Katolišk cerkven list.
Tečaj \I.	V Ljubljani 30. kimovca 185S.	Li*t 20.
iivalii sv. Mtesujiga telesa.
(Iz	nemškiga.)
IMav' neb«, vse svetlo.	tiojzd zelen, lep beršen.
koljko zvezdic steješ ti?	koljko vejic šteješ ti?
Ni jih znat toljkokrat	Ni jih znat'. H<ui češen >vet" zakrament.
Si\ morje, zbor vode.
Božji svet. zal razpet.	K((|jko k |jic -,ejc- ,j?
koljko prahov >t»-jes ti '
Ni jih znat'.
Ni jih znat .
Zlat" polje, rast trave. k»liko bilik steješ li? Ni jih /nat'.
Solnčni svit. ognjevit, koljko žarkov steješ ti? Ni jih znat'.
Večni čas. dolgi čas. Koljko uric stejes ti? Ni jih znat'.
Hicinger.
M*rovikar Mkirehner in srednje - afrili a as Iii misijon.
Mož v cvetu svoje mladosti. nežne pa visoke postave, ki je vse svoje moči posvetil Bogu in ncsrečnitiiu Kamovi-mu zarodu, je te dui prišel iz vroče Afrike iu to dobo med .Slovenci biva. Močno je skoz 4 leta nad njim glodala vročina in mer/lično sudansko obnebje; vender ga jc previdnost Božja zmed množili druzih ohranila, če tudi zdelaniga iu malo de ne obnemogliga. Ali kakor se ze skorej usah-nela cvetlica po pohlevnim dežji naglo opomore, kakor ter-pteča ribica v vodo pritlši oživi, tako se je bledo in upadlo obličje tega gospoda poživilo, naglo zopet napolnilo in tako rekoč omladelo, ko je prišel čez morje v naše kraje. Ta možje gospod Matevž Kirchner, Abuna Mata po arabsko imenovan, zanesljivi naslednik našiga nepozablii-viga rojaka, ranjciga provikarja dr. Igu. Knobleheija, Abuna Sol i m a u a.
Misijonar Kirchner je doma iz Bamberga na 1'arskiiu iu se je bil I. 1854 pridružil afrikauskimu misijonu. Zraven izverstne učenosti in znanja evropejskih, razun slovanskih jezikov govori popolnama arabsko, in v malo tednih se jc naučil zamursko- barske besede toliko, de se je z /a m ure i v (•oudokori zainogcl pogovarjati; —posebno zunanjo uglajenost pa si je bil pridobil bivši domači učenik pri znanim ranjkim grofu Spaur-u v Rimu. prejden je v misijon šel.
21. t. m. je gosp. provikar popotval iz Tersta skoz Gorico proti Ljubljani, kamor je 25. prišel. Prijazna gost.djubnost in velikoserčnost. s kakoršno je bil sprejemali po pot u. zlasti v Terstu. liorici. I pavi. Postojni. Cirknici in zdaj v Ljubljani jc lepa priča, kako v živim spominu je Slovencam ali ikanski misijon in obdclovavci tega pretežkiga in zapu-seniga vinograda. Cez kake dni pojde slavni popotnik dalje proti Dunaju, potem v svojo domačijo na Parsko. poslcd-njič ua Laško in v Rim. in od ondot po izveršenih opra-vilili nazaj na svoje apostoljskr. delo med černe brate.
Ker je naglo zaporedauia pomcrlo toliko slavnih in
slanih misijonarjev, je srednje-afrikanski misijon močno onu;jan iu skorej spodkopan. Ako je v Bo/.jili svetili namenili. de sc ohrani, opomore in \lerdi. mu bo treba kerpko pod roko seči. in te/.ka naloga je operta na noviga gosp. provikarja: k sreči de jc on moz. ki je kos toliki butari.
Pred drugim bo treba poiskali novih delavnih moti za srednje - afrikanski misijon. ker jc ie malo misijonarjev, njih T ali h. in tudi zasiran lih ni zanesljivo, če so se vsi živi. Ravno dospelo pismo naznanil je. de je časi. gosp. Aleksander. edini misijonski duhoven v llaitumu. za nevarno merzlico bolan, in tudi nekteri drugi ob Beli reki so pri odhodu gosp. provikarja bolehali za tem zlegam. IJosp. provikar zeli zraven družili duhovnov, kakor dosihinal. kak pobožni red za svoj misijon pridobiti. To bi bilo posebno dobro, ker redovniki se ložej po potrebah menjajo iu od-merli z novimi iiadomestujejo. in bi potem takim misijon zastrau duhovnih delavcov manj krat zadel v zaderge iu polt »njkanjc. Tudi je upanje, »le bodo mnihi. bolj uterjetli, sovražno obnebje ložej prenašali. Saj v Kgiplu in dalje ob Nilu. kjer so misijonarji iz reda sv. Frančiška, ni toliko otl nenavadnih mertvij slišati, .le pa sploh ravno ta trenutek. prejden se daljne osnove naredč, novih in kerpkih moči treba. Neduhovni morajo zraven rokodelstva tudi tlelo na vertu in tia polji dobro umeti. de so misijonu v prid.
Druga želja gosp. provikaijaje. tle naj bi se napravil vstav ali sobivališe. v kterim bi se v prid alrikanskiga misijoua zbrali po Kvropi raztreseni zamurski otroci. Taki vstav ali kolegij bi se utegnil napraviti v Kairi. in bi za-mogel služiti tudi v pripravljanje vsim sploh, ki se za ta misijon pripravljajo. Bil bi verh tega potrebno sredice med Kvropo iu afrikaiiskimi misijoui. Ta vstav bi sc utegnil sčasama tako vrediti, de bi po posebni osnovi obsegal vse učilnice za ta misijon. pa tudi kje naprave za nauk druzih potrebnih reci v misijonu. kolikor bi sc dalo. Taka naprava bi utegnila biti tudi silno koristna za turške spreobernjerice, ker sliši se, tle poslednji čas jih njih veliko dobiva voljo, v katoliško Cerkev prestopiti. Kteri zmed mladih arabeov in spreobernjeneov bi želeli misijonarji bili. bi imeli v tem vstavu priložnost. se za ta stan izobraziti. Iii kako pri-jetno bi bilo za misijonarje, kteri bi v težkim delu med zamorci obnemogli, ker bi tukaj imeli priliko, se zopet uter-dni iu ob enim za misijon delali po svoji zuioznosii. Je pa la misel želja, ki se ne ve. kdaj se bo vresnieila. desiravno je sila. Treba bi bilo ucilnih moči. ki bo nekoliko težko /.a-n je. pa tudi obilno dnarnc pomoči. Pri manjših pomoč-kili se bo taki vstav napra\il v Ncapclnu ali pa v Rimu.
Natlaljna zelja je. de bi se ob Beli reki napravilo srcdisiio misijonise (Centralstatioii) za zamurce. s šolami iu natikam za \se reči. ki so zamurcam nar bolj potrebne. Nar priprav nisi za to bi bilo pri sv. Kii/.u. ker tam gori zamorc misijon zemljiša 1 dni na dalj« v svojo posest vzeti. Tukaj bi se zamogli v si zamurski ker senci shajati, se v vasi naseljevati in vstaua\ljati. Tako bi \
sredi za mu rtov vstala močna in samostojna keršauska občina. "<l koiiar bi se keršanstvo na vse strani razširjalo.
Zraven teh velikih potreb so pa tudi še nektere manjši reči. ki se ne dajo dosti odlašati.
Misijou ima že precej odrašene mladosti obojiga spola: takioi bo treba pomagati, de pošteno k kruhu pridejo in na h vojn roko začnejo delati. Ako jih misijou brez pomoči pusti, so v nar veči nevarnosti, de bi zopet ne obdivjali. in bi bil ves trud nad njimi zgubljen.
Pri sv. Križu je treba novih hiš za vsak spol misijonske mladosti posebej, ker koče, v kterih zdaj prebivajo, so le slabe in zlasti ženska mladost je v nevarnosti zastran ropa in v druzih ozirih.
V	llartumu je veliko otrok koptiške ločine, kteri bi radi hodili v katoliške šole; so pa preveč spačeni in misijonarji si jih ne upajo pustiti med misijonsko mladost. Ker jc pa vender veliko na tem ležeče, de apostoljsko djanje tudi med te ločence sega in sijih sčasama pri va bij nje, torej želi gosp. provikar, de bi se posebna šola napravila za take razkolni>ke otroke.
Za katoliško pokopališč v llartumu je namestnik kralj Said paša kos zcmljiša podaril in odkazal. ktero se mora obzidati iu lepo za pokopališč vravnati, kar bo precej dela iu stroškov prizadelo.
Za poduk ženske mladosti, ki se davno že pogreša iu želi. je za zdaj dosti, de se kaka hiša v llartumu najine in za čedno stanovanje vravna. To bi se dalo z malimi stroški doseči, zidanje pa bi silo velike stroške prizaujalo. Za oskerl Ijenjc redovnih iičcnic. upa gosp. provikar, bo morebiti j opaganda kej pripomogla. Potreba je pa pred vsim več misijonarjev, ker eden zmed njih bo mogel tudi za ta vstav biti posebin vodja, spovednik in šolski oglednik.
