Glasba. 575 Zdaj še eno besedico o zunanji obliki. »Kleider machen Leute«. Francozi, Rusi in Angleži ne potrebujejo več sijajne obleke — Nemci jih že poznajo in jih radostno sprejemajo v svojih salonih. Mi ubogi kmetski Slovenci bi se pa vendar morali predstaviti vsaj — v salonski obleki, da vidijo tujci, da se znamo tudi gibati na gladkem parketu. Glede ocenjene knjige pa se bojim, da nastane prepir zastran papirja. Ta ga bo smatral kot haut gout najnovejše secesije, drugi pa za preležan papir. In zakaj ni dobiti knjige vezane? V tem slučaju skromnost v opremi ni bila umestna. Dr. Gojmir Krek. Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek, izdaje knjigarna L. Schwentner v Ljubljani. Izhaja šestkrat na leto, cena za leto 8 K. Odlični ne le po zunanji obliki, marveč tudi po svojem bistvu, po svoji vsebini so nam »Novi akordi« v svoji prvi številki ko cvet, poln zdravja in sve-žosti, ko poroštvo kremenitosti, ki je naj nikdar ne pogrešamo pri novem podjetju. Tak list, kakršen so »Novi akordi« v svoji prvi številki, moremo le toplo priporočati; umetnosti namenjeni, podajejo resnično umetnost, zadoščajo torej svojemu smotru. In umetnosti je nam Slovencem treba, treba nam je nagona, ki bi naj podkrepil in ojačil delovanje na glasbeno-umetniškem polju. Energično urejevan glasbeni list oploja ustvarjanje, pozivlje na dan skladatelje, izpodbuja jih k delovanju, in živahno stremljenje po boljšem in popolnejšem povzdiga okus in pa veselje do muzike in do razumevanja njenih oblik tako med ustvar-jajočimi, kakor med glasbo uživajočimi muziki. Glasbeni list more biti le v korist produkciji, živahnejše produktivnosti v glasbi smo pa doslej pogrešali v Slovencih. Kakor potrebuje beletristika in politika in vsakršna druga stroka duševnega delovanja svoiega lista, ne more ostati brez njega glasba. Razni so pač načini, v kakršnih se more javiti glasbeni list; za naše razmere pritrditi je načinu, po kakršnem se hočejo urejati »Novi akordi«. Vokalna in instrumentalna glasba, petje in skladbe za razna glasbila naj se menjavajo v listu, vse naj pride na vrsto, ko ne moremo imeti svojega lista za klavir, svojega lista za gosli ali za petje i. dr. Vsakdo, ki se peča z glasbo, naj se bavi vsestranski i z drugimi skladbami, ki niso ravno njegovemu glasbilu namenjeni, in vsi se naj zanimajo za vokalno glasbo, za pevske skladbe, v katerih se zrcali najbolje inteligenca skladateljevega mišljenja, in v katerih iščimo najprej merila za ocenjanje skladateljevega znanja. Doslej je bila ta stroka skladanja, skladanje za en sam glas ob spremljevanju glasbila, najbolj zanemarjana v Slovencih. V pričetnem zvezku nahajamo lepo zbirko vsekakor zanimivih skladb. Klavirske skladbe objavljajo nestor slovenskih skladateljev dr. Benjamin I p a vic (Poloneza) in eden najmlajših izmed njih, urednik listu, dr. Gojmir Krek (Slovanski capriccio) ter Risto Savin (Sarabande). Njim se pridružuje Emil Ko mel s »fugirano predigro« za orgle ali harmonij. Vijolinistom podaje Jos. Pro-chazka »nocturno«, samospeve pa so vposlali Iv. pl. Zaje (»Seljanko, dušo 576 Glasba. moja«), Leop. Pahor (harmonizacijo narodne »En starček je živel«) in Jos. Prochazka (»Kaj bi te vprašal«). Z dvospevom je zastopan K. Hoffmeister (»Ločitev«), z moškim zborom Fran Ferjančič (»Oj slovenska žemljica«) in z mešanim zborom dr. Anton Schwab (»Moji devojčici«). Iz tako bogate in raznovrstne vsebine zajme lahko vsakdo kaj zase, preveri pa se tudi, daje vsaka teh skladb dobra, da, mnoga izmed njih prav dobra. Skladbe dr. Kreka, Hoffmeistra in Prochazke diči znak zrelosti in pre-šinja jih ob temeljiti tehniki in umetniški koncepciji zanos krepkega duha, navdaje jih poezija čutapolnega mišljenja. Prvi zvezek »Novih akordov« spremljajo naše prisrčne simpatije. Naj najdejo »Novi akordi« odprte vse kroge gojiteljev glasbe in povsod vdane zaščitnike razvoja naše glasbe! Dobro delo je vredno podpore in vneme, saj donaša le korist in pa radost. Dr. Vladimir Foerster. Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice« konec šolskega leta 1900/1901. dne 12. julija. — Srčno pozdravljamo vsako priliko, katera se da glasbe učeči se mladini, da nastopi v javnosti in pokaže pred širšim občinstvom svoje muzikalne zmožnosti. Pa tudi občinstvo se zanima ocividno za javne šolske produkcije; dokaz temu natlačeno polna koncertna dvorana. Se bolj pa učenci in učenke same. Kdor je opazoval rdeča lica gojencev, nastopivših pri letošnji produkciji, ko so se vrnili z odra in sprejemali čestitke prijateljic in tovarišev, ali si ogledoval obraze onih, ki niso bili popolnoma zadovoljni z uspehom, temu je morala biti ta mladostna navdušenost, oziroma samo-kritična nevoljnost pravi užitek. Spominjal se je menda onih vročih trenotkov, ko je on sam stopil prvikrat pred širše občinstvo, poln navdušenja in nad, pa tudi poln tesnih čutov. Ni dvoma, da so šolski koncerti velikega pedagoškega pomena. Predno razume učenec vso kritičnost svojega položaja, navajen je pred tujimi ljudmi muzicirati, prost in vesel kakor ptič v logu. Trema, ki vznemirja toliko in toliko izvrstnih svetovnoznanih glasbenikov pri nastopu in ki škoduje njihovemu uspehu, ostane takim učencem navadno neznan čut. K temu še pride, da izpod-bujajo učenci drug drugega k vztrajnemu delu, videč uspeh součencev. Radi tega obžalujemo, da prireja ravnateljstvo »Glasbene Matice« samo koncem šolskega leta javno produkcijo. Z ozirom na vzgojevalni pomen teh predavanj bi želeli, da se daje učencem višjih razredov večkrat, recimo trikrat ali štirikrat na leto prilika za javno nastopanje. Makari se naj tudi zahteva majhna vstopnina — starši, drugi sorodniki, prijatelji, znanci reprezentirajo občinstvo, s katerim se sme računati. V tem oziru bi še sledeče predlagali: produkcije naj bodo kratke. Poslušalec mora biti zmožen, da zasleduje glasbo z vsem razumom in čutom. Spored takih šolskih koncertov bi se moral sestaviti bolj raznovrstno. Dobro došli bi bili v prvi vrsti šolski zbor in svirači na lok. Dokler še nimamo šole za piskalce, bi bilo navaditi one učence, ki čutijo v glasbi svoj poklic, da bi se učili poleg klavirja vsaj tega ali onega instrumenta na lok. Potem bi se moglo in moralo gojiti igranje v ensemblu. Toda že sedaj bi bili učenci sami mogli spremljevati svoje tovariše-soliste na klavirju. Nič ne utemeljuje in okrepčuje trdne in nezmotljive ritmike tako kakor skupno igranje, zlasti pa komorna glasba, ki obenem tudi na poseben način pospešuje zanimanje in veselje do igranja. • Med revijami. 