Štev. 45.
xknj* isak rtttrtek in velja s poštnino vred 'n v Mariboru s pošiljanjem na dom ia eelo leto 3 «ld., ¡t» ¡iol leta 1 pld. 80 kr., četrt
leta 80 kr. — Naročnina ee pu*i!ja opra?ništ»u v dlj&ftkeni semenižr-vi (Knaboneomiiiriri. — Deležniki titkavittf» drtutva dobivajo i is t Vra.' posebae nareiinina.
Fi>*ni>!i<"*iif llut« prodaja knjiRar Novak na velikem trga po 8 kr. —
l<okopi:.'l se ne vraBajo, nopliwi.ini iisti se ne sprejemajo. 7.& omaniia plaenjo ori navadne vrstice, Je so natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Hrvatska.
P-
\ Vi
Slovencem najbližji sosedi slovanske ki\yi so nam Hrvati, pa jihova zgodovina je nam premalo znana. Zato tudi njihove politični borbe v Zagrebškem saboru čestokrat prav ne razumemo ! Bodi torej sledeče v pojasnilo.
Hrvatska bila je neodvisna kraljevina pod domačimi kralji, ko smo Slovenci popolnem omolknili pod tlako in raboto in podloštvom priselivše se k nam tuje gospode. Ko jim * umerje zadnji kralj iz domače rodbine, izvolijo si Hrvatje vogerskega kralja Kolomana tudi za svojega vladarja in njegov moški zarod. Ko ta s kraljem Ludovikom izumerje v strašni bitki zoper Turke pri Mohači, izberejo Ferdinanda I. iz habsburške preuzvišene hiše L 1527 pod istimi pogoji: Hrvatska je neodvisna, ima svoj sabor, kder izvoli bana, ki je odgovoren le kralju in saboru. Ta dovoljuje kralju davek, vojake, sklepa postave in ima besedo, kedar se napovč vojska ali sklene mir. Tako je ostalo do smrti Karla*VI. zadnjega možkega potemca habsburškega. Vsled posebne nagodbe s Karlom, tako imenovane prakmatične sankcije, raztegnejo Hrvati pravice habsburške rodbine na ženski zarod in priznajo Marijo Terezijo za kraljico.
Njeni sin cesar Jožef pa ni hotel starih pravic deželam priznati, kar je Madjare in Hrvate pripravilo k skupni, vzajemni obrambi L. 1790 je hrvatski sabor zvezo 'z Vogcrsko slovesno vsprejel. Toto zvezo pa so Madjari začeli zlorabiti na škodo neodvisnosti in celo-kupnosti Hrvatske, kar je Hrvate silno razbur-jevalo. Zato so Hrvati 1. 1848, ko so se Madjari spuntali, z veseljem cesarju šli na pomoč in pod banom Jelačičem rešili Avstrijo, upajoč zagotoviti si starodavno neodvisnost Hrvatske pod kraljem in cesarjem iz habsbursko-lotrinske hiše. Toda nastopila je doba absolutisma Bachovega, kateremu je konec storila oktoberska diploma Franca* Jožefa 1860.
Ali namesto sklicati stare sabore, silil je Schmerling vse v dunajski „reichsrath". To nagne Hrvate zopet na madjarsko stran in sklenejo 1. 1868, čeravno neradi, nagodbo z Voger-sko. Odnekedanje neodvisnosti je ostalo zelo malo samostalnosti; kajti madjarski ministri so dobili v oblast bana, finance, diplomacijo, trgovino, Medjimurje, Reko, železnice, tarife, telegraf, pošto — še gozde v granici so posekali in prodali. Vse bi naj služilo madjarskemu življu na korist. 'Hrvatska je sedaj z davki preobložena, njeno sodstvo in uprava skvarjena in mora vsled trgovinske politike madjarske popolnem oslabeti.
To boli hrvatske domoljube. Njihovi poslanci skušajo temu v okom prihajati pa so si navskriž zastran poti ter so razcepljeni na 8 stranke: narodno, neodvisno in pravno stranko. Vsaka izmej teh je v saboru Zagrebškem v adresi (pismu) do kralja in cesarja hotela svoje misli in težnje izraziti. Vsprejeta je bila prve stranke adresa in drugi dve stranki ste sabor zapustile, da je zmešnjava sedaj večja ko poprej.
Narodna, sedaj vladina stranka, priznava zvezo in nagodbo z Vogersko od 1. 1868 pa želi, naj bi vogerski ministri se nagodbe res držali in zlasti v gospodarskih rečeh več ozira jemali na ubogo Hrvatsko; na to je izvolila 45 poslancev v vogerski državni zbor v Budimpešti.
Neodvisna stranka, katerej pripada tudi škof Strossmajer, pa tirja popolno preosnovo nagodbe od 1. 1868 postavnim potem po dogovorih mej hrvatskim saborom in vogerskim državnim zborom: ban je naj saboru odgovoren, a ne vogerskim ministrom, sabor naj ne voli 45 poslancev v vogerski državni zbor, ampak le v vogerske delegacije, v sodstvo pa finance, trgov-stvo itd. se nimajo madjarski ministri več uti-kati, tukaj je Hrvatska neodvisna in plača svoj donesek k vzajemnej vojski in diplomaciji po določenih procentih.