Misijonsko poslopje je treba za eno stropje zvikšati, de sc misijonske stanovanja nekoliko iz smerdljiviga hlapa povzdignejo, potlej je upati, de bo bolj zdravo iu nc bodo iieprcnchama od morivuih merzlic nadlegovanj.
Turu ali zvonik pri kapeli že tudi delajo. K d en zmed unih 2 novih zvonov i/. Krajnskiga je za /daj v začasnim stolpu iu se z nji m zvoni: drugi večji pa jc bil mogel zavolj teže v Korosku ostati, vender je zdaj že vravuauo. de se bo v llartum prenesel. Ilile so namreč takrat zgoli slabe oguljene kamele, ki niso mogle velike teže nesti.
Poslednji«- je tudi se dosti druzih potreb v tem misijonu. p. v o/.iru cerkvene oprave; desiravno je bilo namreč veliko tacih reci že v llartum poslanih, se vender sčasama nekaj odergiicjo in pohabijo, in ker se na več misijonskih naselbin razdele. jih rado hitro primanjkuje.
V	ko bi blagovolil kdo kej enaciga podariti, je želeti, de bi bilo i/, lahke enobarvne robe.
K lakiiiiu djanju se pa veliko pomočkov potrebuje, ka-k«>r sleherni lahko previdi; torej jc močno želeti, de bi se lepa gorečnost y.a ta silno težavni misijou nikjer, in zlasti tudi med Slovenci nc ohladila, ker je ravno nasproti potrebno. de bi se le še zvik^ala. De bi se prihodki za misijou zviksali. ho v. c. g-»^p provikar svetoval, de naj se Mariiua družba sklene s staršimi misijonskimi družbami, t. j., s propagando v lihim in njenima podružnicama. v Lijonu ua Francoskim, in sv. I.udovika na Paiskiiu. de bo afri-kaiiski misijou tudi od ondot pomoč dobival.
K sklepu vosiioo še. kar je pred vsim nar bolj potreba. de bi liospod Bog zamurcaiii tajili terde serca resnici odperl in pa misijonarjem terdnejši zdravje, dušno in telesu., m,m- milostno dodelil, ter like delavce zdramil, kteri ^o zmo/.ui za to apostolj-ko delo.
MM it it o me raje r M}nbf}atti o ti :iO. vet. serpmut <io Si i m it r v 11 te F; rtv i t/a teta.
Kar je sV. apostel Pavel veb-l z besedami: ..Prenovite se z o!.iiovIjeitjem svojiga duha." to je .'50. vel. serpana duhovnov vsake s!a.-o»li. višji in nižji vcr^tc v ljubljanskim
Alojzijevišu skupej spravilo, de bi ločeni od posvetniga hrupa, v tihi samoti, z združeno molitvijo, z zveličavnim branjem, svetim premišljevanjem, očiševanjem iu posveče-vanjem svoje duše za svoj sveti poklic na novo oživeli. Ne bom popisoval lepo ozališane kapele, ne izverstniga petja verlih alojzijanov med jutranjo in večerno Božjo službo; le toliko rečem, de so po svoji moči vse storili, kar je tiste dni moglo našo Božjo službo olepšati in povzdigniti. I.e jedro duhovnih vaj hočem bolj omeniti. — Močno nas je /.veselilo, precej pii začetku zagledali pred seboj svojiga ljubiga v i k š i g a pastirja, ki so po zaklicanji svetiga Duha iu danim blagoslovu s presvetim Heštijim telesam tudi sami svoje veselje nam razodeli. de so nas v svetim namenu ondi zbrane v idili. Ze njih pervih besed ne morem zamolčali. Ilekli so: Desiravno me jc to leto moje pastirsko popotovanje hudo zdelalo in me teža moje starosti tlači, si vender tega nisim mogel odreči, de bi vas, ljubi moji! dans tukaj sam ne pozdravil. Vojska je naše življenje, so rekli na dalje. Skušnjave imamo v sebi in krog sebe; nihče ni brez nevarnosti. Brez vojske ni kreposti (čednosti) nobene, ne modrosti, ne zmage, ne krone. Neprcnehljiva vojska nam je potrebna do konca našiga življenja. Z Božjo pomočjo bomo zmagali*'.
.Vato je naš vodnik, častitljivi O. Stoger iz Jezusove družbe, pričel duhovne premišljevanja. Preglejmo jih nekoliko; utegne p;av biti nam. ki smo pričujoči bili. iu drugim, ki niso bili.
Lepo je že pričel, rekoč: rAko sc dober oče veseli, viditi v edinosti, v Bogu zbrane vse svoje otroke; lahko umeiii, de so se tudi vaš duhovni stari oce vas tukej zbranih iz serca /.veselili. Vem pa tudi. de Imdo — ker po telesu med nami biti ne morejo — v duhu vedno med nami. ter bodo kakor Mojzes svoje roke nad nami proti nebu vzdi-govali. in potrebne inib.stj in pomoči v n j sini svetim delu nam prosili-. Razložil je potem namen duhovnih vaj. in nagibe, ki so nas skupaj privabili, namreč: gnada Božja, Božji poklic, skerb za očisenje iu posvečenje .-voje duše, za svoje in družili boljšatijc iu obilniši rast v dobrim. V naslednjih deseterih premišljevanjih nas jc vodil po peterih postajah: vere, k e s a n j a . luči, pasti r s k c g o r e č-n os t i iu ljubezni Božje. •— Na postaji vere smo premišljevali pomenljive vprašanja: Od kod sim? Od Boga; Božji otrok sim. Kolika visokost, častitljiv ost iu blagorod-nost je to za nas! rimu sim na svetu? De bi lloga ljubil, njemu služil. se z mini zedinil. Kam je naš cilj iu konec? V nebesa. Tje gor priti, mora biti vsa moja skerb. Kakšna je s svctaui iu njega zvelicanjem? Strašna! .Veliko je poklicanih. malo izvoljenih". Koliko sim si dozdaj prizadjat? Kaj hočem zdaj storiti? Terdni sklep: Zveličati se hočcin. naj velj.i. kar hoče! Potem smo premišljevali i/, sv. pisma razvidno iu spričano resnico, de so v nebesih mnogotere stopnje zv eličanja — de Bog nas duhovne k obilniši svetosti in popolnosti, pa tudi na vikši stopnjo zveličanja klice. B-g lioce. de smo tu in tam z njim v uaj hližneji zavezi. \k o smo v svojim poklicu njemu zvesti, in do konca stanov.mi ostanemo, nam hoče dati perve prebivalca v nebeškim kraljestvu. rBog, pridi mi v pomoč; Gospod, teci mi pomagat!" -- Na postaji kesanja smo premišljevali greh kot nar hujši zleg. To se spozna 1. iz kazen ( šira-ling i za greh : zemlja dolina solz zav olj greha — pekel z večnimi kaznimi zavolj greha — Sin Božji na križu zavolj greha. To se vidi 2. iz druzih nasledkov greha: gnada Bo/ja zgubljena — vse poprejšnje zaslužcnje zgubljeno — vse dobre dela v grešnim stanu zgubljene — po dopolnjeni meri grehov tudi gnada pokore zgubljena. Potem smo premišljevali lastnijo greha: smertni greli strašna predelznost, zaničevanje vsemogoeniga, neskončno svetiga. pravičniga Boga: še hujši razžaljcnje Božje greh duhovnov. Tudi mali grehi so pred Bogam kaj vcliciga in v velike pripravljajo, se jih je torej ludi treba bali in varovati. Zgled sv. Te-
režije. — Na tretji postaji, postaji luči, smo narpervo nekoliko premišljevali peklenski oginj. Kaj terpe? Kje terpe? Med kom terpe? Kako britko je že grizenje in očitanje vesti — brez miru, brez pomoči, brez polajška. Boga zgubiti, je vse zgubljeno, iu to na večno. Nevarnost za vsakteriga, tudi za duhovna. Pogled proti nebesam v tolažbo in vcči spodbudo. Pogled na križ v tolažbo spokornimu grešniku. Prava pokora potrebna, zlasti prava grevinga nad greham in terdni sklep, resnična volja poboljšanja. Nebeško kraljestvo silo terpi, in le kteri si s silo prizadevajo, ga bodo dosegli". Na ti postaji smo pa tudi bledo luč smerti premišljevali: smert je gotova — ura, kdaj, negotova — razsodi za večno. rKamor drevo pade, ondi obleži. Kaj mi bo na smertni postelji britkost delalo? Storjeni grehi — prejete pa zanemarjene gnade — nepokoršina do tistih, ki so ini le dobro hotli in mojiga zveličanja iskali. Kaj le me bo takrat tolažilo? De sitn vero do konca zvesto ohranil — de sini se resnično in stanovitno spreobernil — kolikor sim dobriga storil prav iz ljubezni do Boga — de sim pravo ljubezen iu češenje do Marije imel. — Na postaji pastirske gorečnosti smo si zgled Jezusov pred oči postavili. Jezus je rad in pogosto molil; tudi mi moramo radi in goreče moliti, de bo naš trud sad donescl. Jezus se je tvegal vsiga posvetniga. je daroval vse. clo svoje življenje v naše zveličanje; tudi mi moramo biti pripravljeni, darovati svoje premoženje, svojo čast, svoje zdravje in življenje