577 Torej več kratkih javnih produkcij, pri katerih naj ne manjka zbora in ensembla. Na posameznosti koncerta z dne 11. julija t. 1. se z ozirom na 21 točk obsegajoči program pač ne moremo ozirati. Nastopili so solo-pevci in pevke iz šole gg.: Frana Gerbiča in Mateja H ubada, pianisti in pianistinje iz šol gg.: J. Vedrala, Frana Gerbiča, Jo sipa Prochazk e in gdč. K. Pr aprotni ko v e ter dva violinista iz šole g. J. Vedrala. Celotni vtisk je bil vsekakor časten tako za učitelje kakor za učence. Kar se dostaje klavirja, kateremu je bil posvečen ogromen del programa, odlikovali so se po sigurni ritmiki, dobri prstni spretnosti, razumni rabi pedala, kolikor toliko resnem razmotrivanju in čutapolnem igranju posebno gdč. Ana Kil ar iz šole K. Praprotnikove, gdč. VidaPrelcsnik, Avgusta in Ema Nolli, Pavla Rozman in Hi Ida Schinzcl in g. Rudolf Reich iz šole gosp. Prochazke. Izredno nadarjena sta se nam zdela gdč. Prelesnik in g. Reich. Učenci iz klavirske šole g. Vedrala pretiravajo po mojem mnenju disciplino v udarjanju ter se v tem oziru že približujejo maniri. V solo-petju smo se razveseljevali nad dobro intonacijo, lepo vokalizacijo, korektnim izgovarjanjem, razumno razdelitvijo dihanja in bolj ali manj krepkim in obsežnim glasovnim materijalom gospe Ferjančičeve, gdč. Minke Moos, E. Povše in M. Dev iz šole g. M. H ubada. Zadnja gospodična je menda ta večer čutila nekaj gledališke krvi v sebi. Zakaj zaman iščemo dobrih slovenskih gledališčnih pevk ? Žalibog lahko sami odgovorimo na to za našo Talijo usodno vprašanje. Omeniti moram še jako nadarjenega goslača g. Milana Lenarčiča iz šole g. J. Vedrala. On igra čisto, napreduje od dne do dne v tehniki leve in desne roke in seže v kantileni poslušalcu s svojim velikim in polnim tonom v srce. Ni torej gola fraza, ako kličemo »Glasbeni Matici« ob koncu šolskega leta: Vivat, floreat, crescat! Ta želja nam prihaja iz srca. Dr. Gojmir Krek. PycCKiH BbcTHUKT. — »Russkij Vjestnik», ki izhaja v Moskvi, ima v svoji julijski številki tudi kratko poročilo o zborniku »S 1 a v j ans kij e narodv«. Ta zbornik izdaje »Slavjan. blagotvoriteljno obščestvo« v Peterburgu. A. L. Li-povskij je opisal v posebni knjigi Hrvate. Kritik »Russkega Vjestnika« ni čisto nič zadovoljen s knjigo Lipovskega. Pravi, da je pisana suhoparno, da našteva pač nekaj statističnih podatkov, se peča s staro zgodovino hrvatsko, ne pozna pa prav nič današnjega položaja in narodnokulturnega življenja hrvatskega. Citatelj odloži knjigo nejevoljen, ker ni izvedel iz nje ničesar o političnem položaju in razmerju med Hrvati in Madjari. Takisto nejasen in vihravo površen da je Lipovskij, kadar govori o hrvatski literaturi in o hrvatskih pisateljih. Kritik končava svoje poročilo o knjigi Lipovskega s temi-le značilnimi besedami: »Se enkrat ponavljamo,, da nam je žal, da je dal Lipovskij tako malo mesta današnjemu življenju Hrvatov. Sicer pa je takšna vsa naša (ruska) znanost o Slovanih! Naši slavisti poznajo veliko bolj preteklost slovanskih narodov