Denešnji list ima '/s pole „Cerkvene priloge" kot prilogo. S&G
Pravna stranka (Starčevič) se zlaga zve-činoma z navedenim. Toda ona obsoja vse kot nepostavno, kar se je godilo od 1. 1790 naprej ter zahteva neodvisnost Hrvatske na podlagi pragmatične sankcije, sklenene s cesarjem Karlom VI. očetom Marije Terezije: zveze z Vo-gersko ne priznava, avstrijski cesar je kralj hrvatski, kronan s krono kralja Zvnonimira, in hrvatski sabor voli sam zastopnike v delegacije, kder se naj sklepa o vzajemnem vojaštvu in diplomaciji. Ob enem tirjajo pravaši združenje vseh hrvatskih pokrajin!
To so glavne točke izražene v adresah treh političnih strank hrvatskih.
Desterniški.
(jfovor slovenskega poslanca č. g. Einspielerja v deželnem zboru Koroškem.
II. 3. Jaz in moji somišljeniki želimo in tirjamo, naj se slovenskemu jezikii odloči v slovenskih šolah tista pravica, ki jo ima po državnih postavah.
Po § 6. državne šolske postave od 14. maja 1869 odločuje o učnem jeziku in o učenji dru-zega deželnega jezika deželni šolski svet po zaslišanji tistih, ki šolo vzdržujejo, pa le v postavnih mejah. V tem smishx je dež. šolski svet občine zaslišal 1. 1869, in ko so mu odgovorile, je osnoval za slovenske občine na Koroškem troje vrste šol, in sicer:
a)	šole z nemškim učnim jezikom;
b)	take šole, da se podučuje prve mesce po slovensko; z nemščino pa se začne že v letu, in nemščina postane učni jezik takoj, kedar jo otroci dovoljno razumejo;
c)	take šole, v kterih je prvotni poduk slovenski vendar se z nemščino začne že v drugem letu.
Jaz in moji somišljeniki smo te misli, da je si. dež. šolski svet, ko je osnoval te tri vrste šol, prekoračil tiste postavne meje, ki mu kažejo, kako daleč sme in kako daleč ne sme iti.
Člen 19. državnih osnovnih postav od 21. decembra 1867 pravi, da ima vsak narod neo-vrgljivo pravico, da se mu ohranja in goji narodnost in jezik (Wahrung und Pflege der Nationalität und Sprache.)
Da se pa v šolah naših slovenskih občin ne „hrani in ne goji slovenska narodnost in slovenski jezik", to je jasno. V šolah I. vrste, kjer je poduk čisto nemšk, kdo bo tam trdil, da se slovenščina ohranja, ker o njej še sluha in duha ni. Pa tudi v šolah II. in III. vrste se slovenska narodnost in slovenski jezik tako malo gojita, da so tudi te šole v protislovji s čl. 19. drž. osn postav. To se vendar nepravi, slovenščino ohranjati in gojiti, ako se slovenskim šolarjem na nekterih straneh slovensko-nemškega abecednika pokažejo slovenske črke,
in se učijo nekoliko črkovati ali puštabirati. To bi bila prava ironija na državni zakon. Tega postavodajavec gotovo ni imel v svojih mislih.
Člen 19 pa pravi še dalje: „Nobeden se ne more siliti, da bi se učil druzega deželnega jezika." Tudi Slovenci hočejo, naj bi se njih otroci naučili nemško, pa to se mora zgoditi tako, kakor ljudstvo želi, tako namreč, da se pri tem ne zanemaija materni jezik toliko menj pa, da bi se materni jezik potisnil čisto na stran. Da ljudstvo ni zadovoljno s tem, da se slovenščina tako odriva, to pričajo mnoge ust-mene in pismene tožbe, to pričajo mnoge pritožbe, ki jih imajo v rokah šolske oblasti same.
Da se pa slovenski otroci proti volji mnogih občin in starišev silijo, hoditi v nemške šole in učiti se nemščine, to se nikakor ne vje-ma s členom 19. drž. osn. postav.
Nadalje pravi § 1. državne šolske postave od 14. maja 1868 in nove šolske postave od 2. maja 1883: „Ljudska šola ima namen, otroke izgojevati versko in nravno, izbujati in razvijati njih duševne moči, priskrbeti jim vednosti in ročnosti, ki so jim potrebne za življenje in daljše izobraževanje, in tako narediti iz njih čvrste, poštene ljudi in koristne ude človeške družbe." Da se pa vse to ne more doseči, ako se otroci podučujejo v jeziku, kterega ne razumejo, je pač jasno. Zato se naše šole tudi s tem paragrafom šolske postave ne vjcmajo.
Slednjič pravi § 51 učnega reda od 20. avgusta 1S70: „Da se mora vsak otrok iz ma-ternega jezika naučiti toliko, da prav zastopi kar se mu pové v maternem jeziku, da zna lepo in razločno brati in pripovedovati, kaj je brili, da zna svoje misli pravilno in točno po vedati. pa tudi zapisati itd." Da pa še najboljši slovenski otroci pri sedajnili šolah tega ne znajo, to nam pričajo mnogi stariši, ki pravijo. da znajo otroci pač nemški brati in pisati pa ne zastopijo. kar berejo; slovensko pa da ne znajo ne pisati ne brati. Tudi profesorji srednjih šol nam to «pričujejo, ki pravijo, da morajo slovenske učence še le brati učiti v gimnaziji in realki! Da je res tako, priča nam tudi pritožba 97 slovensko koroških katehetov, ki se je na visoko vlado odposlala 1. 1879 še za časa blazega ranj. knezoškofa dr. Valentina Wiery a. čeravno so jo mil. gosp. knezoškof gorko podprli, vendar je bila prošnja žalibog zastonj. Povdavjalo pa se je v tej prošnji, da se otroci ne morejo dobro učiti krščanskega nauka ker po slovensko ne znajo brati. Te tožbe katehetov se še zdaj ponavljajo od leta do leta. Pa tudi od drugih strani, od občinskih zastopov in krajnih šolskih svetov slovenskih, dohaja vedno več pritožb in prošenj zoper sedajne šole po slovenskem Koroškem.