v Božjo čast in dušam v zveličanje. Jezus se je poganjal za Božjo čast in zveličanje duš; tudi mi se moramo poganjati za nauk in pravice svete katoliške Cerkve, za častiu lepoto Božje hiše, za zveličanje dus. V to pa veliko pripomore skerb za spodobno olepšanjc cerkve, spodbudno opravljanje Božje službe, pogostno vredno prejemanje svetih zakramentov, bratovšine, druge posebne pobožnosti (Marijniga mesca), in zlasti ljudski misijoni. Ciinam! — Napeti postaji, postaji ljubezni Božje pa nam je izverstni, od Božjiga duha in svete gorečnosti ves navzeti vodnik nar poprej znamnja ljubezni Božje do nas v spomin sklical: de na* je Bog že vekomaj ljubil, nam svoje angele za varlic dal. nam svojiga edinorojeniga Sina v odrešenje poslal, kteri je učil, terpel in umeri za nas. daritev sv. maše postavil, de v presvetim altarnim Zakramentu vedno med nami prebiva, clo z nami zedinjen hoče biti. ki nam jc sv. Duha poslal, in je s svojo sveto materjo naš srednik in besednik pri svojim Očetu, kjer je nam pred vsimi druzimi pervo mesto pripravil. Zato pa smo dolžni, ga vedno in povsod v mislih imeti, iz ljubezni do njega duhovne in telesne dela usmiljenja skazovati, in storiti v Božjo čast in zveličanje duš kar nar več moremo Potem smo bili opomnjeni svete večerje, k kteri nas Jezus kliče in vabi vse. in »vete zaveze, ktero naj z njim za vselej sklenemo in ponovimo. De pa tej zavezi zvesti ostanemo, naj se s kratkimi besedami zlasti iz uiaštiih molitev na storjene sklepe in potrebne pomočke velikrat spomnimo, nanreč: rVolou (terdni sklep) — „Judica me Deusa (skerb za čistost vesti) — „0 elemens. o p i a" (Ijubeznjivo češenje Ma-ri|c ) - „Dilexi, Domine, d e co r e m d o m u s T u aeu (gorečnost za Božjo čast in zveličanje duš) — r»Ne per-mittas me separari a Te* (stanovitnost do končaj. „Kdor bo do konca stanoviten, bo zveličan". —
Visokočastiti gospod J. Vole, dosedanji duhovni vodja v ljubljanski duhovšnici, zdaj korar, so nam tri posebne u u k e imenovali, in ho nam s svojo znano gorečnostjo in zgovornostjo razložili: 1. kako sveto mašo vredno in spodbudno opravljati, kaj pred in potlej storiti. — 2. kako tudi druge cerkvene opravila in svete obrede iz ljubezni do Jezu »a, iz pokoršine do svete, rimske, katoliške Cerkve, v svojo in druzih spodbudo natanko po cerkvenih postavah in predpisih opravljati — in .'i. kako potrebno nam je hogo-Ijubiio branje, zlasti svetiga pisma in cerkvenih učenikov, s premišljevanjem sklenjeno, kako nam je moliti iu brevir
opravljati, kako vse svoje opravila iz ljubezni do Boga. » pravim nanienam storiti. de bodo Bogu dopadljivc. od njega obkgodarjene. nam in drugim v zveličanje.
Kakor o začetku, so nas tudi k sklepu duhovnih vaj naš visoko častitljivi, milosti ji v i škof obiskali in Ijubeznjivo ogovorili: naj svojim storjenim sklepam zvesti ostanemo, jih velikrat ponovimo, vedno Boga pred očmi imamo, ga potrebne gnade goreče prosimo, iu se prečisti Devici Mani pridno priporočujeiiio. Kar iz serca pride, tudi v serce seže.
Z daritvijo svete maše, med ktero so nas vikši pastir, naš skerbni stari oče. sami vse obhajali. z zahvalno pesmijo, ktera se je iz vsih sere iu ust združeno pela iu proti nebu donela, in z hlagoslovam s presvetim Kešnjim telesam so bili lepi, srečni dnevi svetih pobožnih vaj dokončani. Vse v več i slavo Božjo in v čast p res ve te Device Marije!
Angeti variti.
De so angeli nam od dobrotljiviga Boga za varlic odločeni, je verska resnica naše matere sv. katoliške Cerkve, ktere nobeden, ako hoče ud njeniga telesa ostati, ne sme zavreči. Smeli bi pa tudi reči. de je vera v angele varlic človeški naturi prirojena, ker se pri paganskih narodih nahaja. se ve de popačena. Nekakošuo zvezo človeka z višjimi iu nižjimi duhovi povsod zasledujemo.
Veliko je pa ljudi, kteri premalo hvalijo dobriga Očeta v nebesih za lo dobroto, preni*ko cenijo alt clo prezrejo zvesto pomoč svojih skerbnih spremljevavcov. ljubih angelov varli o v na polzki poti življenja. Starši sploh h če ni rocicc kako molitvico v čast angela varlia, sami pa jo morebiti premalo molijo, kakor de bi le mali pomoči angela varlia opotrehov ali. in odrašeni lic. Prav bi nekteri odiašenili storili , ako bi ponižno spoznali, de zavoljo svojih množili grehov, s kterimi so čiste duhove zalili, zares njih pomoči vredni niso, iu de bi se mogli sramovati pred takimi pričami grešiti. Angel Božji pa ostane zvest prijatel tudi grešniku, dokler živi. Zatorej bi se ravno grešniki nar bolj mogli njemu priporočevati, de bi J i ta poprej k poboljšanju pripravil.
Gotovo bi pa mnogi na angele svoje zaupanje bolj ope-rali in hvaležni jih častili, ko bi večkrat vse nevarnosti življenja premišljevali, iz kterih so bili že oleli. in ko bi v luči svete vere spoznali, kdo jih je rešil. Naluralistam in tistim, kteri vse slepi osodi pripisujejo, ter pravijo, tako je moglo biti. kaj taciga pripovedovati, bi se reklo, bob v steno butati.
Postavim tukaj ene izglede iz vsakdaujiga življenja, v kterih očitno Božjo pomoč spoznam in jo angelu varhu prilastujein. Knacih dovelj. mislim, bo odrašenili marsikdo v svojim lastnim življenji zapazil.
I.
A. pride božične praznike iz bele Ljubljane, kjer jc v šolo hodil, v malo vas na deželi svoje starše obiskat. Zima je bila huda in debelo snega je černo zemljo krilo. Mcstnjani radi hladniga zraka pod košatim, zelenim drevjem na deželi išejo, kadar solncc krepko svoje žarke na visoke hiše v ozkih mestnih ulicah opera, ter se grejo hladit. Dijake večidel vse drugi vzroki prav silno iz mesta na dom mikajo. —
Vsaciga kaka reč posebno veseli; tako je tudi A. prav strastno ljubil konje. Na neosedlaniga seje pogosto splazil. Prijel je z eno roko klusetovo grivo, z drugo stremene ujzdine in je ošabno, ko nekdaj D. O. na vzdol in v breg in po ravnini na terdih rebrih tičal. Kavno tako prijetno se mu je zdelo, kakor majhnim decam. ki si v nar veči veselje štejejo. ee jim je pripušeno po ulicah, z debelim kamujem nasutih na vozičku se reselali. kleriga vol zložno lira.
Nekiga dne j« jako medlo. V očetovi hišici je bil« vse pretesno iu dolgočasno. A. se zavije v plajš. poprosi
za konjiča, kteri dobro spočit je rad ne ravno pretežko breme na svoje od Stvarnika podeljeno sedlo prevzel. Po »tezah na pol zamcdenih pa dobro znanih čez polje jo nameri polagama proti farovžu obiskat nepozabljivo dobroserč-iiiga gospoda. Beseila besedo prinese — in debelo potresena potica dijakam dobro tekne. Prehitro se začne mra-čiti: in ko kuharica luč prinese in jo s prijaznim pozdrav-Ijenjem: Hvaljen bodi Jezus Kristus! na mizo postavi, se A. .še le zdrami, tle jc zadnji ca s odriniti. l'o stezah čez polje v temni noči ni bilo več mogoče zamedenc steze slediti. torej jo na deleč okoli po široki cesti na viha. Cez pol ure hoda se zahliši od deleč lučica na cesti, ktera urno bližej dohaja. Kmalo se zasliši škripanje snega, ki so ga priblizajoče. težko obložene seni tlačile. Ogniti se konjem. A. prederzno. češ dobro vem jahati, na stran odskoči. Konj skoei v cestno grapo in v padcu jezdica otie-e. I.e-ta lezi zavit v pla'-i. in poskusa roke oprostiti. Konj na kviško skobaca in mer/. I o kopito prednje noge ter d o postavi ti k a iii a senca svojiga bremena, l.e za noht naprej in po njem hi bilo! .\a klic ..pomagaj!" prihlomastijo vozniki in mu pomagajo ua kviško: — konj pa ves čas noge ne premakne, kakor de bi bila priuicrznila. — I.et je vec preteklo, vender A. merzliga konjskiga kopita še ni pozabil, in bo terdno do smerti verjel, de angel varh je kol.j u nogo zadci zal.
II.
