VIDEO Videoteka Stop, Slovenska 28, Mengeš, tel.: 7238-988 , Odprto vsak dan v letu tudi I ob nedeljah in praznikih Poletni delovni čas od 17. do 21.30 ure! 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. ZNAMENJA, zf.triller, Mel Gibson, Joaquin Phoenix "Prvega znamenja si ne boste znali razložiti in ne boste verjeli, da_" 40 DNI IN 40 NOČI, komedija, Josh Hartnett, Shannyn Sossamon "Brez seksa. Kakršnega koli. 40 dni. Popolna abstinenca. Bo uspelo?" VSOTA VSEH STRAHOV, ak.pust., Ben Affleck, Morgan Freeman "Pripravite se na strašno potovanje, napeto do samega konca!" KRALJ ŠKORPIJONOV, pustol., Michael Clarke Duncan "Vojaka Legenda^ Kralja" BANDITA, ak. komedija, Bruce Willis, Billy Bob Thornton "Lahkotna mešanica komedije in trillerja^" DEVET TEDNOV IN POL 2, eroti.triller, Mickey Rourke "2 del filma enako z M. Rourkom in Angie Everheart. Vroče in strastno." POSLEDNJI BATALJON, vojni, Rick Schroder "Sistem je hotel, da postanejo vojaki. En vojak je želel biti samo človek." LADIJSKE NOVICE, ljub.drama, Kevin Spacey, Julianne Moore, Judi Dench "Nikoli ne veš, kaj se skriva v globinah." ZORA USODE, ljubez., John Cusack, Kate Beckinsale "Včasih ima prava ljubezen več kot en obraz." BLAZNOST, grozljivka, Bill Paxton, Matthew McConaughey "Če niste nikoli grešili, se nimate česa bati_" ANGLESKI ŠEPET, drama, Vanessa Redgrave, Ray Liotta "Veljka izguba ne pomeni, da je treba izgubiti voljo do življenja^" SNEŽNI PSI, komedija, Cuba Gooding, Jr., James Coburn "Pripravite se na 90 minut akrobacij, smeha in zabave^" MULLHOLAND DRIVE, kultni, Naomi Watts, Laura Herring "Najnovejši nori kultni film režiserja Davida Lyncha!" MOJE IME JE SAM, drama, Michelle Pfeiffer, Sean Penn "Globok film o moči človeške volje." MUŠK ŠKETIR, pustol., Catherine Deneuve, Mena Suvari, Tim Roth ^"Vsi za enega, eden za vse!" NE POVEJ NIKOMUR, mladinski, Mary-Kate in Ashley Olsen "Dvojčici Olsen tokrat osvajata Avstralijo." NŽV^^ ■ 17. LILI IN ŽVERCA, risanka Walt Disney 1. KATE IN LEOPOLD, ljub., Meg R)on, Hugh Jockmon CS 2. NEZVESTA, triller, Richard Gere 3. FRAJERSKE SUPERGE, komed., Borr) Wotson 4. POT V POGUBO, voh.trlller, Tom Honks, Jude Low 5. LAHKI DEKLETI, kom., Goldle Hown, Suson Sorondon || 6. LEDENA DOBA, risonko 20 " Centur) Fox 7. VLADAVINA OGNJA, ovont., Motthew McConoughe) 8. TRANSPORTER, okcljo, redijo Luc Besson 9. GLASNIKI VETRA, vojni, Nicholos Coge 10. ZMAJEV POLJUB, okcijo, Jet Li, Bridget Fondo Trgoavto Koper Mengeš, Prešernova 3, Trgovina Burnik tel/fax. 01/7237-785 SUPER CENE KOLO KASTLE - ALU OKVIR, DEORE....................... 99.900,00 SIT KOLO KASTLE - ALU OKVIR, DEORE LX................ 119.900,00 SIT KOLO ROG ALPIN - SHIMANO COSO....................48.500,00 SIT KOLO ROG RANGER 24" 18 prestav...................... 28.700,00 SIT KOLO ROG RANGER 20" 6 prestav........................ 24.900,00 SIT NOSILEC KOLES......................................................1.999,00 SIT NOSILEC KOLES - KLJUČ.........................................2.999,00 SIT OTROŠKI SEDEŽ ZA KOLO - ZADAJ........................4.999,00 SIT PREVLEKE ZA SEDEŽE..............................................4.999,00 SIT MOTORNA ŽAGA CASTEL 6D 36............................ 39.990,00 SIT Vedno na zalogi: rezervni deli in dodatna oprema za osebna in tovorna vozila, motorji PIAGGIO, GILERA, TOMOS, kolesa ROG, PERIPOLI, MERIDA, KASTLE. Možnost plačila s kartico M-Pika na več obrkov ali kredit. Del. Čas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 Slovenska 24, 1234 MENGEŠ www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: - Kamnik; enosobno stanovanje v izmeri 40 m2, z balkonom in lepim razgledom. - Mengeš; dvosobno stanovanje v izmeri 80 m2, v visokem pritličju po ugodni ceni. - Domžale; trisobno stanovanje v izmeri 80 m2, obnovljeno z balkonom, s pogledom, v prvem nad., možnsot dokupa garaže. - Kamniška Bistrica; trisobno stan. v idiličnem okolju v naravi, primerno za bivanje ali vikend. - Homec; štirisobno stanovanje v izmeri 80 m2, z atrijem v izmeri 25 m2, mirna zelena okolica. Parcele: - Kamnik-Nevlje; parcela v izmeri 650 m2, z urejenim dovozom, ugodno. - Gorjuša pri Dobu; prodamo zazidljivo parcelo površine po 827 m2, sončna lega, lep razgled. - Dob; nezazidano stavbno zemljišče, možnost gradnje enostanovanjske hiše, dvojčka ali več stanovanjskega objekta, v izmeri 810 m2. Vsi komunalni vodi ob parceli - Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 1250 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli. - Zeje pri Komendi; prodamo parcelo v izmeri 2000 m2, od tega je 600 m2 zazidljive, ostalo pa kmetijsko zemljišče, prodaja se v kompltu Hiše: - Komenda; stan.hišo (k+p + n + m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900 m2. - Tuhinjska dolina; v bližini toplic, sečji gostinski lokal v obartovanju z možnostjo prenočišč. - Mengeš; center, dvodružinska hiša na manjši parceli, dva-krat po 100 m2 bivalne površine. - Kamnik; center, večstanovanjska meščanska hiša, obnovljena, možnost štirih stanovanj. Poslovni prostori: - Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko^ dejavnost, 37 m2. - Kamnik; trgovski lokal, prodajni prostori v izmeri 121.13 m2, skladiščni in ostali prostori pa skupaj 87.66 m2. Za znano stranko iš~emo novejšo hi{o, na parceli okrog 800 m2, Menge{ okolica. - stanovanje v Meng{u za nakup ali najem. - Parcelo za postavitev poslovno-stanovanjskega objekta v izmeri od 1000 m2 do 4000 m2, Mengeš, Domžale, Trzin. AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP - ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu - daljince za vse tipe TV apartov. - AKCIJA: montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 Tel.:7228 042, 7227 042 e-mail: rtv.gorjupZsiol.net 1. 4. 7. 9. Na tem našem ljubem planetu je že tako, da je čas tisti, ki naredi vse minljivo. Tako je tudi prej{njemu uredni{kemu odboru in odgovornemu uredniku potekel mandat. Sicer sem malce skepti~en do takih menjav, saj v obdobju slabih {tirih let ne morejo odgovorni pri ~asopisu, ki izhaja mese~no, do potankosti spoznati dela in urejanja glasila. Menim pa, da so predhodniki dobro opravili svojo nalogo ob tem, da vsakomur tudi ni vedno vse všeč. Zato včasih težko poslušam besedičenje o kvaliteti glasila, saj je meni, kot sedanjemu uredniku jasno, da se bodo napake še pojavljale, da boste bralci včasih zadovoljni, včasih pa boste tudi jezni na nas. Trudili se bomo, da bo slednjega in napak čim manj. Ne obljubljam ničesar drastično novega in lepšega, spremembe se bodo dogajale postopoma. Nekaj zamisli že imamo, saj moramo, kot se reče, pustiti tudi svoj pečat v zgodovini časopisa oziroma glasila. Verjamem, da smo v uredništvu dobra ekipa, ki bo znala ideje postaviti na ogled. Še posebno, ker so iz prejšnjega mandata ostali trije »stari« uredniški mački v tem našem novem odboru in bodo svoje izkušnje zagotovo posredovali naprej. Upam samo, da bomo imeli na voljo vedno dovolj strani, ker pričakujemo tudi vaše prispevke. Drugače pa smo Majda, Ana, Tina, Katarina, Dušan, Peter in moja malenkost, vedno pripravljeni prisluhniti vam, vašim idejam ter vsemu, kar vas teži. V prihodnji izdaji našega in vašega glasila, se bomo podrobneje predstavili, saj trenutno ni bilo časa. To pa zato, ker so dekleta na vsak način hotela pred slikanjem k frizerju. Odgovorni urednik Marij Urh MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si Člani uredniškega odbora: Majda Trobec, Ana Jernejčič, Tina Železnik, Katarina Marin, Dušan Pejič, Peter Škrlep Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglaševanje: Kompare k.d., Mengeš, tel.: (01) 7230 903, fax: (01) 7230 904 e-mail: kompare@siol.net KAZALO ZUPANO 0..............................4 DIMITRIJ KOVAČIČ.................4 OBČINSKI SVET.......................5 113 POLICIJA.........................8 ANKETA...................................9 HOJA PO ZELENEM ROBU ... 10 112 GASILCI.........................12 PLANINSKO DRUŠTVO_________14 KULTURA...............................14 NAŠA ŠOLA...........................18 POPOTNA MALHA................20 V VRTCU...............................21 VI NAPIŠETE ......................... 23 TABORNIKI...........................24 TEMA MESECA......................24 SPOZNAJMO SE....................25 PO KROFE NA OBČINO........ 25 SKRBIMO ZA SE....................26 DRUŠTVA..............................27 ŠPORT...................................28 OBVESTILO...........................30 ZAHVALE .............................. 30 ALI ZNAMO?........................31 MENGOVICI.........................31 člani uredništva prosimo spoštovane bralce in dopisnike glasila » MENGŠAN «, da pošiljajo čim več prispevkov po elektronski pošti ali na disketah. Tako bomo zagotovili hitrejšo obdelavo člankov, skrajšal se bo čas oblikovanja in morda se bo tudi podaljšal rok za oddajo prispevkov. Želeli bi tudi, da je ob vsakem prispevku tudi oznaka, v katero rubriko spada. Prav tako so poleg teksta pomembne tudi fotografije, saj dopolnijo vsebino. Naslov za rokopise in fotografije je Slovenska 30, Mengeš, levo pa je elektronski naslov, na katerega pošiljate zapise, če imate to možnost. Zahvaljujemo se vam za pomoč in pričakujemo še več o dogajanjih v domačem kraju. Pod prispevke je potrebno napisati polno ime avtorja v nasprotnem primeru članek ne bo objavljen. Rok za oddajo za aprilsko številko glasila je 10.4.2003. čestitamo vsem ženam in materam za praznik. Uredništvo Fotografija na naslovnici: Peter Škrlep .:: ZUPAN O... ::. T Drage občanke, spoštovani občani, četrti uvodnik pišem v času pred zgodovinskim odlo~anjem o v~lanitvi v Evropsko zvezo in zvezo NATO. Smo pred referendumoma, dne 23. marca 2003, ki sta po pomenu primerljiva s plebiscitom za samostojno Slovenijo dne 23. decembra 1990. Pristopanje obema zvezama je, po mojem trdnem prepričanju, medsebojno povezano in soodvisno. Vabili smo prejeli na prošnjo naše vlade, podprto s sklepi našega parlamenta. Referenduma naj bi smiselno dala zaupnico in podporo ter dodatno težo tem odločitvam. Po napadu Jugoslovanske ljudske armade in vojni za Slovenijo v juniju in juliju 1991 smo se morali boriti za mednarodno priznanje in včlanitev v Združene narode. Letos moramo strateško, za prihodnost pomembno mednarodno priznanje, le še potrditi na najbolj demokratičen način. Iz varnostno - obrambnega, gospodarsko - tehnološkega, kulturno - izobraževalega vidika druge izbire danes nimamo. Sami nimamo možnosti za učinkovito obrambo, stabilnost in varnost. To so spoznale evropske države pred petdesetimi leti. Sami nimamo možnosti odločanja in ekonomskega preživetja v današnjem globalnem svetu. Gospodarsko, izobraževalno, raziskovalno (ter politično -diplomatsko) je Evropa prisiljena v učinkovito zvezo, da bo lahko uspešno konkurirala ekonomijam Amerike, Japonske in prihajajočim Azijskim (Kitajski?). To je nenazadnje spoznala tudi Rusija. Zavedati se moramo realnosti sveta in zgodovinskih izkušenj, da še dolgo ne bo (morda nikoli) vzpostavljenega trajnega miru, sveta brez vojn, diktatur, fanatizma, krivic pa tudi prekomernega potrošništva, neetičnega dobičkarstva in kriminala. Ce smo že ljudje nepredvidljivi in nepoboljšljivi pa je vsaj narava zanesljiva in zagotovo sposobna da nas preživi - pust je uspešno pregnal zimo in pripeljal pomlad. Tudi s pomočjo mengeškega baca na katrci. Na občini so maškare (iz osnovne šole) na pustni torek opravile pregled v upravi in pri županu. Preverjanje so opravili s Komunalnim podjetjem MENGEŠ (Masovno Ekonomično Nenevarno Gospodarno Še pa še - ravnanje z odpadki). Zaključujemo z objavljanjem dolgoročnega strateškega razvojnega načrta (DSRN). Svet občine ga je sedaj sprejel kot osnovo za izdelavo predloga za potrjevanje. Izdelan in sprejet naj bi bil do jeseni. Pričakujem in vabim vse k sodelovanju pri njegovi izdelavi - iskanju prihodnosti za nas in naše otroke. Pripravili smo predloge proračunov za leti 2003 in 2004, zasnovi za leti 2005 in 2006 ter predloge glavnih projektov oz. razvojnih načrtov do 2006 (in naprej). Potekajo razprave med odgovornimi za sprejemanje z običajnimi značilnostmi in nekaterimi mengeškimi posebnostmi. Dobrodošli so odprti pogovori in izmenjava mnenj. So tudi potrebni glede na pomen odločitev in nujnost nekaterih projektov, ki so v teku ali tik pred izvedbo. Na internetu so objavljena gradiva z vsemi dilemami in okoliščinami. Vabljeni na 5. sejo občinskega sveta 2. aprila 2003. Prisotnost občank in občanov je dobrodošla in koristna. Tokrat bo najbolj zanimiva proračunska razprava. Športnikom in njihovim trenerjem, organizatorjem ' ter podpornikom čestitam za sodelovanje, odlične dosežke in dobre uvrstitve. Vesel sem vaše mladosti in presenetljive kvalitete. Ne pozabite, da je za uspeh, v športu in življenju, nujna tudi izobrazba ter celovita osebnost. Še posebej čestitam športnikom v namiznem tenisu, kolesarstvu in smučarskih skokih. Družinam, ki so se povečale z nadebudneži, namenjamo enkratno pozornost v obliki denarnega prispevka v višini 30.000 tolarjev. Obvestite nas o rojstvu otroka! Zdravja in sreče ter medsebojne ljubezni želim staršem in njihovim najbližjim z naslednjimi novorojenimi člani: Jaša, Blaž, Špela, Domen, Ana, Jaka, Tine, Andraž, Lan. Vabim na čistilne akcije - vsaka pomoč je dobrodošla. Sodelujmo pri varovanju lepega okolja še s stalnim oprezanjem in preprečevanjem divjega odlaganja odpadkov. Vsem, ki cenite, spoštujete, verujete ali praznujete želim vesele Velikonočne praznike. RAZMIŠLJANJE (aktualno ?!): Evropska zveza in zveza NATO - Da ali Ne!? Za premislek morda misel Georgea Bernarda Shawa: Razumen ~lovek se svetu prilagodi, nerazumen ~lovek pa sku{a dose~i, da bi se svet prilagodil njemu. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnih ljudi. Prav lep pozdrav! Tomaž [tebe .:: DIMITRIJ KOVAČIČ ::. V enem od osrednjih slovenskih časnikov je bil pred kratkim objavljen članek , ki je poročal o dogajanju v občini Mengeš. Ker smo v občinski upravi ugotovili, da vsebina članka ne ustreza dejanskemu stanju, smo časopisu poslali odgovor z ustreznim pojasnilom. Ker je uredništvo časopisa naš odgovor skrajšalo in s tem izpustilo pomemben del vsebine, menimo, da je prav, da se bralci seznanijo še z drugo platjo zgodbe in ugotovijo prava dejstva. Beseda je o eni od pomembnih investicij v Mengšu - prenovi Kolodvorske ceste. Jasno in normalno je, da županovi politični nasprotniki v občini Mengeš ne bodo hvalili tega, kar počenja župan in njegova občinska uprava in je glede na dosedanjo prakso pričakovano, da bodo skušali župana prikazovati čim bolj negativno, pri čemer ne bodo izbirali sredstev. Vendar pa bi pričakovali, da je novinarsko poročanje nevtralno, kar pomeni, da ne piše le to, kar trdi in očita politični nasprotnik, pač pa v svojstvu objektivnega poročanja opravlja svoje delo profesionalno in nepristransko ter na podlagi celovite in vsestranske informacije piše objektivno. Glede očitkov, o neinformiranosti občinskih svetnikov glede rekonstrukcije Kolodvorske ceste pa naslednje: Svetniki so v gradivu za 3. sejo Občinskega sveta 5. 2. 2003 prejeli med ostalimi odgovori tudi odgovor na vprašanje glede rekonstrukcije Kolodvorske ceste. Enak odgovor je bil (po sklepu Občinskega sveta, da se vsi odgovori objavijo v glasilu Mengšan) objavljen še v februarski številki Mengšana. V odgovoru smo navedli, da bo celotno poročilo posredovano Občinskemu svetu, ko ga bo predstavil izvajalec izvajalskega inženiringa za ta projekt. Projekt v bistvenih vsebinah ni bil spreminjan. V proračunu za leto 2002 je bila potrjena postavka 3 mio SIT, ki je dovoljevala pripravo investicije (dokumentacija). Ker je sama priprava ugodno napredovala, je župan predlagal rebalans postavke iz 3 na 60 mio SIT(za gradnjo), kar je bilo s strani Občinskega sveta dne 5.6. 2002 sprejeto. Glede na to, da je bil za investicijo porabljen tudi denar iz amortizacije (JKP Prodnik) bodo končni odhodki iz proračuna Občine Mengeš znašali največ 55 mio SIT (kljub dodatnim delom, med katera štejemo zlasti ureditev parkirišč pred blokom). Vsako razmišljanje o dragi gradnji je povsem brez podlage, zlasti še sedaj, ko končno finančno poročilo s strani izvedbenega inženiringa še ni pripravljeno, saj bo gradnja s fino asfaltno preplastitvijo končana do sredine prihodnjega meseca. Lep pozdrav! DimitrijKovačič, direktor občinske uprave VABLJENI NA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Nadaljevanje 4. seje in 5. seja, v sredo, dne 2. aprila 2003; Predvideni vsebinski dnevni red: 1. Proračun Občine Mengeš za leto 2003 in 2004 2. Povečanje cen programov Vrtca Mengeš 3. Gospodarjenja s stavbnimi zemljišči - poročilo za leto 2002 in plan za leto 2003 4. Poročilo o izvrševanju predpisov in ukrepov iz pristojnosti župana in njihovi učinki za leto 2002 Info: Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v dvoranici »Našega Slamnika« nad knjižnico Mengeš, Slovenska cesta 28. mag. Tomaž Štebe, župan .:: OBČINSKI SVET ::. ODGOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Posredoval: Breda Jamsek JAVNA RAZSVETLJAVA V OKOLICI OŠ MENGEŠ Občinska služba naj prouči ustreznost javne razsvetljave v okolici osnovne šole Mengeš, ugotavlja se premajhna osvetljenost. Odgovor naj se pripravi do naslednje seje. Odgovor: Javna razsvetljava v drevoredu je bila takoj po odstranitvi novoletne okrasitve opremljena z močnejšimi žarnicami, tako da je drevored in okolica parka dovolj osvetljena. Prav tako je do 22. ure zvečer v zimskem času, oz. do 1. ure v poletnem času z dvema reflektorjema močno osvetljena sama športna ploščad v parku. Vse skupaj se dopolnjuje s stalno razsvetljavo - reflektorjem, ki je nameščen na zadnjem vhodu v Osnovno šolo . V sklopu vzdrževalnih del bo potrebno urediti še zadnji steber javne razsvetljave na parkirišču pri šoli, ki zaenkrat ni v funkciji. Tudi to napako, zaradi katere smo imeli že večkratni izpad osvetljenosti celotnega drevoreda, pa bomo odpravili takoj , ko bodo dopuščale vremenske razmere. Posredoval: Franc Hribar SANACIJA RAZBREMENILNIKA PŠATA, TOPOLE - MENGEŠ, UREDITEV KRIŽIŠČA PRI HIDROTEHNIKU V preteklem mandatu smo vsa štiri leta o tem problemu razpravljali, vendar je ostalo nerealizirano. Kakšna je trenutna situacija s čiščenjem razbremenilnika Pšata in križišča pri Hidrotehniku. Kdo konkretno je ali bo v upravi Občine zadolžen za rešitev omenjenih problemov? Odgovor: Problematika se rešuje na relaciji Občina Mengeš-Hidrotehnik na ravni vodstev obeh prizadetih. HERALDIČNO GENEALOŠKO VEKSIKOLOLOSKO SLOVESNOSTI OB DNEVU ZASTAVE Letošnja že tradicionalna prireditev ob dnevu Zastave bo 6. aprila v Spodnji Slivni pri Vačah v počastitev prvega izobešanja narodne zastave Slovenije, ki je bila 7. aprila 1848 v Wolfovi ulici v Ljubljani. Letos slavimo že 540 let narodne barve belo - modro - rdeče, ki so bile vzete iz grba dežele Kranjske. Prav tako vabimo vsa društva in vse druge družbeno-politične organizacije, ki imajo svoje prapore, na »Parado praporov«, ki bo istega dne ob 12. uri v GEOSSU. Posebna komisija bo ocenjevala prapore in prve najlepše tudi GRBOSLOVNO RODOSLOVNO ZASTAVOSLOVNO nagradila z zlato, srebrno in bronasto priponko na drogu prapora. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev tudi letos prosimo udeležence praporov za finančno pomoč v višini tri tisoč tolarjev. V kotizacijo je vračunana pogostitev. Za vse tiste občine, ki so nam že nakazale denarno pomoč, je kotizacija za občinsko zastavo že upoštevana. OCENJEVANJE PRAPOROV: - Sprejem in prijava praporov ob 12. uri - Navodila za potek praporov in občinskih zastav ob spremljanju državne zastave - Podelitev priznanj KULTURNI PROGRAM: - Tone Kuntner: Jaz, bratje, pa vem za domovino. - Bolj je daleč od domovine, bolj človek ve zanjo Iz daljne Avstralije in Argentine bosta pesnika Bert Pribac in Zorko Simčič spregovorila o svojem čutenju do domovine. - Za kleno domoljubno pesem se bo zavzel gospod France Javornik, prvak ljubljanske Opere. Prosimo vse udeležence, da se čimprej in pravočasno prijavijo na naslov: Jože Lajevec, Ribče 57, 1281 Kresnice. Telefon 897 70 77 GSM 031 539 270 Elektronska pošta: joze.lajevec.RibceŽsiol.net Kotizacijo lahko nakažete na: Društvo Heraldica Slovenica številka transakcijskega računa 020310020076288 s pripisom » za Geoss«, Davčna številka 50350625 Vljudno vabljeni ! UPRAVA OBČINE MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi Delovno mesto / Področje Telekom Simobil eNaslov Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave (0)1 723 70 - 81 040 8523 - 52 obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si Zupan 040 8523 - 50 Tomaz.Stebe@menges.si Direktor občinske uprave (0)1 724 71 - 02 040 8523 - 60 Dimitrij.Kovacic@menges.si Svet občine, splošne zadeve (0)1 724 71- 06 040 8523 - 55 Irena.Podborsek@menges.si Sociala, vzgoja, zavodi, društva (0)1 724 71 - 07 040 8523 - 51 Rika.Binter@menges.si Vodenje, investicije, okolje (0)1 724 71 - 04 040 8523 - 57 Andrej.Urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča (0)1 724 71 - 09 040 8523 - 59 Robert.Spenko@menges.si Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71 - 01 040 8523 - 53 Boris.Kavcic@menges.si (0)1 724 71 - 05 040 8523 - 54 Mitja.Dolinsek@menges.si Knjigovodstvo, finance (0)1 724 71 - 08 Ivona.Car@menges.si Fakturiranje, obračun (0)1 724 71 - 03 040 8523 - 56 Lidija.Urankar@menges.si Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (Ixanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. Zupana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. Zupana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00 Sreda 7.00 do 17.00 Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00; PETEK: 8.00 - 11.00 11.30 - 13.00 LDS .:: OBČINSKI SVET ::. v OO LDS MENGEŠ O PRORAČUNU 2003 IN NADALJEVANJU MANDATA pristopom nekateri problemi lahko rešijo že pred tem. Istočasno se lahko pripravijo tudi rešitve za obdobje po izgradnji obvoznice, zato podpiramo izvedbo prometne študije v Mengšu. Občinski odbor LDS Mengeš je na podlagi svojega programa v mesecu februarju, županu v občine Mengeš posredoval predloge za oblikovanje občinskega proračuna in delo občine Mengeš Sola in SpOrt v letu 2003 ter nadaljevanju tega mandata. Komunalna infrastruktura Razpoložljiva finančna sredstva Občine Mengeš (po naši oceni letos lahko realno pričakujemo med 770 in 800 milijonov SIT prihodkov) ne omogočajo obnove komunalne infrastrukture na območju celotne občine po sistemu celostnega in enkratnega obnavljanja posameznih ulic. Predlagamo, da se tak sistem rekonstrukcij ulic opusti, saj realno ni pričakovati, da bodo v naslednjem obdobju hkrati obnovljene vse ulice. Glede na to tudi predlagamo, da se ob polaganju plinskih cevi skozi občino, katerega izvaja Petrol, ki je pridobil koncesijo, ne obnavlja celotna napeljava v ulicah. S tem bo občina prihranila denar (cca 350 milijonov SIT) za izgradnjo kanalizacije, javne razsvetljave, pločnikov in druge komunalne infrastrukture na območjih, kjer je še ni. Pri plinifikaciji občine se mora koncesionarju omogočiti, da bo mreža na celotnem območju občine postavljena v enem zamahu oziroma se širitev mreže ne pogojuje s celostno rekonstrukcijo ulic. S tem bomo vsem občanom zagotovili enakopravno možnost priklopa na plinsko omrežje. V primeru, da naš predlog ne bo upoštevan, bomo imeli ob koncu tega mandata nadstandardno opremljene ulice skozi Mengeš ob plinovodu, medtem ko bodo obrobni deli še naprej ostajali brez kanalizacije, javne razsvetljave, pločnikov in druge, nujno potrebne komunalne infrastrukture. Zaradi navedenega predlagamo, da se z vso resnostjo takoj preuči možnost koncesijskih razmerij za nekatera komunalno-infrastrukturna omrežja. Menimo, da bomo na tak način v najkrajšem možnem času zvišali standard vsem občanom na področju komunalne infrastrukture. V zvezi z aktualno obnovo in širjenjem kanalizacijskega omrežja predlagamo, da se kanalizacijski kolektor proti Topolam zgradi po načrtu, ki predvideva izgradnjo ob potoku Pšata in ne po Gorenjski cesti. Pred tem je potrebno pridobiti informacije o projektu sosednje občine Komenda, v kateri bo koncesionar naslednja leta gradil kanalizacijsko mrežo. Ali nameravajo graditi svojo čistilno napravo? Ali nameravajo fekalne vode odvesti skozi Mengeš v čistilno napravo Domžale-Kamnik? V obeh primerih bo potreben dogovor med občinama. V primeru gradnje čistilne naprave bodo fekalije odvedene v novo čistilno napravo, od tam pa v potok Pšato in v Mengeš. Zato nam bo morala občina Komenda vnaprej zagotoviti ustrezno čiščenje fekalnih vod. V primeru odvajanja teh vod skozi mengeški kanalizacijski sistem v Čistilno napravo Domžale-Kamnik, se bo potrebno dogovoriti o sofinanciranju kanalizacije ter določiti delež občine Komenda že pred pripravo investicijskega načrta. Vodooskrba Na področju vodooskrbe naj se prioritetno pristopi obnovitvi Krvavškega vodovoda, ki bo po našem mnenju predstavljal glavni vir vode v naslednjem dolgoročnem obdobju. Preko upravitelja vodovoda naj se čim prej začnejo oziroma nadaljujejo pogovori z vsemi občinami, uporabnicami tega sistema. Za zdaj predlagamo opustitev namena izkoriščanja vodotoka iz Kamnika, saj nimamo nobenih resnih zagotovil, da bomo to vodo dejansko tudi uporabljali. Obljube o možnosti koriščenja vodnega vira iz Kamnika trajajo že več kot pet let, vendar doslej še ni prišlo do nobenih konkretnih dogovorov ali pogodb. Predlagamo, da se iz prioritete umakne drago pridobivanje vode iz lastnih vrtin, za katere sicer menimo, da so koristne, vendar za kasnejši čas ter jih prepustimo v upravljanje potencialnemu koncesionarju. Finančna sredstva naj se raje namenijo za obnovo vodovodnih cevi do sosednje občine Komenda, kar v tem času pomeni najustreznejšo investicijo, saj bi bil nov cevovod uporaben za vodotok iz Krvavca ali morda iz Kamnika (preko občine Komenda), v kolikor se v naslednjih letih ta projekt izkaže za uresničljivega. Občina mora v naslednjih letih z razvojem komunalne infrastrukture zagotoviti tudi pogoje za izgradnjo dveh obrtnih con med Mengšem in Topolami, za katere je že v prejšnjem mandatu sprejela zazidalna načrta. Razvoj Mengsa v prostorskem planu V prostorski plan je čim prej potrebno uvrstiti obvoznico Mengša, kar je osnova in podlaga za uvrstitev v državni cestni program. Zato predlagamo, da se kar najhitreje izvedejo vsi potrebni postopki. Pri rekonstrukciji cest naj se prioritetno pristopi k obnovi cestišča in pločnika Slovenske ceste med novim trgovskim centrom Vele in križiščem Lovec. Urediti je potrebno tudi križišča, ki se vežejo na ta odsek ceste ter križišče Slovenske in Šolske ulice. V letošnjem letu se morajo planirati sredstva za rešitev problema parkiranja in prometnega režima ob blokovskem naselju na Levčevi in Slamnikarski ulici. Po našem mnenju je eden večjih problemov v naši občini tudi mirujoči promet v osrednjem delu Mengša. Predlagamo, da se v tem smislu takoj pristopi k celoviti rešitvi oziroma presoji namembnosti prostora ob Kulturnem domu Mengeš. Kot najcenejšo varianto predlagamo javni natečaj idejnih rešitev za ureditev tega prostora. Zavedamo se, da je rešitev mirujočega in cestnega prometa v veliki meri odvisna od izvedbe obvoznice, vendar menimo, da se s strokovnim V zvezi z možnostjo odkupa ali najema dvorane Fit - top menimo, da nobena od teh dveh variant ni primerna. Z nakupom in rekonstrukcijo nepremičnine, ki je bila zgrajena z namenom trženja in ustvarjanja dobička, bi si nakopali preveč obveznosti in porabili preveč proračunskega denarja. Ta sredstva bi lahko namenili investicijam, katere bodo že v osnovi občinske dobrine in namenjene našim občanom. Najem dvorane bi bila lahko zgolj začasna rešitev, ki bi po našem mnenju postala stalna in s tem seveda predraga. Menimo tudi, da najem dvorane za potrebe osnovne šole ne bi bil primeren, saj sama namembnost ne ustreza šolskim programom, neprimerna pa je tudi oddaljenost od šole, čeprav je objekt »navidezno« zelo blizu. Občinski svet je že v prejšnjem mandatu sprejel sklep o idejni zasnovi športne dvorane, zato menimo, da ga je potrebno realizirati, saj je zavezujoč. Zaradi tega predlagamo, da se takoj začne izvajati sprejeti plan aktivnosti. V letošnjem letu lahko pridobimo projektno dokumentacijo in dovoljenja ter prihranimo del sredstev za izgradnjo v naslednjih 2 - 3 letih. V tem času lahko načrtujemo pridobivanje dodatnih investicijskih sredstev. Občina mora v letošnjem letu zagotoviti pogoje za delovanje devetletke v Mengšu, zato je potrebno v sodelovanju z osnovno šolo čim prej pristopiti k izdelavi in realizaciji načrta investicij, ki bodo zadovoljile te pogoje. DSRN K izvedbi dolgoročnega strateškega načrta naj se pristopi na profesionalen način, tako da ga bo vodila in izdelala strokovna institucija. Predlagamo podoben ali enak pristop kot pri pripravi regijskega razvojnega programa Ljubljanske regije. Najpomembnejši del tega načrta morajo biti konkretni projekti, ki bodo navedeni po terminski prioriteti ter finančno ovrednoteni v občinskem proračunu. Za izhodišča priprave načrta je potrebno uporabiti že pripravljene smernice ter se projekta lotiti sistemsko in dosledno, brez nepotrebne naglice in prehitrih zaključkov. v @elje za kompromis V LDS Mengeš smo prepričani, da so naši predlogi utemeljeni, saj so jih pripravili strokovnjaki in poznavalci delovanja Občine zato pričakujemo, da bo župan pri pripravi ter nadaljnjih postopkih sprejemanja proračuna, upošteval naše predloge. Zavedamo se, da se v celoti ne ujemajo z njegovimi načrti in željami vendar menimo, da so vse do končnega sprejema proračuna možni dogovori in uskladitve, ki bodo omogočile sprejem proračuna ter delovanje občine. Peter Gubanc ml. ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov Občinska organizacija Mengeš Umetniški večer za 8. marec V počastitev 8. marca smo v četrtek 6. 3. 2003, preživeli prijeten umetniški večer. Tradicionalni večer za Dan žena v Oranžeriji v Mengšu. Prvi tak večer smo imeli že leta 1998 in nato vsako leto. Letos so nam ga polepšali Deja Mušič ter glasbeniki in recitatorji društva kulturnih umetnikov "Kaj ti mar" iz Komende. .:: OBČINSKI SVET ::. Kitaristka in pevka Silva Kosec ter pevka Nuša Fujan, ki jo je spremljal njen brat Marko Fujan so nam peli slovenske narodne pesmi, recitatorji so nam recitirali o pomladi in ljubezni. Tudi Deja Mušič nam je recitirala pesmi. Svoje lastne. Eno je napisala tisto popoldne posebej za ta namen. Poslušalci smo seveda hoteli slišati tudi njeno petje. Zapela nam je. Za konec pa smo vsi skupaj pritegnili narodni Kje so tiste stezice. In za to gre. Za stezice, ki jih izbiramo; za pota, po katerih hodimo. O teh nam je spregovorila predsednica Ženskega foruma, drugače državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ga. Alenka Kovšca. V nekaj besedah je opisala pomen ženskega praznika, ki je tudi danes aktualen. Poudarila je, da so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico šele po drugi svetovni vojni. Govorila je tudi o številu žensk v politiki. Prepričala nas je, da bi večje število žensk v politiki to naredilo bolj prijazno. Prioritete bi bile prav gotovo drugačne. Tudi razlike v plačilu med moškimi in ženskami za enako delo bi bile manjše. Na koncu so vse žene prejele simbol 8.marca -nagelj. Vsem nastopajočim se zahvaljujemo, vas, ki berete te besede, pa vabim, da se nam naslednje leto pridružite. Mirjan Trampuž Iskrene čestitke ob materinskem dnevu žeii vsem materam Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Mengeš N.Si nova siomniitt itftttittMitti ^findfcfcù ifj miii^H Obtinsh mfimr fi^ngui SDS Letna konferenca OO SDS za leto 2002 članice in člani smo se zbrali 21. februarja na Dobenem. Predebatirali smo delo in rezultate v preteklem, volilnem letu ter iskali poti in načine za delo v prihodnje - za zastopanje in uveljavljanje predlaganega, vrednot, ki jih zastopamo, za bolje predstavljeno in vidno delovanje v javnosti. Želimo si in iščemo sodelovanja s posamezniki in organizacijami za delo pri uveljavljanju uspešnega napredka občine in države. Čiščenje narave - vabilo na druženje z nami na čistilni akciji v soboto, dne 29. marca 2003. Dobimo se ob 9.uri pri kamnolomu ob jezeru pri bivši opekarni v Pristavi Smo pred pomladansko čistilno akcijo. Postopoma se izboljšuje stanje v naravi. Sanirana so večja divja odlagališča. Toda nujna je stalna in še večja naša pripravljenost ali oprezanje, včasih že kar vojna z vedno novimi kršitelji, ki pritiskajo v gozdna področja. V glavnem so izven občine. čisitilne akcije bi morali organizirati celo preje. V aprilu je vse že v razcvetu in se s tem dela samo težko popravljiva škoda že prebujeni naravi -živalstvu in rastlinstvu. Morda bi jo lahko organizirali tudi jeseni. čistilne akcije bi bilo dobro organizirati takrat, ko narava počiva!!! Prosimo vas, da skupaj opozorimo javnost na varovanje spomladanskega cvetja, saj se premnogi "pasejo" tako, da potrgajo tako velike šope, na primer zvončkov, da jih komaj držijo v rokah! NAJLEPŠA ROŽA JE RASTOČA ROŽA! Če jo želimo doma, naredimo to v zmerni količini!!! Privežimo pse na vrvice in pospravimo njihove iztrebke! Primimo majne otroke za roko in varujmo prebujajočo naravo! Čistilne akcije torej organizirajmo, ko narava počiva, torej od novembra do marca! Zato v dobro narave izkoristimo vse svoje pristojnosti in moči ter pohitimo s čistilnimi akcijami! Na koncu se zahvaljujem vsem, ki si prizadevate za čisto okolje, ki je odraz naše srčne kulture in urejenosti v glavah. Alojz Miklavčič .:: 113 POLICIJA ::. KRONIKA DOGODKOV ZA MESEC FEBRUAR 2003 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale v mesecu FEBRUARJU 2003 beležijo naslednje varnostne pojave: PROMETNA VARNOST: Obravnavali so 6 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: - prekratka varnostna razdalja - 2 x - nepravilni premik z vozilom - 2 x - neprilagojena hitrost - 1 x - nepravilno prehitevanje - 1 x JAVNA VARNOST Policisti so opravili 6 intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru in sicer vse v zasebnem prostoru. KRIMINALITETA Policisti so obravnavali 8 kaznivih dejanj med njimi: - vlomi v vozila, objekte - 3 x - tatvine - 3 x - poškodovanje tuje stvari - 2 x Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. pojavu sumljivih oseb, naj informacije sporočijo na PP Domžale tel. št. 724-65-80 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. POLICISTI PP DOMŽALE POLICIJA SVETUJE V mesecu marcu 2003 je pričel veljati Zakon o omejevanju porabe alkohola ZOPA (Ur. l. 15/ 2004), ki ureja nov dostop oz. ponudbo alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo alkohol oz. določa ukrepe in načine omenjevanja porabe in ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic alkohola. V skladu z zakonom je prepovedana prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače osebam mlajšim od 18 let in osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola, prav tako je prepovedana prodaja omenjenih pijač iz avtomatskih naprav samopostrežnih naprav. Prodajalec oz. ponudnik sme od vsake osebe, za katero meni, da ne izpolnjuje starostnega pogoja 18 let zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. V kolikor oseba to odkloni, ji prodajalec ne sme prodati ali ponuditi alkohol. Prav tako je prepovedano prodati ali ponuditi alkoholne pijače osebi, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let in osebam, ki kažejo očitne znake opitosti. Razen v gostinskih obratih je prepovedana prodaja alkoholnih pijač med 21. in 7. uro naslednjega dne. Prav tako je v gostinskih obratih prepovedana prodaja žganih pijač od pričetka delovnika do 10. ure dopoldan. Prepoved vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim in drugim napitkom. Prodaja oz. ponudba alkoholnih pijač je prepovedana: - v stavbah in na zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstva, - v športnih objektih, kjer poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med prireditvijo, - med delovnim časom na delovnem mestu Prodajalci morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač po isti ceni ali cenejše od najcenejše alkoholne pijače. Nadzor nad izvajanjem zakona bodo izvajali poleg Zdravstvenenega inšpektorata opravljali tudi Tržni inšpektorat, Inšpektorat RS za delo, šolstvo in šport ter Policija, pri čemer se kazni gibajo v razponu med 50.000 SIT do 8.000.000 SIT. KDO STE G. KOMANDIR? Sem Fekonja Božidar, komandir PP Domžale. Končal sem kadetsko šolo v Tacnu... KOLIKOR VEM, STE BILI EDEN NAJBOLJŠIH GOJENCEV LETNIKA? Ja. Diplomiral sem tudi na Visoki policijski varnostni šoli. KAJ POKRIVA VAŠA PP? PP pokriva občine Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče in Domžale. Smo PP s splošnim delovnim področjem, to pomeni delo na področju varnosti prometa, javnega reda in miru, kriminala, mejnih zadev, tujcev in delo na ostalih področjih, ki so v pristojnosti policijske postaje. KOLIKOR VEM IMATE PISARNO TUDI V MENGŠU? V Mengšu deluje policijska pisarna in sicer vsak ponedeljek od 8. do 11. ure, vsako sredo od 15. do 18. ure in vsako prvo nedeljo v mesecu od 8. do 11. ure. ZANIMA ME PREDVSEM PODROČJE MENGŠA. Za območje Mengša je zadolžen vodja policijskega okoliša gospod Marko Plantan. Zelo dobro sodelujemo s svetom za preventivo in vzgojo v občini, prav tako pa vsako leto tako v osnovni šoli kakor tudi v vrtcih v Mengšu opravimo predavanja in razgovore, ponavadi ob začetku šolskega leta. VAŠE UGOTOVITVE? Ugotavljam, da občani nasplošno posvečajo premalo pozornosti svoji lastni varnosti in varnosti svojega premoženja. SVETUJTE NAM! Apeliram na vse občane, da z največjo mero odgovornosti poskrbijo za svojo in varnost svojega premoženja. Občani naj pred vrtci in trgovinami zapirajo avtomobilska okna in zaklepajo avtomobile. Na sedežih avtomobila naj ne puščajo denarnic, tehničnih predmetov, mobitelov... Bliža se sezona vožnje s kolesi in kolesi z motorji, zato prosimo vse starše, naj poskrbijo, da bodo vozniki le teh obvezno uporabljali varnostne čelade. Bliža se tudi čas dopustov, zato predlagam, da sami ali s pomočjo strokovnjakov poskrbite za varnost vaših domov. V primeru daljše odsotnosti z doma predlagam, da zlatnino, druge predmete večje vrednosti in večje vsote denarja shranite v bančne trezorje. Prav tako o daljši odsotnosti z doma obvestite vaše najbližnje sosede. Za lastno varnost lahko največ storite sami. V primeru, da postanete oškodovanec ali žrtev kaznivega dejanja pa v najkrajšem času pokličite policijsko postajo na telefon 01 724 6580 ali 113. Dušan Pejic .:: ANKETA ::. VELE - Prijeten nakup Bivša tovarna Trak iz Mengša se je postopoma spreminjala, gradbeni stroji in njihovi upravitelji so naredili svoje. Pravzaprav nekaj del okrog stavbe trenutno še zaključujejo, nasuta zemlja čaka na prvo travico in rožice, medtem ko je stavba z nazivom Hipermarket VELE obiskovalcem popolnoma nared že od otvoritve 18.2.2003 dalje. Parkirišč je dovolj, dostop je izboljšan s pomočjo prometne ureditve - semaforja. Velika pridobitev za kraj nas je stimulirala k pripravi ankete na to temo, z osnovnim vprašanjem obiskovalcem - potrošnikom, kako jim je všeč, kaj pogrešajo, kaj bi morebiti spremenili. S fotografom Petrom sva skušala prepričati več ljudi, a korajžo za objavo njihovih fotografij so zbrali le štirje. Ostali so prispevali vsaj svoje izjave. 