St 464. V Ljubljani, sreda dne 14. junija 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30’—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo In upravništvo je v Frančiškanski nlid 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Ožja volitev v Ljubljani. — Sijajna zmaga v Trstu. — Volilni rezultati. Izid državnozborske volitve v Ljubljani. Komisija Volilni okraj dr. Ravnihar Kristan dr. Gregorič Eger I. Mestni dom . . . 302 40 229 44 II. Šola sv. Jakob . . 175 69 157 44 III. Šola sv. Jakob . . 216 22 102 51 IV. Cerkvena ulica 21 . 307 123 189 17 V. Licej 287 106 102 37 VI. II. Mestna šola . . 306 46 101 106 VII. Ledina 237 98 189 46 VIII. Union 339 66 202 79 IX. I. drž. gimnazija . . 203 99 97 73 X. Mestna ubožnica 116 110 137 18 XI. Sola na Barju . . 177 18 137 — Skupaj . 2665 797 1643 515 Potrebna je torej ožja volitev med dr. Ravniharjem in dr. Gregoričem. Včerajšnje volitve. Volitve v Ljubljani so se vršile popolnoma mirno. Komaj se je poznalo, da so volitve. Ni bilo videti nobene posebne agitacije, v splošnem se je brezskrbno Skalo na izid. Okoli poldne so začela prihajati poročila z dežele, ki so bila nad vse pričakovanje ugodna. Po dveh popoldne so bili že znani rezultati z ljubljanskih volišč. Prišlo je do ožje volitve. Na zunaj se bo to marsikomu čudno zdelo, toda gotovo je, da bo v večini mest prišlo do ožjih volitev. Zadnjič je ožja volitev presenetila, sedanja ni mogla presenetiti. Klerikalci se bodo ž njo bahali, toda če pogledamo številke, vidimo, da so vse tri stranke zrastle za približno 100 glasov. Pri ožji volitvi ni dvorna, da zmaga kandidat napredne stranke dr. Ravnihar. Naravnost veliki pa so uspehi na deželi. V prvi vrsti so se razmere v ljubljanski okolici zelo izpremenile. Pri zadnjih volitvah je imel dr. Šušteršič čez 3000 glasov večine sedaj pa je padlo število klerikalnih glasov za cete tisoče. Mnogo je pridobila so-cijalno-demokratična stranka, kar je naravno, ker raste število delavstva, pa tudi napredni kandidat Tribuč je dobil tako število glasov, da se jasno vidi, da volilci ljubljanske okolice niso zadovoljni s poslancem, ki jih pozna samo takrat, kadar so volitve. Rezultati z dežele kažejo sledeče: največ glasov so dobili kmečki kandidati, v posameznih krajih se kaže naravnost velika izprememba. Izkazal se je n. pr. Zgornji Logatec, ki je častno rešil svojo nalogo in oddal veliko večino glasov za svojega domačega kandidata. Žal, da se vsem še niso oči odprle. Na Dolenjskem so se lepo izkazali nekateri kraji v mokronoškem okraju. Lepe številke je dobil n. pr. kmečki kandidat Sršen (Trzin) in Demšar. Pokazalo se je, da se dežela odreka klerikalnemu terorizmu. Najbolj veselo poročilo, ki je prišlo v Ljubljano, je bilo poročilo o tržaški zmagi. Rybar je dobil v okolici za cel tisoč več glasov (1. 1907. je bilo razmerje sledeče: slov. kand. 4518, soc. dem. 1444, laški nac. 712.) Zrastle so torej vse stranke, slovenska najboj. K temu je prišla ožja volitev v drugem okraju, ki pomeni za manifestacijo slovenstva velik uspeh, kajti v tem se je pokazalo, koliko nas je v Trstu. Štajerska volišča so se zakasnela. Izid je bil znan šele v pozni uri. V splošnem moramo biti napredni Slovenci zadovoljni z volilnimi rezultati, kajti klerikalci so padli za veliko število glasov. Kam gre pot z višave? Več jutri. Volitve. Prvi ljudski parlament, ki je bil izvoljen 1. 