Cas hiti. I/, mladenea dora*e mož. Zapuste človeka nektere strasti, in človek nje zapusti. A. pa je cez leia enako rad jahal. Enkrat od ljubljeniga prijatia na kosilce povabljen :• ust ran tehtnih opravil o pravim času ni mogel od doma. Bil > je v dnevih, ko zima spomladi roko podaja. Za jutranjim i pim vremenam se vlije ploha, proti večeru pa so p.i hribih de/., sodra in sneg se verstili. A. >e proti enajsti uri ua voz vsede. in hiti. de bi, če ne obeda, saj zbrane prijatle vi- našel Bilo je pet dobrih ur deleč. Pridši pod visoki hrib. na kteiim je hišica prijatlova stala, da iz-preči. verze vrečo na konja iu jezdari po stermi. ozki poti. V gosto, sivo meglo s.» hile gore zavite, tako. de se na goro ni vidilo. Strel s hriba je pa A. zagotovil, de ne pride za vse prckasiio. Kavno nad silno globokim prepa-dam naprej hrepeni, kar z uasproiniga griča trikrat iz topov zagermi in moeni jek s hribov in iz grap se dolgo razlega. A. misli, to je zadnje poslovljenje. izmakne pištolo i/, /.epa — tresk — konj skoči, vreča se zasuče in A. se v padcu z eno nogo ua skalo nad divjim h rezil a m o p r c. i n kako r p 1 e s a \ e i n a v e r v i m a h a j o č s e z rokami obderži. <!e konj naprej odstopi. Kamen, na kterim je stav il. je bil zlo odmoccii in seje precej poleni, ko
A.	na stezo stopi, v strahoviti prepad zavalil i 11 na skalovju razbil. Spremljal je V. preprosti kmetic. Ves plah priskoči in reče: „Gosp. zahvalite prav priserčno angela varha. le <>u vas je rešil. Glejte, le en palc bolj naprej — ali ko bi se bil kamen le trenutek poprej odvalil. — pokopani bi bili vi v tej globočini !"
III.
I.etasnje poletje po hribih na Gorcnskim ni bilo ravno vroče, zlo zlo pa jc bilo sopareno, kadar je solnce posijalo. Kadar je sopareno. kače rade zapusle «voje luknje.
B.,	skerlmi kmetovavec, pride nekiga dne na svojo njivo, ko so ženske ravno pšenico žele. Vidi kako so jo niisi oklc-stile in začne nenaprošeiie mlatiče loviti. (I.etasnje leto je po nekterih hribih toliko bukvice. »le se veje šibe. in bati se je, de bo prihodnjo spomlad veliko miši. To uči hribovce Mara skušnja.) Ker nobene priprave ni imel. odkoplje z golo loko neko bolj uglajeno mislijo luknjo iu s ka z avlam mer/. I o gadovo glavo izbe is k a iu kviško vzdigne. 1'rctrasciiiiiiu >e kolena tresejo, ko vidi ihtuo golazen strup brusiti. Po opravku pridem ravno do njega, mu velim poiskati kako orodje. Prinese od bližnje hiše gnojne vile za glavo ubode in i/leee iz miš nje luknje de-
belo pisano kaco. kakoršnje tukaj kaj dobro poznamo. Pripovedoval je, kako seje bil ostrašil, ko je s persiam pobezgal kačo, in pristavi: Sam angel varh je branii, de me gad ni pičil. Zalivali se mu vsaki dan, posebno pa danes, mu rečem, in zanaprej z golo roko v tem kamnitnim kraji po mišjih luknjali več ne berbaj!
Take in enake dogodke bodo eni zgolj slepi naključbi pripisovali, jez pa bom vselej terdo verjel: angel varh nad nami čuje: torej je potreba sleherni dan se mu priporočiti iu ga zahvaliti.	—c.
Miniti Mtoga r slenrjenih rečeh.
(l.uJovik Illozi.)
Stvari, ce jih prav premišljujemo, naso pamet z občudovanjem Božje vsigamogočiiosti napolnijo, iu naše serca k ljubezni narvikšiga Gospoda vžgejo, zakaj celi svet je. kakor velike bukve, z Božjim perstam popisane, v kterili te mnogotere stvari namesto čerk stojijo. Pa kakor tisti, kteri brali ne zna. sicer čerke vidi v odpertih bukvah, pa njihove moči in pomemhe ne zapopade; ravno tako. kdor nima znotranjiga občutka za to, kar je Bozjiga. sicer zunanjo podobo stvari vidi. vender njihove /.notranje vrednosti ne zapopade. Pobožen človek pa. kteriga dušne oci so od-perte. si v svojim duhu zapopadek stori, kako čuden jc Bog stvarnik, če njegove dela premišljuje, in se vzdigne od lepote preinisljevaiiih reči k nar lepsimu vsiga lepiga. kteri je studenec vse lepote. V tem veselim premišljevanji najde vsako reč tako čuda vredno, de se prisiljenigu Miti. s prerokam sklicati: rkako visoke. o Gospod. so tvoje stvari! vse si modro storil. Tvoje stvarjenje me gine. iu veseliti se hočem del tvojih rok". (Psalm. !>1, »i. 103,24. ) Bolj čuditi se je. de se sok grozdja vsako leto na Božje povelje v vino spremeni, kakor, de se je enkrat na njegovo besedo v Kani Galileje voda v vino spremenila (Jan. 2. |: in veci čudež je, de Bog vsak dan tolikim življenje da, kterili še ni bilo. kakor, de ga je enkrat dal nekterim. kteri so ga s smert j o zgubili.
Nobena stvar ni tako majhna, prosta ali vsednja. de bi se ne svetilo to troje nevidno: moč. modrost in dobrota Božja. Zatorej tudi zamoremo Boga potem, kar je stvaril. spoznati, kakor je sv. Pavel s temi besedami po-terdil: Kar je na njem nevidniga. je vidno in zapopadljivo po njegovih delih vstvarjenim svetu. (Kini. 1, 20.) l.e premisli. kako čudno jc to. de je Bog nebo in zemljo, z vsim, kar se ua njima znajde, iz ničesar vstvaril, in de še zini-rej zamore slvarili. ker je vsigamogocen.
Vse je on storil razun greha, in vse, kar je vstvaril. tudi ohrani. Ko hi ne obderžal on vsiga, kar je stvaril, bi se zopet vse v nič nazaj povernilo, ker je vse samo iz sebe nič, in se le v Bogu ohrani, od kteriga ima svoje bilje. Njegova moč seže od eniga konca do diu/.iga. in njegova milost versti vse od angela noter do zadnjiga cer-v ica, brez njegoviga previdenja še list od svojiga drevesa ne odpade. (Modrost. S. 1.)
Njegova moč se ka/.e iz velikosti in kolikosti, njegova modrost iz postave in kakošnosti. njegova dobrota iz prida teli stvari. Koliko je del Božjih? Štej zvezde nebes, pesek morja, prah zemlje, kaplje dežja, peresa ptic. luske rib, dlake žival, pelje in sadje drevja! Štej ljudi, ptice, štirnozne živali, ribe, zeliša, kaninja in vse drugo, ce moreš, in če lic moreš, spoznaj nešlevilnost stvari. Kako velike so Božje dela! .Meri velikost gora, tek potokov, prostor ravnili, visokost nebes, globočiuo brezna! Tudi nar manjši stvari pričajo vsiga mogočno.s t Božjo: metulje, 11111-šiee. mravlje iz nič storili, potrebuje to vsigamogočnost, kakor stvarjenje slona.
In v kako lepim redu jc vse. kar je Bog vstvaril. Preiši sostavo človeškiga trupla, stavo nebes, razdeljen je pervin ali elementov. spremen časov in vsiga druziga, iu povsod najdeš, kako sc reč k reči čudno prileze. In če le
eno peresce drevesa premisliš, se tudi pred njim moraš vsi-gamogočnosti Božji začudili. Vidil boš, kako je ondi bolj močno, kjer se mladike derži, kako lepo se razširja, kako prijetno konča, kako je priličuo, zarobljeno, koliko tanjkih žilic se po njem razširja, po kterih mu mokrota kakor živež, ali od rose od zgoraj, ali od soka iz zemlje prihaja, ki ga preredi, de ne usahne. .Spreglej eno peresce. iu potem eno drugo ravno tiste verste, in najdel boš v enim, kakor v drugim enako število zobeov okoli pcresca, ravno enako število žilic, enako postavo. Kaj je dalje ljubezuivši, ko luč. prijetniši, kakor jasno nebo, iinenitniši, kakor solnce, veličastniši, kakor pogled mesca in zvezd, priserčniši, kakor množica cvetlic, lepši kakor spomlad, v kteri se veni. travniki, gojzdi in njive v novi lepoti zbudijo, iu našim očem nar veselejši pašo delijo, v kteri se semena vsili želiš iu dreves po neki skrivni od Stvarnika v njihovo bitje položeni moči iz zemlje čudno odprejo, iu z nakviško molečimi glavicami. kakor de bi bile smert prevojskovale, nam stan in častitnost vstajenja sodnji dan glasno pridigovajo.
Molčim od reči, ktere se nam gerde zdijo, zakaj cclo njihova ostudnost ima kej imenituiga v sebi, iu mora naše oko k občudovanju na-se potegniti. Obcrncm se k rečem, ktere naš sluh, naš duh, naš kus, in naš čut razve-selujejo. Kaj je prijetniši, kakor petje slavičev in šker-janeov, kaj nas bolj mika, kakor vmeten brenk strun? Kaj je sladkejši, kakor hlap rož iu limbarjev ali lilij, kaj bolj prilizovavno, kakor po kus mnogoteriga sadii in človeških jedi? Kaj mehkejši, kakor potipanjc svilne tkave? Prestopim. kar je greukiga iu negladkiga. Iu glej vse, kar ie velikiga ali majhniga, lepiga ali studniga, sladkiga ali greukiga, mehkiga ali boroviga, vse je ravno tisti. narvikši Stvarnik vsih reči v svojo čast, in k pridu, obračanju, podučenju in veselju ljudi stvaril.
