smo dobili kot posebno nagrado za 20-letno delo v kmetijstvu-za-' mrznjene cene!“ J. P. ,^li misliš, da bom res še kdaj hodila? Jelka mamo. sprašuje Nenavaden primer v Rožnem dolu: Anton Hutarima zasebno trgovino z mešanim blagom, je hkrati predsednik obdmk^m^in XubSm iill>>ll<>ll>lillU>iniiniHlillilllllllililllUIIIUIUttllililllillllillliliUUIIMIUIIIIIHIIIHIUUyiUillUiilllU Življenje v peklu bolezni »Ničesar nimam, pa bi vendar vse dala, da bi spet mogla hoditi!« Jelka Lavrič že sedemnajst let v krempljih skrivnostne bolezni Bliža se Novo leto, ko si bomo spet vsi zaželeli zdravja in sreče in vse najlepše. Kolikokrat v letu ob različnih priložnostih to zaželimo drug drugemu in se pri tem le redkokdaj zavedamo pravega pomena teh besed. 37-letni Jelki Lavrič iz Žabje vasi 113 pomenita sreča in zdravje eno. Že 17 let je ves njen svet sobica s posteljo, s katere ne more vstati, niti sama toliko dvigniti glave, da bi pogledala skozi okno. Vsako pomlad ob steni pod njenim oknom vzcve-tejo rože, toda Jelka .jih ne more videti, vsako jespn veter z drevja odnaša listje v najlepših jesenskih barvah, toda Jelka ga ne more videti. Vsaka njena želja je odvisna od njenih najbližjih sorodnikov. Bolezen multipleks skleroza jo že 17 let drži v svojih krempljih. Lbta 1952 se Jelka v ničemer ni razlikovala od svojih vrstnic. Bila je čedno dekle, polno zdravja. Kakor njene vrstnice, se je tudi ona prijavila v mladinsko brigado, ki je gradila avtomobilsko cesto Vrhnika-Logatec. V vsem je hotela biti med najboljšimi. Nič ji ni bilo pretežko. Kopala je zemljo, nakladala na kamione, prenašala vreče cementa in se potila, toda s pesmijo so takratni-brigadirji zmagovali tudi napore, ki so se zdeli nepremagljivi. ■v.. Tudi tistega dne je Jelka hotela dvigniti vrečo ce-^ merita na „ho-ruk“. Stisnila je ustnice in trdo zgrabila vrečo, takrat pa jo je nekaj zapeklo v križu in močno zabolelo v glavi. Vreča je zdrsnila iz njenih močnih rok na tla, za njo pa se je zgrudila tudi Jelka. V ambu- la*hti, kjer so ji nudili prvo pomoč, nihče ni vedel, kaj ji pravzaprav je. Cez teden dni se je sicer sama vrnila domov v Stražo, kjer je takrat živela s starši, toda težko je hodila in topa bolečina v križu ni prenehala. Potem se je pričela njena križeva pot od zdravnika do zdravnika, iz bolnišnice v bolnišnico. Povsod je dobila enak odgovor: „Skleroza multipleks - bolezen, ki ji ne poznamo izvora in nimamo zanjo zdravila." Jelka pa je hotela živeti, hotela je delati, saj ji je bilo komaj 20 let. Dve leti so jo starši spremljali na zdravniške preglede in v bolnišnice, vendar brez uspeha. Jelka je jokala in obupavala. Potem so ugotovili, da ima' poškodovano hrbtenico med šestim in sedmim vretencem. Desetkrat so ji punktirali hrbtenico, uživala je tablete in dobila v dveh letih okrog 800 injekcij, toda namesto da bi se ji zdravje popravljalo, se ji je slabšalo. Ni se mogla več niti postaviti na lastne noge. Začela se je tresti po vsem telesu in ni mogla več sama jesti. Starši so jo tolažili, da bo ozdravela, čeprav sami v to niso verjeli, ona pa je s težavo odpirala usta in govorila: „Bolje bi bilo, da bi umrla! Tako se mučim sama s seboj in vi z mano. Vse bi odrešila!" To so bila leta upanja in obupavanja. Kolikor se je bolezen slabšala, toliko bolj si jc Jelka želela, da bo ozdravela, da bi