1. Stane GALUN (66 let) - Homec, upokojenec Prišel sem že drugič v kratkem času v ta market. Sneg se je stopil in mraz je popustil, tako da je že fino se s kolesom malo popeljati naokrog. S Homca je ravno pravšnja tura zame in kar sem v tej vsesplošni draginji sploh kupil, bom zlahka pripeljal do doma. Še to: na pohištvu nič ljudi, spodaj pa tudi dovolj blagajn, da hitro zapraviš. 5. Nade in Jadranka SUMI - Dobeno, upokojenec in zaposlena Hipermarket je lepo, družabno središče. Corner kavarna z odlično postrežbo tudi Vele sladic, je na naju naredila dober vtis. Market ima več vhodov, zato ne glede kje parkiraš, peš pot je kratka. Dobro za tiste starejše in invalide. Tudi zaradi tega in bližine centra, bova prišla še na obisk Vele v Mengeš. 7. Katja ALJAŽ in Nataša BUINAC (vsaka po 20 let) - Kamnik, študentki Hipermarket je prijeten, pričakovali pa sva še kaj več. Najbolj pogrešava konfekcijo in modo za mlade, morda bi bilo to zgoraj, kjer je pohištva že skoraj preveč. Dobrodošel bi bil še knjižni kotiček. Lepo, da sta tukaj še cvetličarna in frizerski studio, uprava da bosta oba še bolj zaživela. 3. Neža GREGORC - Mengeš, učenka 2. razreda OS Pripeljala sem se s skirojem, na hitro parkirala in povedala, da je prišla po sladkarije zase in za prijatelje. Ker je market blizu njenega doma, ga seveda obiskujeta tudi mamica in očka. Navdušena nad poziranjem (joj, ko bi bilo takih kaj več), se je hitro odzvala še na mobi klic in dodala, da poleti sploh super, ker je sladoled čisto pri vhodu. 6. Cirila MAJDIČ (72 let) - Mengeš, upokojenka Ze dolgo smo potrebovali takšen večji market, ponudba pa bi morala biti še bolj izpopolnjena glede na velikost prostora. Pogrešam šivalne drobnarije in kaj več konfekcije. 4. Mojca ROT (37 let)_-_Mengeš, zaposlena V marketu sem bila šele dvakrat, tako da Kd ga dobro še ne poznam. Pogrešam kotiček, namenjen šivanju, kjer bi bil izbor igel, pletilk, volne, sukancev vseh vrst in barv, zadrg in drugih drobnarij. Na tekstilu prave konfekcije sploh ni, na pohištvu pa pogrešam več bele tehnike. Drugače je sam center lep, namenjen srečanju z ljudmi, ne zgolj zaradi nakupov. 8. Meta GOLOB (40 let) - Mengeš, zaposlena Veste, zdaj je v redu, ko se je normaliziral promet. To občutimo vsi, ki živimo tu ob glavni cesti. Tistih nekaj tednov, ko je po moje na nepravem mestu s »kantalabrov« viselo obvestilo z datumom otvoritve hipermarketa, je bila ogroženost pešcev velika. Vsi vozniki so brali napis, malokdo se je pravočasno zaustavil pred prehodom za pešce. Zdaj je super, ko to ureja semafor. Market mi je všeč, absolutno pa manjka izpopolnjen šivalni pribor, morda tudi čevlji, od prehrane pa pogrešam sveže ribe. Drugače pa je to en krasen center, namenjen tudi druženju z ljudmi. 9. Vlado SKOK (41 let) - Depala vas, sam. podjetnik Lokali v hipermarketu ponujajo dovolj, seveda glavna pohvala baru. Prišel sem po nekaj malega osnovnih živil in ugotovil, da so cene previsoke. Zal. Prometna ureditev za dostop je lepo urejena, mene osebno pa moti blokada zaradi semaforja, ker je tako in tako že toliko promet skozi Mengeš bolj ali ne zablokiran. Kdaj bo obvoznica? 2. Damjan ZORE (leta so skrivnost) -Kamnik, zaposlen Sam Hipermarket se mi zdi super. Lokacija je odlična, zato me bo pot mimo še večkrat usmerila vanj. Zadovoljen sem z nakupom, ker sem dobil tisto, po kar sem dejansko prišel. Prodajalke so prijazne, dober vits je name naredila tudi postrežba v baru in njegov ambient. Še pridem. ■ v • • In se moje mnenje: Hipermarket Vele je lepo središče. Upam, da bodo vsi lokali lepo zaživeli. Za rožice cvetličarne Maje se bojim, da se ne bi preveč prehladile od hkratnem obojestranskem odpiranju vrta. Morda bi potrebovale nekaj zavetja. Drogerijski kotiček je super, z isto vsebino napolnjena ogromna polica v samem marketu pa je skoraj odveč in bi lahko vsebovala malo širši tako zaželjeni šivalni program. Lokal Tekstil nima pravega imena, ker manjka vsa osnovna konfekcija. Morebiti bi se dalo vsaj delček pohištva skrčiti v ta namen. Še nekaj. Več kot dobrodošla bi bila lastna - hipermarketova anketa, ki bi pokazala, česa si ljudje še želijo. S tem bi dokazali, da je v marketu še kaj drugega VELE. V hudi konkurenci se morajo zavedati, da bodo preživeli samo z dostopnimi cenami, katere na vsakem koraku preverjamo prav potrošniki. Na koncu se zahvaljujem vsem anketiranim za sodelovanje in čas, ki ste si ga vzeli. Ana Jernejčič Foto: Peter Škrlep .:: HOJA PO ZELENEM ROBU ::. Kvaliteta pitne vode Voda iz javnega vodovoda v Mengšu je pitna. To dokazuje poročilo o meritvah, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Meritve kakovosti pitne vode izvaja ZZV Kranj redno skozi vse leto po sprejetem planu in ob koncu leta izda t.i. letno poročilo, ki ga JKP Prodnik d.o.o. kot upravljalec pošlje tudi na občino. Res je, da se voda, ki priteče iz »Izvirov pod Krvavcem« pred distribucijo dezinficira. Dezinfekcija se opravlja s plinskim klorom, ki se dozira minimalno (ccfa. 0,2 mg/l; predpis omogoča kloniranje do 0.5 mg/l) in je trikratno varovano ter »on-line« spremljano 24 ur dnevno preko daljinskega nadzora, vsi rezultati se zapisujejo in hranijo v strežniku našega podjetja. Največji težavi na omenjenih zajetjih predstavlja dvoje dejstev in sicer neurejeno drenažno zajetje (kaljenje vode ob večjih nalivih) in starost sistema (nezadostno investicijsko vzdrževanje vezano tudi na neusklajenost med zadevnimi občinami, neustrezni materiali, itd.). Našemu podjetju se zdi škoda, da bi zaradi nesoglasij med občinami prišlo do opustitve virov, ki so sicer bogati z vodo. Pošteno bi seveda bilo povedati, da je nekatere napake storila tudi država, ki je dovoljevala določene posege v vplivnem območju vodnega zajetja. Še vedno ostaja dejstvo, da je še čas za sanacijo nastalih razmer. Glede vdorov kalne vode v sistem je težava trenutno odpravljena tako, da v primeru kaljenja (večji nalivi) preusmerimo zajeto vodo v iztok preko motorne lopute, ki je avtomatizirana s turbidimetrom (merilcem kalnosti); manjkajočo vodo pa takrat nadomeščamo z vključevanjem vrtine na domžalsko mengeškem polju, katere kvaliteta je enaka domžalsi in ravno tako stalno nadzorovana s strani ZZV Kranj. JKP Prodnik d.o.o. je pridobil ponudbe za postavitev ustrezne filtrirne postaje na izviru, katere postavitev je zelo potrebna. Vrednost take investicije je cca. 65 mio SIT in bi se porazdelila med vse občine, ki koristijo »Izvire pod Krvavcem«. Težava je, da JKP Prodnik d.o.o. kot upravljalec nima potrebnih sredstev za postavitev take naprave; zagotoviti bi jih morali lastniki infrastrukture, ki se žal že predolgo le dogovarjajo in se lotevajo problematike »vsak na svojem vrtu« ne pa celostno. Še vedno bo kdo dejal, da se kdaj pa kdaj v vodi pojavijo trdi delci. Res je in so posledica okvar na cevovodu, ki jih imamo na sistemih cca 450 letno. Ta pojav je prisoten pač tudi v drugih mestih in velemestih. Po odpravljeni okvari cevovod počasi odpremo in speremo, določena manjša količina pa se žal ne da drugače odstraniti kot postopoma preko vgrajenih blatnikov na cevovodih v najnižjih točkah in deloma preko pip uporabnikov. Po najboljših močeh se trudimo izboljšati zanesljivost vodooskrbe ter kakovost komunalne infrastrukture. Žal je sredstev vedno premalo. V letu 2001 nam je uspelo vse pomembne objekte na primarnem vodovodnem sistemu Krvavec povezati preko radijskih zvez v naš nadzorni center tako, da vse pomembne parametre, ki so na sistemu, spremljamo sproti. Glede azbestcementnih (AC) ali salonitnih cevi je res, da so stare in krhke in jih je potrebno zamenjati ter da je njihova zdravstvena (ne) oporočenost vir mnogih strokovnih razprav. Za pomiritev samo to, da so te cevi že prav »lepo« obložene in sama stena cevi ne prihaja v neposredni stik z vodo. V letu 2001 smo v sodelovanju z ZZV Kranj izvedli dezinfekcijo vseh vodovodnih sistemov v našem upravljanju, enako bomo to ponovili v letošnjem letu. V našem podjetju smo mnenja, da je še kljub vsemu veliko premalo narejenega na področju osveščanja uporabnikov, saj je ogromno objektov še vedno nepriključenih na javni kanal, čeprav imajo to možnost, da so obstoječe greznice v obupnem stanju in marsikje fekalije odtekajo direktno v podtalje, da se še vedno ponekod uporabljajo sumljiva fitofarmacevtska sredstva, da kmetje zemljo močno pregnojujejo, da še vedno ljudje ne vedo, kaj so nevarni odpadki in zakaj je še posebej potrebno z njimi ravnati pazljivo, itd. Na vse navedene nepravilnosti opozarjamo in jih sankcioniramo v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijami ter lokalnimi skupnostmi, vendar moramo v prvi fazi uporabniki pričeti vsak pri sebi... Lep pozdrav! Vodja sektorja vodovod: Aleš Stražar Direktor: Marko Fatur POBIRANJE ODPADKOV z gorníškím pohodom Okroglo - Kamniški vrh v nedeljo, dne 13. aprila 2003. Odhod izpred občine Mengeš ob 9.30 uri. Pot nas bo vodila izpod Okroglega ob strugah potokov proti Kamniškemu vrhu. Med potjo bomo pobrali odpadke, predvsem ob strugah in ob kolovozih. Krvavec Gospinca - Brezoviški graben v soboto, dne 5. aprila 2003. Odhod izpred občine Mengeš ob 7.00 uri. Z žičnico se bomo odpeljali do Gospince in očistili zgornji del Brezoviškega grabna iz katerega se napaja Krvavški vodovodni sistem v Izvirih. Za svojo varnost odgovarja vsak sam. V primeru napovedi zelo slabega vremena pohod odpade (Dnevnik TVS na predvečer pohoda). Za skromno malico, vreče in odvoz odpadkov bo poskrbljeno. Zaradi organizacije prevozov svojo udeležbo obvezno najavite na tel. 01 - 7237081 ali na eNaslov: obcinaŽmenges.si. Občina Mengeš, mag.Tomaž Štebe, župan Slike so posnete ob lanskem pobiranju smeti pod Okroglim in ob mostu pri kamnolomu ob Kamniški Bistrici ter na robu platoja na Gospinci oz. na vrhu Brezoviškega grabna iz katerega se napaja drenažni del krvavškega zajetja! (foto TŠ) .:: HOJA PO ZELENEM ROBU POMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA OD 5. do 17. APRILA 2003 V okviru projekta »Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna« tudi letos organiziramo spomladansko čistilno akcijo v občini Mengeš. V akcijo naj se vključijo lastniki individualnih hiš,delavci industrijskih objektov, podjetniki in obrtniki, društva, javne ustanove, itd. Očistili bomo bližnjo okolico hiš, pločnike, dvorišča večjih Za čiste pločnike, ceste in nabrežine bo poskrbela pristojna javna služba. Večjo pozornost bomo namenili tudi »divjim odlagališčem«. ODDAJA POSEBNIH IN NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV Oddaja nevarnih gospodinjskih odpadkov bo v sredo 9. aprila od 17. - 19. ure na stanovanjskih naselij, javne površine in sprehajalne poti v posameznih naseljih v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenu. Za čiščenje tistih javnih površin, ki so namenjene pohodništvu, izletništvu in rekreaciji (Športni park, Gobavica, Dobeno) bodo poskrbeli člani društev po podobnem razporedu kot že vsa leta doslej; vodstva posameznih podjetij in podjetniki pred svojimi obrati in v okolici svojih delovnih prostorov, občanke in občane pa naprošamo, naj očistijo svojo bivalno okolico. Člani društev in posamezniki lahko prevzamejo vreče za smeti na sedežu občine Mengeš Slovenska cesta 30, v času uradnih ur. Kontejnerji za smeti bodo postavljeni na običajnih mestih: - na Dobenu (pri Blažu, pri studencu), - v Loki (pri Gasilskem domu), - v Topolah (pri Gasilskem domu), - V Mengšu (v Pristavi, pri Emona Marketu, na Kamniški cesti, na ploščadi ŠD Partizana). parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. Odpadle kemikalije, zdravila, baterije, akumulatorji, embalažo škropiv, olja, barve, laki ipd. boste lahko oddali na kraju zbiranja. S skupnimi močmi poskrbimo, da bo občina Mengeš čista in urejena - ne le v spomladanskem času! Občina Mengeš, župan mag.Tomaž Stebe Turistično društvo Mengeš, predsednik Franc Zabret ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Spoštovani! Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Mengeš 26.3. in 27.3.2003 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej, drevja in živih meja. .:: 112 GASILCI ::. VSAKOLETNI PREGLED DELA PGD MENGEŠ Z vse hitrejšo in večjo razvitostjo sveta, tudi pri nas število požarov močno narašča. Ljudje v preventivo vlagajo čedalje manj sredstev in pozornosti zato narašča tudi število večjih požarov. Vendar na srečo do sedaj pri nas brez žrtev. Ogenj nikoli ne počiva, pride kadarkoli, kjerkoli in takrat, ko ga najmanj pričakujemo. Tudi v preteklem letu smo se kar 40 -krat spopadli z njim, pa ne samo z ognjem, ampak tudi z drugačnimi nadlogami kot so poplave, reševanje v prometnih nesrečah in drugimi tehničnimi posegi. Včasih gre lažje, včasih pa malo težje. Vendar smo s skupnimi močmi in delom lahko kos vsaki intervenciji in reševanju. Nekdo je nekoč rekel, da smo gasilci kot pleme. Pa še prav je imel. Vsi imamo nekaj skupnega in edinega, pomagati. Pred podrobnostmi pa še to: gasilec v gasilsko organizacijo pristopi prostovoljno. Ko vstopi, sprejme in opravlja vsa dela, obveznosti in naloge, ki jih nalaga gasilska organizacija in njena pravila. Deluje v društvu, ki ima status prostovoljne organizacije z namenom zagotavljanja varovanja, preprečevanja ogroženosti javnosti in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. Intervencije V minulem letu 2002 je naše društvo sodelovalo na 40 intervencijah (lani 33). Od tega je bilo gašenja požarov 24-krat (lani 21), posredovanje v prometnih nesrečah 6-krat (lani 3) in posredovanje v tehničnih intervencijah 10-krat (lani 7). Iz tega je razvidno, da je posredovanje gasilcev vse več in iz leta v leto narašča. Kot pomoč pri intervencijah oz. požarih izven naše občine smo sodelovali 6-krat in sicer: 1 v občini Trzin, 1 v občini Komenda, 2 v občini Kamnik in 2 v občini Domžale. Večina intervencij je bila aktivirana preko pozivnikov ZARE (zaščita in reševanje) in sicer 23-krat, za druge intervencije je bilo pozvano preko UKV zveze ali telefona, nadaljnji potek in aktiviranje gasilcev pa je potekalo preko internih pozivnikov. Stroški intervencij Stroški intervencij po merilu GZ Slovenije februar 2002 znašajo: 917 dnevnih in 478 nočnih in 224 strojnih ur na vozilih in agregatih v skupni vrednosti 5.000.480 sit. Naj navedem, da so bili samo stroški intervencije v nedavnem požaru v bivši opekarni v Mengšu 1.274.135,00 sit. V požaru v tovarni LEK pa znašajo 570.000,00 sit. Tu sta navedeni samo dve večji postavki stroškov intervencije gasilske opreme, gasilnih sredstev, moštva in vozil. Pri tem pa ne gre zanemariti, da je bila v vseh intervencijah preprečena velikanska materialna škoda na objektih, ki bi ob zakasnitvi, nestrokovnem pristopu, s pomanjkljivo opremo in orodjem lahko znašala deset in več milijonov tolarjev. Ne nazadnje je lahko rešeno marsikatero človeško življenje, kjer pa so škoda in stroški intervencij povsem neprimerljivi. IzobraŽevanje Nepogrešljiv dejavnik opravljanja nalog gasilcev je prav gotovo izobraževanje. Prav izobraževanju in usposabljanju operativnih enot smo tudi v letošnjem letu namenili zelo veliko pozornosti. Zavedamo se, da samo usposobljeni gasilci z veliko praktičnega dela in predznanja lahko pravilno, nemoteno in pravočasno pomagajo v nesreči ali požaru. Temu pa pripomorejo tudi iznajdljivost, taktika in fizična usposobljenost vsakega posameznika. Tako kot v prejšnjem letu, smo imeli v minulem letu postopek rednega obveznega mesečnega usposabljanja vseh operativnih enot oziroma gasilcev, ki hodijo na intervencije in imajo osebne pozivnike. Usposabljanje poteka vsako prvo nedeljo v mesecu od 9-11 ure. V letu 2002 smo pričeli z izobraževanjem osnovnega tečaja gasilcev, ki bo v nadaljevanju do gasilca -pripravnika potekal v spomladanskih mesecih. S tem si bomo pridobili 16 novih operativnih članov. Pet naših članov je bilo udeleženih na tečaju za tehnične reševalce v ICZR RS na Igu in so si s tečajem pridobili specialistično izobrazbo. Eden od naših članov pa se je udeležil tečaja za mentorja mladine. Menim, da smo z našim strokovnim delom, usposobljenostjo, opremo in orodjem kos vsaki še tako zahtevni intervenciji. Pravilno, hitro in strokovno bomo ukrepali, kjerkoli bodo potrebovali pomoč.. Razne dejavnosti Čiščenje odtokov in kanalizacije pri občanih, čiščenje, pranje, razmaščevanje površin in cestišča. Celoletno izobešanje zastav in transparentov ter montaža nosilcev. Urejanje okolice doma in rož, posek in postavitev mlajev in božično-novoletnih smrek. Akcije čiščenja vozil in opreme ter druge očiščevalne akcije. Priprava in pospravilo prostorov za prireditve, pomoč pri izvedbi Mihaelovega sejma, postavitev miz, stojnic za razne prireditve. Srečanje veterank in veteranov v Kamniku. Požarne straže in redarske službe. Izleti in strokovne ekskurzije. Redni pregledi dihalnih naprav in redni pregledi hidrantov. Sodelovanje na oratoriju. Pohod Rašica 2002. Razni sestanki, zasedanja komisij in razne druge dejavnosti v okviru društva itd. Gasilci tudi tekmujejo 11. maj, tekmovanje DMG na OŠ Mengeš regije Ljubljana 8.jun. občinsko mladinsko tekmovanje GZ Mengeš v Mengšu Pionirke 2.mesto Pionirji 2.mesto Mladinci 1.mesto 29.jun. občinsko člansko tekmovanje v Loki Člani A 3 mesto Člani B1 2.mesto Člani B2 3.mesto 7.sept. tekmovanje voznikov šoferjev v Preddvoru (6.,11.,12. in 18. mesto) Tekmovanje veterank in veteranov 18.maj, tekmovanje v Šinkovem Turnu Veteranke 1. mesto Veterani 5. mesto 25.maj, državno memorialno tekmovanje za Matevža Haceta v Moravcih Veteranke 4.mesto Veterani 22.mesto 1.jun. tekmovanje v Teharjih Veteranke 6. mesto Veterani 6. mesto 22.jun. tekmovanje v Bevčah Veteranke 1. mesto Veterani 13. mesto 29.jun. tekmovanje v Mojstrani Veteranke 7. mesto Veterani 8. mesto 6.jul. tekmovanje v Polju- Vodice Veteranke 5. mesto 20.jul. tekmovanje v Matkah Veteranke 2. mesto Veterani 12. mesto 1.sept. tekmovanje v Bohinju Veteranke 2. mesto 7.sept. zaključno državno tekmovanje GZS Veteranke skupno 3. mesto Veteranke pokalno 2. mesto Veterani skupno mesto Veterani pokalno 5. mesto 5.okt. tekmovanje v Grosupljem Mešana ekipa 11. mesto Za razna tekmovanja je bilo skupaj organiziranih 220 vaj in sicer: Pionirke 21 vaj Pionirji 21 vaj Mladinci 16 vaj Člani A 18 vaj Člani B1 12 vaj Člani B2 9 vaj Veteranke 64 vaj Veterani 59 vaj Za konec Vsak nekaj, včasih je težko, po svojih močeh in skupaj skoraj 12000 ur prostovoljnega dela smo vložili v našo gasilsko organizacijo za dobrobit občanov in vseh tistih, ki bi kadarkoli in kdajkoli potrebovali pomoč. Vendar se mora za vsako pomoč drugemu človek pripraviti. Samo pomagati ni vse. To je treba znati, biti pripravljen z vso opremo, orodjem in seveda biti gasilec s srcem. Hvala vsem še enkrat za zaupanje in pomoč. Še posebej gre zahvala Stanetu in Sreču za pomoč pri takojšnem odzivu, kadar je bilo potrebno. Upam da bomo gasilci še naprej uspešni v službi ljudi, kot smo bili do sedaj in prav tako vestni, točni in požrtvovalni. V službi ljudstva NA POMOC poveljnik PGD Mengeš, Tomaž Žargi DOLGOROČNI STRATEŠKI RAZVOJNI NAČRT OBČINE MENGEŠ DOLGOROČNI STRATEŠKI RAZVOJNI NAČRT OBČINE MENGEŠ (DSRN) RAZVOJNE USMERITVE STRATEŠKI NIVO 3. del Izdelal Rudolf Rome, direktor ZOP Management consulting, d.o.o., dne 15. 10. 2002 Tekst postavil in redakcijsko dopolnil Tomaž Štebe. Lektoriral France Cerar. 