I.e na kratko sini govoril, ker tukaj ni kraj na daljše govoriti; pa tudi ne tla se vse naši pameti zapopasti, iu z jezikam povedati in razložiti. Iz tega kar je rečeno, moraš uuo skleniti, kar ni rečeniga. Premišljuj vse s hvaležnim očesam. Heci včasi v svoji tluši tako-le: O kako mogočen, kako velik je Ta, kteri je toliko in tako neza-popadljivih reči stvaril! Kako dobrotljiv je vender Ta, kteri nam je vse to zastonj dal! Kako lep iu veličasten je Ta, kteri je toliko lepiga iu veličastuiga stvaril! Tako se vzdigni od stvari k Stvarniku, občuduj mojstra v njegovih delih, hvali dobrotnika v njegovih darovih. Ko bi ti zamogel premišljevati še le duhovne stvari Božje, človeško dušo v njeni nedolžnosti, in svetosti, angele, višji moči, oblasti, gospostva in druge prebivavce nebeške grajšine,— ko bi bilo oko tvoje duše tako čisto, bil bi od čudežev tako rekoč ves sam iz sebe.
Jtisijon r Celfi.
Nemški misijon v Cclji so vodili 3 očetje iz Jezusove družbe. Mostoj, Sneevveis in \Vagner; na čelu slovenskiga so bili sami mil. škol z duhovni, ki so jih iz svoje škofije od volili. Misijon je terpel od 7. do lil. kini. Vse vradništ\o z mestnimi predniki in lepim številam iz dtihovstva in ljudstva iz mesta in dežele je sprejelo preljubljcniga \ikšiga pastirja o njih prihodu, in je razodevalo dobro voljo prebivavstva za misijon.
Koliko dohriga semena tle je iz tega misijona, res de je le Njemu znano, ki človeške serca vlada; ako se sme pa iz tega kar se vidi, na to kar se ne vitli sklepati, moramo naravnost terditi, da je obojni misijon svoj namen popolnama dosegel.
Pri skupnih obhajilih slovenskiga misijona jc bilo toliko množice, de se je pac komaj kaka oveica iz čede pogrevala l.epo iu častitljivo je bilo viditi kneza in škofa, ko so sami slovenski misijon pričeli, sami sprejeli učenje za posebne stanove, za gospodarje iu gospodinje, za iieoženjenee. za ubožčike. iu so se po-lednjič podali k jetuikaui v temnice.
jim oznanovali veselo in tolaživno besedo Božjo, njih serca s kosanjem napolnovali in jim sladki mir povračevali. Pač lep zgled v besedi in djanji za njih duhovstvo! Ni je zadeve v človeškim življenji, ne zmote iu pregrehe v posebnih stanovih. tle bi je visoki govornik ne bili v misel vzeli, veli-krat z modro previdnostjo, vender pa s toliko jasnostjo, tle je zamogel tudi nar bolj prosti zapopasti. kar ga je zadelo, in de ni nobeden mogel žaljen bili. Pri slovesu, ki -o ga viksi pastir zopet sami imeli, ni bilo več suhiga očesa. Bile so besede IjuMjočiga očeta do ljubljenih otrok.
Tudi drugi misijonski duhovni so govorili s toliko gorečnostjo in močjo, de je pac moglo tudi nar bolj zgubljeni ga pretresli iu iz grešniga spanja predramiti. Očetje jezuiti so tudi tukaj poterdili. de so pravi misijonarji. Zlasli o večerih so bile tolike množice pii pridigah, tle jih je cerkev koiucj zamogla obseči.
I.e prehitro se je perhližal konec misijona. ki se je sklenil s postavljanjem sv. križa lil. kini. Kdor je bil 2 ». kini. ob 3. popoldne oh odhodu misijonarjev pri kolodvoru, se je pat- prepričal, kako moeiio so se bili misijonarji feljaiiam prikupili Nešlevilne hvaležne solze so lica polivale, ko «,» očetje slovesne besede do zbrane množice spregovorili. Ta trenutek jeCelje očitno in odkriioserčuo preti očmi siermecih ptujcov. ki so iz vsili oken vozovlaka giuljivi pogletl premišljevali, svojo katoliskti vero razodelo iti spoznalo: zakaj, ktlor oznanovavee sv. vere časti, čast« tudi Njega, ki jih pošilja, v čigar imenu iu s cigar Božjo močjo oni delajo. ( Volksfr.)
Glasi zastran Ii ## o b le h erjt'r ig a spominka.
flUjr.J
O ti sv. Jakoba v I. j ubija ni. S. Vsim l.juMjanca-nam je dobro znana prelepa kapelica pri sv. JakoSu. ki je Frančišku Ksaverjauu. pregorečimu ozuauovavcu sv. katoliške vere v Itulii posvečena. Tej od krajn^kth stanov zares veličansko sozitlani kapeli bi se kaki imenitni spominki prav lepo podali, iu vsa pripravna je za kaj taeiga. Torej pred-ništvo mestne fare pri sv. Jaktibu svoje z« Ije ua znanje daje. tle naj bi se truplo ranjciga ncpo/ahljiviga rojaka, dr. Igu. K n o b I e h e r j a. v rečeni kapeli shranilo. Ako se to zgodi, jc neki dobrotnik obljubil. de hoče 100 gold. v ta namen darovali.
Pristavek. Iz več vzrokov liani je ta misel zmed vsili nar bolj všeč. in nar ložej bi se dala izpeljati. Kar pa pre-pcljavo Knoblcherjeviga trupla tiče. je obljubil novi gosp. provikar. M. Kirchner, de se bo na Diinaji za to rec pognal, in bo tudi v Ncapcltiu lahko vse poskerbrl. kar bo treba, ker se bo v nekterih mescih tudi v to mesto podal. Tako upamo, tle sc bo vse doseglo, brez posebniga truda, skerbi in brez velikih stroškov. Želimo pa. naj bi sc darovi za spominek še zmiraj uarašali. de s»* bo zamoglo pti napravljenim četlnim, pa pametnim spominku z ostanki tih darov kej veliciga za naš priljubljeni afrikan-ki misijon storiti, kakor je prav moilra iu previtlna želja množili rojakov naših in prijatlov afrikatiskiga misijona. Zlasti upamo, tle bo tutli Ljubljana v tej zatlevi še veliko s'orila. Viednisivo.
S Pod lipe. Desiravno sim se ze enkrat oglasilo tem vprašanji, naj mi bo dov oljčno. se drugi pol se oglasil j; o pt-rv i besedi mi niso bile vse okolišinc zadosti znane, iu sam iii-iui izrekel cele misli. De je mogoče, prenesti ostanke ča-titiga oznaiiovavca sv. evangelija. |e zdaj jasno; truplo namreč ni v zemlji zakopano, tciiiue je v raki ali v žarliu pristav-Ijcno; tu se lahko celi zaboj mertva-ki tlenc v novo bakreno ali svinčeno skrinjo. Tedaj pa. ce kaj prenesete: Vzemite celiga M'»/.a castitiga.
Te prenesete o-tankc slavniga misijonarja dei.itc jih — to je bila ze davno, že pervi pot moja misel — dciiite jih. kjer je tiar bolj primemo mesto zanje, tje, kjer je staia miši-
jonska kapela, kjer vidite apostelna Indijanov in Zamureov, kjer se je ranjki častiti mož nar raji mudil, tudi ko je bil poslcdnjič v Ljubljani — v kapelo svetila Frančiška ksaverja. pri farni cerkvi sv. Jakoba; ondi je prostor za ostanke gosp. Ignacja Knobleherja; ker je v tleh stara Jezuitarska raka; ondi je prostor za večji spominek, kakoršen se Vam zdi primerjen, ondi si ga tudi tisti vošijo z »eliko radostjo, kteri imajo gospodarstvo čez cerkev. Nikjer drugod tega ne najdete; ondi je pa tudi zraven altar sv. Ignacja, kerstniga patroua Knobleherjeviga, kar je meni posebin vzrok, vse to Vam opomniti. Če je pa še drugod kaciga spominka potreba ali želja, kje se še spodobi nar bolj? Slišal siiu, de se jc neki visokočastiti ljubljanski duhoven glasil: v ljubljanski duhovšnici. Ondi je gospod Ignaci Knoblcher začel svojo posebno pripravo za duhovski stan, od oudod je on tudi šel za daljše pripravljanje v Kini in v ondašnjo propagando. Ta duhovni rojstni kraj je pač več vreden, kakor vsakteri drugi.
II i c i u g e r.
Iz Cirknicc. 13. kini. V napravi in postavljenji imenovanima spominka se strinjajo darovavci todniga deka-nijskiga okrožja z mislijo, ki jo je gosp. A. Likar izrekel v „Nov> I. 32, str. 250 t. 1.