spet mogla hoditi. Morda je le po zaslugi te svo- Pri devetnajstih letih Jelka ni mogla niti slutiti, kaj jo bo doletelo. je velike želje ostala pri življenju. Potem je lani februarja po-sijal v njihovo hišo prvi žarek upanja. Soseda je prinesla časopis, v katerem je pisalo o sanatoriju v nemškem mestu Schoemuenzach v Schwarz-waldu, kjer so ozdravili že okrog 6000 bolnikov s podobnimi boleznimi, kot je Jelkina. V Jelkino sobo seje naselilo upanje da bo ozdravela. Treba bi bilo zbrati le dovolj denarja za stroške zdravljenja, ki znašajo za mesec dni okrog 8000 din. „Imamo skromne dohodke," pravi Jelkina mama, „in težko še kaj prihranimo, vendar to nam je še edino upanje, da bo Jelka ozdravela. Vsa družina že vse leto hrani za Jelkino zdravljenje in takoj, ko bomo zbrah dovolj denarja, bo Jelka odšla v Nemčijo." „Ničesar nimam, pa bi vendar vse dala, da bi mogla vsaj enkrat stopiti na lastne noge," si želi Jelka. A. VITKOVIC merilu. V Hutarjevi zasebni trgovinici je živahno, da je kaj. Mimogrede, ko ljudje nakupujejo, se pomenijo še o vaških težavah, sklepajo o delovnih akcijah, dajejo pred-toge in sploh je tu središče vsega vaškega življenja. - Mislila sem, da smo v naši družbi povsem pometli s trgovci, vi pa ste poleg tega še funkcionar? Kako je to mogoče? ,,Zasebno trgovino imam šele štiri leta. Ko je nekdanje podjetje Potrošnik opustilo trgovino v Rožnem dolu zaradi premajhnega prometa, je nastalo vprašanje oskrbe prebivalstva. Pozimi smo v visokem snegu odrezani od sveta, v bližini pa ni nobene trgovine. Tako sem iz kmeta postal trgovec, veselje do tega poklica pa čutim že od rojstva." ,,Pri meni lahko kmet ali gospodinja dobi vse, kar potrebuje za vsakdanje življenje: od živil do zvezkov, perila, žarnic, žebljev in pijač. Davka plačam veliko, a se ne pritožujem. Se zmeraj mi nekaj ostane, sicer bi kot dober trgovec to že opustil." - In kako spravljate poklic trgovca v sklad z družbenim delom? Kakšne funkcije imate? „Ker v strukturi funkcionarjev ni predvideno, da bi bili zastopani zasebni trgovci, povsod navajam, da sem kmet. Tako ni spraševanja in zapravljanja časa. Saj imam zares tudi kmetijo. Družbeno delo se s trgovino kar lepo ujema. Kot predsednik SŽDL bi Moral dostikrat od hiše do hiše, ako pa ljudje pridejo k meni. Vprašate za funkcije? Vseh se na hitro ne bom spomnil. Največ časa mi vzame pred-sedništvo SZDL, sem pa tudi član upravnega odbora sklada kmečkega zavarovanja v novomeški komunalni skupnosti, sem v republiški skupščini zdravstvenega zavarovanja, sodnik porotnik okrožneea sodišča v Novem mestu pa še kaj za nameček." „In nikar me ne glejte kot božje čudo," je pristavil. „Imam kolego trgovcir na Preloki, pa tudi v nekaterih drugih občinah zasebna trgovina še ni izumrla. Izjeme so povsod, pa tudi v trgovini, če je to družbi v korist." RIA BACER Konj išče pravico „Pripeljal sem vam konja, da ga podkujete!“ je dejal v pisarni oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica Alojz Lovšin, kmet iz Brež 34 pri Ribnici. Presenečeni občinski uslužbenec najprej ni mogel do besede, nato pa je opozoril prišleka, „naj ne govori čez državo.