THE OLDEST, AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OR AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI;
Geslo: Za nro In narod — z« pravico in resnico -— od boja jlo zmage I
GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — B. E DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (No.) 12&.
^CHICAGO, ILL., SREDA, 7. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 7, 1926.
LETNIK XXXV.
Odkrita zarota proti vladi v Italiji. - Vpor v Perziji.
ITALIJANSKA VLADA JE VRGLA V JEČO VEČJE ŠTEVILO ZAROTNIKOV, KI SO NAMERAVALI S POMOČJO VOJAKOV PREKUCNITI MUSSOLINljEVO VLADO. — TURKI PROTI VLADI PEHLEVI-JA V PERZIJI.
OTVORITEV EVHARISTIČNEGA KONGRESA.
Rim Italija. — Znano nam je kako vse časti in čisla v Italiji diktatorja Benito Mussoli-nija. Priljubil se jim je, ker je; mož, resnici na ljubo povedano — mož v pravem pomenu besede. Kar je on s svojo železno pestjo napravil za svojo domovino v kratkem času, bi vzelo manj sposobnim leta in leta. Ker pa način njegovega vladanja ne odgovarja razmerom časa in diktatorstvo rodi upornike ,smo pričakovali kar se je v resnici zgodilo, namreč da se bodo nekateri dvignili in rekli —- do tukaj, pa nič dalje. Tako se je zgodilo sedaj v Italiji —J Posledica tega je pa le, da so vrgli v ječo 36 zarotnikov — komunistov.
Večkrat smo že imeli na temu mestu priliko povedati svo-j je mnenje o komunistih. Tako tudi sedaj rečemo, kakor ved-, no, da hočejo komunisti z glavo skozi zid, ker pa to ni mo-j goče, se s krvavimi buticami umaknejo. Kjerkoli so se še dvignili in hoteli "pomagati" delavcu do nebes na zemlji,
P "j r- ^ yllU j v. .yjjti'CAcA/cVc*. ".o 'p ti
le zato, ker so tako zaslepljeni, da mislijo, da bo vse za njimi drlo in odprejo boj le s peščico svojih tovarišev, kar je njih napaka, da nočejo uvideti, da je masa proti komunističnem načelom — prodreti s silo.
iCled .aretiranimi sta tudi dva tajnika poslanske zbornice, kar znači, da tudi. v vrstah, ki so najbližje vladi, ni vse v redu. Dokumenti, katere je policija zasegla, pokazujejo, da so" zarotniki že od lanskega leta na delu in njih namen je, s pomočjo vojaštva prekucniti s«-danjo vlado. Za dosego tega, se potroši samo v Rimu do 50,-000 lir mesečno.
Teheran, Perzija. — Turki in Kurdi v provinci Khorasan v Perziji so se uprli svojemu šahu Pehlevi-ju. Poročilo pravi, da ima tukaj svojo roko vmes, sovjetska Rusija, to pa največ radi tega, ker je novi šah preveč naklonjen Angliji.
Že prvi dan, ko se je začela revolucija, je pristopilo osem sto vojakov k upornikom. Šah je prišel ob svoj vpliv pri ro-jalistih, gibanje proti vladi ješ veliko.
Mexico City, Mehika. — Mehiška vlada je izdala- novi odlok za regulacijo mehiškega časopisja'. Ta odlok je v prvi vrsti namenjen katoliškemu tisku, da svet ne bo zvedel kakšna krivica se godi katoličanom v Mehiki. Točka 13 v novem odloku se glasi, da je katoliškim listom prepovedano pisati, oziroma komentirati o po litičnih ali državnih zadevah ali pa v listih dajati informacije, nanašajoče se na delovanje državnih oblastij, s kratka — katoličani v Mehiki naj držijo samo hrbet, po katerem bo udrihal svobodomiselski bič predsednika Callesa.
-o-
— St. Louis, Mo. — Škof P. J. Muldoon, iz Rockford, 111., ki se je pred kratkem moral podvreči operaciji na slepem črevesu, je izven nevarnosti.
SEREJEM ŠKOFOV V CA-' LUMETU.
Hrvati in Slovenci priredili lep sprejem ljubljanskemu kne-zoškofu in škofu iz Skoplja. — Visoka gosta sta obiskala grob Baraga v Marquette.
Calumet, Mich. — Kako lepa vzajemnost vlada med ka-lumeškimi Hrvati in Slovenci, je pokazal veličasten sprejem, ki so ga priredili dne 28. junija knezoškofu ljubljanskemu dr. A. B. Jeglič-u in škofu iz Skoplja J. Gnidovec-u. Oba bratska naroda sta napolnila eno izmed najstarejših slov. cerkev do zadnjega kotička —■ ne le to, prostorna cerkev je bila veliko premajhna, da bi mogli vsi notri. V resnici, sprejem je bil nadvse prisrčen, navdušenje je bilo veliko. Marsikatero oko je bilo solzno ko sta prevzvišena pridigovaLa v slovenski cerkvi zvečer omenjenega dne. Marsikateremu so za hip priplavale misli ono-stran morja, od kjer so prišli mili gostje, ki so prinesli po zdrave naše domovine.
Od tukaj sta visoka gosta od potovala v spremstvu domače ga g. župnika Rev. L. Klopči. ča v Marquette, kjer so obiska li grob Fredericka Baraga Slovenca, prvega škofa na Mar quette — Salt Ste Marie škofije.
-o-
PETLETNI DEČEK PRIŠEL SAM V BOLNIŠNICO NA OPERACIJO IZ KIOWA, KANS.
Kansas City, Mo. — Semkaj je prišel iz Kiowa, Kans. 5 letni deček, druge prtljage ni imel kakor zavitek piškotov. Ko so na postaji vprašali mladega potnika kaj želi, je odgovoril, da naj pokličejo taxicab. Ko se je ta želja dečku spolnila, je sedeč v avtomobilu naročil šoferju, naj ga pelje v bolnišnico, katere naslov je imel pri sebi, tako tudi ime zdravnika, h ko-jemu je bil namenjen. Ko se pripelje na določeno mesto', se je sam predstavil zdravniku ta-ko-le: "Moj oče je Elmer Knorp .On vozi traktor po polju v Kiowa. Naš zdravnik je rekel, d.a je za mene nevarnost, da mi bo noga ohromela, in je najbolje, da grem v bolnišnico kjer bi me operirali. Ker pa papa nima denarja, da bi plačal, sem prišel kar tako." Zelja malega revčka se je izpolnila, o-perirali so ga v pondeljek, ni pa še znano ,kaktf je operacija izpadla.
-o-
AMUNDSEN GOST CHICAGE
Chicago, 111. — Kapitan Ro.ald Amundsen, znameniti raziskovalec, je bil koncem minulega tedna v Chicagi. Nahaja se na potovanju v domovino na Norveško. Kapitana sprem. Ijajo nekateri člani ekspedici-je severnega tečaja z "Norge", med njimi je Amerikanec kapitan L. Ellsworth. .
Iz Jugoslavije
KONFERENCA MALE ANTATE NA BLEDU JE BILA ZANIMIVA, PA TUDI VELIKEGA POMENA ZA ZBLI-ŽANJE NARODOV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Slika nam predstavlja slovesno otvoritev evharističnega kongresa v katedrali Sv. Imena v Chicagi; Na prestolu vidimo kardinala Bonzano, ki je prišel kot papežev zastopnik na to velikansko versko prireditev, kakršne svet še ni videl. Zgoraj vidimo deset kardinalov, ki so se istočasno udeležili službe božje.
Konferenca Male antante na Bledu.
Na konferenci Male antante, ki se je vršila skozi tri dni na Bledu, sta se med drugimi nahajala tudi dr. Beneš čeho-slovaški zunanji minister in romunski zunanji minister Miti-leneu.
Romunski zunanji minister je predvsem izjavil svoje zadovoljstvo nad lepim1 sprejemom , v Jugoslaviji in izrazil svoje j začudenje nad krasoto Slove- • nije.
Romunijo danes najbolj zanima vprašanje razmerja do sovjetske Rusije z ozirom na Besarabijo. Dalje vprašanje razmerja Romunije do Bolgarije z ozirom na bolgarske ko-^ mitaše v Dobruži, ki po zatrjevanju romunskih krogov ved-! no jačje nastopajo, in končnO| dogodki na Madžarskem. Kar se tiče razmerja do sovjetske Rusije, želi biti Romunija z njo v najboljših zvezah. Vendar pa
"n vi frvTV, rw*i nr^i£. f\ Hoqivi K
ji nobene debate. Smatra jo kot svojo zemljo, nacionalno in državnopravno.
Glede Bolgarske bo Romunija popolnoma solidarna z Jugoslavijo, ker so interesi identični.
• Glede Madžarske je romunsko stališče precej ostrejše, ka-' kor ostalih sosednjih držav Male Antante.
Mala antanta je vzrastla sicer kot obramba proti morebitnim napadom nK samostojnost in teritorialno celoto treh držav — Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške, od strani njihovih neprijateljev izza .časa svetovne vojne, obenem pa tudi kot gospodarska nujnost. Podonavska monarhija je bila stvarno gospodarska celota. Mala antanta, ki zavrača misel podonavske federacije, carinske ali obče gospodarske za-jednice, je kljub temu v gotovi meri surogat nekdanje gospodarske celote v Podonavju. -o-
Plaz zasul železniško progo.
V četrtek 17. jun. ob 5. pop. smo se peljali s potniškim vlakom v strašnem neurju od Zagorja proti postaji Savi. Od le-
•	ve in desne so drli v Savo tako strašni hudourniki, da se je
•	zdelo: vse grape se bodo prekucnile v Savo; Sava in poto-
, ki in slapovi pa rjavi in z na-
•	ropanim blagom preobloženi, . da groza! Toče na levo in des-; no vse belo! Tu pa začne vlak
vedno počasneje voziti, plavali smo na progi v celih potokih. Kar se vlak ustavi in vse hiti iz vagonov proti lokomotivi, ki se je ustrašila ogromnega pla-| zu in rjavega hudournika, ki je od severne strani udaril s hriba. Utrgal se je namreč o-' blak, hudournik iz grape je zamašil svojo navadno strugo pod progo in v svojem zmago-
•	slav j
u nasul na gorenjo progo s kamenja, prsti, hlodov in skal
■	kar 2 m na debelo, pokril do
•	pol metra visoko tudi dolenjo
■	progo, ki bi jo mi radi rabili, in planil preko tirov v Savo.