Ogted po Siovetttkitn in dopisi.
li. Ljubljane. Za vodja ljublj. normalnih šol jc z volj en gosp. Korl Legat, dosedanji katehet iu vodja v Idrii. l'no mesto v Idrii je tedaj izpraznjeno in 24. kim. razpisano. Gosp. Jož. Marn, začasni gim. učenik. je zvoljen začasni učenik kerš. nauka iu ekshortator na ljublj. gimnazii; gosp. Jož. Kogcj pa učenik kerš. nauka iu ekshortator na spod. gimnazij.
11 Ljubljane. Ko smo pred nekolikim časam že povedali, de za prihodnje leto 185!) bo Koledar slovenski. prav za prav domač koledar slovenski, prišel zgolj iz roit čast. gosp. Ilicingcrja. moramo tudi povedati, de ta koledar je že natisnjen, in se dobiva na prodaj pri Jan. Gioutinitu tukaj v Ljubljani; papir in tisk je lep, cena ne bo draga, za obsežek štirih pol v 12sterki, s pod o bš i n o bleškiga jezera iu ondašnjiga Božjiga pota, in za toliko in toliko potrebnih in koristnih reči, ki se v tem koledarji nahajajo. Nočemo praviti, kako obširen je zvez-doznanski, štatistični, gospodarski in opravilni, pa tudi kratkočasili iu podučili del, ali kako koristne so naznanila in tabele zastran noviga denarja. Kar posebno gre v obzir ^Zgodnje Danice", naj povemo bolj na drobno. Godovni koledarček sc razločuje memo vsih dosedanjih ljudskih koledarjev, bodi si slovenskih ali drugačnih; zakaj ravna se na tanko po cerkvenim koledarji, ki se nahaja v mašnih bukvah, tako de tudi obsega osiuiue in predgodove večjih praznikov; tudi se ozira na lastine ali posebne koledarje naših školij, zatoraj šteje tudi skoz in skoz po dvojno ver-sto svetih imen. Zgodovinski in statistični del tudi zadeva posebne cerkvene zgodbe, kakor tudi obšir celiga keršanstva iu zlasti avstrijanskiga škofijstva, vse pa z oziram na slovensko zemljo. Opravilni del zaznamuje tudi zakonske zaderžke s primerno kratko razlago po besedi zakonske postave. Podučili del nam popisuje Rim, sre-dise katoliške cerkve, sedanji stan katoliške cerkve po svetu, tudi stan izhodne ali greške, in raznih protestanških cerkev; ta kratki popis utegne marsiktero reč pojasniti bravcam „ Zgodnje Danice-. Vsakimu Slovencu mora tehten biti popis stare Akvileje. ki je bila zibel iu dolgo časa središč keršanstva za naše kraje; enako tehten je na drugi strani popis slavne Gospesvete. ničen pa popis stare Božje poti na bleskim jezeru, ki nam prinaša nektere nove naznanila. Drag mora Slovencu tudi bili spomin nekterih svetih mož, ki sicer niso bili vsi domači, pa so bili vsi delavni za naše kraje: tako sv. ilieronim, cerkveni učenik, sv. Niceja, akvi-
lejski škof, in sv. Anton Padovanski. Naj se ozrejo bravci ^Zgodnje Danice" na del pridige sv. Niceja, zlasti tisti, ki pokrivajo vse čelo z lasmi, de še za sveti Križ ne ostaja prostora; pa tudi drugi nečimerniki in druge nečimernice ipj tega ne prezrejo. Celo novo, pa ljubo nam je to, kar pisatelj pove od sv. Autona, de je namreč on sam vstanovil minihe sv. Frančiška v Gorico, Terst in Ljubljano I. 122«, 1229 in 1231. K koncu se nam tehtna zdi beseda o napravi ljudske šole in o šolskim petji; pesmi: rLeto in letui časi", „Dan in dnevne ureu, in „Pravi gospodar-4 pa so ravno prav primerjeue za šolske pesmice kot za domače.
Iz Ljubljane. Iz žužeinberške fare smo prejeli 55 imen novih redov za bratovšino ss. Cirila in Metoda, in iz laške njih 120.
Z Gorenskiga. — Lepo je, celo med narvečje prijetnosti človeške družbe se sme to prištevati, ako sklepa v fari duhovniga pastirja z njegovimi ovčicami vez ljubezni in serčne prijaznosti; kajti kjer je ljubezen, ondi se vse v občni blagor lepo obdela iu obravna. Resničen res je pregovor, ki pravi:
Kjer je ljubezen, tam je mir, Kjer je mir, jc tud Bog, Kjer je Bog, ni nadlog.
Ako pa je vez ljubezni med duhovnim pastirjem in njegovo čedo vse časti iu hvale vredna o času življenja, toliko bolj ginljivo je, ako taiste celo ojstra kosa neusmiljene smerti razvezati in vkončati ne zamore. Lepi izgled o ravno rečenim nam daje selška fara. Minulo je letaš v postu že štiri leta, odkar sc je nad truplam ondotniga ranjciga v. č. gosp. fajmoštra Jožefa Fik-a zageruila černa zemlja, in vender najdemo pri farmanih še zmiraj vdano in gorečo ljubezen do njih uekdanjiga dušniga pastirja. Glejte! komaj so sedanji farni namestnik, čast. gosp. Mihael Golmajer, farmanain omenili, de bi se pač spodobilo, postaviti ranjcimu gospod Očetu, kakor vtemelitelju bratovšine Marijniga serca, grobni spominek, že so farmaui hiteli v ta namen vsak po svoji moči denarnih poinočkov prinašati. Nabralo se je kmalo okrog 50 gold. skupaj, in za te so dali zgoraj imenovani gospod farni namestnik lepi spominek iz domačiga marineljna napraviti, ki je že ene tedne lepota selškiga pokopališa, pa še lepši lepota vdanih in za duhovne dobrote hvaležnih sere selških farmarov. Mislim pa, de smem tudi naznaniti iu z dobro vestjo priporočiti ('omačiga mojstra, ki je resnično prav umetno izdelal omenjeni spominek. Kliče se Alojzi Kralj, iz Černivca, mošenske fare (Post Otok) na Gorenskim doma. — Oblika spominka je prav lična in prikupljiva, slovenski napis pa tud posebno dobro vdolbljen, z eno besedo: na vsako mestno pokopališe bi se smelo kaj taciga postaviti.
Naj k sklepu dodam še to, de so tudi uni spominek, kteriga so ranjcimu vi*. čast. gosp. fajmoštru A nt. L j u-bič-u dali njih svojci napraviti, selški farani dali na svoje stroške iz Ljubljane pripeljati in poleg gosp. Jož. Fiko-viga vzidati. Štirje duhovniki zdaj lepo v versti eden za drugim počivajo, namreč gg. Gorše, Mulej, Fik in Ljubic; pa so njih grobi zraven stalnih spominkov tud drugač še z tako lepimi cvetlicami obsajeni, kakor nar lepši vertiček. Gotovo, kdor ima le iskrico keršauskiga spoštovanja v sebi, se bo radoval nad pogledam teh grobov ter bo z veseljem zapustil kraj. kjer v mirnim počitku čakajo trupla ranjcih poslednjiga glasu trobente angelove!
J. L. ZI i n d r o v i č.
V goriški gimnnzii je bilo to leto 248 učeneov, med njimi 1 protestant in 3 izraelci, vsi drugi katoličani. Po narodu 138 Slovencov. 82 Furlanov, 14 Italijanov in 14 Neincov. V šolskim naznanilu jc med drugim izverstin in globoko prevdarjen. iz narave slovenšine povzeti spis: „Die Tempora umi Modi im Slovenischen mit liucksicht auf das Deutsche uud die elassischen Spracheir od Jan. Šolarja. — V gori>ki spodnji realni šoli jc bilo 14tiučcn-
cov; razon 2 protest, in 1 izraelca so vsi katoličani. Po narodu 5() Slovencov, 76 Furlanov. 19 Italijanov. 1 Nemec.
Iz Sent- Andreja na koroškim. 23. kim. — V pervo leto bogoslovskih šol je v naši škofii letaš 9 novin-cov sprejetih. Štirje so domači rojaki iz Štajerskima, štirje iz tistih krajev mariborškiga okroga. ki bo v prihodnje naši gkofii dodan, eden pa je iz Krajnskiga.
Iz Jablmike, na avstrijanskim Sleskim, piše č. M. Bonaventura, prednica ondotnih Elizabetinaric, naslednje pismice do poprejšnjima vreduika „Zg. Danice1'. v. č. gosp. And. Zamejca:
Visokočastiti gospod! Vaša priserčna in ljubeznjiva dobrota mi dela upanje, de mi ne bote za zlo vzeli, ako se v veliki sili z novo prošnjo do Vaše dobrote obernem.
Dve leti je. kar se ueprcuehama prizadevam, dc bi se pri elizabetiuskim samostanu v Jabluuki mala cerkvica sozidala. Z velikoserčno dobroto Nj. vel. cesarja Ferdinanda in nekterih cerkvenih pastirjev sini toliko dosegla, de se jc delo to poletje bilo pričelo in je do polovice do-gnano, tode dobrotni darovi so že pošli, in znajdem se v britki zadergi. dc prihodnjo saboto lic bom več premogla delavcov splačati, iu delo bo moglo zastati.