“ Seveda nas je zanimSlo, kaj je pičilo kmeta Alojza Lovšina, da sc je odločil za ta korak prav v času, ko naši najvišji organi na dolgo in široko razpravljajo, kako pomagati kmetijstvu in tudi zasebnemu kmetu. Zadeva je či^to preprosta; Alojzu Lovšinu se je zbosil konj, na vsem območju od Turjaka do Kočevja pa ni podkovskega kovača, ki bi zakonito opravljal svojo obrt. Se letos so bili v ribniški občini kovači v Ortneku, Žlebiču in na Bregu, lani pa še v Goriči vasi, vendar jih je nekaj pobrala smrt, davki ali morda premalo dela. Nekateri so se zaposlili v podjetju RIKO. Konju se je okrušilo kopito, da mu ga jc gospodar zavezal z žakljevmo in iskal kovača. Pri nekem je bil trikrat, a ga ni dobil doma, ker je bil menda v službi ali pa se je bal, da bi ga zaradi šušmar-stva zašil kakšen inšpektor. Nekaj dni prej se je namreč nekemu kovaču-šušmarju zgodilo tole: Pripravljal seje, da bo podkoval nekemu kmetu konja, a glej ga vraga, prav takrat je stopil na kovačevo dvorišče inšpektor! Že je kazalo na najhujše. Inšpektor jc vzel iz aktovke beležko in pisalo, da bo šušmarskega kovača kaznoval s 500 dinarji, novimi seveda. Vendar je oko tiste človeške (ne pravniške!) pravice bedelo nad nesrečnim kovačem. Inšpektor se je namreč še nekaj časa mrščil, potem pa izjavil, da ima nesrečni kovač veliko srečo, ker se je njemu, inšpektorju zlomila špica pri svinčniku in tako ne more napisati bloka ali morda predloga za kaznovanje. Kovači so se torej verjetno izmikali, zaradi bojazni, da bodo kaznovani. Lovšinov konj je trpel in gospodar se je bal, da ga bo moral zaklati, če si bo konj uničil kopito. Razmišljal je, kako bo pri oranju spet presedlal iz konjske na kravjo ali volovsko vprego, kljub vsem razpravam in pisanju za napredek kmetijstva. No, takrat pa ■ se mu je posvetila še zadnja, vendar rešilna misel. 5. decembra je spet obiskal s konjem nekega šušmarskega kovača - ime zaradi inšpektorjev raje zamolčimo - in mu zagrozil: - Že v stari Jugoslaviji je kovač moral podkovati konja. Ce ga ni hotel, je plačal kazen. Ta paragraf še vedno ni preklican! Na Lovšinovo srečo se je kovač šele potem, ko je že podkoval konja, spomnil: -'Tukaj pa nekaj smrdi. Kako naj bi včasih kovač plačal kazen, če ni hotel podkovati konja; saj mu danes groze s kaznijo, če ga hoče podkovati! (Pri tem je pozabil, da nima obrtnega dovoljenja.) JOŽE PRIMC Družabnost — 1:0 za stare, dobre čase Silvestrovo se bliža, z njim zimski čas, čas veselja in zabav. Metliški meščani, znani veseljaki, se umikajo v zapeček. Tisti, ki so pred leti najbolj brusili pete po plesih, ostajajo doma ob televizorjih. Njih mesta v lokalih zavzemajo mladi. - Bili ste med Metličankami, ki so v časih pred vojno največ preplesale. Kako se je nekdaj zabavala metliška mladina? „Bili so nepozabni časi! V čitalnici so se vrstile zabave tja do pomladi. Na Silvestrovo smo se dekleta pripravljala mesec dni. Katera je šla v čitalnico na ples, je morala imeti dolgo obleko. Vsa Metlika je bila takrat kot ena družina. To sc je i.ajbolj videlo opolnoči, ko |e ugasnila luč in se je začelo novo leto. Za svečnico je bila druga večja prireditev. Punce smo dneve in noči prej pripravljale kotiljone. Vsakemu plesalcu smo dale po enega, potem se je videlo, kateri ima največ uspeha pri dekletih. Komaj je to minilo, že je bil predpust. Navada je bila, da je bila vsako soboto v eni' od gostiln maškarada. Tako smo maskirani preplesali več tednov, za zaključek pa smo imeli pustni korzo. V Metliki je bil pustni torek velik