5. PREDLOGI RAZVOJNIH REŠITEV, UKREPOV IN PROJEKTOV 5.3. Ustvarjanje pogojev za kompetitivno gospodarstvo in kakovostno življenje prebivalcev • Izgradnja obvoznice Mengša; • Izgradnja druge prometne infrastrukture: - povezovalne ceste; - javna prevozna sredstva (povezava z ljubljanskim mestnim prometom); - parkirišča; - železnica Ljubljana-Brnik; • Povezava s sosednjimi kraji: - kolesarske poti do: Ljubljane, Kamnika, Kamniške Bistrice, Kranja, Cerkelj (ob reki Pšati), Vodic, Škofje Loke; - pešpoti: (odstranitev ovir) do Kamnika, Trzina, Šinkovega Turna, Vodic, Domžal • Izraba območij opuščene industrije (Opekarna, Eta, Trak) za nove dejavnosti (podjetništvo, rekreacija, turizem • Javni transport; • Ravnanje s komunalnimi in posebnimi odpadki; • Dolgoročna in varna vodooskrba; • Kakovostno dograditi Industrijsko Cono Mengeš Topole (IC-MT); • Zagotoviti preselitev industrije iz centra na obrobje, npr. v preostali prostor med Gorenjsko cesto in obvoznico ter nemotečo gospodarsko dejavnost v pas ob obvoznici; • Urediti pogoje za individualno gradnjo na območju proti opekarni z upoštevanjem zaščitnega koridorja ob ribniku; • Zagotoviti kvalitetno cestno povezavo ob območju opekarne; • Razviti turistično zanimivo območje Opekarne z gostinsko ponudbo; • Naobstoječihobmočjihzaokrožiti zazidavonaDobenem,vLoki, Mengšu inTopolah; • Opredeliti namensko rabo in komunalno opremiti bodoča stavbna zemljišča med mestom Mengeš in bodočo obvoznico; • Organizirati tehnološko-informacijski center za podporo gospodarstvu »Podjetne regije«; • Zagotoviti konkurenčnost in cenenost javnega sistema, z združevanjem znižati stroške in povečati kakovost upravljanja in delovanja javnih gospodarskih služb, ki so službe upravljavcev infrastrukture; • Konkurenca pri telekomunikacijskih (TK) in informacijskih (IT) storitvah na območju občine oz. območju »Podjetne regije«; • Cene storitev znižati po izgradnji in obnovi; • Dodatno izobraževanje podjetnikov in prebivalcev (na daljavo, tematsko, začetniško); • Davčna stimulacija - stimulacije, davek na premoženje in drugo; • Uvajati nove uslužnostne storitvene dejavnosti za potrebe občanov; • Storitveni tehnološki park (občine, območja, regije) - ugodni pogoji; • Vzgoja za vrednote v vrtcih in osnovnih šolah; • Projekt »Zagotavljanje kakovosti življenja«; • Zdrava pitna voda; • Parki, gozdovi, rekreacija - vzpostavitev novih in zaščita degradiranih območij; • Ugodni krediti za malo gospodarstvo (subvencije); • Sodelovanje občine pri nastopih mengeških podjetij na mednarodnih sejmih; • Sodelovanje občine pri organizaciji razstav in sejmov v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenem; • Pomoč občine mengeškim podjetjem pri vključevanju v razne programe na državni in evropski ravni; • Sodelovanje pri informiranju podjetij o novih zakonih in pri izvajanju teh zakonov; • Iniciativa župana in občine za povezovanje podjetij (srečanja direktorjev, gospodarska posvetovanja s povabilom tujih gospodarstvenikov • Izboljšati zdravstveno oskrbo občanov za skrajšanje čakalnih vrst. 5.4. Izobraževalni programi, izobraževalni center, vrednote, samopodoba, tradicija, socialni razvoj ... • Izvajati redno in dopolnilno izobraževanje kadrov. Za razvoj in izvajanje tako industrijskih kot storitvenih dejavnosti so potrebni primerno izobraženi strokovni kadri. V Mengšu so se doslej potrebni kadri in strokovnjaki pridobivali s sprotno ponudbo delovnih mest in z razpisi za zaposlitev. Potrebni kadri so prihajali iz ožje in širše okolice. Izobraževali in šolali so se v strokovnih šolah, gimnazijah, na višjih šolah in univerzah širom po Sloveniji, predvsem pa v Ljubljani. Kvalificirani kadri so se deloma izobraževali preko vajeniške dobe v samem Mengšu in vajeniških, t.j. poklicnih strokovnih šolah v Domžalah, Kamniku, Kranju in Ljubljani. Del izobraževanja se izvaja tudi preko podjetniškega centra v Mengšu in občasnih izobraževalnih programov. V prihodnje bo treba ustanove izobraževanja in druge izobraževalne programe organizirati in izvajati tudi v Mengšu ter v ta namen ustanoviti ustrezne izobraževalne centre in enote srednjih šol ter fakultet (informacijska/bio tehnologija, podporna znanja • V šole uvesti predmet »domoznanstva«, kar je že dolga leta želja etnologov, saj vedo, da brez lokalne in kulturne samozavesti izginja samopodoba skupnosti in kraja. Ta pa se gradi in ohranja na človekovi zavesti, da se zaveda svojih korenin, svoje pripadnosti in zavezanosti nekemu prostoru in ljudem, ki prebivajo v njem. Spoznati mora zgodovinske, socialne, geografske, antropološke in etnološke značilnosti; • Poznati je treba materialno, naravno, socialno in družbeno kulturno ter duhovno dediščino (vse veje umetnosti, poezija - pesniki, pisatelji, glasbeniki, umetniki • Poznati je treba arhitekturne, naravne, zgodovinske in kulturne spomenike; • Poznati je treba tradicionalne obrti; • Poznati je treba turistično ponudbo, ki temelji na značilnih obrteh in dejavnostih; • Učiti se spoštovanja in lokalne zavednosti; • Človek s svojim znanjem, talenti itd. koristi svojemu kraju, če ga ima rad, rad dela zanj in kljub višjemu zaslužku drugje izbere svoj kraj, ki mu je prispodoba za domovino; • Vloga občine pri razvoju informatike, kot bodočem prepoznavnem znaku Mengša; • Razvoj programov, ki pomenijo prepoznavnost območja občine Mengeš že v vrtcu, OŠ, glasbeni šoli in pri dopolnilnem izobraževanju; • Dobri pogoji za družbene, socialne in civilne programe; • Medijska podpora. Predlagane rešitve, ukrepe oz. aktivnosti in projekte je treba operacionalizirati in jih postopno, v skladu z možnostmi, realizirati po projektnem načelu. Akcijski načrti, ki jih bodo izdelali nosilci posameznih razvojnih projektov, določajo cilje, rešitve, opise aktivnosti, imena pristojnih za izvedbo, roke, potrebne stroške in druge vire ter načine spremljanja in nadziranja realizacije. 2. SKLEP Pred vami je poskus oblikovanja pisnega dokumenta Dolgoročnega strateškega razvojnega načrta (DSRN) za Občino Mengeš, ki je nastal na osnovi razvojnega timskega dela na Občini Mengeš. To delovno gradivo je nastalo z ambicijo oblikovanja strateških usmeritev dolgoročnega razvoja Občine Mengeš. Služi naj kot osnova za splošno javno obravnavo in za poglobljeno tehtanje ter dopolnitev v okviru razvojnih delovnih timov na občini in v gospodarstvu. Po dopolnitvah bo DSRN lahko dobra osnova za načrtovanje strateškega razvoja občine Mengeš v okviru »Podjetne regije« in drugih širših razvojnih programov. Pridobljene rešitve in ukrepi bodo osnova za kratkoročne aktivnosti in dolgoročne razvojne aktivnosti oz. projekte, ki se načrtujejo v občinskem proračunu in v gospodarstvu. DSRN pa ni vezan le na javni del razvoja, v mnogih rešitvah daje prioritetno mesto zasebništvu, gospodarstvu in kapitalu. Skušali smo enakovredno obravnavati gospodarski, socialni in prednostni razvoj, kar celovito vodi k trajnostnim učinkom razvoja Občine Mengeš. PLANINSKO DRUŠTVO :: KULTURA ::. Občni zbor Planinskega društva Janez Trdina Mengeš Zadnjega februarja smo se ~lani planinskega dru{tva zbrali na ob~nem zboru na menge{ki koči, kjer smo predstavili svoje delo v preteklem letu. Kako je deloval mladinski odsek, naj pove moje poročilo. Ko sem snovala to poročilo, sem si pomagala s poročili Marjana Lužarja, mojega predhodnika na mestu načelnika. Lani je svoje poročilo začel takole: »Mladinski odsek planinskega društva Janez Trdina Mengeš je v letu 2001 deloval na področju dela z mladimi. Na izletih smo poskušali mladini približati gore, njihovo lepoto, jih seznaniti z orientacijo v naravi, tehnikami izdelovanja vozlov, s spoznavanjem živalstva, rastlinstva, vremenskih pojavov v gorah... »Vse to smo delali tudi v letu 2002, kar je morda zagotovilo za to, da delamo prav. Med letom smo izpeljali sedem izletov, ki žal niso najbolje obiskani, za kar je najbrž vzrok ta, da se ljudje v hribe odpravijo sami v neorganiziranih skupinah. Udeležili smo se spomladanske čistilne akcije mengeškega hriba, sodelovali smo pri pripravi trimskega pohoda na Rašico. Sodelovali smo pri organizaciji več športnih dni radomeljske šole, v počastitev mednarodnega leta gora pa smo na več koncev peljali tudi otroke z mengeške osnovne šole. Poleti smo šli na tabor. V zadnjem tednu julija smo zasedli prostor v Medvodju, ki so nam ga prijazno odstopili tržaški možje. Vsega skupaj nas je bilo v taboru 26, od tega 5 vodnikov, kuharica Ana, kuharski pomočnik Primož in medicinska sestra Blanka. Ture, ki smo jih naredili, so: Stegovnik, Plešivec, Tolsta Košuta, Storžič in Košutnikov turn. V tem tednu smo šli tudi na rafting in na vodeni ogled Dolžanove soteske. Imeli smo zelo dolg orientacijski pohod v okolici tabornega prostora. K nam na obisk je prišel Marjan Kovač, ki nam je pokazal in pripovedoval o podobah s svojih poti. Tabor je uspel. K temu so poleg dežja, ki nas je vedno počakal toliko, da smo se vrnili v zavetje naših šotorov, veliko prispevali tudi sponzorji: Ina plin, Tosama, Meso Kamnik, Vele, Občina Mengeš. Najlepša hvala vsem! Naslednje leto bomo spoznavali gore nad Trento. Naše delovanje v letu 2003 bo na naslednjem občnem zboru predstavila Mojca Volkar, nova načelnica mladinskega odseka. Na koncu še vabilo na trimski pohod na Rašico (12.4.) in na Blegoš (26.4.). Vse potrebne informacije v zvezi s turo na Blegoš dobite pri Marjanu Ložarju (01 722 89 26). Katarina Marin GREGORJEVO - SPUŠČANJE LUCK PO PSATI Tudi letos smo na Gregorjevo v Loki pri Mengšu pod okriljem KD Antona Lobode pod kamnitim mostom spustili veliko zanimivih gregorčkov. V Loki so se spuščale lučke po potoku Pšata že okrog druge svetovne vojne, ko sta se sem priselili dve gospe iz gorenjske oz. iz okolice Železnikov. Potem je vmes nekaj časa vse to zamrlo, ponovno pa smo ta običaj oživili leta 1994, ko smo v Loki ustanovili KD Antona Lobode in smo se letos že devetič lahko vživeli v stare čase in uživali v lepoti in domišljiji otrok, staršev in še koga, da so ladjice zažarele v vsem svojem sijaju. Zopet smo se lahko prepričali, da otroški domišljiji še zlepa ne bomo kos in jo je še dovolj, le malo jo moramo izbezati iz tistih najbolj skritih kotičkov src. Žirija pravi, da ima vsako leto težje delo, saj je vedno več ladjic, ki so vredne našega ogleda in nagrad. Seveda pa je število nagrad omejeno in so jih letos prejeli naslednji lastniki plavajočih lučk: Lara Dolenec, Jan Klančar, Miha Žargi, Ivan Kropivnik z vnučkoma, Eva, Ana in Pia s svojo veliko ladjo in rešilnim čolnom, Jan Tavčar, Kaja Jamšek, Miha Jerič in Rok Prebil. Kot že vrsto let doslej so se člani PGD Loka pri Mengšu tudi letos zelo potrudili in pomagali pri izvedbi in sami varnosti praznovanja, saj smo zaradi večjega števila obiskovalcev uredili zaporo ceste preko mostu. Zahvaljujemo se vsem številnim udeležencem in izdelovalcem tako lepih in zanimivih lučk, ki ste naredili s svojo navzočnostjo praznik še bolj vesel in zanimiv. Upam, da se pod kamnitim mostom v Loki vidimo tudi naslednje leto. Kako je nastal običaj spuščanja lučk ? Vsi vemo, da so rokodelci in obrtniki delali v svojih delavnicah pozno v noč in tudi jutro se jim je zgodaj začelo. Zima pa ima dneve zelo kratke in so zato potrebovali luči ali svetilke. Ko pa je dan postajal daljši in luči zaradi dovolj dnevne svetlobe niso več potrebovali, so na Gregorjev predvečer zmetali vse luči v vodo. Rekli so »luč v vodo«. Do 16. stoletja je bil Gregorjev dan tudi uradno prvi dan pomladi. Potem pa je Papež Gregor preuredil julijanski koledar in je Gregorjevo pomaknil za deset dni nazaj. Vendar pa je v ljudskih srcih to še vedno praznik pomladi, saj že vidimo, kako se prebuja pomlad, postaja toplo, zbudijo se tudi že prvi znanilci pomladi in povsod je slišati petje ptic. Od tod tudi običaj, ki mu rečejo »ptičja svatba«. Pravijo, da se ptički ženijo. Takrat marsikje po Slovenijo pod grmi pripravijo ptičje pogačice in veliiikooo dela razigranim otrokom, ki komaj čakajo, da bodo katero našli. Mateja Tavčar O .:: KULTURA ::. MASKARADA V LOKI KD ANTONA LOBODE LOKA PRI MENGSU Že sedmo leto zapored smo v okviru Kulturnega društva Antona Lobode Loka pri Mengšu pripravili otroško maškarado in če lahko za opis tokratne prireditve uporabim le eno besedo, bi kot mnogi udeleženci le-te, rekla le: enkratno. Za začetek sta se narava in občina držali »dogovora«; imeli smo prekrasno vreme in prireditev na veliki ploščadi, ki od prvega dne dobro služi svojemu namenu. Za naš del dogovora pa smo v goste tokrat povabili čarovnika Grego, ki je otrokom čaral, pel pesmi o mucah, kravah in opicah, jih zabaval in nasmejal tudi nas odrasle. Nagradili smo pet najboljših otroških mask, ter vse obdarili s pustnimi krofi in pijačo. Da pa vse delo in skrbi niso padle na ena ramena, se za pomoč zahvaljujem Matjažu, Justi, Mateji, Vilmi in Francu Jerič za izposojo odra ter tudi našemu dolgoletnemu sponzorju MARKET RAPE iz Ihana - gospe Mariji hvala za krofe in prijaznost. Vsem udeležencem še enkrat zahvala, ker ste bili z nami ( letos smo »podrli rekord«), pa se vidimo spet na pustno soboto v letu 2004! Tanja Decman KD Franca Jelovska Gregorjevo V ljudskem mišljenju sveti Gregor velja za začetnika pomladi, ker se je po starem (julijanskem) koledarju na dan njegovega godu (12. marec) začenjala pomlad. Na ta dan sonce greje z večjim veseljem in tudi sapice pihljajo bolj toplo. Ptički veselo žvrgolijo in odtod govorica, da se na ta dan ženijo, kar je v Dumi opisal Oton Župančič: »Na Gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so«. Dan je sedaj daljši in od Gregorjevega obrtniki ne potrebujejo luči za delo, kar so v mnogih slovenskih krajih simbolično prikazovali s tem, da so »luč spustili v vodo«. Luč smo spustili tudi v Pšato, in sicer na predvečer praznika. Glas harmonike nas je usmeril na Bognarjev most v Pristavi, kjer smo občudovali doma izdelane ladjice. Pristava se je naenkrat iz mirnega zaselka spremenila v pristanišče, v katerem so bile zasidrane najrazličnejše ladje, ladjice in čolni: hiša, mengeški 'bac', ladje s ptički na krovu, deščice s svečkami ^ Vsi so se zelo potrudili, žirija pa je s kipcem, z Gregorčkom, V APRILU BODO OB VELIKONOČNEM PRAZNOVANJU V ŽUPNIJI MENGEŠ NASLEDNJE SLOVESNOSTI: - Na cvetno nedeljo (13.4.) bo 10. blagoslov zelenja in butaric na ploščadi pred vežicami in sveta maša v župnijski cerkvi. - Na veliki četrtek (17.4.) bo slovesna maša ob 19. - Na veliki petek (18.4.) bodo: ob 15. križev pot in ob 19.00 obredi velikega petka. - Na veliko soboto (19.4.) bo ob 6. blagoslov ognja. Blagoslov velikonočnih jedil pa bo v Mengšu ob 15., 16.30 in 17.30, v Topolah ob 14.30 in v Loki ob 15.45. - Slavje velikonočne vigilije bomo začeli ob 20. s slavjem luči in sveto mašo. Ob koncu bo še slovesna vstajenjska procesija. Lepo povabljeni, da skupaj doživimo veselje velike noči. nagradila Špelo Kešnar, ki je svečke poslala v vodo na ladjici v obliki torte. Veseli se zahvaljujemo vsem, ki ste se odzvali na naše povabilo, Špeli pa privoščimo, da bo za rojstni dan dobila novo torto. Na koncu dodajam še napoved vremena s slovenskim pregovorom: » Ce je na Gregorjevo slabo vreme, ne gre več nazaj; če je pa lepo, gre za Štirinajst dni leč«. Katarina Marin. T VABILO Cenjeno javnost obveščamo, da je mesto zborovodje MePZ Svoboda Mengeš v mesecu januarju 2003 prevzela gospodična Nana Weber. Prihod nove zborovodkinje v zbor pogojuje nov repertoar pesmi in predvsem željo po večjem številu pevcev. Zato vas dragi ljudje dobre volje in ljubitelji lepega petja ponovno vabimo, da se nam pridružite saj si resnično želimo zbor obogatiti z novimi pevskimi prijatelji. Pevske vaje imamo vsak ponedeljek od 20-22 ure v pevski sobi (3. nadstropje), do katere je možen vstop z zadnje strani vhoda v Kulturni dom Mengeš. Več informacij boste izvedeli na samih pevskih vajah ali na telefon 041 245 168 (Mateja). Prisrčno vabljeni. Jerneja Behric :: KULTURA ::. ZAHVALA SODELAVCEM IN SPONZORJEM 19.MENGEŠKE MARELE Naši starši so nas učili, da se brez muje še čevelj ne obuje. Prireditev Pod Mengeško marelo zahteva kar nekaj muje, ki jo s sodelavci vsako leto vložimo v priprave in izvedbo te tradicionalne in znane prireditve. Letos, po odzivih sodeč nam je uspela dobra prireditev, ki je dvakrat v enem dnevu priklenila na stole v mengeškem Kulturnem domu občinstvo za tri ure. Kar nekaj jih je po predstavi nejeverno gledalo na ure in se čudilo, kako hitro čas mine. Seveda brez dobrega programa ne bi šlo tako! Vsaka tovrstna prireditev pa zahteva tudi velik finančni vložek, ki ga samo društvo ne zmore, zato smo še toliko bolj hvaležni vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam s svojimi prispevki pomagali uresničiti projekt. Vsa sredstva pridobljena z organizacijo prireditve, so namenjena za dejavnost našega društva. Na tem mestu bi se rad v imenu KD Mengška godba zahvalil vsem sodelavcem, ki so pripomogli k realizaciji te prireditve, še posebej pa sponzorjem in donatorjem: VELE, TRGOVSKA DRUŽBA d.d. Zavarovalnica Triglav d.d. MELODIJA MENGEŠ Občina Mengeš Gorenjski glas ARMSTRONG KOBILŠEK D.O.O. MENGEŠ PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRGOVINO Avdio video servis, Igor Budja s.p. AVTO DEBEVC DRUŽBA ZA PRODAJO VOZIL, REZERVNIH DELOV IN SERVISIRANJE, D.O.O. MENGEŠ AVTOSERVIS GREGORC PROIZVODNJA, SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O. MENGEŠ Bar Hram Rožice,Hrastar Julijana s.p. BENTON,PODJETJE ZA SERVISIRANJE, PROIZVODNJO, TRGOVINO, PREDSTAVNIŠTVO, SVETOVANJE, UVOZ IN IZVOZ D.O.O. BOME PODJETJE ZA TRGOVANJE, KOOPERACIJO IN PROIZVODNJO D.O.O. MENGEŠ Cvetličarna Marjeta,Marjeta Sršen s.p.Elektro Hribar Franc s.p. GARDENIA ARS FLORAE CVETLIČARSTVO d.d., LJUBLJANA GLASO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O. Gostilna Pavovec HABJAN JANEZ S.P. TRGOVINA HA-NI HIT-FIT PODJETJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO, D.O.O. Ignac Zaletelj, Unikatno izdelovanje strunskih inštrumentov, Mengeš Jagodic gradbena mehanizacija Jagodic s.p., mizarstvo in žagarstvo, Domžale JAKLIČ SANDI-PLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO KALCER, DRUŽBA ZA INŽENIRING, MARKETING IN ZASTOPANJE, D.O.O. KIA Kušar KOSEC MAJDA S.P.-ROLETARSTVO KOSEC Lastra, Trgovina z glasbenimi instrumenti, servis za pihala, atelje za goslarstvo LGM, STORITVENO PODJETJE, D.O.O. Mini bar Skok MONTY PODJETJE ZA IZVAJANJE ZAKLJUČNIH DEL V GRADBENIŠTVU, D.O.O. Pečarstvo Košak PER JOŽE S.P.