Sedajna šolska osnova na slovenskem Ko roškem nasprotuje tedaj členu 19. drž. osn po-
é
stav; § t. državne šolske postave in § 51 učnega reda od 20. avg. 1870.
Ravno teh misli je tudi najviše državno sodišče na Dunaji. Nekaj slovanskih občin v dolenji Avstriji se je pritožilo, da se jim od šolskih oblastnij usiluje nemški učni jezik. Na to jim je prav dalo in spoznalo najviše sodišče z odlokom od 25. aprila 1877, da državnih osnovnih postav (§ 19), državne postave (§ 1) in ličnega reda (§ 51) ne morejo ovreči nobeni oportunski pomisleki in razlogi (to se pravi, da se postava ne more ozirati na to, če se reče, kako dobro in koristno je znati nemško") pa tudi ne deželne Šolske oblasti. Najviše sodišče je toraj zavrglo vse, kar so ukazali minister-stvo, deželni in okrajni šolski svet.
Mi slovenski Korošci želimo in zahtevamo šole s slovenskim učnim jezikom; nemščina pa naj bo le učni predmet v viših razredih. To so moje misli zastran šol, in veči del slovenskega ljudstva na Koroškem je v tem mojih misli. Zdi se mi, da sem imel polno pravico in tudi sveto dolžnost, da sem Vam razodel te svoje misli. Predloga ne stavim nobenega, ker nemam upanja, da bi me visoka zbornica podpirala, še menj pa, da bi me uslišala.
To, gospoda moja, so bile in so še naše t želje in naše zahteve, in bodo ostale, dokler se ne uresničijo lepe besede gospoda deželnega glavarja, „naj spoštuje vsak pravice druzega, t. j. da morajo Slovenci spoštovati pravice Nemcev, pa tudi Nemci pravice Slovencev." Dokler pa ta srečni, zaželjeni čas še ni prišel, bomo ponavljali naše pritožbe spet in spet, naj bi se nam tudi po krivici lOOOkrat očitalo, da delamo zdražbo in kalimo mir. Tisti ne kali miru, kdor brani svoje postavne pravice po postavnem potu, ampak tisti ga kali, ki ga pri tem moti in ovira. Lepe besede o miru in slogi ostanejo tako dolgo prazne in votle, dokler se pravica ne postavi v veljavo. Dajte nam, kar nani gre, zadovoljite nas, pomirite nas, potem pride pravi mir.
Gospodarske stvari.
Navod k umetni riboreji.
II. Ko so ikre na navedeni način oplodene, priredb se valilni koriti, njih dno se posuje !/» palca visoko s čisto izmitim prodnim peskom, in potem se vlože v valilni hramiček tako globoko, da za 7.r visoko iz vode stoji. Na to se strese kacih 6 žlic iker previdno v korito, in sicer tako, da ne ležijo ena nad drugo, na kar se pokrijejo s pokrovom.
Gojitev oplodenih iker. Vsak dan je treba paziti: 1. Da so luknjice pri koritih odprte, da je voda vedno čis ta, in da prosto skozi teče;
2. s kleščami (pinceto) se odstrani nemudoma vsako bolno jajce, ktero se spozna po kredo-beli barvi; isto tako se mora o dstraniti vsalca-tera tuja živalica in ona sivobela kosmina, katera se drži okrog bolnih iker; 3. ikre je treba varovati pred njim sovražnimi živalicami, iste so: a) povodna miš, b) pastaričica (tica), c) povodni kos, d) vodna kura (liska), kakor tudi e) pred radovednim človekom. 4. Skrbeti se mora, da so korita varna pred naglim nalivom in pred prenizko višino vode.
Gojitev mladih ribic. Postrvi proder6 navadno v 7 tednih jajčkino lupino, in potrebujejo posebnega varstva. Dokler ne izgubč ribice popčnih mehurčkov, hranijo se še v kori-ticih, in paziti je, da je vedno prost dotok čiste vode. — Še boljše se ohrani zaplod v lesenem hramčeku, v katerem ste za dotok in odtok dne mreži iz medenega drata (čvežna), in v katerem je dno posipano s čisto izmitim pro-decom.
Piče ne potrebujejo mladiči, dokler ne iz-gubč popčnega mehurčka. Paziti se pa mora na njih sovražnike, ki so: 1. Mrčesna ličinka, to je, črviček, kateri v svoji, iz malih kamnič-kov ali lesenih koščekov izdelani hišici v dnu vode okoli lazi, in mlade ribice pokončuje in sni. Ta mrčes so odstrani s pinceto (kleščami);
2.	nek večji, popolnem izrastli povodni mrčes;
3.	vse uže prej omenjene živali pred vsem pa le treba odstraniti postrvam jako nevarnega povodnega kosa; 4. nikakor se ne sme puščati blizo ribice druzega plemena, ker pojed6 mlade ribice; 5. hram, v katerem so mlade ribice, se postavi tako, da je višina vode v njem vedno enaka.