praznik. Pri nas na srezu smo ta dan dobili prosto, zaprli pa so tudi trgovci in obrtniki. Vsi smo pomagali pri organizaciji." - Mladina se je torej znala zabavati in svobode vam po pripovedovanju sodeč tudi hi manjkalo? „Veselja je bilo res dovolj, ampak dekleta nismo smela na ples brez staršev. Prava sramota bi bila, če bi katera prišla v čitalnico sama s fantom." - Ali je vojna prekinila metliško družabno življenje? „Vojna že, še bolj pa standard po njej* Se prva leta po vojni smo imeli v domu Partizana nekaj lepih prireditev, Zapečkar-stvo se je začelo z dobo televi- Marica Zupanič, metliška občanka še iz predvojnih časov, primeija družabno življenje nekoč in danes: „Vsi smo bili kot ena družina.^ zoijev. Niti družinskili zabav ni več, ki so v krogu ožjih znancev trajale še do leta 1966. Zdi se mi, da ni več tiste prisrčnosti pri mladih, kakršno smo poznah mi. Včasih ni bilo zavisti, držah smo skupaj in kar smo sklenili, smo naredili." - Pa vendar najbrž mladi svet pred dobrimi 30 leti ni ves prosti čas prebil samo na zabavah in v pripravah nanje? „Kje pa! Prav tako obvezno kot je bilo za mlade hoditi na plese in v maškare, je bilo sode-tovanje pri fizkulturi. Dvakrat na teden smo se zbrali na grajskem vrtu člani, mladina in otroci. Ko je bil mestni otrok star 4 leta, jc že moral k telovadbi. Delovni pa smo bili še pri folklori in v dramatiki." - Ce bi dajali oceno družabnega življenja nekoč in da nes. kako bi se odločili? Sti imela dekleta več od mladosti kot imajo mlade zdaj? „Ni dvoma o tem, da je bilo družabno življenje pred leti veliko bolj razgibano. Pač pa mi je bolj všeč današnji čas glede izbire ženina. Dekleta iz purgarskih družin navadno niso bila v službah in so samo čakale ženinov. Ko se jc snubec pojavil, je morala iz hiše, če ji je bilo všeč ali ne. Zdaj ima večina deklet in žena svoj poklic, zato si lahko izberejo, katerega hočejo. R. baCer Od Gubča na ndbu do yaHija v peklu « Slovenci in Matija Gubec Matija Gubec in kmečki punti morajo dobiti dostojen spomenik, ne pa kakega nikomur razumljivega »moddrnega« skrpucala! — Kaj piše pisatelj Ivan Kreft o slovenskih pripravah na 400-ietnico slovensko-hrvatskega kme^ega' upora iz leta 1573. — Predlog Dolenjskega lista:'spomladi leta 1973 pojdimo množično v zagorsko Stubico k našemu Matiji Gubcu! Z izjemo nekaterih »veličin« iz kroga naivnih umetnikov Jugoslavije sodelujejo skoraj vsi slikarji in ki|^‘*’ji — samouki pri ustvarjanju umetnin za »muzej Matije Gubca« v Stubicah — Kaj je razburilo ugledne likovne kritil«* in umetnostne zgodovinarje v Zagrebu? — Kaj pa glas naših umetnikov in kritikov? Zlepa ni noben natečaj za spomenik tako razburkal hrvatskega javnega mnenja kot se dogaja to z zamislimi o spomeniku Maliji Gubcu: 1973 ga žeUjo odkriti v Stubici, v prelepem hrvatskem Zagoiju. Bliža se 4004etnica hrvat-sko-slovenskega kmečkega punta in njegov veliki vojskovodja Matija Gubec naj bi po tolikih stoletjih končno vendarle dobil zasluženi spomenik. V občini Dolnja Stubica — Gubec je bil pravi Stubičanec — naj bi stal večen spomin na krvavo vstajo, ki je prižgala baklo upanja zatiranim hrvatskim in slovenskim kmetom, a bila zadušena s kronanjem ,4unečkega kralja“ Gubca na zagrebškem Markovem trgu. Z obeh bregov Save in Sotle je takrat tekla hrvatska in slovenska kmečka kri. Zato se tudi