- GOSTINSTVO PER ROLETE,ŽALUZIJE AK - ROL KOSEC ALOJZIJ S.P. SEMESADIKE MENGEŠ D.D. Slaščičarna Flere Svečarstvo Pirc Mengeš Svetina &LazarŠinko Tomaž s.p., Servis glasbil VAC-COMMERCE VARJENJE D.O.O., RADOVLJICA Zeljarna Ručigaj ZORA TRGOVSKO STORITVENO PODJETJE D.O.O. Nasvidenje na jubilejni, 20.prireditvi Pod Mengeško marelo,ki bo naslednje leto! Novi člani ? A če jih potrebujemo ? Ja seveda, nujno potrebujemo nove člane. Sploh fante in seveda tudi punce. In glasbenike. Harmonikaše, klarinetiste, basiste, violiniste. Če si zainteresiran-a, se nam lahko priključiš vsak torek od 20.30 pa do 22. ure, v plesni dvorani nad knjižnico. Ja, kaj bi te še lahko zanimalo? Ja vem, potovanja, bili smo kar na nekaj krajih in se pri tem neizmerno zabavali, žurali in spoznali ogromno novih ljudi in sklenili nova prijateljstva. Če poizkusimo z načinom kot v TV prodaji. Ne oklevaj, pokliči zdaj (031 393 161 - Edo ali 031 335 362 -Zoki) in ne boš plačal članarine. Ampak to še ni vse, če pokličeš v naslednjih 14 dneh, te čaka presenečenje. Ampak tudi to še ni vse. Smo plesalci, pevci in glasbeniki, poleg teh osnovnih funkcij pa smo občasno, oziroma po potrebi tudi garderoberji, tajnice in celo tajniki, igralci, plesni učitelji, soustvarjalci plesnega programa, financministri, propagandisti, varuške in podobno, predvsem pa smo ambasadorji slovenske kulture na mnogih odrih širom Slovenije. Društvo izgnancev Domžale Dediči upravičencev do odškodnine ne prezrite Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale posebno skrb namenja pomoči svojim članom in članicam pri uresničevanju njihovih pravic iz zakonodaje s tega področja. Današnje obvestilo je namenjeno dedičem upravičencev do odškodnine po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ). Ta namreč določa, da pripada odškodnina v primeru, ko je oseba s statusom (izdana ji je bila ustrezna odločba ali sklep), ki daje pravico do odškodnine po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, Zakonu o popravi krivic in Zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, umrla, njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje. Odločbe o višini odškodnine izdaja Slovenska odškodninska družba, ki poziva vse dediče, da najkasneje do 20. maja 2003 priporečeno po pošti pošljejo naslednje podatke oziroma listine: - točne osebne podatke pokojnega upravičenca, po katerem bodo dedovali odškodnino po ZSPOZ-u (ime in priimek, rojstni podatki, naslov zadnjega stalnega prebivališča); - fotokopijo listine, s katero se izkazuje sorodstvena vez s pokojnim upravičencem (rojstni list ali poročni list), ali t okopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojnem upravičencu; - fotokopijo osebnega dokumenta dediča (osebna izkaznica ali potni list); - navedlo naslova dediča, kateremu se pošlje odločba o višini odškodnine. V 30 dneh po prejemu popolne vloge bo Slovenska odškodninska družba dedičem na naslov, ki ga bodo navedli, poslala odločbo o višini odškodnine in ustrezna navodila. Zahtevani podatki in listine se pošljejo na naslov: Slovenska odškodninska družba, d.d., p.p. 139, 1001 Ljubljana (tel. 300 91 40). Če potrebujete še kakšne informacije, se lahko obrnete na vodstvo naše organizacije v Domžalah, ki vas vabi, da se udeležite tradicionalnega obiska slovesnosti v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu, ki bo prvo nedeljo v maju 2003. Prijave že sprejemamo! Veliko prijetnih pomladnih dni! Jože, Vera .:: KULTURA ::. FOLKLORNA SKUPINA MENGEŠ SE PREDSTAVI Folklorna skupina je začela v septembru 2001 delovati z novimi, svežimi močmi in novim vodstvom. Okrepilo jo je namreč nekaj novih oz. bivših plesalk in plesalcev. Mentorstvo nad folklorno skupino je prevzel Edo Reven, otroško folklorno skupino pa še naprej zelo prizadevno vodi Miro Pivar.V skupini nas pleše petindvajset, vadimo najmanj enkrat na teden. po vsej Sloveniji. Tako je samo v letu 2002 bilo kar 22 večjih ali manjših nastopov. Po številu nastopov se ne moremo primerjati z drugimi študentskimi skupinami, saj smo vendarle vsi zaposleni in nam čas tega ne omogoča, vendar pa nam je kljub temu uspelo zelo uspešno sodelovati na dveh območnih srečanjih folklornih skupin v Domžalah in Kamniku, prav tako pa je bil zelo odmeven nastop na srečanju gorenjskih folklornih skupin v Tržiču, na katerega smo se kvalificirali na podlagi dobrih predstavitev v Kamniku in Domžalah. Naj omenim, da vse te nastope budno spremlja in ocenjuje državna strokovna komisija. Tako nas sedaj po uspeli predstavitvi uvrščajo kar v drugo kakovostno skupino folklornih skupin v Sloveniji. Vse te uspehe smo dosegli s prizadevnostjo naših plesalk in plesalcev, ne morem pa mimo odličnih glasbenikov, ki so nam pomagali pri teh nastopih in vajah. Konec leta 2001 in v prvi polovici leta 2002, nas je na vajah in nastopih z harmoniko spremljal Robi Stopar, nato pa verjetno trenutno najboljši harmonikaš v Sloveniji, Klemen Leben. Poleg teh dveh odličnih harmonikašev, pa so nas na treh najpomembnejših nastopih spremljali še drugi odlični glasbeniki, vsi iz vrst Mengeške godbe. Na klarinetu Primož Kosec in Robi Požar in na basu Boštjan Per. Glasbena zasedba, ki bi se je želela vsaka profesionalna folklorna skupina.Vsi prekaljeni in odlični glasbeniki. Na nekem nastopu je bila celo podana kritika, da »pri vas pa glasba kar nosi plesalce«. In res smo se plesalci tako počutili. V čem smo sedaj drugačni? Če bi nas videli, bi opazili, da se uvrščamo med "starejše" folklorne skupine. Naš korak ni več tako lahak in poskočen, kljub temu pa ravno naše izkušnje in leta doprinesejo k temu, da lahko vsakemu plesu dodamo lasten izraz. Folkloristi skušamo predstaviti plese vseh slovenskih pokrajin, kar je razvidno iz našega programa oz. je predstavljeno tudi na naši novi spletni strani. Osnovni namen naše skupine je ohranjanje narodnega plesnega izročila, seveda pa v okviru danih možnosti in glede na razpoložljiva finančna sredstva ter plesalsko zasedbo. Program skupine obsega deset plesnih postavitev: Gorenjski plesi-Ta potrkana in Ples z majolko in pogačo, Koroški plesi, Belokranjski plesi, Poljanski plesi, Prekmurski plesi, Štajerski plesi, Mengeški plesi, Dolenjski plesi in kot letošnja novost, Primorski plesi. Preteklo leto ocenjujemo za zelo uspešno, saj smo nastopili na številnih krajih oziroma kulturnih prireditvah li Dobro razpoloženje folkloristov pred pomembnim nastopom v Tržiču -i ■ n Žal pa se folkloristi že nekaj časa spopadamo s prostorskimi težavami. Res je, da trenutno vadimo v lepih prostorih, to je v večnamenski plesni dvorani nad knjižnico. Vendar moramo za te vaje plačevati najemnino, kar je v 29 letni zgodovini folklorne skupine prvič. Če se ne motim, smo edina aktivna skupina oz. društvo v Mengšu, ki mora za redne vaje plačevati najemnino. Resda nam najemnino ne zaračunavajo po tržni ceni, vendar pa pri tako majhni dotaciji občine, tudi ta strošek predstavlja kar veliko finančno breme. kulturno središče še naprej potrebuje kvalitetno folklorno skupino, ki je v letih od ustanovitve do danes, svojimi nastopi uspešno predstavljala slovenski ljudski ples doma in na tujem. Z dodelitvijo plesnih prostorov, bi bili tako rešeni velikih težav in dilem in dalo bi spodbudo ter novega zagona mlajšim in vsem dolgoletnim članom, ki že vrsto let upajo in čakajo, da bo Folklorna skupina Mengeš, končno prišla do svojih prostorov. Dva sestanka pri gospodu županu do sedaj še nista obrodila sadov, vendar upamo, da bomo enkrat le našli rešitev. V primeru, da se enkrat najde prostor za vaje, za katerega ne bo potrebno plačevati najemnine in katerega bomo lahko uporabljali večkrat na teden, lahko začnemo z optimističnimi načrti, po katerih Folklorna skupina Mengeš lahko postane najboljša v Gorenjski regiji. Ta optimizem izhaja iz tega, da imamo kar dve otroški skupini, močno plesno zasedbo pa imamo tudi v starejši skupini. S tako številčno sestavo, smo sposobni dajati kvalitetne celovečerne programe, kar pomeni preko uro in pol plesnega in glasbenega programa. Samo z rednimi vajami (za kar morajo biti prostorski pogoji) pa lahko postanemo tudi redni gosti mednarodnih folklornih festivalov, kar pomeni, da ponesemo ime Mengša tudi v tujino. Menim, da Mengeš kot glasbeno in Kot pravijo, kjer je volja, je tudi pot. In kako naprej? Ne glede na vse težave, pa trenutno pridno in intenzivno vadimo nov splet plesov. To so Primorski plesi, ki se stilsko v mnogočem razlikujejo od drugih slovenskih plesov, označujeta jih namreč lahkotnost in eleganca. Prava paša za oči in ušesa. Prvič se bomo s temi plesi predstavili 26. marca v Radomljah, na območnem srečanju folklornih skupin. Zaenkrat še v sposojenih Primorskih nošah, do konca leta pa, če bo šlo vse po načrtu, tudi že v svojih. Ne glede na vse težave pa verjamemo, da bomo lahko še naprej opravljali nalogo, ki nam je bila zaupana, da poustvarjamo slovensko plesno izročilo in ga predstavljamo javnosti. Edo Reven .:: NASA SOLA :: NEKATERIM NI VSEENO Dobro leto je minilo, odkar je bil ustanovljen Šolski sklad Osnovne šole Mengeš. V tem obdobju so skušali člani upravnega odbora predstaviti prebivalcem Mengša cilje in naloge sklada. Pri vsakem delu pa je navsezadnje tako, da te nekdo pohvali, drugi pa graja. Člani sklada pa so pred dnevi organizirali humanitarno prireditev, ki je na koncu požela veliko pohval, čeprav so se vsi nadejali večjega obiska in s tem tudi posredno več finančnih sredstev. Razočarali so tudi predstavniki lokalne oblasti, razen svetlih izjem, ki so vedno pripravljeni pomagati. Še posebej žalosti dejstvo, da so ravno tisti, ki naj bi živeli po načelu pomagati drugim, tokrat odpovedali. Gala predstava Se pred začetkom prireditve, ob vstopu Štefke Kučan, je po dvorani završalo. Ni vsak dan tako eminentna oseba v Mengšu, še posebej, če je to prva dama naše republike Slovenije. Po razpravi voditeljev Mojce Volkar in Matjaža Repnika je bilo odločeno, da Stefka še vedno zaseda to mesto, saj sedanji predsednik republike ni poskrbel za pravo nasledstvo. Prav voditelja sta ustvarila, obenem sta napisala tudi obupno dober scenarij, vzdušje v dvorani, ki je bilo na ravni prireditev v Cankarjevem domu. Otroški pevski zbor OŠ Mengeš, pod vodstvom Primoža Kosca, je imel čast prvi nastopiti in spraviti starše v dobro voljo. Nekateri so svoje nadobudneže prvič videli na odru, sploh prvič pa so jih videli hoditi po manekenski pisti. Mojca Štrubelj, inštruktor aerobike in članica skupine AFA SHOW TEAM, je manekenke in manekene pripravila na nastop in obenem pripravljalni odbor potolažila, da so otroci povsem pripravljeni za opravljanje takega dela. Manekenom pa je na pisti postalo tako všeč, 4 I TT kljub pričakovani tremi, da so se tisti, ki so poznali dolžino posnete glasbe pošteno ustrašili, da jo bo zmanjkalo še preden se bodo vsi zvrstili za prikaz kopalnih plaščev iz Svilanita. Kar vprašajte učiteljico Milico. Pozdrav prve dame V nagovoru je Štefka Kučan pozdravila uspešen začetek delovanja šolskega sklada in pozvala, da se celotna skupnost zavzame za reševanje problemov. Peščica posameznikov ne zmore tolikšnega dela, zato je potrebno sodelovanje vseh, še posebno pa tistih, ki s svojim delom ali kako drugače lahko naredijo ta svet lepši. Kot je povedala, ni večjega zadovoljstva, ko vidiš svetleče otroške oči, polne sreče in radosti. Menila je tudi, da sodobna družba premalo časa namenja posameznikom v svoji bližini, z redkimi izjemami. To pomeni, da so člani šolskega sklada na pravi poti, v povezavi s prebivalci pa lahko naredi veliko dobrega za vso skupnost. Vsekakor so začetki težavni, vendar je potrebno vztrajati saj se le tako pride do vidnih rezultatov. Zvezde večera Prireditev so nadaljevali z glasbo. Kvintet DORI se je predstavil tudi s pevko Mojco, katere glas je, po besedah prisotnih, tako mil, da je segel naravnost do srca. Z venčkom narodnih, brez glasbene spremljave, so se poslovili. Inštruktorice aerobike, AFA SHOW TEAM, ki trenirajo v WELNESS centru OTELO v Domžalah, so pokazale, kako naporna je aerobika. V treh minutah, kolikor je trajal nastop, so bile povsem prepotene. Kako tudi ne, saj takšnega plesa mišic, nog in rok ne moreš izvajati sede. No, no, saj ni tako naporno, če seveda vadiš pod njihovim vodstvom. Profesionalno izvedena modna revija izdelkov tujih modnih znamk in dveh naših, Mure in Laboda, je predvsem zanimala nežnejši spol. Občinstvo je že pozabilo, kdaj je bila v Mengšu zadnja podobna revija. Mojster Debevec je bil zadnji, ki je v kulturni dom privabljal še naše mame, malo manj pa očete. Za spoznanje predolga modna revija pa je vseeno popestrila prireditev, saj so bile manekenke izkušene v tem delu in so korektno predstavile modele. Naj zvezda večera pa je bila vsekakor Anuška Žnidaršič. Kako ne veste, kdo je to? Nosi čevlje številka 34, visoka 154 centimetrov, mož pa je zrasel preko 190 centimetrov. Ja, seveda Nuša Derenda. Tako približno sta voditelja opisala pevko, ki je spravila na noge vso dvorano. Največje zadovoljstvo je pripravila seveda šolarjem, ki so za odrom čakali na nastop. Kot je povedala, je preko petdeset svojih podpisov in kartic s sliko razdelila in še več bi jih, če bi jih imela s seboj. Tudi njen nastop na odru je bil sproščen, toplo pa je bilo pri srcu tudi Janezu in Juretu, učencema na invalidskih vozičkih, ko je Nuša stopila med petjem k njima in jima podala roko. Prav pristop k publiki je vrlina estradnih umetnikov, ki pa je na žalost ne obvladajo vsi. Bo uspelo? Janez Trobevšek, učenec Osnovne šole Mengeš, priklenjen na invalidski voziček, ima pred seboj nepremostljive ovire. Vozi, oziroma ga vozijo iz kamniške občine v šolo v Mengeš prav zaradi dvigala, ki ga popelje v višje nadstropje. Naslednje šolsko leto bo moral, zaradi začetka devetletke, obiskovati pouk še nadstropje više. Tam pa dvigala (še) ni. Za izgradnjo del sredstev vsekakor prispeva lokalna skupnost, občina. Del denarja se bo poskušal pridobiti tudi iz državnega proračuna, namenjenega za takšne primere. Verjetno pa bo to še vedno premalo. Poleg tega šolski sklad namenja sredstva tudi za humanitarno pomoč učencem v socialno ogroženih družinah. Namen sredstev je, da ima z njihovo pomočjo vsak učenec možnost obiskovati dodatne učne programe, ki pomenijo .:: NASA SOLA ::. kvalitetno splošno izobrazbo. Vsekakor je Šolski sklad Osnovne šole Mengeš s prireditvijo »ŽIVLJENJE JE UČENJE«, pokazal, da je pripravljen marsikaj narediti za dobrobit šolarjev. Uspela, gala prireditev sicer ni prinesla zavidljivih rezultatov, vendar člani sklada menijo, da so pokazali vso resnost in delavnost že s samo organizacijo. Prepričani so, da so se pokazali v pravi luči, za kar so dobili tudi čestitke ob koncu prireditve. Takrat so se namreč vsi ljudje dobrega srca, donatorji, ki so kakorkoli prispevali za šolarje, vpisali v knjigo »ZLATO SRCE«. Ob tej priliki gre ogromna zahvala kaligrafinji Jerneji Behrič, ki je vsa imena s čudovito pisavo vtisnila v zgodovino knjige. Prireditev so omogočili: Peter Krušnik - scena Peter Kosec - modna pista Peter Hubad - cvetlični aranžmaji Miha Bahun - akustika in osvetljevanje Andreja Kosec - ličenje in frizura manekenk Voditelja Mojca Volkar in Matjaž Repnik -zahvala za čudovito pripravljen vezni tekst ETI Svit Kamnik, g. Jože Vahtar - zahvala za organizacijo prodaje lastnih dekorativnih keramičnih izdelkov v namen šolskega sklada Likovnemu društvu Mengeš - zahvala za organizacijo prodajne razstave Jerneji Behrič - zahvala za oblikovanje knjige »ZLATO SRCE« Zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mengeš za redarstvo in varovanje prireditve Zahvala g. Francu Blejcu, častnemu občanu Mengša, ki je uredil stojnici v preddverju KD za prodajo izdelkov Štefanu Borinu - zahvala za vso pomoč pri organizaciji in pripravljanju prireditve Zahvala Mojci Štrubelj iz WELLNES centra OTELO, ki je nesebično pomagala pri koreografiji modne revije šolarjev Zahvala velja vsem donatorjem, imena pa bomo objavili naslednjič, ko bo urejena vsa dokumentacija. OSEBE, KI SO ZAZNAMOVALE ZGODOVINO, SO SE VRNILE Letos je bil pust na OŠ Mengeš malo drugačen. Profesorica za zgodovino je organizirala tekmovanje za najboljšo pustno masko na temo zgodovine in grške mitologije. Učenci smo poskušali očarati žirijo z izvirnimi idejami in predstavitvijo različnih likov. Predstavljali smo različne grške bogove in boginje: Artemido, Atrodito, Hada, Hebo, Hero, Ateno... Prikazali so se cesarji in cesarice: Julij Cezar, Aleksander Veliki, Kleopatra, Nefretete. Nekaj deklet iz 6. razreda je predstavljalo Egipt - piramide, mačke, Kleopatro in njeni dve služabnici. Prišel je tudi Mozart, a je bil kot navadno nekoliko tih, vseeno nas je očaral in nasmejal. Stroga žirija nas je poslikala od glave do pet. Njeno strogost je omililo smešno strašilo, ob katerem smo se zelo zabavali in smejali. "Zgodovinske" maske smo obiskale gospoda ravnatelja in učence v 5. razredih. Vsaka oseba iz zgodovine je morala povedati nekaj o sebi. Odločitev žirije je bila precej težka, a je vseeno zbrala res najboljše. Ti so dobili sladko nagrado. Vse maske so bile zaradi izvirnosti, domiselnosti in svojega znanja nagrajene z odlično oceno pri zgodovini. Napisale: Andreja, Zala, Eva, Marinka, Šemsa NAROBE MENGEŠ Nekega dne me zbudi lajež. Pritečem v kuhinjo in zagledam psa. Ta pes pa ni bil normalen, saj je znal govoriti in hoditi po dveh nogah. Zato sem ga klicala Govorečko. Tudi sosedi so govorili po kitajsko. Sicer se je vsem zmešalo. Še ptice so kar jodlale. Ena koraka proti meni, zgrabi me in na to se zbudim in ugotovim, da so bile to samo sanje. Pes govorečko ■Iti Nina Kumer, 4. a SANJE Prejšnjo soboto vsa se s prijateljico Laro zelo, zelo dolgočasili. Odločili sva se, da odideva na sprehod oziroma sva se povzpeli na Gobavico. Napotili sva se že zelo zgodaj in sicer ob enajsti uri zjutraj. Hodili sva počasi in veselo, medtem pa sva se pogovarjali. Hitro sva prišli do koče, kjer sva najprej postali pri živalih, nato pa v kočo odšli pogasit žejo. A ko sva vstopili v kočo, sva se kar malo prestrašili saj ni bilo v njej ne duha ne sluha o kakšnem človeku. Povsod so bile pajčevine, kot da bi bila koča stara 300 let. Tudi njamanjši duhec še ni stopil v njo. Mislili boste, da se mi meša, ampak čez nekaj časa je iz kuhinje prikopitljala kobila z imenom Afna. No, vsaj tako ji je pisalo na njeni rožnati bluzi. Jaz sem zbežala iz koče, Lara pa, ki je zelo pogumna, pa je vprašala kobilo, kje je dobila tako zanimivo bluzo. Ta ji je odgovorila, da v bližnjem hlevu. Nato pa je zbežala še Lara. Z Gobavice sva tekli kot najbolj urne veverice, ko pa sva se zaleteli v neko drevo, sva se prebudili in oddahnili. Zelo sva bili veseli, žalostni pa zato, ker sva se še vedno dolgočasili. Petra Urh, 4. a .:: POPOTNA MALHA MOJE LETO NA BAVARSKEM 2. DEL Zočetnlške težave in kako je biti najmlajša profesorica Saj ne, da bi imela najslabšo možno orientacijo na svetu. Pravzaprav je moja orientacija kar dobra, sem ter tja pa vendarle domače spravim v smeh s kak{no močno o tem, kje je kakšen kraj oziroma katera pot je najbližja. Zato sem imela v Munchnu vedno pri sebi zemljevid, vsaj na začetku, ko sem ga prvič pozabila, no, pravzaprav namerno pustila doma, se mi je še kako maščevalo, pa o tem kasneje. Triurna zamuda (ki so jo seveda povzročili Avstrijci, pa smo morali narediti en mali ovinek -namesto preko Salzburga, smo šli preko Innsbrucka) me je toliko okrepila, da sem bila dokaj spočita. Tudi v kupeju sem bila sama, tako da sem zadnjih nekaj minut že začela urejati svoje stvari in premišljevati, kako jih bom spravila do izhoda. Imela sem namreč dokaj veliko potovalko, pa dva manjša nahrbtnika in kozmetični kovček -vedno sem se smejala ženskam, ki so imele kozmetični kovček poleg vse prtljage, sedaj pa vedno bolj spoznavam, da je to nadvse uporabna reč, edino rok ima človek premalo. No, priti sem morala do stanovanja, zato sem se odpravila do izhoda, kjer so čakali taksiji in prileten moški, ki se je sam sebi še vedno zdel neverjetno lep (na čelo si je namreč lepo počesal majhen koder - menda da naj bi bil bolj zapeljiv) mi je celo nekoliko pomagal, potem pa me vprašal, kam želim. Ja, na Weitlstrasse 141, sem mu odgovorila in ga vprašala, če je to daleč. Kam, je ponovil, pa sem mu rekla še enkrat, pa me je še vedno bolj zabodeno gledal, zato sem mu rekla, da mu bom pokazala listek z napisom, nakar prebere ime ulice in iz sebe spravi takšen grlni »l«, ki mu je že Stanislav Skrabec, za njim pa Jože Toporišič, rekel »l po bezjašku«. (Sicer tak glas izgovarjajo prenekateri priseljenci iz bivše Jugoslavije, ker ga drugače enostavno ne znajo.) Ja, mu že malo nejevoljna ponovim, saj to sem rekla, pa me je učil, da se po bavarsko izgovarja drugače. Hja, kaj kmalu sem dobila poduk, da je Bavarska v vseh ozirih drugačna. Rožne ulice, koruzno polje in birokrati No in se peljeva, seveda so bili na cesti zastoji, potem pa je gospod še ulico zgrešil in sva telovadila po ulicah z najrazličnejšimi rožnatimi imeni. Da mi bodo te tudi kasneje povzročale težave, še nisem vedela ^ Ko je že skoraj začelo zmanjkovati hiš in blokov, sva le prišla na znamenito Weitlstrasse in po čudežu našla tudi številko 141. Sicer tako težko spet ni bilo, saj je bil to največji blok v okolici, pa vendarle. Gospod je ustavil sredi ceste (čakali so avtobusi, avtomobili, ampak mi je bilo kar malo vseeno), plačala sem mu zahtevani znesek (ni bilo poceni!) in končno pozvonila pri moji eskimski stanodajalki. Je bila že vsa zaskrbljena, ker je mislila, da me nikoli ne bo. Pripravila mi je čaj in dve žemljici z maslom (šele takrat sem se zavedla, da sem bila že malo lačna), nato pa mi je v roke porinila formularje in odšli sva na podzemno železnico in tako sem se odpravila v mesto. Predel, kjer stanujem, se imenuje Feldmoching in kmalu zatem se začenja dokaj vaško okolje. Moja stanodajalka mi je dejala, da naj zvečer, ko se bom vračala proti domu zavijem pri koruznem polju desno, da bom našla pot nazaj domov. No, usoda je hotela, haha, da so ravno tistega dne tisto koruzo poželi^ Pa sem zvečer vseeno našla dom^ No, stereotip birokrata je seveda še vedno s črnimi narokavniki (kar sploh ni tako neumna iznajdba - le poskusite brati časopis in nanj nasloniti bele rokave pa z naramnicami in malo plešast mora tudi biti. So tudi drugačni po zunanjosti, po srcu pa ostajajo isti - ljubijo pravila in predpise, s katerimi lahko drugim pokažejo svojo premoč! Na listku sem imela napisano, kaj vse moram urediti. In ker je Nemčija (in tudi Bavarska!) urejena dežela, sem morala najprej najti oddelek, kjer bo tudi moj priimek. To mi je še kar šlo. Potegnem listek s številko, aparat mi zamrmra, da je pred mano še dvajset ljudi in potem čakam in čakam in čakam. Ko se je moja številka le izpisala na zaslonu, grem noter, kjer mi gospodična pove, da pa jaz žal še nimam formularjev in naj pridem še enkrat. Se še niti nisem razburila, grem ven, izpolnim podatke (tokrat ni bilo vprašanj o mojem morebitnem pokojnem možu, zato pa sem morala izpolniti vsa imena sorodnikov do stare mame in očeta, ker tega nisem - se mi je zdelo neumno, saj so oni pač ostali doma - sem morala vse še ponoviti - pa se še nisem razburila), dama stara slabih dvajset let (namesto, da bi bila smrklja v šoli, se pa gre uradnico prve kategorije!), mi da račun za svoj podpisek in me pošlje k blagajni, pa sem bila ob prvih 13 evrov in morala sem v drugo nadstropje. Spet isti postopek s številko in aparat mi odmomlja, da pred mano ni nikogar, pa sem šla kar v sobo. In me, tokrat pa je bil birokratek, pošlje ven, da me ni klical. Čakam pred vrati, on pa v drugo sobo, kjer je bila čakalnica, sama pa sem stala na hodniku, pošlje sporočilo na zaslon, da smem noter. Pa nisem videla in potem pride že malo zaripel ven, da me čaka in zakaj me ni noter. No, smela sem se usesti, podala sem mu vsa priporočilna pisma, roke in vse ostalo, vzel je moj potni list in me pogledal, kakor da imam garje ter v visoki bavarščini (ki je še kar spominjala na nemščino) rekel: »Kje imate pa vizo?