Izpuščenje rib v proste vode. Ko so mlade ribice povžile redilno snov popčnega mehurčka, se smejo izpustiti v prosto vodo. Izbrati se pa morajo plitvi kraji, v katere ne pridejo velike ribe, in še v tacih mestih je treba vlagati kamenje, dile in drevje, pod katerimi se skrije mladi zarod pred nevarnim sovražnikom. Kdor pa hoče mladino še dalje pod svojim nadzorstvom gojiti, bodi-si v valilnici ali v odprtem ribniku, ta naj skrbi, da dobijo ribice 8- do 12krat na dan hrano. Za pičo služijo nastrgana jetra, možgane, drobno sekljane gliste (črviči) in odpadki mesa iz kuhinje.
Varovati je ribice pred tatovi, vidrami in vsemi uže prej navedenimi sovražniki ter se mora vedno paziti, da je dotok in odtok vode v redu.	Novice.
Sejmi. 11. novembra Ormož, Spodnje Hoče, Lipnica, Mahreuberg, sv. Martin pri Slov. Gradci, sv. Martin na Paki, Oplotnica, Radinje v ro-gačkem okraji, Sromle, Laško, 13. nov. Gradec, 15. nov. Vransko, Poličane, Središče, Radgona.
DopisL
Iz Maribora. V nedeljo 16. t. m. ima
Ptujsko slovensko pevsko društvo v našej čitalnici prvi občni ob enem osnovalni zbor. Zvečer ob 8. bo velika pevska veselica. Opozor-jamo domoljube na važno društvo. — Stolno cerkvo so liberalci kar čez noč hoteli podreti, baje da bi opeke in kamenja za druge stavbe blizu bilo. Sedaj pa molčijo in se nihče ne gane, čeravno je zastran službe božje uže velika situoba iu so ljudje uže prav nevoljni. — "Nekatera gospoda hodi po nedeljah na lov, a nesreča ne miruje; eden izmej njih je gonjača Hembergerja iz Hoč nevarno obstrelil. j'— V Racali rogovili nemški šulverein, pa tamošnji Slovenci mu „fige" kažejo, saj v žepih. — Cerkveno vino pri sv. Petru se je prodavalo po li 11. 70 kr. do 15 fl. 40 kr. hektoliter ali 65 — 86 fl. stari štrtinjak.
Iz Celja. (Rakuscheva „vahterca") kreše po okoličanskej dekliškej šoli, kder učijo in ljubo dečico lepo krščanski vzgojajo šolske sestre. Bržčas jezi celjske liberalce, da gre s šulvereinoin rakovo pot: ker ljudem preseda nepotrebni šulvereinski davek. Tudi jih srdi, da se deca tam pametno uči vsega, česar treba in je pri deci mogoče. Liberalni listič ne more nič tehtnega, nič resničnega zoper šolske sestre in te podpirajoče katoliško društvo navesti. Pomaga si torej s kosmatimi bedarijami in z očitnim namenom nemške dobrotnike in dobrot-nice v Celji splašiti in odvrnoti. Gode torej: da se na dekliškej šoli vse le slovenski poučuje, kakor da bi nemščina bila izpahujena. To ni res. V I. razredu se poučuje slovenski, v II. razredu se nemščina uči prvo leto skoz 3 ure, v drugem pa skoz 4 ure na teden, v III. razredu prvo leto 5 in drugo leto 8 ur. Tako se naučijo deklice slovenski in nemški ter več znajo, kakor nemške v nemškej šoli, katerim slovenščine nič ne privoščijo, čeravno jim nebi škodovala. Da pri šolskih sestrah deklice ostanejo, kar so, namreč poštene Slovenke, ter se ne „pokulturijo" v nemškutarce, to bode menda poglavitni greh, kateri se ne odpusti ne v „na-renturnu" pa ne v „kasini". Sicer pa morajo Rakuscheve pisarje uže močno lasi boleti, da toliko neumnosti načrčkajo; češ, šolske sestre „slovenizirajo" slovenske deklice. Ali ni neumno reči: Nemca ponemčiti, Juda pojuditi, Turka poturčiti in liberalnega Rakuscha z Be-sozzijem in Glantschniggom vred poliberaliti? Očita dalje „vahterca" podpornemu kat. društvu, da nabira denarjev za uboge otroke; toda ti ne dobijo nič, ampak šolske sestre. No, šolske sestre vzdrževati z dekliško šolo vred, to je namen društvu. Naravno je torej, da se šolskim sestram da, česar treba; saj od samega celjskega zraka še niti Rakuschevci ne živijo.
Sicer pa ni res, da bi otroci nič ne dobili. V „Gospodarji" bilo je vsako leto citati, kako se je obleka, obutev, hrana delila ubogej deci, v petih letih okolo 1000 fl. na vrednosti. Šolskim sestram dalo se je lani 715 fl. podpore. Naj nam le pokažejo liberalci šolo, ki bi tako malo stala in toliko dobrega storila? Kar torej vahterca zoper ovo vrlo šolo piše, to je ravno tako neumno, kakor namen graje vreden!