Mimogrede je odtrgal kos njive, 5 m na široko in 4 m na globoko ter se vrgel nad telegrafski drog. Ljudi se je nabralo na pozorišču 150 do 200. Predvsem so hoteli rešiti ta drog, ki je z eno nogo že visel v zraku. Odpeljali so vodo drugam. Kako zelo nam je demokracija prešla v kri, dokazujejo številni svetovalci, ki so reševali za-
VELIKA NESREČA ¥ RUDNIKU.
KRIŽEM SVETA.
Streha se je podrla v premogovniku Glen Alden kompa-nije, kjer je prišlo sedem delavcev ob življenje in osem je bilo težko poškodovanih.
Wilkersbarre, Pa.—V Peach Orchard premogovniku, last, Glen Alden Coal kompanije se je podrla streha in padla na premogarje, sedem oseb je bilo na mestu mrtvih, osem jih je pa zadobilo težke poškodbe, nekateri ne bodo okrevali.
Trupla so kmalu na to spravili na površje, ranjence pa prepeljali v bolnišnico, kjer so dobili takojšno pomoč.
Prvo poročilo se je glasilo, da je nastala v premogovniku eksplozija, ki je poyzrocila nesrečo, kar pa še je pozneje izkazalo kot neresnično. Nesreča se je zgodila 700 čevljev pod, zemljo, kamenje in tramovje je letelo na prestrašene delavJ ce. Nekateri so v groznih mu-1 kah izdihnili med razbitinami.; Kaj je bilo vzrok nesreče še ni ugotovljeno.
Pariz, Francija. — Od tukaj poročajo o veliki železniški nesreči, ki je bila usodepolna 25 osebam, ki so prišle ob življenje in nad 100 je bilo ranjenih.
Nesreča se je zgodila na progi Havre-Pariz tri četrt ure1 od Pariza. Prvi trije vozovi soj bili natlačeni dijakov in vojakov, ki so bili najbolj prizadeti. Vozovi so bili popolnoma razbiti.
Na temu vlaku so se nahajali tudi štirje Amerikanci, ki pa so imeli vozove prvega razreda, katerim se ni ničesar pripetilo.
— Mexico City, Mehika. — Susano Castaneda, predsednik občinskega sveta v mestu Lagos, država J.alisco, je bil pri nekem političnem boju, kjer se je streljalo vse navprek zadet od krogi je in bil na mestu mr-| tev.
—	Detroit, Mich. — "Book j toVvejr,, posiopjc	oo. čevljev, ki bo imelo 81 nadstropij, toraj več kakot Wool-worth poslopje v New Yorku, so začeli graditi v Detroitu. Ni še določeno kedaj bo stavba zgotovljena.
—	Chicago, 111. — Mrs. Bob Fitzsimmons, vdova po bivšemu svetovnemu šampjonu rokoborcu ,je razdala vse svoje premoženje z.n dobrodelne namene. Sedaj je obubožala in prosi oblasti, da bi ji dovolile pustiti izkopati truplo svojega soproga, ki ima v ustih umetni zob narejen iz dragega kamena, katerega bi rada imela, da bi jo rešil iz gmotnega položaja. Ni še ugotovljeno, če ji bo oblast prošnjo uslišala.
—	Bukarešt, Romunija. — Premier Averesco namerava podeliti kraljici Mariji polno-moč regentinje, v slučaju smrti kralja Ferdinanda. Najbrže računajo brez krčmarja.
—	Miami, Fla. — Tri lokalne banke so prenehale z obratovanjem in finančni zavod v Dania je zaprl svojo vrata, vzrok je največ ker so posoje-vale denar proti slabi garanciji. Banke se bodo reorganizirale, najbrže ne bodo vlagatelji nič prizadeti.
-o-
DVA JETNIKA POBEGNILA
IZ STATEVILLSKE JEČE.
Joliet, 111. — V Stateville jetnišnici sta dva jetnika napadla jieoboroženega paznika in ga zvezala z verigo ter priklenila k vratmi, da se ni mogel ganiti. Ko sta to storila sta po-, begnila ,za kar sta imela že najbrže dolgo časa" napravljen načrt. Pobegla jetnika sta imela dosmrtno kazeii in sta bila že preje, predno ju je zasegla roka pravice ,tovariša, ki sta skupno izvršila veliko zločinov. Takoj ko je bil beg odkrit so bili poslani pazniki na vse strani, policija daleč naokoli je bila obveščena.
S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravništve pomagaš veliko listu.
I
PRAZNOVANJE NEODVISNOSTI.
Četrtega julija se je povsod z veliko častjo praznovalo praznik Neodvisnosti, ni pa ostalo brez posledic; deset oseb je ranjenih, nekatere smrtno.
Chicago, 111. — Kakor vsako leto, tako tudi letos se je na praznik Neodvisnosti istega praznovalo z veliko častjo, s patri jotičnimi prireditvami. Dasi je bilo prepovedano streljanje in tudi gotove vrste u-metni ogenj, vendar se ta prepoved ni smatrala za tako resno, da bi jo bilo treba tudi vpoštevati. Posledica neubog-ljivosti je takšna, da se nahaja v bolnišnicah v Cook okraju kolikor je doslej znano, deset oseb ranjenih, nekatere tako težko, da ni upanja za njihovo' okrevanje. Dva izmed ranjenih bosta oslepela, zdravniki
pravijo, da ni pomoči.
Poleg tega, da je bilo toliko ponesrečenih, vendar pravi policija, da tako mirnega praznovanja Neodvisnosti še ne pomnijo.	k
$7,000,000 V ŠESTIH LETIH ZA PROHIBICIJO.
Washington, D. C. — Organizacije proti-salunske lige so nakolektale in potrošile v šestih letih za forsiranje prohibi-cijske postave 7 milijonov dolarjev. Pri temu številu pride le 20 držav v poštev, od ostalih še nimajo natančnega poročila.
Gen. C. Andrews, tako zva-ni prohibicijski car, ki je na čelu mašine za forsiranje pro-hibicijske postave, grozi z o-stavko. Kot vzrok se navaja, ker kongres ni potrdil njegovega predloga, po katerem bi se poostril Volsteadov zakon.
Poročilo pravi, ako bo Andrews res odstopil ,se to še ne bo zgodilo v kratkem, kajti sedaj se pripravlja na pot v Anglijo, kjer bo nadzoroval tihot-stvo žganja.
drego vsak po svoje: da je treba čakati naj pridejo delavci iz Zagorja; da naj nam' vsaj lopate dado in bomo svoj tir že sami rešili. Tako je pretekla cela ura. Potniki, ki so bili blizu doma, so pa zelo spretno skakali preko hudournika; sijajno so se seveda mladim damam obnesla tesna krila. Z motikami in rokami so podjetno pomagali hudournik odvajati tudi dalmatinski dijaki, ki so se peljali z našim vlakom. Nazadnje je vendar pritekel za nami voziček z 10 delavci in v pol ure je bila dolenja proga prosta, od Save sem je prišel
inženjer ogledat most «au hu-dournikovo strugo, in ob pol 7. smo se začeli tihotapiti preko nevarnega mesta. Šlo je srečno. Stalo pa je več ljudi zunaj na ploščadi in stopnicah, da bi skočili ven, če bi si vlak zaželel Save. Na postaji Sava sta nas pozdravila kar dva vlaka, ki sta morala potem porabiti našo progo. Na gorenji je še toliko plazu, da ima deset delavcev z.a en dan dosti dela. Pridirjali smo v Ljubljano 7 četrt ure prepozno. — Kaj bi bilo, če bi se to zgodilo ponoči? Ali ni ta del proge za take slučaje premalo zavarovan ? -o-
Trbovlje. Rudnik je naročil za svoj obširni obrat uro, kakršna se ne dobi kmalu ali nikjer v naši državi. Uro bo gonil električni tok, avtomatično se bo sama sprožila ob času klicanja delavcev na delo in z dela. V slučaju požara bo treba na gotovih mestih pritisniti samo na električni gumb in sirena bo žq. dala znamenje, v katerem kraju da je požar.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v stareai kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din__« 9.43 «
1,000 "__% 18.60 '
2,500 " _9 46.25
5,000 " _9 92.00
10,000 " -_9183.00 »
100	lir . ,,. .....j 4.40 '
200	"	_9 8.43 '
500	«	_920.25 "'
1,000	"	_939.23 1
Pri večjih svotah poiebcn poptuL 1
Poštnina j« t teh cenah 2« vračat nana.	i
Zaradi neatalnost! cen I« nemogoč« vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar (prejmemo.
Nakazila Izvršujejo po polt! kit pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI) POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO
Pisma In pošiljke naslovit* BiH
ZAKRAJ5EK « CESARK 1
453 W. 42nd ST.. NEW YORK. 11, T,
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
■ . Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praztjikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ......................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................... 6.00
Za pol leta .......................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year ......................................$5.00
For half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year .................................... 6.00
For half a year i.............i.............. 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
SLABE DELAVSKE RAZMERE V PENNA.
Moon Run, Pa.
Dragi g. urednik: — Prosim malo prostora v našem priljub-J Ijenem listu Amer. SlovencuJ Ker se nihče ne oglasi sem se jaz namenil malo napisati. Tu-
Industrijski položaj v Rusiji.
.V vseh časopisih, ki izhajajo v Sovjetski Rusiji, mrgoli poročil o brezupnem in »bednem stanju, y katerem se nahajajo vse panoge ruske industrije. Ta poročila nam podajajo tako žalostno sliko, da se mora vsakdo, ki čita sovjetski tisk, čuditi njega odkritosrčnosti, ki jo kaže napram javnosti v tem oziru. Pred nedolgem< časom so javili, da se je moralo vsled pomanjkanja surovin in vsled obrabljenih strojev zatvoriti večji « del tekstilnih tovaren, in zdaj nam zopet poročajo, dii so prisiljeni poleg tekstilnih tovaren ustaviti obrat tudi v večini tvornie kaučuga.