« Jaz pa že ravno prav sita vsega, da sem čakala na vizo 3 mesece, pa da je gospodje še niso poslali. Sicer pa, saj za Slovence menda ni treba vize. In me je podučil, da če sem v državi turistka, če bom pa delala, jo pa moram imeti, .:: POPOTNA MALHA ::. sicer se lahko lotim dela na črno. Sedaj sem imela šele odprte oči, no, pa se je gospod odpravil na raziskovanje arhiva in me pustil s sodelavcem, temnopoltim dekletom s kričečim otrokom, ki je že mesece živelo nelegalno v Nemčiji, sedaj pa je morala urediti zdravstveno zavarovanje za hčerko in se je pokazala oblastem. No, medtem je moj birokratek že prišel nazaj in mi povedal, da je viza odobrena in da jo grem lahko takoj iskat v Ljubljano. Nisem mogla prav verjeti svojim ušesom! Nazaj v Ljubljano, saj se mi v ponedeljek vendar začne pouk? Ja, ne smete delati, dokler nimate vize, lahko pa si ogledujete Munchen. Sicer pa se je moral le še ON podpisati, nakar se je postavil v najbolj važno pozo, kar sem jo kdaj videla in se podkracal na list papirja, ga vtaknil v faks in ga poslal v Ljubljano. Bila sem ogorčena, kot da sem navadna šolarka, Ljubljana pa spet ni tako blizu, da bi to lahko storila še v istem dnevu. Nazadnje sem ga le preprosila za neko potrdilo, da vsaj čakam na dovoljenje za bivanje, da nisem povsem nelegalno v Nemčiji. No, to je nekako potrdilo moje prepričanje, da so birokrati na svetu zato, da meni in drugim grenijo življenje. Pa imam predpise čisto rada, samo ne maram pa ljudi, ki se na tak način potem izživljajo nad drugimi. Pa nisem imela kaj, medtem so se končale uradne ure in sama sem se odpravila na banko, da bi si vsaj uredila bančni račun. Birokratsko leglo, številka 2 No, tam so pa spet začeli komplicirati. Račun sem začela »odpirati« že ob prvem obisku, pa vedno jim je nekaj manjkalo. Hec je pa seveda bil popoln, ko so mi »prijazno pojasnili«, da brez bančnega računa ne morem dobiti pogodbe o delu, brez te ne morem dobiti dovoljenja za bivanje, brez slednjega pa seveda nisem mogla odpreti računa. Banda! Ni pomagala ne lepa ne grda beseda. Slednje sploh nisem uporabila, ker sama vem, kaj je trma. Ce nekdo nečesa noče, ga niti slon ne premakne. Malo razočarana sem se odpravila na fakulteto, kjer me je sprejela zelo prijazna tajnica in moj zabavni profesor, ki me je začel zbadati, da sem verjetno preprodajalka orožja, da še nisem mogla urediti papirjev. Hm, da, pravzaprav, preprodaje orožja mi pa niso prepovedali in tako bi lahko hitro našla še tisti drugi del polovične zaposlitve. Hihi, saj se hecam. Neskončno dolg konec tedna Seveda sem se vedno odpravila na izlet še s kom, ki mi je bil pri srcu in tako sem se ob koncu tedna počutila neverjetno osamljeno. Saj mesto je bilo lepo, muzejev vse polno, dobro, vreme je bilo porazno, ves čas je nekaj kapljalo, ampak megle pa le ni bilo! Moja stanodajalka pa je dobila čudno navado, da je zaprla vsa vrata, ko sem prišla v stanovanje, sosedje so sicer pozdravljali, ampak to so bile pa tudi edine besede, ki sem jih spregovorila v enem dnevu. Katastrofa, jaz, pa ne morem govoriti. Vsi, ki me poznajo, vedo, da nekako hujšega zame skoraj ne more biti. Ampak tudi to je del nemške kulture, odtujenost, lahko človek konec vzame, pa tega ne bodo opazili. Nekako sem preživela, težko, večkrat sem telefonirala domov - drag špas, ampak vsekakor pomirljiv! Končno služba! In končno je nastopil ponedeljek, ko smo imeli predstavitveno konferenco, kjer smo sprejeli študente, kjer so nas predstavili in začelo se je odvijati. Izkazalo se je, da sem daleč najmlajša, saj je bila druga po starosti za mano kar 10 let starejša od mene. Celo večina študentov je bila starejših. Haha, pa sem začela uživati, saj smo lahko pouk slovenščine zastavili dosti bolj sproščeno in seveda s smehom. Moje prvo vodilo pa je bilo, da je treba vsako uro končati z domačo nalogo. Celo študente sem uspela prepričati, da je to za njihovo dobro in po sestavkih sodeč, jim ni bilo odveč. Pač, lepo zavito darilo ima vsak rad! Celo več dela! Študentje so bili pisana družba, samo trije so bili slovenskega porekla, vsi ostali pa ali študentje slavistike ali pa so upali, da bodo dobili dobro službo v evropskih uradih. Ja, začelo se je zabavno leto. Predvsem pa s privajanjem na nove učne pripomočke. Tabla in kreda sta bili vse, kar sem imela na voljo, zato smo veliko pisali. So me kmalu obtožili, da jo porabim preveč. V začetku sem se samo smejala, potem pa ne več, saj z očitki niso nehali. Na koncu so se le umirili, ampak potem so pa odklopili vodo v učilnici. No, takole bom zaključila, ravno preveč lepo človek za takšno delo ne sme biti napravljen, sicer se nikoli ne bo več očistil. Ampak bančnega računa pa še vedno nisem imela in končno sem se lahko odpravila domov. Prvič po 10 dneh. V Ljubljano smo spet prišli z zamudo. Triurno! Zaradi Avstrijcev! Ampak je bilo treba domov, saj me je vendar čakala viza. Gospa je rekla, da naj podpišem še izjavo, da ne bom v Nemčiji ostala več kot pet let. Ravno prav sita vsega sem ji odvrnila, da si ne predstavljam, da bi si to sploh kdo želel! Pa sem se vseeno vrnila. In še všeč mi je postalo! Mateja Jemec Naslednjič: Nemški način življenja s slovenskim priokusom V VRTCU .:: KULTURA ::. LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ - TOKRAT DRUGAČE KULTURA SMO MI VSI Predstavljamo svoje misli, seznanjamo vas z našim delovanjem in doživljanjem izza kulis. Vabimo vas k miselnemu sodelovanju z vašimi pogledi in predlogi o izboljšanju odnosa do kulture in umetnosti v naši občini. V januarski 101. št. MENGSANA smo vas seznanili z našimi aktivnostmi v letu 2002. in načrti za leto 2003. Odločili smo se, da vas sproti oz. občasno obveščamo o našem delu, z edinim namenom, da vas zainteresiramo, približamo k umetnosti, predvsem pa, da skupaj ohranjamo in širimo kulturo. Uvodoma navajamo kratko obrazložitev dveh besed: KULTURA: (lat. cultura) - gojenje, obdelovanje, izpopolnjevanje-nadgradnja, oplemenitenje dobrin, katere je izdelal ~lovek. Nacionalna kultura obsega :moralo, navade, jezik, zgodovinsko tradicijo, umetnost in ostala podro~ja duhovne rasti. UMETNOST: (lat. art) - specifično človekovo duhovno delovanje, moč v sposobnosti estetskega izražanja in kreativnosti. Ali vas privlačijo ti globoki elementi vseh dosedanjih civilizacij? Jih želimo ohraniti, ali izgubiti? Zavedamo se, da se svet in miselnost spreminjata, a osnovnih vrednot ne smemo zanemariti. Kaj ostane za nami, kakšen zapis pustimo za sabo? In kakšni smo sedaj? Če se ozremo na Likovno društvo Mengeš, lahko zatrdimo, da se ravnamo po omenjenih vrednotah. Naša dejavnost je ljubiteljska. Področje; slikarstvo v različnih tehnikah in prvi koraki k kiparstvu. Oprijemamo se mentorstva strokovnjakov, ki nas vodijo k pridobivanju znanja in razvijanju prirojenega daru ter kreativnosti. Pod organizacijskim vodstvom izjemno aktivnega predsedstva in zanosom posameznih članov pripravljamo samostojne in skupinske razstave in sodelujemo na območnih, regionalnih in državnih razstavah. Dosežke našega dela potrjujejo izbrana dela za razstave, kar je potrjeno s priznanji in pridobljenimi certifikati. Delujemo v Zajčevi vili, v I. nadstropju. Prostore nam je dodelila Občina Mengeš, Pogodba je začasna, nad njo negotovo visi grožnja, da zadeve okoli lastninjenja še niso končane. Funkcionalnost bo zadovoljiva po dokončni sanaciji stropov, sten in tal. Skoda, ki je nastala pred prevzetjem prostorov, je posledica okvare dimnika. Osnovna sredstva vzdržuje lastnik, Občina Mengeš, organizacijo vzdrževanja pa društvo. Ostalo redno vzdrževanje opravlja društvo samo. Občini se zahvaljujemo za pozitiven pristop k delovanju društva in upamo, da bomo skupaj lahko rešili tudi probleme okoli kurjave. Prostor je opremljen le z enim grelnim telesom, kar nam onemogoča aktivnejše delovanje v zimskem času. Redno se sestajamo ob sredah ob 18. uri, sicer vsak član zbere čas uporabe prostora, odvisno od lastnega prostega časa, predvsem zaradi trenutno premalo uporabnega prostora. Člani niso obvezni biti vedno prisotni sestankom, kar je sicer zaželeno. Letna članarina znaša 5.000, za nove člane 2.000 tolarjev. Večino materialov, prevoze na razstave in opremo v prostorih prispevamo člani društva. Plačujemo stroške elektrike, vode in odvoza smeti, za kar skušamo pridobiti sredstva od sponzorjev, ali iz občinskega proračuna. Redno razstavljamo v Kulturnem domu Mengeš, v katerem se hkrati v času razstave dogajajo različne prireditve in sestanki.. Dogaja se, da se morajo razstavljeni eksponati za krajši čas umakniti, tako, da včasih obiskovalci razstave ostanejo praznih rok. Dogaja se tudi to, da se izbrano delo, pohvaljeno s strani državnega kritika, popolnoma odstrani s prizorišča, ker nekatere druge uporabnike prostora moti vsebina svobodnega in kreativnega izražanja. Komaj smo zadržali pisno pripombo strokovne kritike in izpostavljanje medijem, zaradi takih dogodkov. Čeprav sami zagovarjamo svobodo izražanja, ne želimo pooblaščenca upravljanja KD Mengeš izpostavljati nevšečnostim zaradi tega, ker je odvisen tudi od drugih uporabnikov, predvsem pa zaradi tega, ker nam je med prvimi ponudil razstavni prostor. Vse to torej omenjamo zaradi tega, da vas seznanimo o nujnosti prizadevanja za pridobitev prostora za Likovno galerijo Mengeš. Izdelanega načrta nimamo, opcij je dovolj. Naslednjič bomo skušali podrobneje in bolj konkretno opisati naše razmišljanje oz. gledanje na določene prazne prostore v našem kraju, ki bi se morebiti lahko uporabili za galerijo. Želimo si vaših predlogov in pomoči ob pristopu k temu projektu, ki sicer ni nov in ni naša ideja, je pa želja po uresničitvi. Pri pisanju smo želeli izbrati lahkoten pristop in čeprav smo vas zasuli s podatki, menimo , da je prav, da spoznate tudi manj lep, realen del našega bivanja.. Članek je namenjen tudi kot vabilo za morebitne nove člane društva. K likovnemu izražanju vabimo: mlade, mlade po srcu in večno mlade. Navedeni izrazi niso slučajni. Predvsem na področju umetnosti lahko doživljamo ta občutenja, ob prepotrebni sproščenosti in svobodi misli, kot tudi pogumu, da smo lahko drugačni od današnjih stereotipov. osamljenosti, izgubljenosti, nepravilnem izkoriščanju časa. V teh stereotipih se rodijo nezadovoljstva, nestrpnosti v družini in družbi, nervoza in kriminal. Pri nas ne boste srečali prisiljene vzgoje, nobenega verskega ali političnega namiga, le spodbudo, da se likovno razvijate. To pa ne pomeni, da motivika vaših izražanj ne sme vsebovati verske ali kakršne koli druge motive. Od občinstva seveda pričakujemo, da nas ne klasificira, kot privržence te ali one smeri, razen likovne. Vsakdo se lahko izraža na svojstven način, to je celo zaželeno, saj le tako lahko ustvari nekaj novega. Le redko se zgodi, da posegamo po klišeju, pa še takrat s svojim osebnim pristopom. Primer so izdelane in razstavljene jaslice, ki ste si jih lahko ogledali v izložbah bivše trgovine Zarja. Izdelki so nastali na odprti delavnici, na kateri so sodelovali zunanji člani. Od meseca marca pripravljamo tečaj risanja in ustvarjale delavnice za otroke in mladino, kar namenjamo predvsem občanom . Naš interes je privabiti nove člane Likovnega društva Mengeš. Prepričani smo, da je med nami nekaj neodkritih talentov. Zavedamo se, da je pravih umetnikov, ki bi se zapisali v zgodovino, malo, a menimo, da je že pravilen pristop k umetnosti korak do morebitnega pravega umetnika. Upamo, da smo se predstavili in da vas branje o nas popelje k nam! Barbara Rabic VI NAPIŠETE Ples mengeških svetnikov Slučajno so mi prišle v roke Novice, glasilo sedmih občin in februarski Mengšan. Naslov članka je enak gornjemu naslovu. Kakšen ples svetnikov? Po branju sem le ugotovil, da gre pravzaprav za nekakšno obnovo dveh člankov iz časopisa Delo. Ugotavljam, da gre za ples, ki nam Mengšanom ni v ponos. Ko sem prebral naslov sem bil najprej mnenja, da gre za družabno srečanje občinskega sveta, kar bi bilo prav, če bi se prijateljsko sestal kot najvišji organ odločanja samoupravne lokalne skupnosti - občine. Kolikor poznam člane Občinskega sveta menim, da so po večini razsodni in pametni ljudje in zaradi tega pričakujem složnega sodelovanja in sprejem sklepov, ki bodo v korist naši občini. Mislil sem, da je bilo vsakovrstnega pisanja okrog volitev vendarle že preveč. Motil sem se, saj je tudi v februarski številki Mengšana še vedno veliko nepotrebnega gobezdanja. Volitve so bile demokratične, kaj in kako so se posamezni kandidati predstavljali je pač njihova stvar, vsak si je zamislil ponudbo po svoje in to na koncu koncev nikogar nič ne briga. Dolžnost občanov je, da izvoljenega župana sprejmemo in da ga spoštujemo. Opozicija in pozicija morata dobro sodelovati, ker le tako bo občina lahko uspešna. Vsako nagajanje omejuje napredek, je tudi nedemokratično dejanje. Dobili smo novega urednika Mengšana. Upam, da bo obveščanje stvarno in da ne bo pisal takih uvodnikov, kakršnih je bilo kar nekaj zadnjih -neprimernih. No, za slovo nas je stari urednik razveselil s pravljico in nam voščil dobrega zdravja. Novopečenmu predlagam, da bo v svojem vsakokratnem uvodniku seznanjal bralce s sprejetimi sklepi občinskega sveta, brez nepotrebnih debat, ki se velikokrat pojavijo okoli sprejetja odločitev, ker nas politikanstvo ne zanima. To naj bi veljalo za novinarja Dela. Od svetnikov pričakujem, da uveljavijo lep slovenski pregovor: V SLOGI JE MOČ! Trgovski center VELE Mengeš 18. februarja je bila odprta velika, lepa, moderna in po svetovnih izsledkih urejena trgovska hiša. Na razpolago je velika ponudba blaga dnevne potrošnje, drogerija, tekstilna trgovina, otroška moda, frizerski salon in kavarna Corner. V prvem nadstropju je velika izbira: pohištvo, bela tehnika, dekorativni program in svetila. Skratka vse, kar lahko kupiš v sodobnih evropskih nakupovalnih centrih. Pa vendar: malo za hec, malo za res! Nobenemu ne bi padla krona z glave, če bi imela kavarna kakšno drugačno ime. Imamo tudi privlačna domača: kavarniški kotiček, kotiček za klepet, kavarna Mengo (po pravljičnem grofu Mengo), pa še marsikaj bi se našlo. Hvala bogu, da bo po dobrih desetih letih samostojnosti še vedno nimamo zakona o javim rabi slovenskega jezika. Kako zelo je nekaterim »amerikanščina«, ali je res tako privlačna? Kaže, da je tudi večina državnega zbora tega mnenja. Nič hudega ne bi bilo, če bi se imenovala kavarna Trak z enopoteznim napisom - trak, kakršen je bil napis nekdanje tovarne. »Za uspomenu i dugo sedanje«. (V spomin in dolgo pomnjenje). Zakaj? Pred tridesetimi leti se je rodila misel na Urbanističnem odboru KS, da Mengeš že skoraj potrebuje obvoznico. Ta predlog je bil sprejet tudi v Urbanistični načrt. Na južnem delu Mengša naj bi se obvoznica iztekla na glavno cesto (proti Trzinu). Takrat nas je bilo v tovarni trakov zaposlenih nekaj več kot 200 delavcev. Dobili smo lokacijsko dovoljenje in si zgradili lepo tovarniško zgradbo 60 x 30 m in s tem pridobili nekaj več kot 5.000 m2 delovnih prostorov. Leta 1977 je stekla proizvodnja. Bili smo ponosni na svoj uspeh. Ne glede na to, da smo dobili nekaj kreditov od banke, izvajalca gradbenih del in večjih kupcev, nam je uspelo s pridnim delom vse dolgove pravočasno vrniti. Smelo lahko trdim, da je bil uspeh izreden in da smo takrat kot proizvajalci elastičnih in neelastičnih trakov dobili velik ugled ne samo v takratni republiki Sloveniji ampak v celi Jugoslaviji. Mislim, da je vsem jasno, če ne bi bilo na tej lokaciji tovarne Trak tudi trgovine Vele danes ne bi bilo. OBVOZNICE pa še vedno ni, kar ni nič čudnega. Mačehovska občina Domžale je denar potrebovala za svoje malomeščanske potrebe. Tudi danes je še vedno tako, za tiste, ki se niso osamosvojili. Dočakali smo razpad Jugoslavije, dočakali smo razpad celotne mengeške predelovalne industrije, razen tovarne Filc; ki je bila kapitalsko najmočnejša in sposobna dosegati visoko dodano vrednost. To se je izkazalo pri dokaj nespametnem lastninjenju. Vzroki propada so predvsem polovica podržavljenega industrijskega premoženja. Ustanovljeni so bili državni skladi, ki so in še s tem razpolagajo (sedaj so to DRUŽBE - čigave?). Z razpadom Jugoslavije so nastale velike tržne spremembe - niso pa bile to tržne zakonitosti, ki jih tako radi sprejemajo kot vzroke za marsikatero uničenje proizvodnih zmogljivosti. V letu 1989 je bila 3.000 odstotkov inflacija in skoraj vsa podjetja so ostala brez denarja. Tudi slabo strokovno vodenje je imelo svoj prispevek za propad podjetij. Morda bo kdo razmišljal, da jokam za tovarno, v kateri sem delal nad 35 let. Ne! Žal mi je vse industrijske proizvodnje, ki bi v Mengšu še vedno lahko dobro delala, saj trg take izdelke potrebuje. Letos bi praznovali 70 letnico. Vsem upokojencem pa nam še vedno primanjkuje počitniške hiše na morju in na Veliki planini, saj sta bili kupljeni iz našega denarja, z odpovedjo plač in bi nam bilo vse to lahko ponujeno po nižji ceni. Upam, da spomin na nekaj preteklih dogodkov ne bo nikomur škodoval. Stane Lužar SPOMIN NA ŽRTVE VOJNE Počastitev spomina na padle borce Kamniško-zasavskega odreda, ki so padli 24. februarja 1944 leta na Oklem, vsako leto Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale in KO ZB