1907. po splošni volilni pravici je zboroval štiri leta. Med tem se je zgodila izprememba v ministrstvu. Beck je odšel in nastopil je Bienerth I. Toda Bienerth I. tudi ni zmagal s svojo politiko, moral je demisijonirati, prišel je Bieneith II. in nazadnje Bienerth III. toda tudi ta vlada ni mogla zmagati ljudskega parlamenta. Prišlo je težavno češko-nemško vprašanje, ki je privedlo že mnogo kriz, prišle so gališke vodne zveze, prišli so oblastni Nemci, ki so hoteli na vsak način izrabljati naklonjeno Bie-nerthovo vlado zase in tako se je zgodilo, da je bil 27. marca državni zbor odgoden, 30. marca razpuščen in 8. aprila so bile že razpisane nove volitve na 13. junija (razun v Dalmaciji in v Galiciji, kjer so se zaradi krajevnih razmer določili drugi dnovi 13 , 19. in 21. junij). Ožje volitve bodo 20. junija, zadnje ožje volitve drugod 6. julija, tako da bo cel volilni boj v državi trajal 25 dnij. More se reči, da je bil to največji volilni boj v naši državi. Vlada je hotela izboljšati z novimi volitvami svoje stališče, pa ga je poslabšala. Opozici-jonalne stranke so pridobile, pridobile so tudi narodne stranke. Včerajšnji dan je odločil o 399 mandatih. Pri zadnjih volitvah je bilo vsega skupaj 214 ožjih volitev. Soditi po sedanjem položaju bo treba sedaj še več ožjih volitev, kajti povsod so nastopile vse stranke s kandidati in oglasilo se je tudi mnogo samostojnih kandidatov, tako da je bilo v vsakem okraju po četvero in več kandidatov. Iz slovenskih krajev. Iz Notranjih Goric. Kako se pehajo za našo vas razne stranke, [dokazuje to, da smo imeli tekom tega časa več shodov. Socijalni demokratje so imeli dva, na katerih je govoril g. Petrič o raznih klerikalnih lumparijah, ki se dogajajo v naši deželi. Na bin-koštii ponedeljek je sklical svoj shod g. Tribuč v Povletovem salonu. Gosp. Tribuč se je nekoliko zakasnil, kakor vam je znano in zato že ni dobil besede, ko je prišel nekoliko pozneje. V tem času je prišvedralo nekaj far-ških kimavcev, njim na čelu g. Peter Tavčar, Benedik, kaplan i. dr., vseh skupaj kakih 20. Ti so samo hvalili delo g. dr. Ivana Šušteršiča, koliko je on dobrega naredil, davke povišal itd. Ko so odšli, je imel g. Tribuč svoj krasno uspeli shod, na katerem so mu vsi navzoči obljubili oddati svoje glasove. Sedaj hvalijo in zabavljajo v »Slovencu* in »Domoljubu", da je g. Tribuč fuč v Notranjih Goricah. Ako pa človek malo bolj globoko pogleda v našo vas, vidi, da so tukaj vseskozi napredni možje in volilci, ki se zavedajo svoje dolžnosti, razen ključarjev ter nekega drugega kimovca, ki mu je ime Tone. Sedaj, pa se mi vprašajmo dragi možie, kaj pa nam je naredil g. dr. Ivan Šušteršič kot dosedanji poslanec. Z mirno vestjo bomo rekli — n i č. Ali je on videl ubogega Barjana, ko mu je voda poplavila vse? Ali mislite, da je on kaj pristopil s svojo »žegnano" roko? Posebno pa se za nas Goričane ni zmenil živ krst, dokler si ljudstvo ni začelo samo pomagati. Pred ustanovitvijo tuk. »Sokola" so bile Notranje Gorice g. župniku deveta briga. Ko se je [pa ustanovil »Sokol, in se je ljudstvo začelo bu diti, se je vendar tudi župnik začel zanimati za našo vas, in za naše može, ki so dosedaj vedno povsod vzorno nastopali v župniji. Vzeli so nam župana g. I. Kušarja, ki je mnogo let žrtvoval v blagor župnije. — Vprašam, kaj pa je zaslužil ta mož tekom teh let? Naši možje z imenom farški priliznjenci so ga blatili po časopisih, javno obrekovali itd. Prejšnji g. župan nam je sezidal novo šolo ter še bavil z vprašanjem, da bi mi dobili svojega duhovnika. Kaj so nam pa napravili dr. Ivan Šušteršič, novi župan in novi občinski svet, ki so ob občinskih volitvah klicali, mi pa mi, pa samo mi bodemo naredili, kar to občini v korist. Tudi toliko niso naredili niti dr. Šušteršič, niti novi župan, niti občinski svet, da bi nam Goričev- cem, ko pridemo vsako nedeljo v obilnem številu k sv. maši na Brezovico, napravili majhno stranišče, kjer bi za-mogel človek opraviti svojo potrebo. Želimo, da Brezovičani najprej pomedejo pred svojim pragom, potem pa hodijo k nam v Notranje Gorice delat zdražbe in prepir — Naši možje, naši fantje »Sokoli* se ne menijo mnogo za take naskoke ter ostanejo napredni, kakor so bili dosedaj. Onim pa, ki hodijo delat zdražbe v Notranje Gorice, svetujemo, naj si zrujejo bruno iz svojega očesa in čičkajo doma za pečjo. Domačin, Iz Kamnika. Malomestno je naše življenje, a vendar se čestokrat dogodi pri nas