V	eni izmed zadnjih številk "Ekonomičeskaja Shizn" čita-mo brzojavno poročilo, da so vsled pomanjkanja surovin zaprli neko tovarno žebljev. Drugo poročil«?" javlja, da neka tovarna za ribje konzerve, ki je opremljena z amerikanskimi stroji, vsled pomanjkanja obratnih sredstev ne more več naprej delovati. Dalje sledi cela vrsta podatkov o nazadovanju proizvajalne sile. V Beli Rusiji so vsa podjetja nazadovala v a-prilu za 6.-4 odstot. v primeri z januarjem. Isto poročilo se javlja iz Tule, kjer je produktivnost dela padla na vseh tamkajšnjih tovarnah za 15 do 25 odstot.
Delavska in kmetska vlada si ne ve pomoči, na kak način bi pridobili delavce, da bi svojo delavnost posvetili v dobro svoje proletarske države. Mnogo delavcev sploh ne prihaja v tovarno in izrabijo vsako n^jneznatnejšo pretvezo, da se lahko izognejo delu. To zanemarjanje dela sa pojavlja v Rusiji že v takem obsegu, da daje komunističnim voditeljem upravičen povod do naj resnejših skrbi.
Poleg poi-očil o skrajnem zanemarjanju dolžnosti od strani delavcev javlja sovjetski tisk tudi o mnogobrojnih slučajih skrajne demoralizacije delavcev. Tako so v neki tovarni vtaknili Rublje v Ktj;,o.v-v t oki druj/i «<> jih nasipali V turbino, katero so s tem popolnoma uiilcili. Nekje drugje je iz vzroka, ki si ga niso, mogli pojasniti, zgorel transformator. Natančnejša preiskava pa je zopet pokazala isti vzrok, da je bil namreč že-belj vržen vanj.
To so le posamezni slučaji, kakoršnih bi lahko na tisoče našteli, ki izpričujejo o demoivalizaciji delavcev, kakor tudi o onemoglosti sovjetske vlade, da bi odpomogla temu stanju.
V	Moskvi so sestavili komisijo, ki ima nalogo, da preišče in odstrani te kričeče nedostatke. Za predsednika komisije je imenovan Dziercinski, isti Dziercinski, ki je med državljansko vojno kot načelnik "Čeka" dal neusmiljeno postreliti" na tisoče mirnih državljanov. V posebno resnih časih poveri sovjetska ylada temu možu vedno tisti resort, ki se nahaja v najbolj kritičnem položaju. Točasno ga je postavila na čelo industrije in mu dala v roke izredno moč. Nedavno se je ta mož izrazil, da je zakrivilo gospodarsko krizo to, ker se sredstva, ki jih država določa za industrijo, uporabljajo nepravilno. "Živimo čez naše razmere," je dejal, "v mnogih ozirih kupičimo nepotrebne izdatke na milijone in sto milijone. Ravno tako tudi uradništvo, katerega število je daleč čez potrebo, požre ogromne nepotrebne svote...
Neki drugi odlični član omenjene komisije je še bolj pesimističnih nazorov. Pravi, da se bo položaj v drugi polovici leta le še poslabšal, in da se bo imela industrija fjoriti še z veliko večjimi finančnimi težkočami, kakor v prvem polletju.
Kake ukrepe namerava sodrug Dziercinski podvzeti, da bo izpeljal industrijo s te zavožene poti ? Po njegovem mnenju obstoji rešitev v tem, da se-sestavi nebroj malih komisij, izmed katerih se vsaki posamezni poveri po eno vprašanje; njih dolžnost je potem, da ta vprašanja temeljito obdeLavajo in sestavijo tozadevne zaključke. Dvomljivo pa je, da bi se s temi komisijami rešila industrija pred poginom, kajti komunistični režim vodi rusko industrijo polagoma, toda sigurno naproti popolnemu razpadu, kakor tudi izpostavlja celo deželo v nevarnost, da gospodarsko pogine.
Vsled teh razmer je razumljive, da se ljudje zelo izseljujejo v druge kraje, tako da je že dosti hiš praznih. Slovencev je tu kakih 70—80 družin. Omeniti pa moram, da jim gre še prilično dobro, kajti kadar so dobri ča'si, se temeljito popri-mejo dela, da si na ta način tedaj toliko prislužijo, da jim tudi v slabih časih ni treba pomanjkanja trpeti.-
Naše mesto šteje okrog 20,-000 prebivalcev. Imamo katoliško cerkev presv. Srca Jezusovega, ki je bila zgrajena 1. 1908. Staro cerkev so tisto leto prenaredili za šolo. V to katoliško cerkev pohaja več narodnosti, Škoti, Irci, Slovaki, Li-tvini, Italijani, Ogri. Slovenci pa smo bolj pri "ta zadnjih." Naši naprednjaki namreč raje zabavljajo čez "farje," kakor pa hodijo v cerkev. A vendar brez njih pa le ne morejo biti; kadar kaka sila pritisne, na pr. za krst, poroko, pogreb itd. jih pa kaj nadi obiščejo. Tudi na
skih naselbinah, ktere smo in bomo še obiskali, prav tako tudi slike raznih slovenskih naselbin, in njihovih cerkva, šol, društev itd. Blagovolite te slike poslati do 28. tega meseca na naslov: Rev. Viktor Kragl, St. Cyrill's Church, 62. St. Marks Place, New York; po 28. juliju pa v stari kraj na naslov: Župnik v Fram-a pri Mariboru, Jugoslavija.
Posameznim slikam prosimo za pripis, kaj predstavljajo in označbo zahtevanega zneska, za odškodnino.
Že naprej iskreni: Bog plačaj vsem, ki bi hoteli tej prošnji ustreči.
Max
okrog'katoličanov za naročnfr no moled6vati.
Kako prav je povedal tem hinavskim ljudem Mr. Martin Ivremesec gl. porotnik KSKJ., katerega so hoteli kar tjaven-dan osramotiti, kot goljufa pri meri in vagi. Hvala Bogu Mr. Kremese'c se jim ni dal ugnati kar tako, pač pa je newyor-škim lažnjivcem pošteno zagodel, da ga bodo pomnili. Mr. Kremesec, Vam pritrjuje ceia slovenska Amerika. Le še se oglasi|fc mi smo z vami!
Ameriškim Slovencem, to je onim, ki so še -zvesti naukom svojih starišev bi jaz svetoval to le : Takih nezn.ačajnih listov | ki so danes tu in danes tam ni-' kai- podpirati. Tak list sami ne veste* kdaj vam uide v nasprotni tabor. Taki so navadno vse, nazadnje pa nič drugega, kakor neznačajneži, pred vsem padajo na kolena, danes vragu, jutri pred Bogom itd. Tam so, kjer jim diši dolar. Na nje se ne da zanesti prav nič. Mi katoličani imamo sedaj dobro organiziran svoj katoliški tisk. Imamo dobrb urejeVan'"katoliški dnšvnik Amer. Slovenec, ki stoji krepko na straži za naše prepričanje in naše principe. Imamo dober močan tednik Glasilo KSKJ. ki je tudi dobro urejevan, da dela č^st jednoti in narodu. Dalje imamo lepo urejevan mesečniS Ave Maria, kateri nudi čitateljemlepo nabožno berilo, itd. Ta tisk je naša dolžnost podpirati. To je nas katoliških Slovencev dolžnost. Naravnost v lastno skledo pljuvati se pa pravi, kdor izmed katoliških Slovencev plačuje nasprotni tisk in mu pomaga fc lastnim denarjem eksistirati, da potem po katoličanih tepe. Kdor takp ravna je v tem oziru prav omejen.
Moj dopis se je zavlekel, za-' kar prosim uredništva potrpljenja. Že davno sem se namenil, da bom napisal svoje mnenje o slovenskem tisku v Ameriki in zdaj je ravno prilika nanesla, da sem to storil.
Pozdravljam vse čitatelje, zlasti pa dopisnike Amer. Slovenca sirom Amerike!
E. L., naročnik A. S.
-o-
VESTI IZ SLOVENSKIH KROGOV V CLINTONU.
Clinton, Ind.
Priloženo pošiljam $5.00 za enoletno naročnino za "A. S ", katerega tudi,tukaj prav radi čitamo, ker prinaša toliko lepih novic, člankov in dopisov.
Z delom se ne bom pohvalil, kajti tu pri nas je v terh oziru zelo slabo. Jaz sam ne delam že celih šest mesečev in sploh ne vem, kdaj bo kaj drugače. Tu se drugega dela sploh ne dobi, kakor samo v premogo-kopih, katerih je v okolici Clintona dvajset, a obratuje se zdaj samo v petih, in še v tem samo no dva dni v tednu,
VOLITVE V ELY, MINN.
Ely, Minn.
Dne 20. julija se vršijo pri nas v Ely volitve šolskega odbora. V ta odbor kandidira naš dobro znani Bernard M. Lambert, ki ima tudi v temu listu svoj oglas. V ta odbor b^clo v kratkem postavili Slovenci slovenskega 'kandidata, rabimo dva, upamo, da bosta tudi izvoljena.
Poročevalec.
ŠIROM SLOVENIJE.
Kropa. Dne 1. junija sta se tukaj poročila g. učitelj France Hafner, sin trg. Luke in brat župnika Jerneja, in gdč. Lizika Smrekar, hči peka in trgovca v Kropi. Ppročil ju je g. župnik Jernej Hafner.
Turjak. Tudi mala turjaška fara, ki šteje komaj 300 duš, je s pomočjo rodbine grofov Auerspergov in dobrih sosedov napravila nove bronaste zvonove, delo tvrdke Samassa v Ljubljani. Kljub težkim časom jso ljudje z veseljem prinašali isvoje darove, da nadomestijo, kar,jim je vzela kruta vojna doba..
St. Jurij pri Grosupljem. Orlovska proslava dne 30. maja je prav lepo izpadla. Sprevod, ki je otvoril celodnevno prireditev, je bil krasen, kljub temu, |da je bilo na predvečer jako. jslabo vreme. Imeli smo priliko slišati lepo slovensko, pesem, pa tudi telovadci so lepo telovadili. Na pokopališču pri po-klonitvi vencev umrlim bratom in v spomin v vojni padlih in v tujini umrlim je zapel moški zbor žalostinke.
. Vojnik, Štajersko. Električna razsvetljava je bila dne 7. junija otvorjena. Ta'dogodek so Vojničani praznovali zelo veselo. Imeli so seboj maledolsko godbo, ki je posebno igrala v sprevodu, ki se je vil po trgu. S topiči so pa tako grmeli, da jih je bilo slišati celo v Celje.