Slovenci, zlasti pa še prebivalci Spodnjega Posavja, tako živo zanimamo, kakšen spomenik bo dobil Matija Gubec. Gubec spet tu - njegov lik pre-žarja Stubico, Zagoije, Hrvatsko, Slovenijo, vso našo domovino! Na desno v travi leži Gubčeva krona in na njej petelin, pevec rcsnice in glasnik zniage, simbol junakov naše davne ljudske kmečke vojne. Gubčeva glava naj bi bila iz betona, prav tako roka: kamen, železo in '^bakrena pločevina bi. bili glavni materiali za spomenik. kakršnega zlepa nimamo nikjer. Gubčeva roka bi se (z baklo vred) dvigala 15 do 18 m od tal: na njenem vrhu bi bila razgledna ploščad s čudovitim pogledom na hrvatsko Zagoije. V spome-nikovi glavi bi uredili stalno razstavo, v kroni bazen z vodometom. Vse nabkoli samo trava, brez stez in ograj. Gubec je rušil zidove in ograje; tudi tu naj bi dihal vej miren in veličanstven. svoboJten na prostranem travniku. V b*^ni stoji Oršičev dvorec. V nje"'.bi po Ledičevi želji uredili zbirko del naivnih umctJ^ov iz krajev Jugoslavije’ Ledić je v ta namen že dobil/^5 del - slik in kipov -ki vsi govore o Matiji Gubcu in kmed[®'*i puntu. Vmes so tudi dela »^''enskih kiparjev ter sli-karjct^^oukov. Medtem ko ss je vsa hrvatska kulturna javnost razburila ob vprašanju, kakšen naj bi bil spomenik Matiji Gubcu in njegovi kmečki vojski, so občinski možje v Dolnji Stubici pred dnevi zavrnili predlog kipara Ružiča, ki je sicer dobil prisojeno 2. nagrado v razpisanem natečaju. Ljudstvo je s prisrčnimi simpatijami sprejelo predlog novinarja Le-diča in umetnika-samouka kiparja Curlina, a „vrhovi" molče. Med njimi so številni umetnostni zgodovinarji, kritiki in akademiki - kar je bilo seveda pričakovati. Nekaj pa je v vsej zadevi vendarle jasno: natečaj, v katerem je sodelovalo nad 80 poklicn^ kiparjev, je propadel, z njim p'a verjetno tudi sedanja „moderna" umetnost. Da je Ledičev predlog z idejo, da naj ljudskemu vojsko- Nadaijeni zagorski umetnik Dragutin Belina takole vidi ljudskega vojskovodjo Matijo Gubca (zgoraj v barvi); za muzej naivnih slikarjev in kipaijev je izdolbel tudi 3 m visokega Gubca (v sredini), takole pa vidi kmečki punt (spodaj) V zagrebškem Večernjem listu smo 22. novembra lahko prebrali, da 87 umetnikov (med njimi največ diplomiranih kiparjev) žal ni izpolnilo pričakovanj javnosti: upravni odbor sklada za zgraditev spomenika kmečkemu puntu se je odrekel skoraj vsem predloženim delom! Prva nagrada ni bila podeljena, drugo pa je dobil zagrebški kipar Branko Ružič; podeljeni sta bili še dve enakovredni tretji nagradi. Razočaranje je bilo podobno šoku. Večernji list je ta dan objavil tudi predlog za spomenik Matiji Gubcu in kmečkemu puntu izven uradnega natečaja: dal ga je znani poznavalec in zbiralec naivne umetnosti novinar Ger-hard Ledič, dolgoletni prijatelj in sodelavec dolenjskih galerij in delovnih taborov slikarjev ter kiparjev samorastnikov. Ljudski umetnik Feliks Curlin je po njegovi zamisli predložil osnutek Gubčevega kipa: iz domače zemlje na bregu Samci onkraj Stubice se dviga Gubčeva glava kot velikanova prikazen, ki se je spet prebudila. Ponosno dviga desno roko z baklo, znamenjem svetlobe in svobode. Ves svet naj ve, da je I 1 vodji postavi kip ljudski umet-nik-samouk, doživel tako silovita nasprotovanja, je spet razumljivo. Toda če je Ledič res le razburil duhove in odprl pota k novim iskanjem za boljše rešitve — je svoj cilj že dosegel! In da Matija Gubec resnično ne potrebuje kake spakedrane, hipermoderne „umetnine", je razumljivo vsakomur, ki trezno misU s svojo glavo in ki ni pozabil, da se je G\ibec do kraja boril proti trdnjavam, zidovom in zatiralcem. Pri vsej stvari je najvažnejše, kar mi piše prijatelj Ledič v zadnjem pismu: „Pomembno je le. to, da bosta Matija Gubec in kmečki punt - tako hrvatski kot slovenski - dobila dostojen spomenik.. .