kaj, česar se ne pripeti niti v večjih mestih. Znano je, da je ravno v naši najbližnji okolici klerikalni fanatizem najbolj razvit in v polnem svojem cvetju rodi sad: da se zaljubi deset učenk 14 do 17 let starih v svojega kateheta, kateri vsem odgovarja s svojo »ljubeznijo". — V Mekinjah se nahaja dekliška šola, v kateri je poučeval veronauk katehet I. iz frančiškanskega samostana v Kamniku. Večina deklic »boljših" rodbin poseča to šolo. In tako je pač pripomoglo, da so se večkrat vračale iz šole skupno s patrom proti Kamniku. — Začudeno so ljudje opazovali te mlade deklice, odkod takšna njihova pobožnost kar naenkrat, ker vsak dan so bile v Kamniku zjutraj vse pri maši, katero je daroval omenjeni pater. Sigurno vsak teden k spovedi in obhajilu. Razjasnilo se je to sedaj: v spovednico so hodile na lep randes-vous in k obhajilu zavoljo ljudi. Celo mesto je ogorčeno nad rafinirano pretkanost patra, kateri je znal vzdrževati ljubezen teh deklic, a vendar je končno eno izmed teh premagala ljubosumnost in je vse skupno izdala. Pouk je patru ustavljen in iz Kamnika mora oditi. Smešno, a obenem pomilovalno je: ker mora oditi, je dal v cerkvi za spomin vsaki deklici košček svoje frančiškanske vrvice krog pasu. In ta košček tkanine imajo nekatere kot najsvetejšo svetinjo od največjega svetnika v pratiki. Nasprotno samostana stanuje ena izmed deklic, s katero je bil večkrat do 11. ure ponoči v razgovoru. Kako nesrečen je v svojem stanu, ker ni svoboden; prisiljen je bil iti v samostan itd, s takšnim pripovedovanjem si je osvojil srca vseh teh mladih deklet, da so simpatizirale z njim. — Pa naj še kdo reče, da ni več idealov in idealistov. — V nedeljo se je višilo v Mekinjah blagoslovijenje »Katoliškega doma". Ni bilo pač nobene posebnosti, razun, da je dr. Krek zaslužil s svojim nesramno zavitim govorom največje zaničevanje od vsakega človeka, kateri le ima smisel za mirnost ljudstva. Hujskal je čezmerno. Blagoslovitve se je udeležilo kakih 200 ljudi z domačini, patri, čuki in godbo vred! X K izidu državnozborskih volitev. DIK ? M GRE POT V nižavo! DNEVNE VESTI. Pevovodja cerkvenih pevcev Svetek kot član volilne komisije v šoli na Cojzovi cesti — blamiran. Včeraj zjutraj ob 8. uri predno so pričele volitve je komisar dotične komisije imel še urediti razne stvari. Treba je bilo imenovati še enega člana v komisijo. Naš somišljenik je predlagal nekoga in komisar ga je pozval, da vstopi. »Nedolžna" škofova ovčica Svetek je takoj protestiral proti temu, kar pa ni imelo uspeha. Na to so volili Člani komisije predsednika. Pri prvi volitvi ni dobil nobeden absolutne večine. Volilo se je torej še enkrat. »Cerkvena miš" Svetek se oglasi in se hoče prav »kunštnega" pokazati napram komisarju, češ, da pozna vse paragrafe in mu reče: Saj za volitev predsednika zadostuje relativna večina glasov. Tudi tukaj mu je komisar hinavski jezik odrezal in mu prebral paragraf. V tretjič ko je stopil Svetek v akcijo kot član komisije se mu je pa vendar posrečilo doseči to, kar je zahteval. Za dohod k volilni komisiji se mu je namreč zdelo premalo prostora, zato je rekel, da bi bilo prav, če se nekoliko odmakne mizo. Zgodila se je Njegova volja in miza se je odmaknila! Volitve v Hrušici občina Do-brunje. V komisiji so bili sami klerikalci. Klerikalni agitatorji so prišli prav na volišče in komisar jih ni mogel niti odstraniti, ker je prišlo orožništvo šele ob 4. na volišče. Najhujši agitator je bil šentpeterski kaplan Petrič, ki je šel agitirat, namesto v šolo. Imel je poleg sebe svoje pomagače, ki mislijo, da je klerikalcu vse dovoljeno. Naravno je bilo potem, da n. pr. glasovnice »Tribuč Glince" niso bile veljavne. Več o tem drugič. Po »sijajnem" sprejemu še »sl-jajnejl" poraz. Iz Šiške se nam poroča: Vajeni, da »Slovenec* nesramno laže; se nismo toliko čudili, da je v pondeljkovi posebni izdaji sprejem ki ga je dr. Žlindra v nedeljo v Zgorjij