Nagla smrt. Dne 7. junija je umrl v Teharjih pri Celju nagle srnrtig veleposestnik Karel Gorišek. Zadela ga je zjutraj ob petih kap na travniku pri jkošnji. Zapušča žeuo in 11 otrok, šest še nepreskrbljenih.
Poročila se je gdč. Miroslava Gregorčič, hčerka g. Fr. Gregorčiča, okrajnega tajnika v Ljubljani, z g. Božidarjem Obradinovičem, dosodniin po-
■	Točnikom.
■	j Umrl je v Tomanu na Krasu jmladi slovenski pisatelj, 221et-i ni Srečko Kosovel._
1. 2.
Pi 1. 2.
i "i
kaj v tej okolici so jako slabe delavske razmere. Tukajšni Moon Run premogokop ne o-bratuje že čez leto dni. Kom-panija hoče nas prisiliti, da bi šli delati za mezdno lestvico iz leta 1917. Kompanija namreč hoče zlomiti organizacijo. Dobila je par skebov. Slovencev med temi ni nobenega so pa tako umazani Poljaki in Angleži.
Vsled teh razmer ne svetujem nikcftnur, hoditi v te kraje za delom, ker tukaj se ne dela nič.
Poročevalec.
)
-o-
JAVNO MNENJE O SLOV.
TISKU V AMERIKI.
Cleveland-Collinwood, O.
Cenjeno uredništvo: — Ne nadlegujem Vas mnogokrat z dopisi, ker mi v to čas ne dopušča. Vendar upam, da sem tudi jaz upravičen do malega prostora v našem priljubljenem Amer. Slov., katerega najrajši čitam in tudi smatram sedaj za najboljši slovenski list v Ameriki. Zlasti odkar ima stalno prilogo vsak teden je posebno zanimiv,' ker prinaša toliko zbranega podučnega berila za vsakogar, kakor hobe;: drugi list.
Prav z zanimanjem prebiram lepe dopise iz slovenskih naselbin, v katerih je vedne veliko slovenskih novic, kake se naši ljudje imajo po raznil: naselbinah. Ravno to dela Am Slovenca tako popularnega ker je res posvečen le slovenskim novicam ne pa samim \z rezkom, kakor n. pr. nevvyor , ški liberalni dnevnik, ki sam< ponatiskuje iz drugih listov. Kar čitam že teden prej v A-merikanskem Slovencu čitam potem to v liberalnem dnevniku. List, kakor je liberalni dnevnik, ki je večinoma brez dopisov, zlasti originalnih je prav malo zanimiv in nič čudnega ni, če ga ljudje puščajo. Saj pa tudi za drugega ni, kakor za sam prepir, da napada katoliško jednoto in pa naše duhovnike, posebno nekatere, na katere, ima piko. Čital sem te dni v liberalnem dnevniku članek o kongresu. Kako piše, kakor pač le liberalci ki so katoličanom v svoji framazonslci fantaziji sovražni. Piše: to namreč, kar katoličani verujejo, namreč da je to tako in tako, kakor uči cerkev in duhovniki. Tako pisarjenje jasno po-kazuje, da se hočejo uredniki liberalnega lista norce briti iz naukov cerkve. Kdor hoče ta vidi. Ta neznačajni list katoličanom še nikdar ni bil naklonjen, razven, kadar je treba
smrtni postelji večinoma vsa* naprednjak zavrže svoje "napredne" nazore, ki jih je tako vneto gojil, dokler je bil krepek in zdrav. Naj Vam za to povem neki resftični primer.
Nekega rojaka sem imel za soseda skoraj celih dvajset let. Oba ž ženo sta se prištevala. med najbolj navdušene "na-, prednjake," in vselej, kadar sta videla mojo ženo ali pa ] Tnene bolj pražnje oblečenega,' sta se začela norčevati, češ, ali gresta zopet v cerkev farje, gledat, kaj-imaja od tega, kdo pa je že videl tisto dušo, za katero tako skrbita itd.?
Pred kfatkim pa je soseda zbolela. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli nič pomagati, zato" so jo oddali zopet nazaj na dom. Ni ji bilo rešitv^, kar je izpi-evidila tudi, ona sama. Z ženo sva jo šla obiskat in našla sva jo popolnoma izpremenjeno. S povzdig-njenimi rokami naju je prosila odpuščanja': "Tolikokrat sem vaju zaradi vajinega prepričanja po nepotrebnem razžalila. Že v bolnišnici sem bila pri spovedi, pa bi šla še enkrat rada, kajti želim, da bi po kato-. liško umrla in da bi bila po ka-, j toMško pokopana. . ."
Ženi, ki je kmalu nato umr-i la seveda popolnoma odpušča-■ va, ker ji itak nikoli zamerila nisva. Želel bi le,, da bi ta zgled , drugim odprl oči, dokler so še • pri zdravju, kajti zanašati se na zadnjo uro, je nevarno. Naj med življenjem ne preklinjajo tega, kar bodo ob zadnji uri . blagoslavljali.
Poročevalec.
-Or-
ROJAKOM!
Slovenski romarji iz starega kraja želimo v naših časopisih doma natančneje popisati vse, kar smo tako lepega in nepozabnega doživeli med svojim: ameriškimi rojaki in radi b: vsa ta poročila in opise poživil s slikami. Zato prosimo vse ta ko številne amateur-fotografe če bi nam hoteli v ta namer prepustiti svoje fotografičm posnetke, zlasti one od krona nja Marije Pomagaj v Lemon tu, o raznih slovesnostih v Chi. cagi in po vseh drugih sloven
V uredništvu liberalnega li»
Urednik, ki je ob štirih z, traj po štirih prirogovilil iz taljansk'ega «bezmenta v s1 urad: — No, prmejzeks, ali za list že vse nastavljeno ? I Stavec: — Kaj še, saj ml nič niste dali. Vi ste v bezntf tu prebili ali pa prepili d noč pri italijanski čorbi. Pij ni stroji sami ne , pišejo, ] drugod pa tudi nič ni prišlo. Urednik: — Na tu imaš s rokrajske liste, pa si kar si pomagaj, jaz se počutim p| tako, kakor bi celo noč krok Stavec gre in nabere sam f kaj tvarine ter kmalu pride i pet nazaj: — Še vedno ne| manjka.
Urednik: — Pa napravi I lik oglas za našega atata,! oglasu povej, da imajo najV jo "šparkaso," da pošilj« dnarce v stari kraj (seveda! gud komišn).
Stavec gre in naredi, kaj mu je ukazal urednik. Al vedno nekaj manjka: —j Zgaga, še vedno nekaj ma! J ka. S čim naj napolnim to, !» J še manjka ?	j j
Urednik se prime za bakrj | nos, ki je bil to jutro še posf no velik, najbrže zato, ker spal na njem v italijanski bezmantu: — Preklicana t sam ne vem, kaj bi še dali list. Čakaj, jo že imam! Po! atatovega oglasa deni še ogli mu da prodajamo Sv. Pismo ■■. zraven kaj pobožnega nap$ bei
Stavec: — Ljudje se bc zgražali, ako bomo mi "fj| maurai^i" Sv. Pismo prodaja g]((
Urednik: — Kaj še, ti f» malo veš, če si že tudi za ra'1 kega Kundeta delal. Naše k£ je, na eni strani se včasih njati Bogu, na drugi pa koinP1 ment napraviti hudiču, kaj » c vemo, kani pridemo ptf'i0\ Če bomo pa tako delali bol* pa dobro zapisani pri enem K drugem. . .
* * ■;■■
Išče se pomočnik. j gj-
V Lawndalski kovačnici Bi,
i
bijo še eno moč. Dosedaj so 1 oc li štirje, zdaj rabijo še enetf jx Saj ima jednota dovolj .denar! n( in člani so tudi kulantni, brez oporekanja plačajo, V m se jim po rdeči mifosti nalrf j0 za plačati. "Še eno moč mi n'j jemite," je zadnjič predla® stari Jože. "Jaz sem že stl z\ Iloženkranček je že ves znll ]{, šan radi coloradskega fajirl h štra, da še ponoči sanja o nje® v> Jaka pa "poljudno" piše zdi o o tem in onem, Andrej je P obogatel pri papagajskem pf v klicu in tako rabimo še el v moč." "To se že stori," je d| t( j,al mali Vinccftc, "ampak tr' p ba vedeti, kaj mora imeti "f| s, za ene kvalifikacije?" <4 "No," ga prekine Jože, "tr| z ba, da nosi rdečo kravato, <3 c zna dobro zabavljati če farj' j na drugo se pa ne gleda." c "Dobro," je dejal črnkasti V if ]. cenc, pa ga dobim takega. . • I s
i
KATOLIČAN BREZ KATOlf SKEGA LISTA .TE NJO I
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Ko sem bil pri sv. Treh Kraljih 16 let, se je namnožilo število dežnikov tako, da smo naj manj 10 ljudem lahko posodili dt^žnik, kadar jih je dež nepričakovano hitro zalotil.
Naj bo zadosti o dežnikih, ki v Ameriki nimajo nobene prihodnosti. Izpodrinili jih bodo deževni plašči.
Še eno opravilo sem prevzel v Mavčičah. Kot sem vam že povedal, rad zvonim. V Škofji Loki kot ministrant sem vedno pomagal pri zvonjenju.
Kot dijak sem šel večkrat z.nunskim cer-kvenikom Jeršanom na grad, kjer sva k Velikim praznikom pritrkovala.
Tudi v Mavčičah se mi je nudila prilika za to. Vsako jutro ob 3. sem zvonil z velikim zvonom sveto jutro — angeljevo če-
ščenje. Jaz sem prvi zazvonil, nato so se kmalu zbudili cerkveniki podružnih cerkva v okolici in zazvonilo je po vseh cerkvah pozdrav nebeški Materi Mariji.
Tri tedne pred Božičem smo dobili obvestilo, da pride novi župnik g. Klobus iz Slapa na Vipavskem.
Z ključarji in možmi smo se 'domenili napraviti novemu župniku sloveseA, sprejem. Takoj so farani pričeli z delom. Pripeljali so visoke smreke za mlaje. Žene in dekleta so pletle vence in nakupile reči za okrasitev slavolokov. Zaželjeni dan prihoda novega g. župnika je prišel. t Gospodu so šli naproti do Smlednika možje na okrašenih vozovih. Pri vhodu v faro je bil slavolok pri katerim se je zbrala šolska mladina. Deklica belo oblečena je gospoda pozdravila in mu izročila lep šopek. Do cerkve je bilo 7 slavolokov. Pri vsakem so ljudje gospoda pozdravljali.