Iz Sevnice. Po Aussererji ustanovljena šulferajnska šola hoče se razširiti v čveteroraz-rednico, da si za vsem le ima kacih 50 prisil-, jenih učencev, mej temi skoraj samo slovenske izimši tri ali štiri nemške. Oglasila se je zdaj ta šola za pravico javnosti in okrajni šolski svet bi o tem imel izreči svoje mnenje. Pa kaj se zgodi? V poslednji seji okrajnega šolskega sveta bere predsednik zapisnik poslednje seje, ki je bila začetkom septembra i» v tem zapisniku stoji, da je okrajni šolski svet pritrdil, da naj dobi šulfereinjska šola pravico javnosti. Ko to zaslišijo narodui člani okraju, šolskega sveta — in narodui so vsi, razun g. glavarja, potem Ambrožica in Aussererja, začudenja kar ostrme. Kajti vsi so vedeli, da v poslednji seji še govora ni bilo o šulferajuski šoli, ne pa da bi jej dovolili pravico javnosti. .Občni protest, liuda debata. Glavar pravi, da je sejni zapis- « nik spisal Ambrožič, da tedaj ne more v zapisnik priti nekaj, kar ni bilo skleneno. Nikdar! so odločno odgovorili narodni člani okrajn. šolskega sveta in s protestom odšli, da se je morala skleniti seja Gg. župau Versec in okrajni načelnik Fr. Lenček, naša neustrašljiva prvo-boritelja za narodne razmere, odpeljala sta so v Gradec, da se pri namestniji pritožita.
„Slov. Narod."
Iz Ljubljane. (Matica slovenska) vabi k LXV. odborovi skupščini v sredo 12. nov. t. 1. ob 6. uri zvečer v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7, Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika EX1V. odborove seje. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Posamezni nasveti. Letos dajo se udom: 1. Lovčevi Zapiski, spisal Turgenjev, preložil Remec, II. del, ki so vže natisnjeni; 2. Črtice iz duševnega žitka Štajerskih Slovencev, sestavil dr. Jos. Pajek, pa 3. Letopis, vredil tajnik Evgen Lah, kteri obe knjigi se marljivo tiskate. Želeti je sedaj in na to delati, da brž ko brž dopošljejo poverjeniki družnikov doneske, kajti do tega mora, kakor družba sv. Mohora, pripraviti tudi Matica, da se knjige njene ne pošiljajo nikomur, kdor ni vplačal prej svoje letuiue. Potem takem se ne more nihče pritoževati, in društvo se ohrani in napreduje le po tej poti. V ta namen naj si prizadevajo sebi in društvu na korist vsi pravi slovenski domoljubi z zedinje-nimi močmi!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar se mudi sedaj na Vogerskem, ker tam delegacije zborujejo. — Ko te dokončajo delo, pokliče se državni zbor na Dunaj. Posla bo imel veliko, da bi se kongruo duhovniško uredil, na to bodo delale številne prošnje, katere mešniki sedaj podpisujejo: Slovenci štajerski pa v 61etni dobi tega državnega zbora nismo prodrli do slovenskega 'učiteljišča v Mariboru pa tudi ne do slovenskih paralelk na gimnazijah. Vendar to nas ne sme splašiti, Rima tudi niso v 6 letih dozidali. Boriti se imamo, dokler ne zmagamo, južni Štajer je slovensk, ter mora Slovencem ostati. — Socijalisti ali anarhisti, prav za prav skrajni in dosledni liberalci, so v Kindbergu nekemu trgovcu ukradli 45 funtov dinamita in bati se je nesreč. — Udje gornjegrajskega okrajnega šolskega sveta so izstopili, ker nočejo z g. Ambrožičem dalje v uradbenej dotiki biti, saj tako poroča „Narod". — V Ljubljaui konfiscirajo slovenske liste zaporedom. — Ister-ski Hrovati in Slovenci dobijo poitalijančega nemca dr. Flappa v škofa. Je uže imenovan; Italijani se tega močno veselijo. — Dunajski Cehi hoteli so svojo lrazredno češko šolo razširiti v Žrazredno, pa mestni in deželni šolski svet je prošnjo odbil, a minister naposled dovolil. — Slovakom na severnem Vogerskem so Madjari zaprli vse gimnazije in zastonj si prizadevajo ubogi tlačani jih dobiti nazaj. — Hrvatska narodna stranka se je madjarskemu banu Hedervariju nizko priklonila in lepo zahvalila za kaj ? Tega menda sama ne ve. Zatem je bil sabor odložen. Sodnije porotnice so na Hrvatskem za 3 leta zatrli. Pri Podsusedu napravljen je sedaj lep most čez Savo, dobrota za tamošnje kraje.