HICHEL ZŽVACO: LISTEK. Most vzdihljajev. Roman iz starib Benctck. Mraz je bilo. Oster veter je pihal med drevesi in šatori. Po vsem taboru so goreli veliki ognji. Ogromno veselje se je dvigalo iz tega taborišča, kamor so 5e bile nateple lahkomiselne krasotice iz vse okolice. Razuzdanost je ležala v ozračju kakor omamen vonj. Vojaki so bili šli še zvečer na vse strani, da nagrabijo P‘ena za ponočno gostijo in so se vrnili obtovorjeni z razno-rs'nimi živili. Sv- Nekateri so poskakali s konj in odvezali s sedla po več bol v gnjati, ki so jih bili nakradli, drugi so tirali pred se-klali ?^trune in kozličke, ki so P v taborišču nemudoma po-na on i'1’ natflknili na ražnje ali pa na sulice, da jih speko tabori em °8niu • treti’ 80 velike sode vina, ki je v vl^aglo izginilo v žejna grla. Danie ntam s' v‘^e* kmete ‘n kmetice, ki jih je bilo to ro-lili Iaseri*>ravi*° ob Posle(^nj‘ imc hripave pesmi, kriki igralcev, divje rjovenje vojakov, lto !!» i i ,8e 2ensko — vse to je bilo Rolandu na ušesa, studa gnječi soldateske, srce polno mržnje in Zahteval je, naj ga peljejo pred vrhovnega poveljnika, veliki Viag je bil v svojem šatoru sredi taborišča, v dru- žbi nekaterih svojih najljubših častnikov. Šator je bil prostoren; velik ogenj je gorel pred vhodom, pred ognjem pa je stalo na straži dvanajst nepremičnih jezdecev z mečem v roki. Velika miza je bila postavljena v šatoru. Za njo je sedel Ivan de Me-dičis s svojimi oficirji, dočim so igralci z lutnjami in flavtami zaman poizkušali nadvladati ogromni hrup razvrata in razuzdanosti, ki se je v silnem, hripavem viharju dvigal iz taborišča. Ivan de Medičis je jedel, pil, smejal se na vse grlo, in da se ni raz-liKOval po svoji bogati obleki, bi ga bil Roland imel za enega izmed vojakov, ki jih je Roland zapazil pod hrastovjem v luči taboriščnih ognjev. Ko je stopil Roland predenj, je namršil obrvi. Ta zaprašeni jezdec, čigar obraz se je tako zelo razlikoval od obdajajoče ga radosti, se mu je zdel slabo znamenje za ju-trijšnji dan. Kakor hitro se je Roland pojavil, je na migljaj Velikega Vraga mahoma prenehal ves krik in vrišč. — Kdo ste ? je vprašal Ivan de Medičis. — Iz Benetek prihajam, je dejal Roland, da govorim z vami o tajni zadevi; ime mi je Roland Kandiano, sin doža Kan-diana, podlo presenečenega sredi slavja in oslepljenega v njegovi lastni palači. Zamolkel drget iznenadenja je sprejel te besede, izgovorjene z mirnim glasom. Strašna zgodba Kandianov je bila znana; izpremenila se je bila skoraj v nekako grozno legendo, kakor je bila tragična aventura Rolanda Kandiana, ki so ga prijeli in vrgli v temnico v trenotku njegove zaroke, postala legenda ljubezni, ki so jo vsi pripovedovali s sočutjem. — Mislil sem, je dejal Ivan de Medičis, da ste v ječi. — Če je treba, človek uide iz ječe tudi takrat, če je beneška temnica. — Vi bi torej radi govorili z menoj? — Da, če vam je všeč. — Bodite dobrodošli pri moji mizi in pod mojim šatorom, je dejal Veliki Vrag. Poznal sem Kandiana; bil je predober človek, ki je premalo poznal edino sredstvo, s katerim se da vladati v miru in brez skrbi; toda nazadnje bil je človek, ki je ob priliki znal storiti drugemu uslugo in jo storil tudi meni pred kakimi desetimi leti. Zato naj bo njegov sin dobrodošel med nami . . , S temi besedami je Ivan de Medičis pokazal Rolandu prostor poleg sebe. Roland je sedel in trčil s kozarcem, ki so mu ga bili nalili, ob kozarec svojega gostitelja. Po tem dejanju vljudnosti se ni več dotaknil niti jedi, niti pijače. Smeh in glasni razgovor je izbruhnil iznova ter napolnil prostorni šator z bučečim hrupom. Ivan de Medičis je od strani opazoval svojega gosta ter občudoval njegovo moško lepoto, silo in gibčnost, ki se je oči-vidno razodevala v sleherni njegovi kretnji, - Če se zanaša name, da bi mu pomagal zopet osvojiti krono starega Kandiana, se jako moti, je mislil sam pri sebi. Tristo satanov, Foskari je hud