Glavni sprejem je bil pri cerkvi. Ko se
je kočija, v kateri je sedel g. župnik s par drugimi duhovniki sobrati približevala Mavčičam, so zagrmeli topiči in v vseh štirih cerkvah so jeli pritrkovati. Pred cerkvijo je bila zbrana vsa fara. G. župnika so pozdravili občinski možje in ključarji.
Nato je novi gospod vstopil v cerkev, ki je bila tako okrašena kot še nikdar poprej. Gospodovi spremljevalci so se kar čudili. G. župnik je par besedi faranom iz-pregovoril in nato je podelil blagoslov z Najsvetejšim.
Jaz sem nato še bil v Mavčičah do naslednje Nedelje. V nedeljo popoldne po ve-černicah ob 2. je prišla pa za me ura ločitve in slovesa od Mavčič. Zopet se je zbrala cela fara. Naj prvo so se otroci poslovili od mene, nato občinski in cerkveni možje. Predno sem se vsedel v kočijo, mi je podaril najveljavnejsi mož v fari lep kip Jezusovega Srca in 200 srebrnih kron. Za tem so začeli pritrkovati v zvoniku, nas se
je več vsedlo v kočije in še en pozdrav na vse strani in nato hajdi proti Šmartnu. Med potjo so na več krajih stale- gruče ljudi, ki so se od mene poslovili.
Po dohodu v Šmartno sem prevzel delokrog drugega kaplana. V glavnem je bilo moje delovanje v šoli. Šola je bila štiriraz-redna z poldnevnim poukom. Otroke šem kmalu spoznal in otroci mene. Nismo se učili samo med štirimi stenami v šoli, ampak ob šole prostem času so šli otroci z menoj na razne kraje, kjer so se igrali, ska-'kali, vmes so se pa večkrat vsedli in jaz sem jih učil lepo, glasno in natančno pravilno izgovarjati slovenske besede in molitve. Otroci so bili tako vneti za poduk y prosti naravi, da so me vedno vpraševali, kedaj bomo zopet kam šli. Kadar sem imel v Stražišču (podružnica eno miljo od Šmartnega) zjutraj sv. mašo, je veliko o-trok prišlo k sv. maši. Med mašo so lepo' glasno in v taktu molili rožnivenec ravno
tako kot tu v Ameriki pri sv. Štefanu.
Ob nedeljah popoldne sem. pa večkjtf šel z otroci k sv. Tomažu v Srednje Bitn" To je Šmartenska podružnica od farn1 cerkve oddaljena % ure. V cerkvi se j( zbralo polno otrok in ljudi. Najprvo self imel kratek nagovor, nato .križev pot, pf; katerim je pela vsa cerkev. Ljudem ond1 je bila ta nedeljska popoldanska služb* tako všeč, da bi bili najraje imeli vsaki nedeljo tako. Druga podružnica je pa nf Bregu, od Šmartnega daleč več kot eno urft Cerkev je posvečena Materi Božji. OiH1 smo dan pred prvim majnikom napravi''' lepe šmarnice. Ob vseh majniških nedelja!1 so se ob 4. popoldne zbrali otroci in 0<| raščeni v cerkvi k šmarnicam. NajprV sem učil otroke krščanski nauk pol ux'e'i nato smo peli litanije Matere Božje. Sicef sem pa na Breg večkrat ob nedeljah p0] poldne prišel, zbral otroke v cerkvi in jil'; učil nauk in molitve.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"

Zapadoa Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblu. 'folo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Lolo. Tajnik: Anthony Jcršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street, Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. j. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: [ 1. nadzornik: Joe Shustar, 2131 RoUtt Ave., Pueblo, Colo. 2. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
POROTNI ODBOR:	,
j Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik:'Joe Ponikvar, 1011 E. 64th Street, Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. |
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na slavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejčm, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- < 1 gili narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. \ Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-I štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. i Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa | pojasnila in potreBne listine.
| SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! '.»»»»»[[»»»»»»»"ay ••»»»••»»»»»»»••»»»••»•»»»i«****
<


Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley
......-*i«inr-
TEDENSKI KOLEDAR.
7. po bink. — O Iažnjivih prerokih. Mat. 7.
11	Nedelja — Pij I., p. in muč.
12	Pondeljek — Ivan, Gual-bert, opat.
Evgen B. - Bonaventura
to dvoje vam označim v našnjem premišljevanju.
da-
13 Torek —
•11 Sreda -•škof.
15 Četrtek — Henrik.
1(5 Petek — Devica Marija Karmelska.
. 17 Sobota— Aleksij, škof.
S^T>MA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH. Vsako dobro drevo rodi dobro sadje.
Mat. 7, 17.
Kratka je doba človeškega Življenja; toda ta doba je neskončnega pomena, ker ona odločyje celo našo večnost: Ali bomo večno srečni, ali pa večno nesrečni.
Če o tej resnici premišljujemo, oziramo se z vso skrbnostjo po tem, kako se moramo ravnati v tem življenju, kaj storiti, da bomo dosegli v6čno zveličanje, da ne bomo na veke zavrženi. Vprašamo se v duhu : Kaj bo pa odločevalo v večnosti o našem zveličanju ali o našem pogubljenju ?
Jezus Kristus, ki nas bo na večnosti sodil, nam daje odgovor v današnjem evangelju na to vprašanje. Odločevalo se bo po tem, kakoršnimi bomo pri sodbi spoznani. Kristus Gospod primerja človeka drevesu in zahteva, da bi bil vsak dobro drevo, ker le tak bo zveličan. Kdor bo pa spoznan kot slabo drevo, ta bo pogubljen: "Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadja, se bo posekalo in v ogenj vrglo."
Kaj nam torej treba storiti, da bomo dobra drevesa v Gospodovem vinogradu ?
Dvojno nam je potrebno, in
Kristus Gospod se je pri svo-jili naukih rad posluževal slik, primerov iz narave. "Poglejte," je rekel nekoč, "na ptice pod nebom, poglejte na cvetlice na polji," ko je učil množice o zaupanju v Boga. Svoje kraljestvo je primerjal gorčičnemu zrnu: "Podobno je," je rekel, "nebeško kraljestvo gorčičnemu zrnu, ki je sicer najmanjše izmed vseh semen, ki pa vzra-ate v veliko drevo. . ."
In tako je tudi človeka primeril z drevesoni. Drevesa so pa dvojna: taka, od katerih imamo kako korist, in taka, ki nam ne prinašajo nikakega dobička ; dobra in slaba drevesa. Ljudje so pa ravno taki.
V$ak človek mora pa biti dobro drevo. Kaj pa zahteva Kristus od človeka, da bo spoznan kot dobro drevo?
Dvoje, in Gospod nam pove to v današnjem evangelju.
1. — Naj prvo zahteva, da bi človek rastel v veri. Zato svari pred krivimi preroki: "Valujte se krivih prerokov."
"Pravični živi iz vere," piše sv. Pavel v listu k Rimljanom. In res, človek mora imeti dobre korenine v veri, stati mora na dobri zemlji, rasti mora iz ^ere, če hoče biti v božjih očeh dobro drevo. Človek pa, ki je vero zavrgel, ki ne stoji glede vere na dobri zemlji, ki se postavi na zemljo brezver-stva, tak v božjih očeh ni do-
bro drevo, tak je slabo drevo.
Sv. Pavel pravi v tem oziru
v	listu k Židom (11, 6): "Brez vere ni mogoče Bogu dopasti."
Stori, karkoli hočeš dobrega, dajaj miloščine, oblači nage, nasičuj lačne, obiskuj bolnike, podpiraj cerkve. . . če pa tajiš Kristusa, če si zavrgel njegovo vero, če stojiš na zemlji, na grudi brezverstva, v očeh Zve-ličarjevih nisi dobro drevo: "Brez vere ni mogoče Bogu dopasti."
Ni li Kristus ljubil Jeruzalema, tako dragega mu, tako krasnega mesta, ki je bilo sedež mnogovrstnih žrtev, sedež raznih dobrih zavodov: Da, ljubil je Jeruzalem, to vemo iz tega, ker je nad Jeruzalemom jokal. In zakaj je jokal ? Gospod nam sam pove vzrok teh solza. "Jeruzalem, kolikokrat sem hftel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoja pišče-ta pod peruti, in nisi hotel. Glej, vaša hiša se vam bo pustila prazna." (Mat. 23, 37). Jeruzalem se je ustavljal, u-piral Kristusu, zavrgel je Kristusa, zato pa v očeh Gospodovih ni bil dobro drevo, bil je slabo drevo. "Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadja, se bo posekalo in v ogenj vrglo." In tako se je zgodilo z Jeruzalemom, radi tega je Gospod jokal nad Jeruzalemom.
Niso li farizeji vršili dobrih del ? Poslušajmo le farizeja, kako je v templju molil — je bila sicer to prevzetna molitev, vendar nam pove, kaj so fari-zeij dobrega vršili: "Dvakrat se postim na teden, desetino dajem od vsega, kar imam." In iz ust Gospoda samega vemo, kako so farizeji molili po u licah, kako velike miloščine so dajali, kako so vršili druga dobra dela. So pa li bili radi teh dobrih del dobra drevesa v o-čeh Gospoda? Ne in ne! Zavrgli so Kristusa, stali so na grudi nevere, upirali so se Kristusu in druge k tomu zapeljevali; zato jiHv je Sviates rekel v "Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi;
vi	namreč ne greste vanje in tistim, ki hočejo vstopiti, ne puščate" (Mat. 23, 13).
Vero mora torej človek imeti, v veri rasti, na temelju vere stati, če h oče •biti v Gospodovih očeh dobro drevo.
Gospod je to izrecno povedal; rekel je: "Kdor veruje v Sina božjega, ima večno življenje; kdor pa je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza božja ostane v njem" (Jan. 3, 36).
Torej: jeza božja ostane v njem; te besede so še ostrejše, kakor besede sv. Pavla: "Brez vere ni mogoče Bogu dopasti.''
Ponovno je rekel Gospod: "Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan; kdor pa ne veruje bo pogubljen" (Mark. 16, 161. In na drugem mestu : "Kdor ne veruje, je že sojen" (Jan. 18).