Vnanje države. Ruski car se je našemu cesarju zahvalil za prijazne besede v prestolnem govoru pred delegacijami v Budimpešti. Imenuje našega cesarja: |uzvišeni prijatelj in zaveznik. Kako prav imajo Rusi, če Judom zamerijo naseljevanje, kaže to, da se od 40— 50.000 [Judov komaj 20 — 30 peča s poljedelstvom, drugo vse baranta, mešetari; sploh Jud ni za trdno delo. — Nemški cesar je pal v svoji dvorani in se precej pobil pa zopet okreval. Pri volitvah za nemški državni zbor so liberalci silno propali; katoličani priborili so .101 poslanca, za 14 pa se še potegujejo; socijalni demokrati [so dobili 10 sedežev pa se trgajo še za 23. — Italijani odpošljejo vojno ladijo v zapadno Afriko; če Prajzi tam kaj vzamejo, tirja Italijan turški Tripolis. — Francozi se vedno tepejo s Kitajci pa brez uspeha, ker so po številu vendar preslabi. Pomorskih roparjev je morje polno in torej so Francozi prisiljeni več vojakov in vojnega brodovja tje
poslati. Ker pa vedno odlagajo in cincljajo, kaže da v Evropi vendar ni tako mir zagotovljen, kakor ljudje v obče mislijo. — Čudne reči poročajo se iz Sudana v Afriki: enkrat pravijo, da je Mahdi vzel mesto Hartum in angleškega generala Grordona vjel, zatem pa zopet vse prekličejo. Poročajo tudi. da je avstrijski konzul Hanzal umorjen.
Za poduk in kratek čas.
V Sarajevo.
(Dopisuje J. Cagran, veroučitejj v Sarajevu.)
V. Kateri mislijo, da o Vlahih pišoč pretiravam, opomnim sledeče: Leta 1682 dne 15. oktobra užgali so Vlahi z velikimi stroški iz pogoretin ravno na novo pozidan „Rarnški" samostan č. oo frančiškanov. Turki so zločince na begu še vjeli, h gorečemu samostanu nazaj dopeljali in tam po kratki obsodbi — posekali. Hadži-Loji so Vlahi 1. 1878 kupili dragocen „čurak" ali kožuh za 300 zlatov ter za ustajo proti Avstriji nekteri po 1000 dukatov darovali. Avstriji se ni bati gledž ustaje toliko Turkov, kakor Vlaških rogoviležev, ki črte Avstrijo čez vse, ter si želijo raji Turško vlado nazaj, kakor pod Avstrijsko ostati.
Letos na malo gospojnico so Vlahi ali hriščani pri belem dnevu oropali hišo edinega katolika: (Jakoba Andriča) v Lukavici, 8/i ure od Sarajeva. Bila je le žena in mala njena hčerka doma. Odnesli so 31 dukatov, ktere je Andrič dobil nekaj dni preje za vole, in obleko. Ker je inači celo selo Lukavica vlaško, so meroinšaki vlaški od žandarjev in sodnije izpitovani kratko vse tajili. Nisem toraj Vlahom krivice storil, če sem je slikal, kakeršni so. Za Vlahi so potem najštevilneji: Spanijoli ali španski židovi. Živi jih v Sarajevu okoli 3000. Kedaj so se semkaj naselili, to se za gotovo ne da izvedeti, pa govori se, da so pred kakimi 300 —3501etmi prišli iz Španije sem v Sarajevo. Zidov je eden in isti povsod z malimi razločki.^, Povsod tudi tisti zvijačni semit-ski obrazi. Spanijoli govorč še dandanes zmi-raj med seboj svojo skvarjeno španijolščino, ako ravno tudi dobro hrvatski znajo. Nosijo se po Bosnjačko le bolj neokusno in po židovsko prikrojeno. Postave so male in slabotne, nekteri so izvanredno grdi, vsi pa več ali manje umazani, akoravno so nekteri celo milijonarji. Eden ima do 100 hramov v Sarajevu. Treba je se pri kupovanji pred njimi sila varovati, ker človeka prevarijo, kder ga le morejo. Bolje je pri Turku kupiti, ki je po vse pošteneji. Zidov-kinje imajo Turkinjam podobno nošo, le barva haljinam je granatove rudeče boje, med tem ko so zunajne haljine Turkinj zelene ali črne. Čez glavo in telo imajo potem ogrneno, kakor
Turške „bule" belo mah ram o ali fino plahto, i Na čelu pa nosijo vse oženjene celo vrsto pozlačenih srebernih ali (pa redkeje) zlatih denarjev na kapico prišitih. Lica nimajo obče zakritega, akoravno so nektere židovske^ babe si začele po turški šegi lice zakrivati. Židovske dece so vse ulice polne. Značaj Španijol-cev je obče eden in tisti, kakor vseh drugih zidov. Z avstrijskimi židovi, od kterih so po jeziku, šegah in obredih ločeni, nič kaj dosti ne občujejo. Eni druge prezirajo. Španijolci imajo svojo šolo in 2 synagogi. Avstrijanski židovi imajo pa posebej svojo synagogo v Te-rezia-ulici.
Smešnica 45 Pred 60 leti ¡so si mestne gizdavke ravno kakor sedajne na čelu lasi krožile v prečke, izpod kterih so mižale in mižurkale. Ko so jih vaške dekline začele posnemati, se to fantom omrzi in se spogovorijo, in enega fdne v treh vaseh vsem žrebicam in kobilam grive na čelu v ravno take prečke prirežejo. — Plaho gledajo gizdelinke te brhke cumaste tovaršice, zarudijo, pobešajo oči, fantje se muzajo — in prečke so kmalu zbežale z bistrih glavic.	Zivkov.
Razne stvari.
(Celjski dr. GTantsohnigg) je kot zastopnik Henkerjev od našega glavnega urednika tirjal blizu 240 11., a celjska sodnija za-slišavša dolžnika tirjatev znižala na 89 fl. 75 kr. Opomnje ni treba!