nasprotnik, in ne želim si ravno nakopati njegovega sovraštva. Toda če bi bil pri volji, sprejeti poveljstvo nad enim delom moje armade, si lahko rečem, da nocojšnja noč ni minila zaman. Razgovarjaje se tako sam s seboj, je veliki Vrag obenem izpraševal Rolanda o njegovem bivanju v podzemeljski temnici, o tem, kako so ga prijeli, in o tem, kako je ušel . . . Roland mu je odgovarjal trezno in mimo, v kratkih besedah. Toda sleherna njegovih besed je dajala poslušalcu višje mnenje o njem. Ko je Veliki Vrag naposled rekel svojim častnikom, da se je čas raziti, je bil njegov sklep že storjen: hotel je predlagati Rolandu, naj stopi v njegovo službo, in mu zaupati odlično mesto v ^voji armadi. Častniki, sluge in lutnjarji so se razšli z naglico, ki je pričala, da je navidezno razbrzdana disciplina v tem taborišču razvrata v resnici nenavadno močna. — Zdaj sva sama, je dejal nato Veliki Vrag; govoriteI Kaj mi imate povedati? . . . Predvsem vas naj opozorim, da sem zapleten v vojne operacije, ki bodo trajale dolgo časa, če je volja hudičeva, mojega patrona; zaradi tega bi moral obžalovati, da mi ni mogoče storiti za vas proti Benetkam niti najmanjše reči. * Roland je zmajal z glavo in se zaničljivo nasmehnil. ________________________________ (Dalje.) Šiški doživel, imenoval »sijajen* sprejem z »navdušenimi ovacijami*. Popolno oblatenega človeka je bilo treba ppkriti s sijajnim plaščem Slovenčevih laži. Seveda, če »Slovenec* smatra to, kar je dr. Žlindra v Šiški doživel, za »sijajno*, da so takrat, ko se je dr. Šušteršič kot tatovi delajo po ovinkih priklatil v Šiško, od^ vseh strani za-gromeli klici: »Fej Žlindra, baraba, slepar* in še celo vrsto še lepših priimkov; da so z iglami in z blatnimi čevlji raziskovali gotove oddelke nje-govnga »vseslovenskega* telesa; da so mu s piščalkami, trobentami in žvižgi napravili urnebesni Žlindra — marš, to pot je bil to »sijajen* sprejem, potem mu je .na stotine* njegovega ljudstva res priredilo »velikanske navdušene ovacije*. In tudi če bi vsega tegav ne bilo, eno pa je bilo gotovo: dr. Šušteršiču so se od samega »sijajnega* sprejema in samih »velikanskih navdušenih ovacij* tako hlače tresle, da se v sredi svojega izvoljenega ljudstva ni čutil varnega in da se je par vbodljajev z iglicami in par poljubov z blatnimi čevlji v gotovi del mehkega telesa tako prestrašil, da je Schvvarza za božjo voljo prosil, naj mu pošlje celo kompanijo orožnikov v obrambo. Schwarz mu je poslal bajonetov, kolikor jih je imel pri roki. Ker pa je bilo takrat nebo precej oblačno, niti ta sprejem v sprejem bajonetov ni bil tako »sijajen*. Toda nad vse res brez vsakih ušesc sijajen pa je bil včeraj za dr. Šušteršiča poraz, ki ga je doživel v Šiški kjer je imel v nedeljo tak »sijajen* sprejem. Evo številke naj govore: V Spodnji Šiški 689 glasov proti 84 dr. Šuster-šičevim glasovom in v Zg. Šiški 175 glasov proti 130 dr. Šusteršičevim glasom. Torej v obeh Šiš Mkup. Tudi bivši poslanec grof ^jcrnberg je popolnoma propadel. V Jugovem okraju je ožja volitev med j^kim agrarcem in socijalnim demo- Češki agrarec Prašek je v J* volitvi s socijalnim demokratom, cah ^ernov*ce* 13- junija. V Černovi-j Je propadel nemški nacijonalec Grigo * ** sociia*nem derookfatu .. 13. junija. V Linču sta pro- padla dVg socjja]na demokrata proti nemškim, nacijonalcema. „ ,7?» 