Ihan -pripravita spominsko slovesnost. Tokrat v soboto, 22. februarja 2003 ob 11. uri se je pri spomeniku zbralo veliko ljudi, številne delegacije, svojci, borci, planinci, upokojenci, mladi, praporščaki, zastavonoša in drugi simpatizerji in ljubitelji narave. Delegacija je položila vence, svojci pobitih prižgali sveče in se z minuto tišine poklonili vsem padlim med obema vojnama. Tu je kraj bolečega spomina za svojce ter spomina, da se vojne strahote v tem času ne smejo nikoli več zgoditi. Slavnostni govornik Tone DRAGAR, podžupan občine Domžale, je obudil spmine na žrtve strašnega zločina storjenega nad slovenskim narodom. Izpostavil voljo slovenskega naroda, da živi naprej tudi takrat, ko kaže, da je obsojen na smrt. Deležen je bil burnega aplavza prisotnih. Kakor vsa leta je tudi letos v kulturnem programu nastopil moški pevski Janez Cerar iz Društva upokojencev Domžale, učenci OŠ Ihan in recitatorja - domačin HAFNER in MUHAR iz Trzina. Po uradnem delu se je vsem nastopajočim in ostalim - udeležencev tracidionalne Spominske slovesnosti - zahvalil predsednik Rajko HAFNER. Vse skupaj je povabil na skupno srečanje v partizansko vasico Dobovlje nad Ihanom, na klepet o obujanju spominov na vojne grozote v teh krajih, ki se nikoli več ne smejo ponoviti. Naj omenimo, da so se slovesnosti udeležile delegacije iz vseh novo nastalih občin, ter 120 pohodnikov - planincev iz Litije in Kresnic. Da je bila udeležba velika, se moramo zahvaliti lepemu vremenu, obvestilom v javnih občilih in lepo urejenim cestam do spomenika. Jože NOVAK /----\ Spoštovani! Zadnje čase se večkrat sprehodim po Mengšu in ena od poti, po kateri hodim, je tudi zgornji oziroma Staretov drevored. Toda vedno znova, ko hodim po njem, me ujezi njegovo stanje. Drevored je postal prava cesta, polna lukenj in blata in si prav nič ne zasluži naziva drevored. In če imaš srečo, pridivja še kakšen avto, kateremu se mu moraš ti umakniti v hrib ali pa v prepad. Eden od vzrokov za tako stanje, so gotovo tudi smučarji skakalci, ki se redno prevažajo do skakalnice na Zalokah. Menim, da bi smučarji skakalci lahko uporabljali drugo dostopno pot do skakalnice in tako prispevali k lepši in prijaznejši ohranitvi Staretovega drevoreda. Zanima me, kdo je odgovoren za vzdrževanje mengeških drevoredov in kdaj mislijo kaj ukrepati glede klavrnega stanja Staretovega drevoreda. Upam, da moj dopis ne bo naletel na prazna ušesa, in da bomo lahko kmalu vsi Mengšani spet uživali v lepoti Staretovega drevoreda! Matevž Bolta .:: VI NAPISETE ::. .:: TABORNIKI ::. .:: TEMA MESECA ::. EVROPSKO LETO INVALIDOV 2003 TABORNIŠKE NOVICE 3. december 2002 je bil slovesen, saj se je pričelo evropsko leto invalidov 2003, ko bodo imeli posebno priložnost opozoriti naše člane DVI Domžale, kot enakopravne člane družbe. Predvsem pa bomo upoštevali načelo: nikoli o invalidih, brez invalidov. Pokroviteljstvo nad izvedbo dogodkov, ki bodo obeležili evropsko leto invalidov je prevzelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve -odbor pa bo vodil osebno dr. Vlado Dimovski, Jože Brodar, ipredsednik DVI Domžale ob kolesu,i na katerem se je-4.1.2003 V dopoldanskih urah pripeljal iz -Loke pri Mengšu v Rudnik pri Radomljah |n se udeležil spominske slovesnosti pri spomeniku padlih borcev. L skupaj z 28-imi predstavniki invalidskih organizacij, vladnih resorjev, univerze, občin in zavodov. Tudi DVI Domžale je v preteklem letu 2002 realiziralo postavljene naloge. Izvedli posebne socialne programe, ki smo si jih zastavili v začetku leta. Udeležili se srečanja vseh vojnih invalidov, 21. septembra 2002 v Kamniku z udeležbo preko 1000 invalidov, invalidskih družinskih upravičencev ter njihovih svojcev. Udeležujemo se preko leta izletov, spominskih slovesnosti, srečanj s starejšimi člani doma v domovih, jih obdarujemo in se z njimi pogovarjamo. Prisotni smo na pogrebih umrlih članov, tudi s praporom. V mesecu decembru smo obiskali vse župane in županji - novo nastalih občin, med njimi tudi župana občine Mengeš, gospoda Tomaža Štebeta. Vsakemu smo izročili praktično darilo in čestitko za ponovno izvolitev, z željo za dobro sodelovanje. Obisk predstavnikov DVI je bil dobro sprejet in pozitiven, z zahvalo županov in županji, vseh sedem občin, v kateri živi trenutno 181 članov. Še vedno je poslovni prostor na Ljubljanski c. 36 v Domžalah (skupaj z borčevsko organizacijo), ob četrtkih od 9. do 11. ure. Delovna srečanja (sestanki), so po potrebi v gostilni pri »Gašperju« na Prevojah pri Lukovici. Clani DVI, ki živijo v domovih v Domžalah, Mengšu in Kamniku so oproščeni plačevanja letne članarine po 1.000 SIT. Nadzorni odbor DVI pripravi, do občnega zbora do 20. aprila 2003 poslovnik z nekaterimi popravki členov in tudi predlaga člane za nov odbor. Sedanji blagajnik Lojze Hrovat pa želi zamenjavo, kajti prevzema novo zadolžitev referenta za rekreacijo. Tako je bil predlagan dnevni red na prvem delovnem srečanju, dne 29.1.2003 sprejet in tudi prevzete obveznosti, je poudaril predsednik DVI Domžale, gospod Jože Brodar, s pomočjo ekipe Upravnega in Nadzornega odbora. Jože Novak Zimske šolske počitnice so bile pri tabornikih v znamenju zimovanja, ki smo ga organizirali skupaj s taborniki iz Grosuplja, od srede 26,2. do sobote 1.3.. Tokrat bi se morali odpraviti na Planino pod Golico vendar je bila lokacija naknadno spremenjena -mariborsko Pohorje, planinska koča Zarja. Skupaj je bilo 30 zimovajočih, od teh so bili 4 naši člani in en naš vodnik. Zimovanje je potekalo nekako takole: 1. DAN: prihod v kočo, kosilo, namestitev po sobah, dopoldansko smučanje oz. sankanje, popoldanski počitek, večerja in večerne igre, spanje 2. DAN:vstajanje, zajtrk, smučanje oz. sankanje, kosilo, popoldanski počitek, malice, igre na snegu, večerja, spanje 3. DAN: vstajanje, zajtrk, smučanje oz. sankanje, kosilo, počitek, malice, igre na snegu, večerja, krst in ples v maskah, spanje 4. DAN: vstajanje, zajtrk, smučanje oz. sankanje, pospravljanje in pakiranje, kosilo in odhod domov Po prihodu domov so v glavah ostali nepozabni spomini in navdušenje, da se nam naslednje leto obeta novo zimovanje. V mesecu marcu imamo pa v načrtu tudi že prva tekmovanja, prvo bo 21.3.- Lov na lisico oziroma orientacija, sledi mu mnogoboj. V aprilu imamo najprej Pohod na Rašico (5.4.), Rodov posvet (11.,12. in 13.4.) in zaprisega (18.4.) Želim vam lep mesec marec, propagandistka KATARINA Z NARAVO, K BOLJŠEMU ČLOVEKU! NOČNO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Taborniki rodu Močvirski tulipani iz Ljubljane prirejamo No~no orientacijsko tekmovanje (NOT), ki bo potekalo v no~i z 29. na 30. marec 2003. Tega tekmovanja se bo udeležilo okoli 400 tabornikov iz cele Slovenije. Ker se bo tekmovanje odvijalo v Mengšu in njegovi okolici, vas prosimo, da ste do tabornkov ta dva dni strpni, hkrati pa upamo, da ne bo prihajalo do kakšnih nesporazumov. Hvala! Društvo tabornikov Rod močvirski tulipani Ljubljana MESEC MAREC MESEC RODNOSTI Z mesecem marcem kot mesecem rodnosti naj bi opozorili na problem rodnosti, katere padec v razvitem svetu (tudi v Sloveniji) je vse bolj pereč in kompleksen problem. Opravljene raziskave so pokazale, da je glavni razlog za padec rodnosti zavestno odločanje za rojevanje otrok v poznih 30 letih in odločanje za vse manjše družine. V porastu je tudi odstotek staršev, ki se zavestno odločijo, da ne bodo imeli otrok (v Sloveniji iz 5 na 15 odstotkov). To kaže, da odločitev za rojstvo otroka ni več družbena norma, ampak da vse bolj postaja zasebna odločitev posameznika, ki jo strokovnjaki povezujejo s številnimi dejavniki, npr. sociološkimi, ekonomskimi, političnimi, ideološkimi, ^ Med najpomembnejše dejavnike štejejo strokovnjaki ekonomske dejavnike, saj je odločitev za otroka povezana z zmožnostjo zagotavljanja osnovnih življenjskih potreb kot so zaposlitev, stanovanje, ^ Zadovoljitev finančne varnosti in stanovanjskih pogojev mladih se v zadnjem času premika vse višje po starostni lestvici, dovolj zgovoren je že podatek, da 87 odstotkov polnoletnih državljanov mlajših od 24 let živi pri starših ali sorodnikih, pri generaciji med 25 in 35 letom pa ta odstotek še vedno presega 40 odstotkov. Z vse kasnejšo osamosvojitvijo in vse kasnejšim odločanjem za otroka se lahko pojavijo tudi zdravstvene težave, saj je biološka ura neizprosna in ogroža repoduktivno sposobnost posameznikov. Kot pomembnejše sociološke dejavnike strokovnjaki navajajo skrbno tehtanje odločitve, npr. o zmožnosti uskladitve dela in družinskega življenja, zmožnosti zagotavljanja varstva otrok, medtem ko se obstoj ideoloških dilem kaže predvsem v tehtanju prednosti samskega oziroma družinskega življenja. Vse pogosteje se dogaja, da mladi niso pripravljeni prevzeti dodatnih odgovornosti in se zato za rojstvo otroka ne odločijo. Za zagotovitev celostnega reševanja problema pa je prav gotovo najpomembneje motivirati politično elito, ki v zadnjem času prepoznava rodnost kot pomemben problem prihodnosti Slovenije, vedno še ni oblikovala državnega programa ali podvzela drugih ustreznih ukrepov. In kako se vse skupaj odvija v Občini Mengeš? Strokovnjaki ugotavljajo, da je Mengeš zanimiv za priseljevanje mladih družin, vendar pa je prihodnost nejasna, saj so »staroselci« na tem področju vse premalo učinkoviti. Tina Železník .:: SPOZNAJMO SE ::. OSEMDESET LET ALBINA BURGARJA Albin Burgar je pred nekaj dnevi dopolnil 80 let. Rojen je bil v Mengšu in vse svoje življenje preživel kot Mengšan. Leta njegovega življenja so bila trda, vendar ga to ni motilo, da ne bi videl tudi lepih strani življenja in ostal optimističen in živahen kljub svojim letom. Kje je stala vaša domača hiša? Čigavi ste? Domača hiša je nosila številko 17. Pri hiši se je reklo pri Jerčku, bil sem Jerčkov. Hiša je stala pri znamenju v malem Mengšu, nedaleč stran od današnje hiše, ki stoji na Liparjevi cesti 28. Moj oče je bil doma iz Dravelj in se je priženil v Mengeš. Po poklicu je bil sodar, mama pa gospodinja. Ukvarjala se je tudi s šivanjem slamnikov. Poročila sta se, živela v Mengšu, oče pa je hodil delat v Ljubljano. Rojenih je bilo devet otrok, jaz Albin sem bil najstarejši, rojen 1. 3. 1923. Kako se spominjate otroštva? Ker sem bil najstarejši, sem moral poprijeti za vsa dela na domačiji. Učil sem se za mizarja. Učiti so me dali k Feliksu Stempeljnu, kar je trajalo tri leta. Vajenci so takrat delali brezplačno, res pa je, da mi je mojster plačal članarino za obrtno šolo. Na kosilo sem hodil domov. Drugače je bilo dela veliko in delali smo od sedmih zjutraj do šestih zvečer ali pa še dlje, če je bilo treba. Kmet Benda je naše mizarske izdelke potem z vozom vozil v Ljubljano. Ko sem končal vajeniško dobo, sem še leto in pol delal kot pomočnik, nakar sem že moral iti v vojsko. Kar se tiče vojske vam ni bilo prizanešeno. Ta čas je za vselej zaznamoval vaše življenje. Starojugoslovanske vojske nisem služil. Leta 1943, 11. januarja sem bil mobiliziran v nemško vojsko. Bil sem v treh vojskah: nemški vojski, ruski vojski in še v partizanski vojski. V nemški vojski sem služil kakšno leto. Nemška predvojaška vzgoja v Milbachu ni potekala s puškami ampak z lopatami. Ko smo opravili tečaj, so nas natovorili na tovornjake in poslali v Rusijo na fronto. Kot nemški vojak sem bil v Rusiji zajet. Rusi so nam pobrali vso obleko in opremo, ki je bila kaj vredna. Ruski oficirji so nas spraševali, kako smo se mogli boriti proti ruskim ljudem, vendar nam niso naredili hudega, saj so vedeli, da smo bili na silo mobilizirani. Grdo pa so ravnali z ruskimi vojaki, ki so se predali Nemcem in se nato borili proti lastni domovini. Tujci so vsi pristopili v rusko vojsko, razen tistih, ki so bili bolni. Od teh jih je tam veliko pomrlo. V Rusiji so nas dali v taborišče, kar je trajalo kakšnih sedem mesecev. To je bilo v Kijevu in Kursku. Formirali so nas v brigade. Bili smo zelo slabo hranjeni in zeblo nas je. Ko je prišlo do kapitulacije Romunije, smo prostovoljci dobili ruske uniforme in orožje, opravili smo vojaško prisego, nakar smo morali iti peš iz Rusije v Srbijo, da se borimo proti fašizmu. To je bilo leta 1944. Najprej so nas nastanili v vojaških kasarnah, da smo se malo odpočili in uredili, čez nekaj dni pa so nas peš poslali proti Čačku, kjer je bila prva fronta proti Nemcem. Tam jih je veliko padlo, samo malo nas je preživelo. Dnevi na fronti so bili nori in še danes težko verjamem, da sem živ prišel nazaj. Zdaj, nedavno smo vojni udeleženci dobili vojno odškodnino za ta čas. Sršen iz Loke in Cankar iz Topol sta mi pričala, da smo bili skupaj v Rusiji. Čas, ki sem ga prebil v partizanih, se je štel dvojno. V Srbiji sem bil tudi ranjen v desno nogo. Ranjence so nas prepeljali v Aleksinec, kjer smo počivali v tamkajšnji šoli. Za nas so skrbele muslimanske ženske. V bolnici sem bil mesec dni in takrat je že prišlo do konca vojne. Potem sem v Kragujevcu služil še dosluženje vojnega roka. Od tam sem dobil prekomando v Bohinjsko Belo. Domov sem se vrnil decembra 1946. Po 9. maju 1945, ko je prišla svoboda, še ni bilo vsega konec. Potekali so še boji med partizani in četniki, domobranci in ustaši. Kje pa ste se zaposlili, ko ste prišli iz vojske? Zaposlil sem se v tovarni glasbil v Mengšu in to že leta 1947, torej kmalu po ustanovitvi tega podjetja. Opravljal sem razna mizarska in glasbilarska dela, tako v oddelku glasbil kot godalnih inštrumentov. Po raznih vzponih in padcih, ki jih je doživelo to podjetje, sem se leta 1984 upokojil. Z ženo Katarino, (ona je delala v tovarni Induplati) sva se leta1950 poročila in ustvarila družino. Pred tremi leti sva praznovala zlato poroko. V zakonu se nama je rodilo šest otrok. Večkrat obiščem hčerko Albino, ki živi z družino v Preserjah pa tudi hčerko Inko, ki živi z družino v Radomljah. Zdaj, ko ste v pokoju gotovo še vedno najdete kakšno delo? Pomagam ženi pri gospodinjskih delih, ker težko hodi in jo bolijo noge. Z nama živi tudi sin Tone z družino. Veliko dela in zadovoljstva najdem tudi na vrtu ob hiši, kjer imamo manjši zelenjavni vrt in sadno drevje. Matjaž Koncilja .:: PO KROFE NA OBČINO ::. Na slikah so maškare iz osnovne šole Mengeš, ki so na pustni torek pregledale občinske prostore in se predstavile županu. Prišli so z zanimivim predlogom, pravzaprav s Komunalnim podjetjem MENGEŠ (Masovno Ekonomično Nenevarno Gospodarno Še pa še - ravnanje z odpadki). No, verjetno je to pustna šala. Ali pa resno opozorilo, kako ravnamo z odpadki! (TŠ) .:: SKRBIMO ZA SE ::. LEKARNA MENGEŠ - PRIJAZEN KORAK NA POTI DO ZDRAVJA V Mengsanu bomo zaceli objavljati tudi različne svetovalne članke, ki nam bodo povedali nekaj več o uporabi zdravil, na strokovne sodelavce pa se boste lahko obrnili tudi z vprašanji glede medsebojnega delovanja zdravil, vpliva hrane na zdravila, ali če je zdravila sploh potrebno jemati. Vaša vprašanja bodo sprejemali po elektronski pošti, v posebnem nabiralniku v lekarni, če pa boste želeli prav poseben nasvet, pa se boste lahko nanje obrnili tudi osebno ali po telefonu in se dogovorili za pogovor. Le kdo ne pozna mengeške lekarne? Kar nekoliko skrita na Kolodvorski cesti v Mengšu je prijazen vir zdravja mnogim Mengšanom in tudi prebivalcem iz bližnje okolice, ki jo redno obiskujejo, kadar potrebujejo zdravila, kakšne dodatke k hrani ali si morda želijo izmeriti težo in višino. Vsakdo je dobrodošel in za vsakogar se najde prijazna beseda. Kratek sprehod skozi lekarniške začetke Lekarna v Mengšu je najprej delovala kot Lekarniška postaja v dveh prostorih STAVBE, KI DANES STOJI NA Šolski ulici, Mengšani pa so ji največkrat rekli kar Lekarna, odprli pa so jo kmalu za Zdravstveno postajo Mengeš. Prostori so bili brez tekoče vode, sanitarije so bile skupne za celotno stavbo, centralne kurjave in seveda tudi brez telefona, lekarniško pohištvo pa je za prvo mengeško lekarno izdelal gospod Anton Benda. Decembra leta 1976 so se preselili v nove večje prostore na Kolodvorski, kjer delujejo še sedaj. Lekarniška postaja je postala lekarna, okrog šest let pa je bila odprta zgolj dopoldne do pol treh, saj je sprva v njej delala le Majda Gregorc Zunec kot farmacevtski tehnik, po nekako šestih letih se ji je pridružil še Dionizij Petrič, magister farmacije, za njim pa še Nuša Kladnik, prav tako magistra farmacije. Če je bila sprva lekarna odprta zgolj dopoldne in dvakrat na teden tudi popoldne, pa so se potrebe povečevale in sčasoma smo lahko v lekarno hodili vsak dan med tednom skozi ves dan. Danes so v lekarni zaposleni štirje strokovni delavci, Dionizij Petrič, tudi upravnik, njegova namestnica Nuša Kladnik, pred petimi leti je začela v Mengšu delati Alenka Uršič, prav tako magistra farmacije, pred dvema letoma in pol pa še Mojca Kavčič, farmacevtski tehnik, da pa je vse urejeno, od čistoče do pošte, ki jo je treba odposlati, pa skrbi Kristina Stankovič. Kaj vse nam nudijo v lekarni? Ključno področje lekarniške dejavnosti je poleg izdaje zdravil na recept in priprave posebnih zdravil za določenega pacienta (ta se imenujejo tudi magistralna zdravila) samozdravljenje. Tu je vloga lekarniškega farmacevta nadvse zahtevna in nepogrešljiva, saj je v lekarnah in tudi marsikaterih drugih trgovinah na voljo vse več zdravil brez recepta. Lekarniški farmacevt oziroma magister farmacije v lekarni je zdravstveni delavec z univerzitetno izobrazbo, ki predstavlja nekakšen povezovalni člen med zdravnikom in bolnikom. S svojo izobrazbo in obsežnim znanjem o zdravilih, o dodatkih k prehrani pa tudi o boleznih, je to strokovnjak, na katerega se lahko obrnemo ves dan, ko smo zdravi, bolni, ko potrebujemo pomoč, zdravilo ali pa morda samo nasvet. Danes v lekarnah najdemo vse več zdravil brez recepta, ki naj bi nam pomagala pri lajšanju manjših zdravstvenih težav. BREZ RECEPTA pa seveda ne pomeni tudi BREZ SKRBI. Dodatke, kot so nekateri rastlinski pripravki v obliki tablet, čajev ali napitkov lahko kupimo tudi v specializiranih trgovinah ali celo supermarketih, vendar pa tam strokovnega nasveta ne bomo dobili. Biti moramo previdni, saj so lahko medsebojni učinki zdravil na recept, tistih zdravil, ki smo jih kupili brez recepta in še dodatkov za naše zdravje ali celo življenje usodni. Tu ima ključno vlogo lekarniški farmacevt. Farmacevt je strokovnjak za zdravila. Natančno pozna zdravila, ve, kako delujejo, kaj se z njimi v telesu dogaja, kako med seboj vplivajo in kakšne stranske učinke povzročajo. Ob vodenem samozdravljenju lekarniški farmacevt prevzame del odgovornosti in skrbi za posameznikovo zdravje. Pri tem ne prevzame zdravnikove vloge, pač pa oceni stanje, na podlagi katerega presodi, ali naj pacientu svetuje takojšen obisk pri zdravniku ali pa mu lahko priporoči katero od zdravil za samozdravljenje oziroma mu priporoči spremembo slabih življenjskih navad ter mu uporabo zdravil celo odsvetuje. V Mengšanu bodo v tej rubriki strokovni sodelavci odgovarjali na vaša vprašanja, vsak mesec pa bodo pripravili tudi izbrano temo, v kateri bodo podrobneje svetovali glede zdravil, prehrane in načina življenja. Tako bomo bralci lahko izvedeli kaj več o alergijah, osteoporozi, potovalnih boleznih in vsem kar nas zanima. Kot je bilo že omenjeno, bomo vaših vprašanj zelo veseli v nabiralniku v lekarni ali na elektronskem naslovu lekarna.mengesZsiol.net. Ko bodo obnovljene spletne strani, pa bomo lahko kakšen nasvet poiskali tudi za nazaj in izvedeli več. Ker se večkrat zgodi, da je v lekarni zelo veliko ljudi, imajo sodelavci v lekarni včasih premalo časa za odgovor, kakršnega bi radi dali, saj se morajo za bolj zahtevna vprašanja tudi pripraviti. V tem primeru pa je najbolje, da se bralci obrnemo na telefonsko številko 723 09 16 in se dogovorimo za poseben pogovor. Tokrat objavljamo nasvet glede zelo razširjenega aspirina. Sprejmimo