Zato, prij.atelji, skrbite, da si bote ohranili vero nepokvar-
jeno:
Vsaj nas Gospod v današnjem evangelju k temu vzpodbuja: "Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabežljivi volkovi."
Varujte se jih, ta opomin treba imeti pred očmi. Krivih prerokov sp varujte, prihajali bodo k vam v božjem imenu, pa ne v vaše zveličanje; prihajali bodo s slabim namenom v srcu, da bi iztrgali korenine vere, da bi napravili iz vas slaba drevesa, ki ne rodu nikakega sadja, katere čaka ogenj, pogubljenje. Prihajali bodo k vam, ne k ljudeto, ki nimajo ni kake vere, ampak k vam, ki ste Gospodovi učenci, vas hočejo skaziti. Prihajali bodo v ovčjih oblačilih; njihovo geslo bo: napredek, prosveta, raz-svetljenost, svoboda, bratstvo, toda znotraj bodo grabežljivi volkovi. Njihov namen je uničenje vere.
Varujte se skrbno takih prerokov, ne sprejemajte jih k sebi, da vas ne bodo zapeljali. Držite se trdno vere, h kateri je vas poklical Gospod, ki bo enkrat nas vse sodil.
2. — In drugo, česar nam potreba, da bomo dobra drevesa, so dobra dela.
"Dobro drevo rodi dobro sadje", pravi Gospod v d.v našrfjem evangelju. "Ne vsak, ki mi pravi: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, ampak ta, ki stori voljcj mojega Očeta, ki je v nebesih, ta pojde v nebeško kraljestvo."
Torej ne vsak, ki stoji na temelju vere, ki veruje, ki pravi:
zavzel se za bolnikejs trpine; dela usmiljenja, sad dobrega drevesa.
Gospod je tolažil žalostne, pomagal dvomljivcem, pomagal tem, ki so bili v zmotah. . dobra dela usmiljenja, sad do-;
Raziskave v laboratorijih dveh brooklynskih bolnišnic so pokazale, da se v spremstvu oslovskega kašlja razvijajo kisline, proti katerim se lahko deluje potom malih ponovnih doz priprostih alkaličnih soli,
brega dreveaa.
"Pojdi in tudi tako stori," je rekel Gospod (Luk. 10, 37).
To torej storimo, pa bomo dobra drevesa.
Na eno stvar vas pa hočem opozoriti. Poglejte na drevo, katero rodi sadje. Kaj potrebuje drevo, da bo sadje dozorelo, da bilo sadje krasno, zdravo in v resnici dobro?
Potrebuje solnce, solnčne svetlobe, potrebuje gorkote.
Tako potrebujemo tudi mi pri naših dobrih delih svetlobe in gorkote. Katero je pa to solnce, ki nam daje svetlobo in gorkoto? Je to božja milost. Ta nam mora svetiti. Ako ne sveti, ako ne greje, nimajo naša dobre dela nobene cene, nobene vrednosti za večno življenje.
Kedaj nam pa sveti solnce božje milosti ? Kadar smo brez greha.
Slišali ste v današnjem listu Pavlove besede: "Ko ste bili sužnji greha, ste bili prosti pravičnosti." Kdor je v grehu, je brez božje milosti, tak ni dobro drevo, tak ne rodi dobrega sadja. Zato se treba skrbno varovati greha. Ko bi storili še toliko dobrih del, pa bi prišli na večnost z enim samim smrtnim grehom, vse bi imel zgubljeno, en sam greh ga bo pogubi 1 na veke.
Kaj nam pomagajo vse molitve, kaj vse sv. maše, kaj vsi posti; kaj vsa dobra dela; če se ne varujemo greha in če gremo s tem grehom v večnost, ta greh nam bo skazil vsa naša dobra dela, ta greh nas bo pogubil.
To, prijatelji, so lastnosti, katere moramo imeti, če hočemo biti dobra drevesa; rasti v veri, ohraniti si vero in vršiti
,, i,
UUU1U uiijct.
Ne pozabite tega, in v dar sodbe, ko bo Gospod prišel sodit žive in mrtve, bote prejel večno plačilo. Amen.
-o--
. Priprost lek proti oslovskemu kaši ju.
Strokovnjaki sedaj priporočajo oni stari zanesljivi lek, bikarbonat od sode (sodium bicarbonate), za lečenje oslovskega kašlja (whooping cough).
MALI OGLASI.
HIŠE IN COTR
BUNGALOW, nov, vse moderno, nizka cena, na 5649 S. Albany Ave. .	764-č do č
kot so bikarbonat od sode, karbonat apenca ali oksicl^ magnezije. Poskusi z bolniki so bili jako uspešni. Bolniki, ki so dobivali doze takih soli, so o-zdraveli.
Preiskava krvi otrok, ki imajo otroški kašelj, je dognala, da tekom te bolezni nastanejo neke kemične spremembe v krvi. Bikarbonat od sode ali slič-no soli pa vračajo krvi normalno količino fosfora in delujejo proti kislinam. Pacijeat, ki redno dobiva male doze bikarbo-nata od sode, preneha izmeta-vati povprečno v roku enega tedna, in kašljati tekom dveh tednov. Mogoče je, da bolnik izmetava pri otroškem kašlju zato, ker se telo hoče iznebiti prebitka kisline.
-o--
Divji prešič.
Lovci iz Vel. Lašč in okolice tu in tam poročajo, da čutijo na lovu divje prešiče. Dosedaj jim nismo dosti verjeli. V soboto dopoldan, dne 5. junija, nas pa vendar iznenadi novica, da se je posrečilo g. Jožefu Hočevarju, gostilničarju in mesarju v Vel. Laščah ustreliti lepega divjega prešiča. Ljudi se je zbralo veliko in ogledovalo to nenavadno žival.
-o--
Širite "amer. Slovenca"
slovenskemu občinstvu
v Ely, Minn, naznanjam, da
HIŠA TRI NADSTR.. 2 nadstr. stanovanje tudi zadaj .4430 Shields Av., Boulevard 9821.	767-č do e
BUNGALOW 6 sob na lepem kraju.. Cena $7000 v gotovini ali na lahka odplačila. 5318 S. California Ave., Crane & Morcland, Phone Prospect 9590. _ 768-č do č
12—4 SOB poslopja na 7310-14 Morton Ave., kopalne sobe, 5 garaž, vse moderno. Harry A. Kahrt, 139 N. Clark St.__ 758-sr,č,p
HIŠA 5 Sob, zid., vprašajte na 6319 Grace St. v nedeljo. 776-s,sr,č
FARME NA PROD AJ_
27 A KROV najboljše zemlje za čebulo v Indiana ob lepi eesti, 1 miljo od R.R. postaje. 65 inilj do Chicago. $175.00 za aker, na obroke. A. Lind, Kankakee, 111._771-čdoč
60 AKROV in hiša, hlev ter kokošnjak, razgled na Iliggins Lake, letovišče. Pišite po podrobnosti na W. J. Wagner, 7302 Aberdeen St. ____770-č do č
ZAPADNO OD ELGIN limits 25 ak-rov, hiša 6 sob, kopalna soba, hlev, velik kokošnjak, garaža, sadna drevesa in dr. Cena $12,500 na obroke. Wyatt & Coons, 127 N. Dearborn _St^ Phojie Central 3921. 765-č do č
POPOLNOMA OPREMLJENA PLANTAŽA. 1467 akrov, 1200 lepo obdelanega sveta. Najboljša zemlja za "citrus" in krompir. I ina tudi napravo za irigaci-jo. Železnica poleg, vsa potrebna gospodarska poslopja in stroji. Lahko se tudi razdeli. Vprašajte: Hallam Investment Co. Realtors, edini zastopnik v Brownsville, Tex.	762-sr do sr
"Gospod, Gospod," ne vsak tak ne pojde v nebeško kraljestvo; treba tudi izpolnjevati voljo božjo ,treba vršiti dobra dela.
Dobra dela so pa vse to, kar je po volji božji.
Najpopolnejše je izpolnjeval božjo voljo tiospou sam, in kar je delal On, v tem imamo zgled, da delamo mi. "Zgled sem vam dal," rekel je sam.
Gospod je mnogo molil, vemo, da je cele noči molil. Molitev je torej dobro delo, dobro sadje.
Gospod je ljubil, spoštoval svojo mater; še na križu je na njo mislil. Ljubiti, spoštovati stariše je torej dobro delo, je sadje dobrega drevesa.
Gospod je nasičeval lačne,
kandidiram za šolski odbor, i:i se Vam priporočam na dan volitve, ki se bo vršila 20. julija. V nadi, da me slovensko občinstvo v Ely osebno pozna, kot nastavljenca telefonov in člana župnije sv. Antona, upam, da bo gotovo za mene glasovalo. Uslugo napram meni bom upošteval v slučaju, da me izvolite v odbor.
Bernard M. Lambert.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
' Pš
»'.V.CV.'.'
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-
' deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste J^
Phone: Canal 4340.	Ig
VINKO ARB AN AS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neve-sle in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
Cene zmerne.


Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
»Velike važnosti je, kako sc linoleum položi, da dalje ostane^porabili. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuina za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.


Domača trgovina sa Domače potrebščine
J. L. Telser
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, III.
Phones: Canal 6138: RoosSvelt 2107 Ustanovljeno 1912.
ALASKA OMARE ZA LED
ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše.
Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža.
POSEBNA CENA $69.50
za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. M^ smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!




h
lE

NemeceH
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠF SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S SO-LETNO IZKUŠNJO!
"GOSPOD LISEC"
je ime nasi i\ovi zanimivi povesti, ki jo pričnemo objavljati v kratkem.
Povest je vsesko7i inte e-santna. Gotovo s|e slišali od starejših doma, kako je svoje čase na Slovenskem neki Prelaznik delal slovenskim kmetom denar. Ta povest o tem razpravlja in zraven pokazuje slovensko kmečko rodbino, v kateri igrata ulo-go dva brata, neki stari skopuh in pa pretkani, navihani "Gospod Lisec." Ker je ta povest povzeta popolnoma po razmerah iz tedanjih časov slovenskega ljudstva, zato je priporočljivo, da to povest čita tudi ameriška slovenska mladina, da se pouči o razmerah, v katerih je naš narod živel v 19. stoletju.