(Vabilo.) V zmizlu § 27. društvenih pravil „Slovenskega pevskega društva v Ptuji" skliče osnovalni odbor dne 16. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v Mariboru v čitalničnih prostorih veliki zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. 'Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora. 5. Volitev preglednikov računa. 6. Posameznosti. Osobna vabila se ne bodo razpošiljala. Izpolnjene nabiralne pole izvolijo naj se poslati vsaj do 12. t. m. osnovalnemu odbora. Zvečer ob 8. uri A'eselica. K temu velikemu zboru uljudua vabi	osnovalni odbor.
(Vabilo.) Posvetovanje o ustanovitvi posojilnice v Krškem bode v nedeljo 9. t. m. v Leskovei pri Krškem, vselej ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji. V Leskovei bode tudi občni zbor ondatne kmetijske podružnice job enem. Vabljeni so vsi p. n. udje in sploh možje, ki imajo lastno premoženje, rokodelstvo ali kupčijo.
(Pri 47. regimetu) postal je Sclimedes oberst, De Vaux, oberstlajtnant, F. Schuster, major in Paul Vraz, stotnik 1. vrste.
(Most čez Muro) začeli so delati za železnico Spielfeld-Radgonsko.
(Šal vereina rji) hočejo za celjsko okolico blizu Celja postaviti šolo ponemčevalnico, ker jim je spodletelo v Škofji vasi.
(Potepuh) se klati po Slov. goricah ima-joč 4 občinske pečate in ponareja pisma.
(Zablodila) je v Frankovce lOletna deklica iz Hrvatskega, pa ne vedó, kde je doma
(Cigani) so v Kristancih okrali Fr. Bru mena, ter pobrisali na Vogersko.
(Pogoreli) so v Dedoncih Damič pa 2 soseda, v Krapini pa Badlnova poslopja.
(Vino) prodavajo okolo Ptuja po 40—50 11. Maribora 50—80, Ormoža 90—100 fl.
(Narodni dom) v Ljubljani naznanja, da bode žrebanje dobitek iz efektne loterije dne 31. decembra 1884. Domoljubi so prošeni, da podpirajo podjetje z nakupom sreček.
(Nevarno zbolel) je starosta duhovnikov preč. g. kanonik Juvančič v Novi cerkvi.
(Cestne man te) hočejo nekateri politi-karji odpraviti. Kaj rečejo kmetje ? Naj se nam zglasijo.
(T o u r n e in retourne karte) dobiti so za vožnjo po železnici mej Mariborom in Racami.
(Ces. Rud. sadje rej s ko društvo) za spodnji Stajer zborovalo bode v nedeljo 9. nov. v Mak o lah in sicer se začne zborovanje po- V poldne ob 3. v prostorijah g. Jan. Georga. Rodoljubi dravinjske doline in bližnjih okolic se k temu zanimivemu zborovanju prijazno vabijo.^
(Zeležniško progo) sme meriti baron Oskar Lazarini od Celja po Savinjskej dolini v Spodnji-Drauburg.
(Štajerska hranilnica) je procente malo znižala: daje namreč 4 °/0, jemlje 4'/g %• Sploh se misli, da predlog poslanca g. M. Voš-njaka v Gradci ni ostal brez uspéha. Okolo 80.000 fl. ostane tako v žepih dolžnikov kra-nilničnih.
(Dvojno vseučilišče) je v Pragi, nemško šteje 1307 dijakov, češko pa 1681.
Loterijne številke:
V Gradci 81. oktobra 1884: G4, 67, 8, 65, 26 Na Dunaji „ „	46, 28, 90, 21, 17
Prihodnje mečkanje: 15. novembra 1884.
Dražba cerkvenega vina.
V torek na Martinovo 11. novembra t. 1. ob 10. uri se bode
O polov j i jaliov
novega pozno branega vina prodavalo v cerkveni kleti sv. Jurija v Slov. goricah.
«p •	Cerkveno predstojništvo.
t
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je Vsegamogoeni Bog k sebi poklical predragega iu nepozabljivega nam sina, oziroma brata
Adolfa And. Jurco
slušatelja prava na Graškem vseučilišči,
kteri je previden s6 sv. zakramenti po dolgej hudi bolezni dne 2. novembra ob 11. uri po noči v cvetoči mladosti, v 20 letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega umrlega se jo v torek, dne 4. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne izročilo hladni zemlji na tukajšnjem mestnem mirodvoru.
Meše zadušnice so se brale v sredo, dne 5. novembra ob 10. uri predpoldne v tukajšnji farni cerkvi.
V Ptu j i, dno 2. novembra 1884.
Andrej Jurca	Anton Jurca
Alojz Jurca
Ana Jurca
stariši.
brata.
Dražba cerkvenega vina.
V	sredo 12. novembra se bode okoli
polo vinjakov
vina sv. Barbarske in Martinske cerkve, pri sv. Barbari blizo Vurberga prodajalo.
Cerkveno novo vino
V	sredo 12. novembra t. 1. ob 10. uri
dopoldne se bode
jpolovisjakov
sladkega vinskega mošta v cerkveni kleti v Jar en i ni prodajalo.
Cerkveno predstojništvo.
Služba organista
pri sv. Štefanu pod Žusenom se z novim letom 1 M8fi odda. 1'rosilci naj se osebno oglasijo pri podpisanem predstojništvu.
Farno predstojništvo pri sv. Štefanu dne 29. oktobra 1884. 1-3	Fermej župnik.