13. junija. Tukaj je prišel nemški tjacijonalec Stransky v ožjo volitev s socijalnim demokratom. Krakov, 13. junija. V Krakovu je 011 1 28 glasovi večine izvoljen znani socijalni demokrat Daszfnski. Izmed 01 akov so med drugimi izvoljen dr. Korytovski, Lazarski, Jaworski * Hosner, K Budjevlce, 13. junija. V Budje-vicah je bil izvoljen z veliko večino češki kandidat Bodnansky. V okolici je ožja volitev med češkim agrarcem in češkim klerikalcem. Praga, 13. junija. Izmed kandidatov češke državno-pravne stranke dosedaj ni bil izvoljen noben kandidat. Izvoljen je bil samo dr. Baxa, ki je pa kandidiral na kompromisnem programu med Mladočehi in češkimi narodnimi socijaici. Praga, 13. junija. Pater Zahrad-nik, ki je kandidiral kot samostojni češki agrarni kandidat je prišel v ožjo volitev z oficijelnim češkim agrarnim kandidatom. Praga, 13. junija. V Pragi je z velikansko večino zmagal češki narodni socijalist Stnbrny, urednik »Češkega Slova“ proti voditelju čeških socijalnih demokratov dr. Sou-kupu. V Nuslih pri Pragi je zmagal narodni socijalist Vojna proti socijal-nemu demokratu Hudecu. Radi tega nepričakovanega izida je prišlo med socijalnimi demokrati in narodnimi socijalisti do hudega spopada. Posredovati so morali orožniki in policija. Dunajsko Novomesto, 13. junija. Tukaj je prišel v ožjo volitev znani nemški socijalist Pernestorfer z nemškim nacijonalcem. Volitve v Trstu. Sijajna zmaga Slovencev. Trst, 13. junija. V tržaški okolici je z velikansko večino zmagal slovenski kandidat dr. R y b a r. Razmerje glasov je sledeče: dr, Rybara 5021, Etbin Kristan 2121, laški nacijonalec Oblak 1140 glasov. V tržaškem mestnem okraju in sicervNovem mestu je prišel slovenski kandidat dr. Rybar v ožjo volitev z laškim nacijonalcem Gasser-jem. Radi tega vlada med tržaškimi Slovenci velikansko veselje. Trst, 13. junija. Volitve v Trstu (mestnih okrajih) so izpadle za laške socijaliste jako neugodno. Dosedaj je zmagal le en laški naprednjak. V ožji volitvi sta dva socijalna demokrata z laškima socijalnima naprednjakoma, v drugem okraju pa je prišlo do ožje volitve med Slovencem in laškim nacijonaicem. Bazne vesti. * Volilna požrtvovalnost. Pri sedanjih volitvah je bilo mnogo shodov, toda najdaljši je v bil menda v Kraljevem Gradcu na Češkem. Shod je trajal od 8. zvečer do pol 4. zjutraj, in sicer v mestnem gledališču, kar pikakor ni prijetno, če se pomisli, da gre v gledališče sicer le 1100 lju-dij, dočim je bilo na shodu 1400 ljudi j, ki so vsi vztrajali skoraj do konca. Boj se je bil med kandidatom mladočeške stranke Kratochvilom in kandidatom češke napredne t. zv. realistične stranke vseuč. prof. dr. Dr-tino. Na shodu je govoril dr. Kramar in več uglednih čeških politikov, enako je govoril na nasprotni strani dr. Bouček in več pristašev realistične stranke. Kandidat prof. Drtina je prišel do besede šele ob 1. popolnoči. Shod v Kraljevem Gradcu je bil eden največjih shodov v sedanji volilni borbi in kaže celo češko vztrajnost in politično požrtvovalnost v največji meri.3 * Italija je izdala volilno reformo, ki dovoljuje volilno pravico vsem nad 30 let starim, tudi če ne znajo brati in pisati. Volilo bo 7,701.000 volilcev, t. j. 82 odstot. odraslih, ali 20 odstot. vsega prebivalstva ali 3,640.000 več nego dosedaj. * Nov način zdravljenja debelosti. Profesor Albert Robih v Parizu je obelodanil v nekem francoskem medicinskem listu novo metodo zdravljenja proti debelosti. Originalnost te metode leži v tem, da morajo debeli pacijenti vzeti na dan pet obrokov, bijeta profesorja Robina predpisuje te-le obroke: Ob 8. uri zjutraj meso ali ribe; ob 1030 dve mehko kuhani jajci; opoldne meso, salata in sadje. Čaj je treba piti brez sladkorja. Profesor Robin pravi, da je na ta način vspel v mnogoštevilnih slučajih. Nedavno je neki 52 letni pacijent, ki je tehtal 90 kilogramov, izgubil v treh mesecih 15 kilogramov, a čutil se je za časa zdravljenja povsem dobro. * Nesreča na Amurju. Na ruski ladji Muravjev, ki je bila lesena, je nastal ogenj. Med ljudmi je nastala panika, eni so padali v ogenj, drugi so skakali v reko, mrtvih je bilo nad 70 ljudi. * Zrakoplovnl polet se je zopet lepo posrečil češkemu aviatku |inž. Kašparju v Visokem Mytu in v Pardu-bicah. Inž. Kašpar je najboljši češki zrakoplovec. V Johannisthalu se je vršila te dni zrakoplovna nemška tekma za 1. 