Prepričani smo, da bomo s to zanimivo povestjo čita-teljem kar najbolj ustregli. Zato prosimo obenem vse naše prijatelje in somišljenike, naj na to vele2animivo povest opofcore svoje prijatelje in sosedo, da se na list naroče pravočasno, da bodo čitali povesi od začetka. Ord, katerim je pa v tem času naročnina potekla, naj blagovolijo isto obnoviti, da se jim list ne U3tavi tekom te nad vse zanimive povesti.
160 AKR. za mlekarstvo, dobra zemlja, v bližini jezera Minnetonka. Pišite na Mr. Adamson, 328 McKnight Bldff., Minneapolis, Minn. 773-s,sr,č
40 AKROV obdelane zemlje, 1 milja do mesta, na obroke ,$1500. 80 akr. obdelane, le pol milje do mesta. Na lahka odplačila. $5760; neobdelana a dobra zemlja od $400.00 nap^'j za štirideset. Stolle Lumber Company,
_Tripoli, Wjs._______774-s do t
FARMA ZA KOKOŠJEREJO in sadje, Citiy Limits, Momcnce prehod, C .& K. 1. in N. Y. C. železnica. Tri akre sveta, liiša 10 sob, cementna klet, hlev, kokošnjak, 50 sodnih dreves. 370 trt mladik. 100 različnih dreves, vrt za zelenjavo, studenec, sesalka, 500 .kokoši, konj, voz, čebele, svinj«? in orodje, pet minut do
^Pč^BHk	..poio-
viro takoj. Oscar Conrad, Moment«-, 111.	775-s„sr,č
UGODNA PRILIKA.
CANDY, ICE CREAM, cigare, moderno 5 sob stanovanje. Vam bo do-padlo, ko boste videli. Pokaže, kako delati. 5518-20 AV. Chicago Ave.
781-s,sr,č
BARfeER SHOP, dva stola, v poslopju, kjer je 76 stanovanj: Rent $55. Cena $600. 7067 Gleuwood Ave.. Rodgers Park.	779-s,sr,e
PRODA SE
hiša sedem sob z garažo za dve kari. Tudi bi so zamenjalo za malo hišo, radi tega ker stanujeta v njej samo dva stara človeka. Za podrobnosti se o-brnite na lastnika:
JOHNA HRIBERNIK-A 719 N. Warman Avenue Indianapolis, Ind. sr,č
NAROČNIKOM V CHICAGI
naznanjamo, da je sprejel lokalno zastopstvo v Chicagi za naš list Mr. Martin Kremesec, j 2004 W. Coulter St., kateri je I pooblaščen pobirati naročnino 'za "Amer. Slovenca," oglase in vse, kar je v zvezi z našim listom. Rojakom, ki jih bo obiskal, ga prav toplo priporočamo, da gredo v^emu katoliškemu možu v vseh ozifih na roko. Upravništvo "Am. Slovenca."
SLOVENCEM V PUEBLO, COLO.
naznanjamo, da je tamkaj naša stalna lokalna zastopnica Mrs. Josephine Meglen, 514 Moffat Street, Pueblo, Colo. V zalogi ima knjige iz naše zaloge, kot vsake vr^te molitvenike in druge devocijonalije. Pooblaščena je pobirati naročnino za Amer. Slovenca, oglase in vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. — Vsem jo prav toplo priporočamo.
Uprava "Amer. Slovenca."
POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z veli-, kimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC"

1 *
IZD Al A VEC

Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISALI
f. vi slemenik
3»
j j
I
Tiho in varno prideta iz suženjske spalnice na dvor. Tema jima je ugodna, piš odnaša jek njunih stopinj. Že sta sredi vrta; iz poslopja se razlega veselje, v razsvetljenih dvoranah se izprehaja turška gospoda. Iz neke sobe se prismeje Jusuf, se nasloni in gleda v vrt, pa tema mu zakriva begunca. Veter se zasukne in prinese na svojih perotih nekaj na Jusufo-vo uho, kar ga predrami.
"Allah je velik! Kaj je to ? Ni kdo govoril v vrtu? Pa kako sem čuden, saj le vetrovi delajo to!"
Od zidu mu vetrovi črez nekoliko časa zopet prineso, kakor da nekdo praska po njem.
"Tega pa ne delajo vetrovi! Nikakor! — In zopet!"
Zagrabi luč, pa skoči v spalnico k sužnjem. Oj ! Strah ga strese, ko najde vrata.odprta na stežaj. Prepade se, ko vrtnarjev ne more za-gledati .V hipu so vsi sužnji po koncu. Kmalu jih je cel vrt poln. Z lučmi tekajo semtertja. Jusuf je veliko darilo obljubil onemu, ki zasledi uhajajoča gjavra. Res, da so tekali sužnji reveži po vrtu in vpili v temno noč, pa v srcu teh nesrečnežev je vendar vsakdo voščil vrtnarjema dober uspeh, ki sta plezala že na oni strani zidu po lestvici v čoln. Ko pride Vit na vrh zidu, zagleda v bližini enega svojih prejšnjih tovarišev, ki je postal ter mu z roko mignil v slovo. Kdaj se bo njemu prisme-jala svoboda?
Lestva se potegne v čoln, v katerem sta čakala trgovec in njegov brat. Tiho plavajo proti jugu po Marici mimo celega mesta. Noč jih prikriva turškim stražam. Krik v begovih vrtovih ponehuje in kmalu popolnoma utihne.
V samotnem, od mesta oddaljenem' kraju se ustavijo in stopijo na suho ;blizu je bilo podrto zidovje, znamenje turškega ropanja1 in rušenja. V to zidovje se podajo prenočit; zbranih je tu že nekoliko krščanskih potnikov v Carigrad. Trgovec se drugo jutro poda v Drenopolje nazaj in prepusti bratu skrb za varno potovanje naprej. Pa namesto, da jih
popelje v Carigrad, jih brat iz sicer dobrega
pwPH^MHBHHBSE^r IwtS^'iJHl! UMI Karat B®
namenu „ .egovoci, uit Jt> uiot . <-»j"i iviivo ivitiri ce, češ, da pri njenem iztoku v Arkipel najdejo lahko kako krščansko ladjo, ki jih popelje v ljubi dom.
Dospejo do morja, pa zaželjene ladje ni videti. Čakajo tri, štiri dni ter se že odpravljajo na pot proti Carigradu, ko vendar zagledajo bela jadra na visokem morju. Bela jadra se vedno bolj bližajo bregu, ker ugoden veter jih žene proti severu. Ne mine dolgo časa, ko vrže ladja sidro! v malem pristanišču.
"Ne upajmo tej lahki šajki," svari prebrisani Melant. "Menim, če se ne motim', da jo vodijo morski roparji."
Drugi so se mu smejali. "Kaj se bomo bali, saj nima mnogo ljudi in nas je vendar precejšnje število. A ko bi to hoteli, jo še mi lahko vzamemo. Hajdimo na ladjo, pa v Carigrad !"
Tako so govorili Melantu drugi Grlci ter se z voditeljem malo ladje urno pogodili in sto-
t ft
pili na krov. Z glavo kimajo stopi zadnji na barko Melant.
Zgodaj drugi dan začne ladja jadrati pro-ti Carigradu; ko pripluje na visoko morje, prvi zapazi Melant, da se je obrnila proti jugu, in tja jadra s polnimi jadri. Potniki na barki se obrnejo do voditelja, a ta jim s smehom pokaže na morje.
"Ne vidite li, da je tista ladja za nami? In da je roparska, to vem jaz. Srečni smo, ako ji uidemo, sicer se naj vsi pripravijo na boj!"
Namesto da bi kolikor mogoče hitela naprej ter zasledovavki skušala ubežati, je mala ladja sčasoma popolnoma obstala, kakor da bi hotela pričakati nasprotnico. Pa ni bila nasprotnica! Ko pridete ladji skupaj, se posadka z velikim krohotom druga drugo pozdravlja ter si vošči srečo k tolikemu plenu. Na obeh ladjah, so zapovedovali morski roparji, ki so bili v zvozi in drug drugemu pomagali. Naši potniki se morajo po kratkem boju podati močnejim roparjem, ki ujete 'prodajajo v afrikanskih mestih. Potaknejo jih v večjo ladjo in zdajci odjadrajo ž njimi proti daljni Afriki — na človeški semenj.
bog obrne.
Pustimo grško morje in morske roparje z ubogimi sužniki na ladji, pa se povrnimo v slovenske kraje ter poglejmo, kaj se tam godi. Hočemo li v Dvor ali Zavrh?
Oba posestva oskrbuje pošteni Tomaž, in nima mož malo skrbi na svojih ramah, ako hoče svoje oskrbništvo natanko in dobro o-pravljati. Ne samo, da mu je obširno posestvo, katero je spadalo k Dvoru, prizadevalo mnogo truda, ker se Vohač, akoravno je imel oskrbnika, že davno več ni zmenil za nobeno stvar; moral je tudi gledati, kako se godi v Zavrhu, kako se opravlja tamošnje posestvo. Vitez Vovk bi si ne bil mogel želeti zanesljivejšega oskrbnika, kakor je bil ravno Tomaž; posebno v sedanji clobi je vitezu to prav u-.godno, ker se ne more mnogo muditi na svojih gradovih.
čudno se jo dozdevalo poštenemu oskrbniku vitezovo življenje, vendar si ni mogel kaj slabega o njem misliti. Prišteval je svojega grajščaka onim ljudem, ki se rajši Sprehajajo po drugih krajih sveta, kakor po svoji domačiji. Nikakor pa mu ni šlo v glavo, kako se more človek tako malo brigati za svoja posestva, da se niti ne potrudi poprašati, je li letina dobra ali ne.
Poda se zopet iz Dvora v Zavrh, prvokrat, kar je prišel vitez iz nesrečne vojske nazaj. Sam si ni vedel povedati, kaj ga vleče v samotni grad; zadnji vihar gotovo ni razsajal tako, da bi bilo treba oskrbnikovega pregleda: saj je družina v gradu. Pa vendar mu ni dalo miru, dokler ni bil v Zavrhu. Nekega dne stopa okoli gradu, na severni strani, kjer so vitezove sobe. In res, tukaj najde zelo potrebnega dela.
Nekoliko spominkov
OD ČIKAŠKEGA EVHARISTIČNEGA SHODA imamo še v zalogi.
Kdor jih ni mogel dobiti osebno ali potom svojih prijateljev, si jih lahko naroči naravnost iz naše knjigarne.