Lepo posestvo v Vojmku.
V	trgu Vojniku pri Celji je iz proste roke na prodaj gostilniško posestvo. Hiša z enim nadstropjem, ima 0 velikih sob, kuhinjo s štedljivim ognjiščem, vodivnico, lepo klet, mesnico, ledenico, hlev, senarnico, škedenj vse zidano, v najboljem stanji, 5 oralov zemljišča.
Več pové Štefan Malaprov.	2-2
Prostovoljna prodaja
mlina s 5 tečaji in stopo zraven 7 oralov zemlje, namreč hoste, travnika in njive; mlin in druga poslopja so v prav dobrem stanji, voda je obstoječa, in se lahko zmiraj za dva peka melje; vse skupaj po prav nizki ceni. Kdor hoče več izvedeti, naj se oglasi pri lastniku Franc Selab, p. d. Gorjup, posestniku v Verbnem liiš. štev 3 blizu sv. Jurija na juž. železnici.	3—3
v Celji, na oglu glavnega trga
„pri štepihu",	jv§>
priporočuji ta svojo posebno veliko in lepo
zalogo zimskega blaga, jjf
kakor:
vsakovrstne suknine, štofa, vatmola,	} j|jf
spangoleta in druge vol nate robe.	i vi?
Dalje imata v zalogi največjo izbirko	i velikih zimskih facaneteljev ali
rut; najnovejše vzorke kretona in	figi, tiskanine (druka); hlačevine in raz-
nobarvnega barhenta; odeje, koče	,t'(|f in različno drugo zimsko robo
po ii aj n iž j > 11 cena Ijl,	i y®f
mm r<®
in sicer še cenejši kakor poprej. —
i 7^/
Prave amerikanske šivalne stroje,
najboljše in močnejše „Singer" in „ltowe" za krojače, črevljarje in
šivilje po 30, 35 in 40 goldinarjev. —	i® Kdor dobro in ceno kupiti želi, bla-
govoli naj priti v našo prodajalnico.	j:^)
So/mnitll in tlrttitiiR Celji.	j
Zaloga sukna; platna vsakdanjega	l|§*
rokotvornega in novošegnega blaga,	i®
l .............: i. ______ri......1.11. ___i..n.	TA®>,
amerikanskili šivalnih
r
ter pravih strojev
na oglu glavnega trga in poštnih ulic št. 38 v hiši gosp. Jožefa K os ta, fabrikanta žajfe „pri štepihu".
2—3
-1- v - -i	«f—• -
IW

i rw vW

©fé) <3®
iva
m Ü
Naznanilo.
Dovoljujem si naznaniti, da imam popolno zalogo trdno in lepo vezanih
slovenskih molitvenih knjig
in jih priporočam preč. duhovščini in p. n. trgovcem.
Cenovniki s trdno stoječimi cenami v malem kakor v velikem stojč na razpolago in se dopošiljajo na željo brezplačno.
E. Ferline-eva vdova,
prodaja papirja in knjig v Mariboru, gosposka ulica štv. 3.
1—3

m
5f3
Najnovejši
HITRI RAČUNAR
v katerem se
iznesek vsakoršne kupčije
vže izračunjeno najde, se dobiva v
J. Le on-o vi tiskarni
v Mariboru šolska ulica. 2.
ITa prodaj "»e
je deset minut od Ormoža od-daljeno, lepo arroudirano, pri velikej (¿¿j cesti in v oimožkej o"bčini ležeče posestvo, obsegajočo 100 stavišča, 30 vrta, ' 1330 p° koše- ^jp nine in 4 pluge 1454 njiv. Hram in gospodarsko poslopje je zidano in ffr) v najboljšem stanu. Polje jako rodo-vitno. Cena je ugodna. Natančneje V® se izv6 v* o. Iv. bilcžni^kej ii

JK- ft
V
V
"V zalogi
Janeza Leona v Mariboru
je ravnokar izišel
J užnošta jerski koledar
za na steno
v nemški in slovenski izdaji K a I- 1885
zapopadajoč zraven popolnega koledara vse mrakove solnca in meseca, kmetov-ske pregovore o vremenu in letini, vse letne in živinske sejme, dozdevno vreme, državne prepovedane čase, lestvice za pristojbine kolkov ali štempeljnov itd.
Praktično urejeni koledar ima to prednost, da je natisnen na velikej čet-verki in ga je možno povsod na steno obesiti.

Tet j a sntno «.5 Ar. SšC
jj^ ^ Prodajalcem se dovoli primeren nadavek. ^
r^"""--^''----------- ---------------i^gj
Za mesec listopad
priporočamo naslednjo knjigo:
V
r 1
dušam v vicah
ali
Premišljevanja In molitve
za naše ljube ranjke.
Po P. St. Dosenbahu S. J. poslovenil 1*.. Ili-isogon IVI-
u
pisiirnici ormožkej.
U v\
Cena: trdo vezano 55 kr., v.pol usnji 70 kr., v usnji 75 kr., z zlato obrezo 1 gld. 10 kr.
Kdor naroči 12 iztisov, dobi 1 iz-tis prosto.
KATOLIŠKA EDK VAR NA v LJUBLJANI.
Izdateij in založnik tisk. kat. društvo. Odgov. urednik L. Kordeš. Tisk J. Leon a v Mariboru- (Odgov. Lav. Kordeš.