V ti stiski sc prederznein z globokim spoštovanjem pisati Vam. prečastiti gospod! in preponižno pomoči prositi v imenu ljubeznjiviga Jezusa, čigar Detinstvu bo ta cerkev posvečena. Častiti gospod! sej Mati Božja z Dctetam Jc-zusam pride k Vam prosit, in prav zanesljivo bo ona po materno pred Božjim tronam prosila za vse, kteri bodo kak dar podelili k stanovanju njcuiga Jezusa otročiča.
Pomanjkanje iu revšina mi je bila odmeiijeua. ko sim to bolniško napravo v okrajni nar veči ubožnosii sprejela; torej sc vojskujem že 6 let s težkim pričetkam. Pri tem mi je pa ljubi Bog iz zaklada svoje previdnosti po rokah blagih iu dobrotnih ljudi marsikteri dar podelil, de sini bolniško sobo sozidala in vravnala ter ubogi bolniki že 3 leta zastonj postrežbo vživajo. To je zaslužcnje blagoserčuih dobrotnikov, nad kterim tudi Vi velik del imate.
Pristavek. Ta list razglasimo, ker je rl)anicau. ako prav pomnimo, že enkrat ticktere zbirke v ta namen nabirala, ako bi kaka dobra roka hotla še kej v ta namen storiti.
Vred.
Iz filcicheiilierga na Štajerskim, 25. kim.—d — Vreme se je tu po mojim zadnjim dopisu 14. t. ni. pač poboljšalo, vreme; al moj že zastarani kašelj Ic še malo malo odleguje — vender. hvala Bogu! saj odleguje. \adjani se tedaj, iu zdravnik mi to zmiraj obeta, de mi bo sčasama še popolnama odlcgel. če tudi še ne koj tu v Gleicheubergu. Prelepo vreme celiga kvaterniga tedna, ki je v jeseni pač le poredkama tak stanovitno jasno in toplo, je tu prideržalo še marsikteriga tistih zdraviljeneov, ki bi sicer bili že zdavno čez hribe iu doline. Al dež ravno na dan sv. Matevža jih je tako oplašil. de so podvizali eden druziga prehiteli v odhodu. Jest bi bil. če tudi skor že celo sani, le še delj časa tukaj ostal: al druga nadloga me sili. po nasvetu zdravnika, iskati pomoči šc v drugi zdravilni vodi bližnje Slatine (Sauei brunu i, ktere mehčiviio in čistivno moč sim že enkrat skusil z naj buljim vspeham. Ce tedaj Bog hoče, sini tam že perve dni prihodnjiga tedna. Te verstice ti pošljem, ljuba „Danicau. ker bi naznanila od zdravilnih vod utegnile šc marsikomu prav priti, k temu pa sprejmi šc nektere podobe gleichenberškc. Z Bogatil!
M*otiotoe (jfeicfienberske. \čma prošnjika.
Tu prosi milošnjv dvoj kip i/ mesa: Slepčik trinajstih let. terpiii brez joka. In /.njim tovarš pol mlaj', vodnik brezoka,
Oboj pa glada neiu — ko soba i/, lesa.
Sume mim nju stopinje pa kolesa. Al redka le kaj v dar podade roka;
Naj tud o gledu rev serce ti poka:
Vender posvetnež nima za-nje očesa.
O samoljuSje. skale ti pustota!
kak hlasor li zamoreš li vživati — Ne znavši sreče: druge osrečevati?
Naj t' enkrat le obdarjena sirota
Solziro • I ujetij i na roko kane; Boš čutil blagor sreče sc neznane.
Ziv spominek Lipske liitve.
Tam-le o pal'ci sivoslav čik stopa.
Bos. razoglav. zavit le v revne cape. Pa kinca pers' mu znam bojniske sape:
Mož branil dom je ptujga jarma. ropa.
Dajal pri Lipicali je njemu kropa, ki od Rena je do Moskve kervi slape Prelival čez kaj innn;r polja, ffrapc.
kim' se vklanjala skor že vsa Kvropa.
kje zdaj ta vojvod je. kim' bla pretesna
Zdaj kar vsa zemlja? — Davno ze v nji jama Nekih ped i mu zad»>tuje sama!
Pro s tak naš, ki še ne premore čcMia, Pa tava šc med živiiu' in — berači. Dok jama vojvodu ga ne zenači.
Hasgiett po kersanskim strehi.
Družba ne o m a d c ž a n i ga spočetja v podporo katoličanov ua Jutru se lepo razcveta in že obilne pripomočke dobiva, kakor „Volksfr.u piše. Med škofijami, ki so zgodej svojo vdeležnost razodele. je tudi l.juidjan-ka. Finska škofija je darovala v ta namen že čez l.iino gold. V rabski školii je že 1775 ljudi k družbi pristopilo, ki so 930 gold. v ta namen darovali. Mestni župan v Benedkah. Alessandro Marcello piše. de hočejo on iu njegovi peteri svetovavci k družbi pristopiti in so 120 gold. poslali kardinal nadškofu v spričevauje. de jim je resnica. V kratkim se bodo zvedile tudi duhovne dobrote ali odpustki, ki so jih sveti Oče sklenili s to družbo. — V Moguncii je tc dni očitno prestopil v katoliško Cerkev znani nemški profesor Daiimer, naj starši llegelnov učenec. — V Jeruzalemu živi zdaj 5.700 judov. tretjina prebitavstva; kristjanov jc samo 3.000. — vsih prebivavcov pa ls.000 duš. Ti judje dobivajo od svojih bratov zunaj Palestine po SOO.OOO pia-strov na leto. (Piaster velja kaeili ti i.aših kr.) — Xa Angleškim jc bil ob času polutrovanja. ncblaziga spomina. za ter t tudi red sv. Frančiška; samostani so bili raz-derti in niuihi nekaj iz zemlje pregnani, nekaj so smert mar-ternikov storili. Sedaj pa se sinovi sv. Frančiška tudi na Angleškim zopet vstanavljajo. Neki visok gospod, v i coni te F c i Id i n g. jc daroval (Mi. kapucinam cerkev v Pantasafu iu tudi potrebno zemljišč za samostan. Tudi drugi veliki gospodje dele v ta namen obilne pripomočke. Sv. Oče pa dajo posebni blagoslov taistim, ki v ta namen kej pripomorejo. — Kardinal IViseman (reci: Vai/.mau) popotva po Angleškim iu povsod ga z naj večjo častjo sprejemajo. Večkrat spregovori o imenitnim napredku katoliške Cerkve na Angleškim. Pred nekoliko leti mnoge predmestja v l.ondnu šc nišo imele katoliške cerkve, zdaj je povsodi kat. cerkev ali kapela, iu veliko angleških gospodov ima ali zida katoliške cerkve po svojih posestvih in imajo katoliške duhovne. Protestanški pastorji iu cele rodovine se povračajo v naročje svoje prave matere, sv. katoliške Cerkve. V lslingtonu londonskim predmestji, je klošter, založen od gospe I .ce. vdove po pastoru. opatinja je njena In i. iu večidel nun je pa-storovih hčer. — V novim Jorku jc bil 15. vel. serp. vkladni kamen za novo katoliško stolno cerkev poloz.cn; do 100.000 ameiikanskib katoličanov se je bilo >ošlo k ti slovesnosti. — Japonska vlada jc preklicala kristjauam sovražno postavo od |. Iti 14, in prihodnjič bodo opravniki tujih moči zainogli imeti svoje duhov ne v japonskih pristavili.
Domače duhovne vaje,	8V; Urha Pa s°sP- ,Mih\ c",?.ajerjo-~
Val. Razinger, kapi. v pokoji,jel8. kim. umeri. R.I.P.!
sveto živeti in zveličano umreti.	Spremembe v lavantinski škofii. Lokalijo šent-
Očiševanje od korenin greha, ki ho v po-	Vejičesl je prejel čast. gosp. Anton Frohlich kaplan na
čutnih močeh naše duše. Perva korenina so priro-	^skim. Prestavljen, so naslednji gg kaplani: Jožef Sehcl
« L, • u ».si« <rnv-<iri('nii Iirno-a	na \ransko; — Matevž Pogelsek v 1 rebovlje; — V rane
i en c nagli i en ia. oil ktcnh je hito ze govorjeno, uiuga	» . ,, ■ . ..
. . » . „i; u,,.!« nar!1l	Trafen k v Gornji grad: — Franc Janezic na Laško;
korenina so »rulo bi jene nagnjenja, ali hude navade.	J <* > ...... , to ..
». • i l .1 .l« orri.h ..vii-.i -,ii v	— An on Hobcl k Materi Božji na jezerji; — Janez K re-
v ktere se je človek zamotal, ako je greli ponavljal ali v	. . * . , . r»
i n ti • i. ,|„ rwiwi>*iiiiiin vp	n e r v Olimje; — Frane .svarc v Gotovlje; — Jožef Stor
njem živel. Prckluijavec se tako navadi, de posleunjic \e-	». . - . c J.. \f„,u- „
... - . i . • . .„i;,.	v Zibiko; — Matija Arzensek v Sromlje; — Melhior
ikrat tudi skorej nevedama. nehote m zoper svojo voljo	" \ • J J '
•i • . -.i i»:;. «iti v	G o 11 c n i k v Monsberg; — Mihael Baumkirher v Pi-
kolne. se prid lisa, roti itd. Pijanca, iglavca neka sila \	. , % .
i • . • . , i *>.. »nuniariii nohllilm	sece; — Matija Stokla v Smartin pri Saleku; — Rajmund
staro tovaisijo vleče. Iz ncsramniga gobca zasmerui ostudno	^ 7 J .. ' .. . . . ..