pomoč na naši poti do bolj zadovoljnega življenja. Vse bolj se kaže potreba po »izbrani lekarni«. Kakor imamo namreč izbranega zdravnika, nam tudi domači strokovni sodelavci v lekarni postanejo bližji, pridobimo potrebno zaupanje in tako lahko na tak način dobivamo zdravila na recept, kupujemo zdravila brez recepta in druge dodatke za ohranjanje zdravja. Pripravlja se celo kartica zdravil, na kateri bo zabeleženo, kaj vse Aspirin posameznik uživa in tako bodo v lekarni laže ukrepali in svetovali glede medsebojnega delovanja, stranskih učinkov in drugih vprašanj, za katere nam pri zdravniku največkrat zmanjka V lekarni nam prijazno pomagajo Alenka Uršič, Mojca Kavčič, Nusa Kladnik in Dionizij Petrič. Mateja Jemec Vsi poznamo zdravilo aspirin. Pogosto vprašanje, ki se pojavlja, je, ali ima kakšne stranske učinke? Mengeška lekarna naj bi se do konca prihodnjega leta preselila na novo lokacijo ob zdravstvenem domu, kjer bi bolniki lahko na enem mestu (in »spotoma«) opravili vse, saj so sedanji prostori že kar pretesni za veliko število ljudi, ki se v lekarni zvrstijo preko dneva in za vsa zdravila, ki jih hranijo in pripravljajo. Zdravilo aspirin, ki ga izdeluje Bayer Pharma, je na našem trgu na voljo v naslednjih oblikah: Aspirin 100, Aspirin 100 protect, Aspirin 300 protect, Aspirin plus C ter Aspirin direct. Zdravilna učinkovina v vseh oblikah je acetilsalicilna kislina v različnih količinah glede na namen delovanja. Ta snov je sestavina tudi nekaterih drugih zdravil proti bolečinam, kot sta fenalgin in alka seltzer. .:: SKRBIMO ZA SE ::. .:: DRUŠTVA ::. Zdravila Aspirin 500, Aspirin plus C in Aspirin direct uporabljamo proti bolečinam, vnetju, povišani telesni temperaturi. Protivnetno delovanje izkoriščamo zlasti za lajšanje revmatoidnih bolečin, bolečin v sklepih in mišicah. Aspirin 100, Aspirin 100 protect ter Aspirin 300 protect pa uporabljamo za zmanjševanje možnosti za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi, tromboze in embolije. Aspirin namreč že v nizkih koncentracijah preprečuje strjevanje krvi. Aspirin je tako široko uporabljano zdravilo, da moramo ob pogosti ali stalni uporabi poznati vsaj najpomembnejše stranske učinke. Lahko se jim namreč izognemo ali jih vsaj omilimo. Po svoji kemični sestavi je v zdravilu kislina in na sluznici želodca in črevesja lahko naredi razjedo, ki hitro zakrvavi. Zato tableto vedno raztopimo v tekočini/ voda, blag čaj/, izjemi sta obliki protect/100 in 300/ in direct. Torej, Aspirin 500, Aspirin 100, Aspirin plus C vedno raztopimo, Aspirin direct pa zgrizemo ali poližemo. Aspirin 100 protect in Aspirin 300 protect /ta oblika je nadomestila zdravilo Baludon/ pa imata oblogo, ki preprečuje razpad tablete v želodcu, zato popijemo celo, neraztopljeno tableto skupaj s tekočino. Tableta tako razpade šele v dvanajstniku, kjer je učinek na sluznico manj nevaren. Vedno, oziroma če je le možno, vzamemo aspirin po jedi, saj je tako težav bistveno manj. Aspirina ne smejo brez posveta uživati: - astmatiki in ljudje z alergijami, saj se lahko razvije huda alergična reakcija z dušenjem, kjer je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. - ljudje, ki so nagnjeni h krvavitvam, saj aspirin podaljša čas strjevanja krvi. Prenehamo ga jemati 14 dni pred napovedanimi operacijami. - nosečnice in doječe matere naj se mu raje odpovedo, - otroci in mladostniki do 21. leta naj ga ne uživajo pri gripi in drugih virusnih infekcijah. Previdnost je potrebna tudi pri pacientih, ki imajo predpisano jemanje aspirina in ga jemljejo neprekinjeno skozi daljše obdobje. Poveča se namreč nagnjenost h krvavitvam, če uživajo tudi druga zdravila: - proti bolečinam kot so nalgesin, bonifen, diverin, naprosyn, naklofen, ibuprofen, ketonal ^ - proti strjevanju krvi kot je marivarin - zeliščna zdravila kot so bilobil, antisklerin, kapsule česna različnih proizvajalcev, trienyl, EPA, ribasan forte^ Za zaključek današnjega nasveta pa naslednja misel: ZDRAVILO, KI NIMA STRANSKIH UČINKOV, NI ZDRAVILO! Pripravila Nuša Kladnik, mag. farm. V LIPI SMO SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK PRAZNOVALI SKUPAJ Z OSKRBOVALCI DOMA POČITKA MENGEŠ Slovenski kulturni praznik v Univerzi za tretje življenjsko obdobje »Lipa« Domžale praznujemo na poseben način. Letos smo ga praznovali skupaj z oskrbovanci Doma počitka Mengeš. Spomnili smo se, da je Dom počitka Mengeš pred petimi leti veliko pripomogel, k izdaji našega prvega literarnega zbornika »Jutri bo sijalo«. Na kulturnih prireditvah še vedno radi recitiramo pesmike Julke Stražar in Marije Kovič, ki sta oskrbovalki doma v Mengšu. Tako se je tudi pričel kulturni program. S svojimi pesmimi, iz našega zadnjega literarnega zbornika »Meljemo«, so ga obogatile članice literarne delavnice Lipe. Pri poslušalcih so bili zelo dobro sprejeti igralci, ki so predstavili prizor iz Cankarjevega »Kralja pri Betajnovi« in dramatizacijo Prešernovega »Povodnega moža«. Urbanemu pejtu pevskega zbora »Lipa« in kitari Silve Kosec so se pridružili vsi oskrbovanci. Zapeli smo skupaj. Bilo je veselo. Nasmejani obrazi in žareče oči oskrbovancev doma so nam ogreli srca in nas spremljali na poti domov. Radi se bomo še odzvali njihovemu prijaznemu vabilu in upoamo, da se bomo kmalu spet videli. Metka Zupanek DIABETES NAS VSE BOLJ OGROŽA ...za seboj pušča zahrbtne bolezenske simptome... Društvo diabetikov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin se je odločilo, da za vse, ki živijo s sladkorno boleznijo, pripravi strokovna predavanja, ki naj bi pripomogla k ustreznejši ozaveščenosti. Prvo predavanje o zdravi prehrani smo organizirali novembra lani, drugo pa marca letos, vendar smo bili zaradi slabe udeležbe hudo razočarani. Višja medicinska sestra Irena Mihalec je izredno strokovno pojasnila vse o sodobnih načelih zdravljenja motenj v presnovi sladkorja in maščob, vendar je njeno predavanje prišlo v občutno premalo ušes. Tako smo novembra povabili 150 diabetikov nečlanov našega društva, udeležilo se jih je le kakih 15, le za odtenek boljša udeležba pa je bila na marčevskem predavanju, ko se je od 100-ih povabljenih nečlanov predavanja udeležila približno petina. Če ne bi bilo nas članov in tistih, ki smo takorekoč na vseh podobnih srečanjih, potem bi bila slika še bolj klavrna. Sprašujemo se zakaj? Kaj res taka srečanja niso potrebna? Smo res diabetiki tako zdravi, da ne potrebujemo nasvetov? Zakaj ignoriramo pomoč, zakaj nekateri celo skrivajo to bolezen? To so vprašanja, na katera v Društvu , kjer se zavedamo, da nam vsak tak in podoben posvet lahko podaljša življenje, ne znamo odgovoriti. Veliko je primerov, ko diabetiki ne upoštevajo nasvetov in predlogov zdravnikov in drugega strokovnega osebja, ter jedo in pijejo tako kot bi bili povsem zdravi. Pri mnogih od teh so posledice izredno hude, nekateri ostanejo celo brez prstov itd.. Naj bo tale zapis predvsem še en poskus vplivati na vse, ki živijo s to boleznijo in se požvižgajo na vse nasvete in predloge. Naj vas ob tej priložnosti povabim tudi na vsa predavanja, ki jih bomo pripravili v prihodnjih mesecih, dobrodošli pa ste seveda tudi na številnih družabnih srečanjih in pohodih to pomlad in poletje. In še enkrat: s sladkorno boleznijo se da živeti in to dolgo, treba se je le odpreti in prisluhniti drugim. Maks Grošelj .:: SPORT ::. SMUČARSKO SKAKALNI KLUB MENGEŠ Z novimi uspehi v svetu in doma V prejšnji številki Mengšana smo zapisali o novih svetovnih medaljah našega Roka Benkoviča. Tokrat smo imeli Mengšani predstavnika še v višjem rangu tekmovanj. Rok je bil udeleženec članskega naj elitnejšega tekmovanja, to je svetovnega prvenstva, ki je bilo v februarju v Italijanskem Predazzu. Spet nas je razveselil, bil v ekipi Slovenije in skupaj še s Primožem Peterko, Petrom Žontom, Robertom Kranjcem zasedel šesto mesto. Na veliki skakalnici v konkurenci posameznikov, pa je pristal na odličnem 23. mestu med vso svetovno elito. Na domačih tleh se lahko spet pohvalimo še z dvema naslovoma državnih prvakov. Tako je Vid Ojsteršek naslovu državnega prvaka do 13 let, dodal še naslov najboljšega v državi dečkov starih do 12 let. V skupnem seštevku več tekem pa je Vid za naslov slovenskega pokalnega prvaka prepričljivo zmagal. Rok Benkovič je v Sloveniji spet najboljši v kategoriji starejših mladincev, pri članih pa je moral priznati premoč le Kranjcu in Primožu Peterki. Velja omeniti še izreden uspeh naših na članskem državnem prvenstvu v Lubnem, kjer so v postavi Benkovič, Franci Cerar, Gašper Cvetko in Uroš Peterka osvojili četrto mesto. Se najnovejši dosežek Roka na svetovnem pokalu v smučarskih skokih iz Osla. Med vso skakalno elito je osvojil osmo mesto, kar je bila ta dan najboljša slovenska uvrstitev in je tako za še ne sedemnajst lettnika najboljše mesto doslej. IMELI SMO TEČAJ SMUČARSKIH SKOKOV Letos smo se člani Smučarsko skakalnega kluba skupaj z odgovornimi na naši osnovni soli, gospodom Brankom Liparjem in tovarišicami, odločili, da pripeljemo pod naše skakalnice čim več mladih osnovnošolcev, nižjih razredov. skupini, v eni so bili dobri, v drugi pa nekoliko boljši. Hitro so vsi osvojili prvo tehniko smučarskih skokov in proti koncu tečaja, so že vsi skakali na obeh večjih skakalnicah. Zadnji dan smo za zaključek tečaja priredili že tako težko pričakovano tekmo. Razdelili smo vsem štartne številke, tako, da so bili vsi videti kot pravi tekmovalci - skakalci. Na tekmi so skakali na dveh skakalnicah in to na osem in štirinajst metrski. Vsi, ki so skočili, so bili zmagovalci, pa vendar smo diplome podelili po rezultatih prav vsem nastopajočim. Počitnice so nam vsaj veste prehitro minile, zato pa so marljivi dečki in deklice prišli k našim skakalnicam po počitnicah še večkrat, dokler nam je mati narava to dopuščala. Kar pa je najbolj razveseljivo, da ti otroci, že hodijo na tako imenovane suhe treninge, ki jih imamo skoraj vsak dan pred našo osnovno šolo, ob ponedeljkih pa v šolski telovadnici od 15. ure do 17. ure. Vabljeni ste tudi še drugi otroci, ki v času počitnic niste mogli začeti s treningi. Naj še omenimo razveseljivo novico, da bomo spomladi začeli z gradnjo plastičnih skakalnic in s tem razbremenili naše trenerje na vožnjah po celi Sloveniji, starši pa, da bodo svoje otroke imeli čim več v svoji bližini. Gospodu Liparju bi se v imenu SSK Mengeš, še enkrat lepo zahvalil, saj smo prav z njegovo podporo, morda prišli do novih skakalnih asov, ki jih je v Mengšu vedno več. Bodoči skakalci, najboljši na mali skakalnici Bodoči skakalci, najboljši na veliki skakalnici Na res lep sončen dan, so najprej prizadevne tovarišice, pripeljale učence tretjih in četrtih razredov. Drugo skupino otrok pa so šteli učenci prvih in drugih razredov. Z veseljem smo druščino sprejeli in začeli s tako imenovanim mini športnim dnevom. Naša izkušena trenerja Aleš in Luka sta lepo razložila našo zanimivo zimsko športno panogo, s katero se ukvarjajo res kar najbolj pogumni. Nato smo otrokom prikazali v živo, kako se skače, ko si že kar prekaljen skakalec. Z ogledom so bili vsi po vrsti navdušeni, nekateri pa, ki so imeli opremo že s seboj, so se preizkusili že na manjših skakalnicah. Marsikateremu se je že kar lepo posrečil kakšen skok, med skakalci pa so bile tudi bodoče skakalke, ki prav nič niso zaostajale za njimi. Vsi, ki smo spremljali dogajanje na skakalnicah, smo bili navdušeni in se v klubu odločili, da pripravimo v času počitnic brezplačni skakalni tečaj. Zbrali smo se v ponedeljek, bil je prvi dan počitnic. Udeležba je bila zavidanja vredna, saj je prišlo kar veliko število bodočih skakalnih asov, seveda tudi punce. Člani SSK Mengeš smo jim postavili tudi vlečnico, da so lažje premagovali napore do vrha skakalnic. Otroci so bili razvrščeni v dve VABILO Člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš vabijo v četrtek 3. aprila ob 19. uri v Kulturni dom, na zabavno {portno prireditev ob zaklju~ku skakalne sezone. Na podelitev in razglasitev rezultatov v slovenskem pokalu (COCKTA), bodo pri{li prav vsi najbolj{i slovenski skakalci in skakalke, od cicibanov do ~lanov, vklju~no s Primožem PETERKO in našim Rokom BENKOVIČEM na čelu. Prireditev bodo popestrili: Natalija VERBOTEN, Ansambel SICER, Plesna skupina AFA, humorist Jernej KUNTNER, Mengeška GODBA. Povezovalec Robert PEČNIK - PEČO iz RADIO HIT-a. VLJUDNO VABLJENI .:: SPORT ::. 7. ODPRTO PRVENSTVO OBČINE MENGEŠ V VELESLALOMU Sedmo odprto prvenstvo Občine Mengeš v veleslalomu so prizadevni ~lani Smučarskega društva Mengeš tudi letos pripravili na Kobli in sicer v nedeljo 16. februarja. Množica tekmovalcev in tekmovalk, kar 127, se je zvrstilo na dobro pripravljeni veleslalomski progi v malo mrzlem a lepem vremenu. Najboljši so si priborili lepe kolajne in diplome, vsi udeleženci pa so prejeli simbolična darila. Tekmovanje je vsekakor uspelo, udeleženci pa so obljubili, da pridejo tudi naslednje leto. Vsem sponzorjem, ki so podprli letošnjo tekmo, se člani smučarskega društva lepo zahvaljujemo in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Veseli pa smo bili tudi fotografskega prispevka gospoda Trplana, katerega del objavljamo tudi ob rezultatih. C. Dečki 11 - 17 let: 1. GREGORC ŽIGA 28.49, 2. KOGOVŠEK GAŠPER 29.29, 3. BERGANT NEJC, 30.15, 4. LUŽAR GAŠPER 31.72, 5. JANEŽIČ ŽIGA 33.98, 6. KOGOVŠEK DOMEN 37.54, 7. LUŽAR DOMEN 37.66, 8. ŠPENKO TILEN 38.93, 9. BERGANT DAMJAN 39.47, 10. URŠIČ JAKA 40.91, 11. BERGANT MATEJ 42.26; D. Moški 18 - 30 let: 1. KOSEC MARJAN 26.95, 2. TREBUŠAK JURE 28.17, 3. KOSEC KLEMEN 28.78, 4. - 5. PETERLIN ANDREJ 30.31, 4. -5. POTOČNIK BORUT 30.31, 6. BURJA MATEJ 30.48, 7. JANKOVIČ ROBERT 31.16, 8. Med dirko_ se malo do cilja. A - Predšolska - dečki: 1. FERMIŠEK TIM 42.87, 2. MAVER LUKA 51.28; B - Deklice 7-10 let: 1. KOSEC KARIN 40.85, 2. RUČMAN URŠA 41.27, 3. KOBILŠEK KATJA 44.70, 5. WAHL VIVIJANA 1.00.68, 6. RUČMAN TINKARA 1.20.96; B. Dečki 7 - 10 let: 1. KOSEC JAKA 37.66, 2. KOGOVŠEK JAKA 40.82, 3. JANEŽIČ MATIC 42.76, 4. POLAK SAŠO 42.95, 5. KOSEC NEJC 44.30, 6. PODBORŠEK MIHA 49.12, 7. OGRINC ALJAŽ 56.68; C. Deklice 11 - 17 let: 1. CIPMRIČ EVA 27.04, 2. GRAT TEJA 28.63, 3. BABNIK NEJA 30.06, 4. PODBORŠEK URŠA 41.35, 5. LAMPE MARIJA 42.21; v t 19 Mi smo pa najboljših! URŠIČ MIHA 31.29, 9. BURNIK PRIMOŽ 31.54, 10. GUDLIN ROBERT 33.63, 11. RIHTAR MIHA 35.51, 12. VERBIČ TOMAŽ 35.24, 13. BERGANT BORIS 36.51, 14. MLINARIČ BOJAM 39.19, 15. GALE PRIMOŽ 44.61; D. Ženske 18 - 30 let: 1. STREHOVEC DAMJANA 29.66, 2. KOBILŠEK ZINKA 32.96; E. Ženske 31 - 40 let: 1. BURNIK BOJANA 31.31, 2. ROT MOJCA 33.04, 3. PODBORŠEK IRENA 33.14, 4. JANEŽIČ VILMA, 36.82, 5. OGRINC SUZANA 43.77; E. Moški 31 - 40 let: 1. KOSEC PETER 26.68, 2. ZGONC EMIL 26.89, 3. SLAPNIK ROBI 27.16, 4. GRILC GREGOR 27.18, 5. BOHINC JANI 27.33, 6. KOČAR BOŠTJAN 27.50, 7. ŠTEBE MATJAŽ 27.51, 8. KLEMENČIČ ANDREJ 28.00, 9. ŠTEBE ALEŠ 28.51, 10. KOČAR PRIMOŽ 28.96, 11. PIŠEK UROŠ 29.10, 12. RŽENIČNIK JANEZ 29.12, 13. KOBILŠEK URBAN 29.25, 14. VRENJAK IVAN 30.09, 15. GALE PETER 30.70, 16. JANEŽIČ ALEŠ 31.14, 17. RUČIGAJ ROBERT 32.90, 18. OGRINC MATJAŽ 33.35, 19. ŠPENKO ROBERT, 33.70, 20. STELE PRIMOŽ 33.87, 21. KOSEC ANDREJ 34.08, 22. ROMŠAK MATJAŽ 34.12, 23. MINODRAŽ ANDREJ 34.20, 24. FRIŠKOVEC BRANKO 36.49, 25. LETNER FRANC 36.81, 26. KRULJEC JAKOB 39.19; F. Ženske 41 - 50 let: 1. TOME BABNIK NUŠA 29.29, 2. CIMPRIČ JUSTINA 35.36, 3. LUŽAR TATJANA 38.04, 4. BERGANT TATJANA 48.38; F- Moški 41 - 50 let: 1. ŽURBI BRANE 26.91, 2. STREHOVEC FRANC 27.47, 3. KOZELJ ANDREJ 28.47, 4. WAHL MILOŠ 29.26, 5. LUŽAR SLAVKO 29.80, 6. KERN JOŽE 31.04, 7. BERGANT MATJAŽ 31.46, 8. KOGOVŠEK TOMAŽ 32.10, 9. GALE CIRIL 32.11, 10. CIMPRIČ IGNAC 32.18, 11. MAVER IZTOK 32.53, 12. KUBELJ FRANC 32.59, 13. MAVER IGOR 32.93, 14. GREGORC JANEZ 33.11, 15. KLEMENČIČ LEON 33.68, 16. BERGANT JANKO 36.43, 17. BURJA MATEVŽ 39.40, 18. TRPLAN JOŽE 40.95, 19. MUC JOŽE 45.06; G. Ženske nad 50 let: 1. VOLKAR MARIČKA 37.82, 2. BINTER RIKA 46.37, 3. BURNIK VIDA 47.67; G. Moški 51 - 60 let: ŠTRUBELJ JANEZ 33.20, ŠUMNIK MIRO 38.01; H. Moški 61 - 70 let: KOSEC PETER 41.86 Foto: Jože Trplan SDMengeš Zadnji trenutki .. in Start! .:: OBVESTILO ::. .:: ZAHVALI ::. N "N Osnove računalništva, urejanja teksta in preglednic ter uporaba svetovnega spleta Brezplačen tečaj, prednostno za starejše podjetnike in posameznike s stalnim bivališčem v občini Mengeš! Izvedena sta bila dva tečaja. V čitalnici središča Naš slamnik (nad knjižnico). Delali smo na Linux operacijskem sistemu z orodji oz. uporabniškimi programi (aplikacijami), za katere se ne plačujejo licence - so brezplačni. Teme so bile: Zgradba računalnika, operacijski sistem, komunikacije, pomen izrazov; Možnosti in samostojna uporaba orodij za urejanje teksta in preglednic; Svetovni splet in elektronska pošta. Vsak tečaj je trajal po 8 ur in je bil izveden v dveh delih. Na slikah so nekateri udeleženci. Utrjevanje snovi je možno v času delovanja čitalnice. Literatura za tečaj pa je dostopna na www.menges.si med županovimi dokumenti. S tečaji bomo nadaljevali jeseni. Če bo dovolj prijav morebiti tudi preje. IZKUŠNJE: Vsi smo se nekaj naučili. Spoznali smo okolje in se usposobili za nadaljne osvajanje uporabe orodij za lažje dokumentiranje in obvladovanje podatkov ter iskanje novih spoznanj, novega vedenja -informacij, ki so odločilne za naše odločitve. Te pa nam prinašajo ^ PRIPOROČILA: Pri nakupu prvega računalnika še vedno svetujemo nakup MS Windows operacijskega sistema. Vse druge programe za urejanje besedil, preglednic, predstavitev pa lahko uporabite brezplačen paket programov Star Office. Za sodelovanje se zahvaljujem in se priporočam še naprej Študentskemu klubu Mengeš in Občini Mengeš, ki sta brezplačno odstopili prostore in opremo. Tečaj sem izvedel kot predvolilno obljubo o štirih brezplačnih tečajih letno. ZAHVALA Ob smrti naše mame Marija Kosec roj. Matoh Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebno se zahvaljujemo g. Mateju Zevniku za lep pogrebni obred, Mengeškemu Zvonu za zapete pesmi. Zahvaljujemo se osebju tudi Doma počitka Mengeš za vso skrb in nego. Vsi njeni ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ALBINA STELE iz MENGŠA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svece in darove za mase. Zahvaljujemo se gospodu župniku Mateju Zevniku za pogrebni obred, pevcem Mengeškega Zvona za zapete pesmi, Čebelarskemu društvu Mengeš za poslovilni govor in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. ALI ZNAMO? • SLAB IZGLED Stranka pride k urarju in se pritoži: "Pred mesecem dni sem pri vas kupila uro, za katero ste garantirali, da bo delala do moje smrti, ura pa je se že po treh tednih ustavila. Kaj lahko rečete k temu: "Takrat ste zelo slabo izgledali." • REKLAMA Reklama črnogorske turistične agencije na slovenskem področju: "Obiščite Crno goro, vaši avtomobili so že tu!" .:: MENGOVICI ::. • PREIZKUS PRIJATELJSTVA "Doktor, kaj je potrebno storiti, če me slučajno piči kača?" "Ugriznjeno mestoje treba urezati in ven posesati strup." "Kaj pa če me kača piči od zadaj?" "Potem pa lahko ugotovite ali imate dobre prijatelje." • DOBER FILM "Kam pa greš Suzana?" "V kino!" "Film ti bo sigurno všeč. Clovek kar ne more verjeti, da je morilec grobar!" • V KNJIGARNI Vsako leto jeseni, v začetku šolskega leta so knjigarne polne. V vrsti stojita tudi policist, nekoliko za njim pa policijski inšpektor. Oba kupujeta šolske potrebščine za svoje otroke. Policist se praznih rok odpravi iz trgovine. Na vrsti je inšpektor. "Kaj bom tudi jaz odšel praznih rok?" vpraša prodajalko. "Tudi, če boste naročali tako nore stvari kot vaš kolega. Hotel je imeti radirko za tretji razred in svinčnik za četrti razred. Kaj pa vi želite?" "Jaz bi pa samo globus Slovenije."