V zalogi imamo še:
Oficijeln! znak s spominsko svetinjo .................50
Oficijelna spominska knjiga v angl., s slikami.. 1.00
Slovenska spominska knjiga, s slikami...............25
Evharistične dopisnice ......................................05
"	zastavice, 12 X 18 ...........................15
" svetinje, v podobi križa.................15
Evharistični srebrni znak, z zaponko .................25
Evharistična spominska kovinasta ploščica za
na steno ,navadne kovinaste barve.............60
—	posrebrena .....................................................75
—	motno zlato.................................................... 1.00
Evharistična slika, v okvirju, 6x9, posebno fino delo na steklo.......................................... 2.50
Rožni venec z evhar. svetinjico, bele perle,
zlata ali srebrna verižica ........................... .75
Evharistični rožni venec, s spominskim križcem in evhar. sklepno svetinjico, na srebrni verižici, črne, podolgovate jagode.............75
Ko zaloga poide, navedenih stvari ne bo mogoče več dobiti, zato naročite takoj!
"AMERIKANSKI1 SLOVENEC" 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
i?s0B00eB0B0aasaE
/
Med cirkusovimi igralci.
Pritlikovec: Kaj misliš, tovariš, kaj je z gospico Milko, krotiteljico divjih zveri, da se nahaja v bolnišnici?
Atlet: Ali ne veš? Miške se
je tako prestrašila, da je padla preko stola, na katerega je zlezla, ko je živalico zagledala.
Širit« in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!

BARVE -■ MIZARSTVO - ZELEZNINA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete y tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
S^CL John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0490.

m
mam
f
f
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti > trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h

W. SZYMANSKI
veletrgovina z različnim pohištvom.
$ 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, I Li.
A
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naroČila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vse kar ■pada v to »troko.
Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21 Rt Plae« CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
naznanilo in priporočilo.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "am. Slovenca."
rrisiopajfe
prvi, najstarejši in največji slov. kat. podporni organizaciji
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,715,645.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,534,408.00
Članstva v obeh oddelkih šteje 29,000.
Ima 168 krajevnih društev širom držav.
*
Glede pojasnila za prfst&p vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite aa glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 n. Chicago St., Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00.
važno! tekom konvečne kampanje je prost pristop v jednotol
katoliški slovenci, pristopajte k naši k. s. k. jednoti!
DR. J. F. KONOPA zd^vpn0?6D™rq IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Arniitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
■l.l..'u..,......................................
...............
......................KK
)> PISANO POLJE j
&	J. M. Trunk.	^
Saperlot.
Tako vzklikne g. Molek, ko leadvillski fajmošter zapiše, da ima pravico razlaganja sv. pisma le katoliška cerkev. Prav nobenega saperlota ni treba. Edinole cerkvi je dal Krist naročilo: "Idite in učite," toraj ima le ona to pravico, jemlje si to pravico pa tudi g. Molek in z njim tisočeri drugi, zato je pa razlaganje tudi mizerno, da je joj. Kako bi, saperlot uotem mogli priti on in drugi uo tako prijetnih kontradikcij!
In tako se začnejo — kontra-dikcije. Šest dni, haha, kdo bo kaj takega verjel? Pa šest mi-Ijonov, magari. Haha, kdo bo kaj dal na miljone? In sedmi dan? Haha, dan? Toraj doba. Haha, doba? In on, ki si jemlje pravico do razlaganja, po-prašuje: "Koliko časa pa je trajala sedma doba počivanja? Ali traja še danes?" To je razlaga, ko niti kaj takega ne more razložiti!
"In Bog je pogledal," in razlagalec, g. Molek, je čisto pozabil, da je moral Bog pogledati z očmi, toraj ima oči . . . to in taka kontradikcija mu je u-šla, a razlagalec je Vendarle nekaj ujel. "Neskončno popolni Bog je moral . pogledati, predno je videl . . ." toraj prvič kontradikcija, da mora Bog gledati, in še nekaj, da namreč ni kakega Moleka vprašal, za dovoljenje, da bi nekaj pogledal.
Saperlot. Ni čuda, da g. Molek noče v nebesa, oziroma bi ne hotel, ker tam bo mir, tu je pa lahko prepir in so lahko kontradikcije, ki jih on povolj-no dela, dokler mu, žal, smrt ne bo prestrigla tega veselega, a, saperlot, zelo žalostnega l'1
;]; .[.	I
Ta pa zna najbolj.	j'
To je namreč "Pripiskar" v Glasu Svobode. "Kdor zna, pa ' zna," pravi, ko nekaj pripoveduje o "kutarskem bi-logu na dvaindvajseti." Navadni 1 ju- ' ije, katerim kaka evolucija še ' ni razvila silne, umne bistrosti, imajo kako soho za soho, sliko za sliko, tlačitelj "Kratkih pri-piskov" pa naredi tako soho ali sliko kar za — svetnico ali Mater božjo. Ce ta ne zna, potem
pač nihče ne zna.
>!' * ■•!:
i
"Umski" žarki iz Glasu Svobode.
Niso žarki duha, kakor so navadni ljudje vsaj dozdaj bili vajeni o takih pojavih govoriti, temveč žarki — uma, ker "Pripiskar" trdi: "Dušnih pojavov sploh ni, ker ima človek "um, duše pa ne." Iz proizvodov v Glasu Svobode bi človek utegnil sklepati, da je tako, ker duhovitosti ne more biti, ko ni duha, um pa blodi, kakor se mu poljubi.
"Svetu se obetajo lepši časi," prorokuje, ker v Meksiki so izgnali papeževega nuncija in do 150 tujerodnih duhovnikov. "Narodi veliko lažje izhajajo, če ni te'crne sodrge med njimi" in "Cesarstvo (?) rimskega papeža propada. Ljudstvom so se jele odpirati u<5i," dela svobodomiselc sebi in drugim korajžo.
Dosedanja, zgodovina dokazuje sicer ravno v nasprotnem smislu, a novi učitelji narodov so sami dosti brihtni, da ne potrebujejo kake učiteljice, kakršna je zgodovina. Za enkrat se toraj naslanjamo na upu "lepših časov," dasi mora stvar stati na zelo trhlih nogah, ako zamore kak papeški nuncij in par duhovnikov take lepe čase pokvariti. "Lepi časi" se bodo zelo zakasnili, ako se prej ne zgrevajo, meksiški mogotci bodo izginili, "papeško cesarstvo" pa bo obstalo na veliko jezo vseh svobodomiselcev, ki svobode ne poznajo.
Drugi žarki odsevajo iz članka: "Moli in delaj" v isti številki. Žarki so tako silovito umski," da ti postane kar — temno pred očmi, ko članek prebereš.
Ljudje sicer govorijo o frazah, a frazirajo kar na cente. "Koliko zla bi ne bilo na svetu, če bi ne poznal svet latinskega reka "Ora et labora — moli in delaj." Kako bi se vse drugače zasukala svetovna zgodovina, če bi cerkev ne bila učila tega med šolsko mladino!"
Dalje: V reku "moli in delaj" je domala vse gorje, kar ga je svet potreboval in pretrpel, odkar je cerkev zagospodovala na svetu."
In dalje: "Cerkev je dejala vsem tem množicam: Moli in delaj. A tiste morilce, roparje in javne polmtneže pa je blagoslavljala ter jih oklicavala za svetnike. In to dela še danes. Ali njen nauk "Moli in delaj" ne drži več. (Pri pisaču se to najbolj pozna, ker on le go-bezda in frazira.) Delavstvo dandanes misli in dela."
Kdor ima le trohico uma, bo imel dosti od takih "umskih žarkov" in če delavstvo ne misli bolj, kakor ta člankar, potem bo svet videl še veliko gorja.
Nekaj žarkov je tudi še v "Kratkih pripiskih," a nosijo pečat sedanje moskovske firme, in to bo vsakemu zadostovalo, ki nima morda samo uma brez — duše. Proletariat bo pri takih "umnikih" težko prišel na svoj račun.
* * *
Noče povedati.
Križ je, če kdo noče tega povedati, kar bi kdo drugi rad imel. Glede "seganja" človeka
/iTvtsiciu" ." i "T is -1 r;. .t i .m • • r -i,
'Molek tak križ z menoj. Pra-.jvi: "Zdi se, da je Trunk malo preveč bleknil in zdaj noče nazaj ne naprej." Golo domnevanje. Stvar je ta, da je g. Mole-ku vse premalo, kar jaz povem, 'a tega, česar bi si on želel, po sedanjem stanju vprašanja ne bo dobil, ker znanost dozdaj še ni podala prav nobenega tehtnega razloga, da bi se bil človek telesno razvil iz kake živali, kar on hoče, in če bi veda kdaj doprinesla tak neovrgljiv dokaz, bi se moje naziranje o človeku prav nič ne izpremerti-lo, ker telo pri vprašanju ni merodajno.
Za me sta v človeku res dve polovici, za g. Moleka očividno ne. On mora imeti kako posebno vedo na razpolago, ker radi neke sličnosti v telesnem oziru razvije človeka kar iz živali in j požre pri tem kar vsega člove-Ika. Kakor omenjeno, meni taka znanost še ni dostopna, a če bi res obstajala,, potem ostane še vedno druga polovica v človeku, in bi jaz ostal prav pri ' starem naziranju o človeški naravi tudi v tem slučaju. O kakem kompromisu toraj ni nobenega govora.
"Ali sega ves ali pa sploh ne
■	sega," meni, ker pač vsega po-
■	žre, a človek "sega" v živalski t svet, ker se ves ni mogel raz-i viti iz živali, ko bi se bil morda
razvil telesno.
"Noče povedati," ne, prav
■	nič nočem, a ne morem pove-i dati, ker bi ne zdaj, niti ne pri • kakem bodočem stanju znan-
-	stva ne odgovarjalo resnici.
* 1 * *
Kdo je pri nas pisatelj?
i O nekem sedanjem ali bodo-
:	čem pisatelju piše ocenjevalec:
>	"Mr. A. se odlikuje po lepi,
i	gladki angleščini, jedrnatem
i	stilu in pereči satiri, katero zla-
3	sti porablja v sekanju po raz-
3	nih religijoznih šarlatanih in
-	izkoriščevalcih delavstva." Kje
-	drugje se zmožnosti pisatelje-)	ve merijo po povsem drugi me-i	ri, pri nas bo pa glavno srd do
farjev.