1911. * Car pride zopet v Nemčijo in bo baje v gradu Friedrichsburg na počitnicah pri nemškem cesarju. Tako poročajo listi. * Petelini v Atenah. V Atenah zelo spoštujejo peteline. Skoraj na vsaki ploščati strehi so petelini, kojih jutranji klic zbudi vse prebivalce. £v-str-ogrskemu konzulu pa ni ugajal ta jutranji klic, pritožil se je na policijo, neki uradnik je izdal to atenskim časopisom in začeli so napadati avstrijskega konzula. Če pride do kakega hudega spora, do kake vojne med Avstrijo in Grčijo, potem zakrivi to krvoprojitje edino le avstrijska diplomacija, ki se boji petelinov. * Belgijska kriza. V Belgiji je opozicija zmagala; zmagal je boj za svobodo šole. Vlada ima težave z novim kabinetom. Misli se baje na nekako trgovsko ministrstvo, v katerem bodo vseučiliški profesorji in indu-strijci. * Zgorelo 25.000 mark. V Btu-ckenau na Nemškem je neki kmet spravil v majhnem zaboju 25.000 mark papirnatega denarja, a zaboj je skril v peč. Pripravil si je denar, da kupi neko večje zemljišče. Nekega dne so njegovi domači, ne sluteči nič hudega, zakurili v peč. Kmalu je zgorel tudi zaboj z denarjem in tako je prišel kmet ob svojih 25.000 mark. * Pogreznjeno mesto. Nenavadno močna visoka plima je bila te dni ob suffolkskem obrežju na Angleškem in je odplavila sipine, tako, da stoje danes hiše tik ob vodi, dočim so stale dan poprej še 150 metrov daleč. Čudno je pa, da so valovi pri tem odkrili ostanke starega, deloma v morje pogreznjenega mesta Dunwich, kjer so našli na stotine srebrnih in zlatih novcev in vsakovrstnih okraskov. Mnogo novcev je še iz rimskega časa in iz 7. stoletja, ker je tukaj stoloval Sigebert, kralj iztočnih Sasov. Najdeni predmeti so baje velike vrednosti. Lastnik in glavni urednik MiUn Plat. Odgovorni urednik dr. Iran Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Beseda 5 vin. — Za one, M iščejo službe, i rjn. — Najmanjši znesek &0 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri areier. Sodarski pomočnik bolj prileten se sprejme Kje, pove upravništvo .Jutra*. 179/5—4 Dobro vpeljano rentabelno tovarniško podjetje išče 1. ali več komp. z glavnico 20 do 40.000 K, tudi se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo na »Prvo anon. pisamo“ v Ljubljani pod „Podjetnijt“. 326/5—3 Konj (kobila), koleselj in konjska oprava, vse v dobrem stanu se proda za 480 K- Kje, pove upravništvo .Jutra*. 184 Dijak išče s 1. julijem stanovanje s hrano pri boljši rodbini. Ponudbe pod Pn Prvo anončno pisarno. Ideal* na 332/3—1 Pes>, lep in dober čuvaj, se ceno proda. Naslov gove Prva anončna pisarna. 330/3—1 Krepak sprejjne službo sluge v kaki prodajalni ali kje drugje. Ponudbe pod I. C. na Prvo anončno pjsarno 329/2—1 —------"■> • f ---------------------- Stanovanje pripravno za kakega upokojenca alj za letoviščarje ž dvema sobama ku-hinjo In senčnatim vrtom se ceno odda. Več pove Benedičič mesar, Škofja Loka. Pripravno natakareo se Išče za na/deželo za boljšo gostilno. Sprejem s prvim ju-lijem t. I. Ponudbe p&d „Natakarca* na uprav-jvo .Jutra*. 186/2— t BmrnhardlBcf se prodajo v Kolodvorski uliti štev. .7. 334/1—1 Gospodična srednje starosti želi primerne službe. Dela vse. Pisma po> $o)(§a) $a> $!ž>($a)$?) ($& „JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po O vinarjev tt arLSusledjajlli. toloalsza-rrLalb-: •Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Plehler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. “Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica, fetlene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnlk, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica. Kustrlu, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg. KailC, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. IlemŽgar, Zelena jama. BIČ, Zaloška cesta, Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glinee. sterkovlč, Dunajska cesta Ku6 za slabokrvne In prebolele i je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Ku< najboljše »redstvo 5 kf franko K 4.50 Br. Novakovič, Ljubljana. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ijub^jana, Židovska ulica št. 1. Oblastveno avtorizirani in zapriseženi jeometer Lisec Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najaižji ceni. Ustanovljena leta 1831. “**"—-------------------------------------- # « . C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v 1 rstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. - Na življenje in za doto v vset mogočih sestavah! — Tekom le” 1910. zavarovalo se j« 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. - Družb« je izpl.Sala za škode nad 101f milijonov kron. Premoženje dru.tbe znafca nad 392 milijonov kion. Največja zavarovalnica, avatro-oifrnk« držav« Ustanovljena leta 1831. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovretnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ves čisti dobiček te razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga Je Izplačalo K 2,495'719'—. „S L A V I J A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane od&kodnlne in kapitalije K 109,356.800 58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo. ■■ ■ - Vaa poJasnlln daje: ..... Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12. ----------------Pisarne so v luštni bančni hlSI. Zavaruje poslopja in premičnine pfotl poiarniin Škodam po na)nl*|ih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal In okenskih plošč. Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje U čistega dobička Izdatno podporo v narodne In občnokorlstne namene. Del. glavnic«; K 5,000.000. Ljubljanska kreditna banka w SJnbSJanL Stritarjeva ulica Atov. St. t _ ===== Podružnice v SpUetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu ln Gorici. - Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun tor jih obrestuje od Telefon interurban štev. 129. Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden, . ■■:::= urar . ■=== Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve ===== je delničar = največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .*. ALPINA URE z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu ■"= prodata. :------ Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. moderna Seifert- biljarda. 0 <»»»««»> 9 Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata! Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe —— OLIMPIA — pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja ........ OLIMPIA ...................- suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K l-20, velikemu K 2'—. — Glavna zaloga v lekarni Tmkoczy v Ljubljani. Največja zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Milan Škerl, Ljubljana, Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna. • #••••••> e moderna 2n0,a Seifert-biljarda. Novo urejena m na sv. Petru nasipu 37 je vso noč odprta. Solidna postrežba. Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem Štefan Miholič, kavarna r. ANA GOREČ ‘BFj Ljubljana, Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Verovšek). Zaloga koles „PUCh“, in drugih znamk ter vseh posameznih delov. Najfinejše pneumatike. — Izposojeni! - Rabljena kolesa V/iniP kolPd Postrežba točna ' 3] vedno v zalogi. VCUIJClkUITO. ^ Rezervni zaklad nad pol miljona kron Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice viog dvajset milijonov kron j reglstrovama zadruga i neomejeno nvau v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta §tev. 18 S X3 j H obrestuje hranilne vloge po čistili 01 brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča p« amorti- Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. =E Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*— Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Upravno premoženje ▼ leto 1910 K 20^500-000’ Valjčni mlin v Domžalah I KONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skadi šče: Vegova ulica Št 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Ston trg štev. 9.