“ Medtem pa nam je tudi pisatelj Ivan Kreft pred dnevi poslal okrožnico, kako potekajo priprave za proslavo 400-letnice slovensko-hrvatskega kmečkega upora. Obstaja predlog, da bi jo počastili 1. maja 1973 v Vidmu ob Ščavnici z otvoritvijo nove osnovne šole, ki bi nosila ime našega kmečkega vojskovodje. Na voljo sta nam še dve leti. Pri pripravah za proslavo in na proslavi naj bi sodelovali tudi vsi še živeči člani nekdanjih Društev kmečkih fantov in deklet, člani akademskega a^mega kluba „Njiva" in srednješolskega agrarnega kluba „Brazda", seveda pa tudi čimveč kmečke, delavske, srednje in visokošolske mladine in drugi. Tovariš Kreft nam med drugim sporoča, da bo literarni krožek videmske osnovne šole izdal brošuro o pomenu proslave 400-letnice kmečkega upora, ki bo v Vidmu ob Ščavnici, kjer je napredna mladina na vasi pred zadnjo vojno zgradila kultumo-prosvetni dom Matije Gubca. Sledila bi zajetnejša zgodovinska publikacija s prikazom nerednega kmečkega mladinskega gibanja, posvetovanje zgodovinarjev o temi „Slovensko-hrvatski kmečki upori v slovenski tradiciji in politiki", pripravili bodo likovno razstavo z motivi iz kmečkih uporov in razstavo starin zbiratelja kmeta Jožeta Čuša s posameznimi predmetis ki so bili v kmečkih hišah, hlevih in na dvoriščih še v 16. stoletju. Posebna denarna zbirka naj bi pomagala zgraditi novo osnovno šolo v Vidmu, osrednji odbor za Eroslavo pa’ bodo sestavili v jubljiuu. Naš predlog: skupna proslava Hrvatov In Slovencev ob Gubcu v Stubicah O vsem tem bomo- seveda še obširno poročali. Že danes pa daje uredništvo Dolenjskega Usta tudi svojo skromno pobudo: - da bi se odkritja spomenika Matiji Gubcu in kmečkim puntom v zagorski Stubici pomladi 1973 množično udeležili tudi prebivalci naših občin, posebno pa še ljudje in mladina iz vseh krajev Spodnjega Posavja! Srečanje z Matijom Gubcem naj bo naš veliki narodni praznik -srečanje bratov z obeh bregov Save in Sotle, potomcev naših davnih prednikov junakov, ki so tako visoko dvignili baklo upora! Dovolj časa imamo, da se na romanje v Stubico k našemu Gubcu dostojno pripravimo. Sposobni smo organizirati srečanje, kakršnega že desetletja ni bilo. Meja vzdolž Sotle in Save naj nas še bolj združi. Matija Gubec je bil in je naš resnični ljudski junak. TONE GOŠNIK m Frančiška Petelinšek, tekstilna delavka iz Duge Rese: Matija Gubec s svojo vojsko Cankar: »Vroča kri puntarskih kmetov... Drugo veliko kulturno gibanje so bili kmečki pun^ v šestnajstem in sedemnajstem stoletju. Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej v kulturi. Tisti obupani, v svojem obupu do blaznosti pogumni kmetje, ki so požigali graščine in ki so obešali valpte in gnali graščake pred plug, niso bili manjši delavci na po(ju slovenske kulture, nego Trubar in Dalmatin. — Matija Gubec, ki so ga posadili v Zagrebu na razbeljen tron ter mu dali na glavo razbeljeno krono in mu potisnili v roko razbeljeno žezlo, zasluži v vekomen spomin tron od brona na Markovem trgu in krono od zlata. - Trubar in Dalmatin sta zapisala v knjigo spomenik slavnega svojega dela, puntarski kmetje so ga zapisali v kamenito slovensko zemljo s svojo vročo krvjo ... Zakaj doletela jih je tista usoda, ki je usoda velike večine kulturnih delavcev; poginili so v sramoti, njih delo pa so pokončaU z ognjem in mečem! ... (Odlomek iz Cankarjevili POLITIČNIH SPISOV: „Slovensko ljudstvo in slovenska kultura) Gerhard Ledič, urednik VUS v Zagrebu, pripravlja za 4004etnico hrvaško-sloven-skih kmečkih uporov zbirko slik in kipov naivnih umetnikov iz vseh krajev Jugosla-\ije. Nastaja čudoviti muzej prave ljudske umetnosti: doslej je zbranih že nad 140 kipov in slik, med njimi tudi dela slovenskih samoukov. Del zbirke: na sliki levo. Nekateri naivci so predstavili Gubca na nebu in nasilnika Tahija v peklu. — Na vrfiu od desne proti levi: Gubac kmetice Kate Vizvari. „Dogovor pod lipo“ Josipa Biča-niča. „Gubec“ Draga Smin-derovca. — Desno: „Gubca ženejo“, delo samouka Stjepana Škvoriča. — Vse fotografije: Zlatko Šuijak. (Ponatis iz VUS, Zagreb, 2. XII. 1^70, z dovoljenjem uredništva). M Mornar, kadar je najvišji dan, ^ s izmeri daljo in nebeško stran... s 1 ^ I g S plašnimi koraki trka na naša vrata novo, mlado s S leto: še preden smo gp spoznali, se ga vsi veselimo, s s Svečk na novoletnih jelkah je veliko, veliko manj, = = kot je naših želja. Srečo si voščimo mimogrede, s M 3 krepkim stiskom rok na ulici, na obisku, v pisarnah M s in delavnicah, na poljih, v tovarnah in na grad- M s biščih. Vseeno je, ^ bo ob polnoči, ko se bo staro g a leto poslavljalo, počil zamašek steklenice šam- ^ s panjca ali domačega cvička, kokte ali česa drugega, p = „Da bi bilo srečno!“ bomo nazdravili — in potem e ^ vse leto upali, da se nam bodo želje izpolnile. g s Richard Burton premišljuje, ali bi svoji Liz kupil s g helikopter ali s krznom oblečen rolls royce, M = Onassis ne ve, ali bi Jacqueline podaril morda kak M 2 nov otok, ladjo ali dragulj, ki ga ne bo nikoli b g nosila. Želje teh, ki govore v nasle^jih vrsticah, so ^ s mnogo skromnejše. Se več: morda želje niti ne ob- M = segajo vsega, kar si vprašani pravzaprav želijo. M s Vprašanja so bila zastavljena na hitro, da ni bUo M M ^asa za razmišljanje - in tudi do novega leta je M ^ manjkalo še 15 dni. Nič zato: imajo pa naše želje M š to dobro lastnost, da so naše, človeške, uresnič- = M Ijive... I '.»mi v podobnem položaju, raz-imemo tudi željo Gorjancev. Cimprej sc preselimo, toliko bolje bo to za poslovanje nas in fiotela.“ NIKOLA PADEVSKl je upravitelj novomeške tržnice. Novo-mešcani ga poznajo, ker sodeluje domala pri vsaki kulturni, športni in zabavni prireditvi - ne kot igralec ali tekmovalec , ki mu ploskajo gledalci, ampak kot eden izmed tistih skromnih, mnogokrat nevidnih organizatorjev: „Želim si obilo zdravja v družini. Želim si, da bi bil družinski proračun vsaj tak, kot je bil letos, cene pa nespremenjene; To se pravi - naj obdržimo današnjo življenjsko raven. Nadvse pa bi bil vesel, ko bi družbene dejavnosti bolj zaživele. Kultura in šport v našem mestu danes bolj životarita. Mislim, da dobivajo požrtvovalni amaterji premalo pohval, da so prepuščeni sami sebi. Boljši odnos do njih -tudi to je moja novoletna želja!