, . , , • .......„ .i« wo	Koccli v Loko; — Matija kertna v Kalobjc; — Gregor
ceblanje. ce le zine, kakor iz stranisa smrad, samo de se	" ' ' . J 'ra..ft
, %- ■• . i i i *n i- • . i;	koka na Rudo; — Simon Pihler v Kloster (StiftGril-
vrata odpro. Nečisto oko se le tjc obrača, kjer je ze toli-	„ . ' .. » .. . .
. . i .. i ..." „..,.„ .,„	fen); — Martin Godi na v Šmarje; — Henrik Križan
krat nesnažno pa>o imelo. Obrekljivo serce ne uajtie po-	"'» J ' . * .
k,,a. »U /. jez.ikain ,v..jiSa M«.ji«. ne ivl«. M.	za nan.es n.jra kaplana v Dobje; - Korl S.n.an.11 v »,-
K,j j« .e.laj ,o,,cr lake ,.leSe M.ri.i? Vojska, prav	M pn Wolf,l,ergu; - Blu /lrunk v .seCale; - Jožef
, • ... L*., ;lina:L „„h.	M a t o h na Pako. — \ mesteuje novoposvecenth gospodov:
sercna voi-ka se jim mora napovedati. Lil sam junask man-	. . . . J. r ^. . .» •
i -i , •, , . , .... nvuli v ko-	Jakob Bohinc k Novi cerkvi; — Jožef Skerta v Ret-
liet je marsikterikrat zadosti, ue se piuasena navaua v ko-	... ' _„ . , _ - r..
• • i ;i ml- l; i« Iin,r„	henbcrg: — Matevž Mcmer v Doberlo ves; — Jožef S c-
reniiii preseka. Zares je serem človek, ki z junaško nogo	. \
, , . • • „„ •	ver v Kapele; — Jozel Skerbinc na 1 erno; — Janez
modrasu s\„|e navade na glavo stopi in jo stare za vselej.	. » ...... mt . • v i >• >
kakor »v. Avguštin. Marija Kgipcanka iu drugi. - Svet vajo	S | on. s e k na spodnjo Polskavo; - Matevž Novak vP.I-
ludi. de naj človek v navadi grehov zanesljiviga prijatla	ntanj. - I meri jc čast. gosp. Blaž Artver.c, fajmošter
prosi, naj ga vselej opomni, kadar se v greh poverile; le	v Podcetertku. R. I. I..
malo pa jih je. d« M ,e k .emu ponižali, rajši «e človek	Huobleherfer spominek.
budil je. svojo nafiako lepša in izgovarja, ko je posvarjen.	* ■
Tudi taki se pogrevajo, ki bi z ljubeznjivo, ali po potrebi	Prcncsck od 1.-6. naznanila 4 cekini in «02 gobi. 6 kr.
z nerazdrazeiio sercuostjo posvarili. — Posebno dober po-	Precastiiljiva ciikniška .lekanija jc poslala 40 gold.
.....cek in potreba zoper to korenino greha je. de se človek	J* krjnasl^lnjil. gg.:
1 ; .7 , .,	Gospod Frane Anzlovar. dekan v t irknici .... 3 gold. — kr
prtcej po novim padcu in ravno tistimu spovedniku spove.	» Anton x onca. ka|1|il(1 v ( irknici .... 2 „ - _
Kdor je namreč nesrečno obnemogel in padel, ne sme oh-	^ Andrej Likar, kaplan v tirknici .... 1 „ — «
ležati, temuč se urno vzdigniti iu se le še s hujši ihto v	v Juri Križaj, fajmošter v s»iarim tergu . . 3 «, —
sovražnika svoje duše zagnati in ga tako oslabiti, de mu	„ Kašper kankel. kaplan v Starim tergu . . 2 „ — -
več kej ne more. - Ako pa zavolj bliž.nje priložnosti greha	n Anton teme kaplan v Starim tergu . . 2 , - „
. . .. „ . * • , . i »i	- Jožef Bevk. kurat na Krizni gori ... 2 — »
v hudobni navadi ostaneš, stori kar ti Jezus veleva: ^Ako	« Matjja Fr7ar r-jmoiter na Blokih ... 2 „ - -
te Iv o j e oko pohujšuje, izderi ga in verzi ga o d	_ Toma* šlibar. kaplan na Blokih .... 1 „ — -
sebe. Boljši je, de Z enim o Česa lil V življenje	„ Jiin. Oreliek. kaplan na Blokih .... 1 „ — ..
gres. kakor d c- bi imel obe očesi, pa veržen bil	Matija šmit. fajmošter v Planini .... 3 „ — .
v peklenski oginj- (Mat. 1H. 1M. Izmotaj. iztergaj se	r J«n. /ivic. kaplan v - m • • • 2 r - „
. ' .. z t .-. • . T .	^ Jak. Kuslan, fajmošter na Mudenim ... 1 „ — „
iz priložnosti greha, ako ti je tudi tolikanj draga kakor	^ Matija >likš. fajmošter v Sent-Vidu . . 1 „ — n
oko v glavi. Ako pa tega v resnici nočeš storili, s tem	" Lorenc Kri>totič, kaplan v ^ent-\idu . . 1 „ — „
razodevaš, de nočeš v resnici zveličan biti. (D. si.)	„ Tomaž Zerovnik. lokalist v Grahovim . . 2 „ — „
. m	v Vomperger. lokalist pri sv. Trojici . 1 „ — „
-VMili darovi*	n Kajetan Kane. lokalist v Babnim polji . . 1 „ — „
Za a f r i k a n s k i m i s i j o n:	^ Jan. Pivk. ekspoz. v Begnah.....1 „ — T
V. č. gosp. fajmošter Jernej 1'ršič: 1 pu.šo, 1 pištolo,	^ Anton Ogrinc, c. k. okrajni predstojnik v Ložu 1 „ — «
I mec. 1 zvonec in I cerkveno lampo. — Ani. Kušlan	- Jan. Arko c. k okrajmpredstojnikvP^ 2 n ~ „
w , .. , , . . m- d «	» \al. Peterhn. c. k. v radiu kancelist v Planini — .. 30 ..
»O kr. — Gosp. Jan. Jančar 2 gold. — \ se Bogu v čast	_ U ahrheit. e. k. asistent pri davkih v Planini — r 20 ,
in našim dušam v zveličanje 2 gold.	* Štefan Brus. c. k. vradni kontrolor v Planini — r 30 „
Za misijo n gosp. Olivieri-a:	„ Matija tVolfinger v Planini......— „ 30 „
Neimenovan dobrotnik 1 gold. — Vse Bogu V Čast in „ Anton Kane. župan v Planini.....1 „ — -
našim dušam v zveličanje 3 gold.	- Jak Blažon v Planin........1 * - w
J *	»A. Mosek v Planini ........— v	r>
Voaovori z aa. rionisovavci.	- Franc Kovš« v Planini.......— „ 20 ^
t ^	.	t. . , _ „ 1B , .	„ Jan. Zalaznik v Planini.......- „ 20 „
G. A. K.: Gciis mgra: Gratias! — G. K.: Po vsaki _ j ,,ereniC. v |.,anini........- „ 24 „
ceni prosimo, desiravno jc ze nekoliko omenjeno.—0. A.:	\7, raikc fare na Dolenskim (večidel v tolarjih) . . 37 „ 30 n
Spis drujkrat; hvala! — G. R.: Vse opravili.^— H. iu L.: Gospod prof Fr. Metelko.........5 r> — -
llvala! — P.: Ne morem.	- J. V. v B............1 n — *
Neimenovan gospod............ n
Duhorske zadeve•	a. s. v s............... i „ — -
«.,-,,..,.-, r.. , , „ n___.	Iz cerklanske dekanije na Tominskim (nasl. 4gld.):
\ ljubljanski skofn. Gosp. dr. Jan Goga a,	" d Lorcnc Kristan. kaplan v Oialižu ... 2 „ - -
duh. pom. na \erhuiki, pride za iluli. poni. v stolno cerkev	_	>|;lt„c. kaplan v Ravnali.....1 r> _ -
▼ Ljubljano; gosj». Mat. Ntrueelj na Verhniko; gosp.	„ Anton Flander. kaplan v Oblokah . ... 1 ^ — -
Jan. O hI a k v Tcrnovo na Nolrajiiskim; gosp. Mih. Kot-	Vse Bogu v čast in našim uušaiu v zveličanje . . 1 „ — ^
n ik. iiovoposvecenrc. v Senožeče; gosp. Jan. Gcrm v	Skupaj: b7 gold. 48 kr
dolini l.»g; gn>p. Mal. Markič v Koprivnik; gosp. F'r.	S poprejšnjim: 4 cekini in (>93 . 54 „
ttnrisek. iio\ uposv ečeiit c, v Metliko; gosp. Fr. Ples k o ------%
v (Vin senik: gos,,. Mart. ludof. novoposvecenec. v Šent-	21. listopada (novembra) se začne v naši škofii sveto
(■othard. — Spitalie je podeljen gos,,. Klor. Pre lešniku; leto iu terpi do 23. grudna (decembra).	_
Odgovorni vrednik: Lllka JeiaD- — Založnik: Jožef Blaznik