“ MARTIN BAJUK je direktor Zavoda za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, „Moja želja jc, da bi čim uspešneje poslovali, da bi se izognili inflaciji, nelikvidnosti in vsem tistim težavam. ki jih izgovarjamo s tujkami, pomenijo pa to, da podjetje slabi) stoji, da delavci niso zadovoljni, ker so osebni dohodki prenizki, da podjetje ni zadovoljno, ker jc ostanek dohodka premajhen, v skladih pa skoro ni sredstev. Torej: dobro poslovanje kot prvo. Kot drugo: da bi IX)djetje upravičilo svoje ime in tako nadaljevalo poslanstvo pri rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. To golovo ni majhna naloga. in ko že govorimo o željah, bi želel, da bi pomagala pri takih tc/avah tudi družba. Mimo tega želim, da bi se kar najhitreje preselili na ugodnejše mesto. Tukaj, /a hotelom Metropol v Novem me^tu, nam je pretesno, oviramo pa tudi želje Metropola, ki M- jo pripojil Gorjanam in 1)1 rad /idal. Ker ^n^o bom seveda raje kupovala doma. Postrežba v Novem mestu pa ni povsod najboljša; odvisna je od prodajalcev, ti pa so od trgovine do trgovine različni. Ponekod so vljudni, želijo kupcu ustreči in se potrudijo, drugje pa jim že z obraza prebereš, da komaj čakajo, da bo kupec odšel, čeprav s praznimi rokami. Torej želja za sodobnejše, bolj prijateljsko poslovanje. In še tiha, a velika želja: da bi dobila stanovanje. Obljubili so mi ga že, možnosti, da ga dobim, so tudi: če se ta želja uresniči, mi bo 1971. leto še dolgo ostalo v najlepšem spominu.“ je ribje meso najcenejše in najbolj zdravo!“ Novomeščani so vsekakor izbirčni ljudje. Pravijo, da se ne odločijo kar takoj za nakup, da prej pogledajo po trgovinah. In prav imajo, saj so cene za enake predmete v dveh sosednih novomeških trgovinah včasih kar hudo navzkriž. JOŽICA ROZMAN, višja medicinska sestra, pravi: ,,Kadar se odločam za večje nakupe, grem‘raje v Ljubljano. Ni daleč, izbira jc pa le še vedno precej večja. Novomeške trgovine sicer napredujejo, se modernizirajo, kadar se bo njihova izbira približala ljubljanski. Take so torej želje v podjetju in v domačem gospodujjstvu. Oboji se potegujejo za enak (če ne voćji) proračun: oboji so /a boljše poslovanje, za to, da lic bi zmanjkalo denarja, da ne bi živeli iz i »W«v usta^ Oboji so torej za trden, konvertibilen Nam bo to letos uspelo? Zadnjič sem slišal l«»le šalo: ,.V starih časih so morali birti, ko so ukmIi pivo. točiti tako dobrega, da je kovanec ostal n.) :liii p*'nc, če o.a je kdo postavil in tako pre-4.ti •*! kitknvost piva,“ je dejal gost. Gostihiičar pa mu IM osla! uolžan: ..Pivo je še vedno enako kvali- ^ tciiK dinar, ta ni navajen, da bi ostal na ^ ir ni K;ii< >•' (‘Uk pripeljejo veliko pošiljko. In še želim, da bi si ljudje z- lik' / l;:i. koliM) / ilitev. Ribarili ■ •UT I 1'iii, k|. hiiiui) pa ku-ril. ’ • luKlovalc go- |.. \' I \ MAROLT, ki I' ni ><<11 ■ v novoiMosM ribar- •I .oli-' .,l);i 1)1 micli \i:- \'.el', vrst I ib, moiskili M I > nas je zadela. JOŽICA TEPPEV Pepca Bratoš: „Ob malem Franciju so udarci usode manj boleči, njegov brezskrbni smeh nam pomaga pregnati žalost. V veliko tolažbo in radost nam je prisotnost tega ljubkega otroka." Tudi Pepcin mož, po poklicu pismonoša, je enakih misli. Franci je našel topel dom v njuni hiši (Foto: J. Teppey)