GLAS
Leto XLV1 - št.101 - CENA 80 SIT
Kranj, torek, 28. decembra 1993
Gorenjska |> Banka
* W d.d. Kranj
VARNOST ZA ZAUPANJE
Priznanja najboljšim slovenskim športnikom
Uspeli so v svetovni konkurenci
Plavanje, atletika, kajakaštvo in rokomet so bili v minulem letu športi, ki so tudi izven Slovenije potrdili našo vrednost in ponesli slavo po vsem svetu.
Ljubljana, 26. decembra - V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je Društvo Športnih novinarjev Slovenije v nedeljo zvečer pripravilo tradicionalno prireditev "športnik" leta, ki so se jo poleg dobitnikov priznanj In lanskih zmagovalcev udeleždi številni najvišji športni in politični predstavniki naše države.
Priznanje za najboljšo slovensko športnico je prejela atletinja Brigita Bukovec, najboljši slovenski športnik leta 1993 pa je plavalec Igor Majcen. Najboljša ekipa v posamičnih športih je bila v tem letu ekipa kanuistov na divjih vodah, najboljša ekipa v igrah pa je bila slovenska rokometna reprezentanca.
Že pred podelitvijo nagrad športnikom za leto 1993 pa se je začelo tudi novo športno leto, v katerem so v tej sezoni zablesteli zlasti naši smučarji in smučarke na čelu z Juretom Koširjem in Katjo Koren. Tudi za dokazovanja ostalih bo še dovolj časa in priložnosti, saj je olimpijsko leto na pragu.
Na pragu novega leta pa smo zaključili tudi z letošnjim izborom najboljšega športnika Gorenjske. V četrtkovi Stotinki bomo objavili izide letošnjega glasovanja, prireditev pa bo v četrtek, o. januarja, v Škofjiloki.
Več o tem pa smo zapisali v današnji Stotinki.
• V. Stanovnik, slika: J. Pelko
Čez stari most v Kranju še do 3. januarja. Foto: Janez Pelko
Stran 4:
Kranjski start v novo obdobje
Na 15., 16., 17. in 18. strani objavljamo
nov vozni red mestnega potniškega prometa v Kranju, ki bo začel veljati 3. januarja.
Kranjski redarji spet po starem
Kranj - Mandatne kazni, Id so jih izrekali kranjski komunalni redarji po 11. decembru za napačno parkiranje, so se z astronomskih 12 tisočakov spet vrnile na tri tisočake.
Na kranjski občini so si dopolnitev zakona napačno. Tistim voznikom, ki so jih redarji
o prekrških, ki govori o Štirikratnem Že oglobili za 12.000 tolarjev in so kazen
zvišanju zgornje meje kazni za prekrške, plačali, bodo razliko v višini devetih tisoča-
razlagali nekoliko po svoje, se pravi, kov vrnili. • H. J.
Tretja letošnja pošiljka snega
Kranj - Za razliko od nekaj prejšnjih let je tokratna zima izjemno radodarna s snegom. V nedeljo smo dočakali tretjo obilno belo pošiljko. Ta dan je bil promet, tudi zaradi praznika, precej redek, v ponedeljek, ki je bil za večino vendarle delovni dan, pa so bile ceste zvečine že dobro splužene.
Gotovo so se snega najbolj razveselili otroci, ki uživajo zaslužene božično-novoletne počitnice, in smučarji, ki se zdaj ne bomo mogli več pritoževati nad tanko snežno odejo. V nižinah je namreč zapadlo okrog dvajset centimetrov snega, v višinah je novega do pol metra.
Začuda hujših prometnih nezgod v nedeljo ni bilo. Zanimivo je, da je promet varnejši ob slabem vremenu kot ob lepem. Razloga za to sta predvsem dva; številni vozniki puščajo avtomobile v garažah, če pa že rinejo na cesto, so previdnejši. Na gorskih mejnih prehodih je potrebna zimska oprema.   * H. J.,
IMUN* I;]
Spoštovanje zakonitosti
Sodelovanje in zaupanje ljudi sta bila dobra popotnica za novo državo in njeno ustavo, je dejal na osrednji slovesnosti v počastitev dneva samostojnosti slavnostni govornik, predsednik Ustavnega sodišča ar. Peter Jambrek.
Slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani so se udeležili najvišji predstavniki slovenske države. V spomin na dogodke pred tremi leti, ko smo Slovenci 23. decembra glasovali na plebiscitu, 26. decembra pa je bila volja slovenskega naroda po samostojni državi uradno raz-
flašena, je govoril predsednik Istavnega sodišča Republike Slovenije dr. Peter Jambrek. Med drugim je dejal, da sta bila sodelovanje in zaupanje ljudi dobra popotnica za novo državo in njeno ustavo. Ko sta nastajali, so bili ljudje tudi trdno prepričani o potrebi po temeljitih spremembah. Čim več je takega sodelovanja, zaupanja in prepričanja, tem bolj demokratično in učinkovito je delovanje države. Vendar zaupanje ni nekaj za vselej danega. Čim bolj občutna je kriza zaupanja, tem težje je breme odgovornosti za vodenje države. Ko je govoril o odnosu do preteklosti in popravah krivic je dejal, "da se od diktature ne da posloviti z vljudnim nasmeškom in splošno amnestijo, ki bi pomenila maligno dovolilnico za ponavljanje prestopkov proti človekovim pravicam. In čeprav po drugi strani vemo, da so po vojnem prevzemu oblasti vzeli resno
de Talleyrandovo priporočilo, naj bodo čistke hitre in krvave, pa je danes bolje slediti Havlovi misli, da starih krivic in neenakosti ne bi smeli ponavljati z novimi". Predsednik Ustavnega sodišča se čudi, da nihče še ni predlagal pozitivne diskriminacije, ki jo razvija sodobno humanitarno pravo in daje pogojno prednost zlasti pri zaposlovanju v javnem življenju vsem, ki so bili v preteklosti, na primer pred aprilom 1990 očitno zapostavljeni zato, ker niso mogli ali niso hoteli ustrezati takratnim merilom. "Vendar pa ni odprto le vprašanje spomina na preteklost, ampak tudi novih krivic in neenakosti, katerih izvor so nove delitve na podlagi lastnine in premoženja. Naša generacija pa je pred naslednjimi odgovorna za strogo spoštovanje zakonitosti pri izvajanju tega procesa. Če ne, se nam utegne zgoditi, da bo čez čas spet postalo aktualno vprašanje popravljanja krivic iz preteklosti in pravičnosti za nazaj. Samo da takrat ne bomo mi tisti, ki bomo zastavljali vprašanja, ampak bomo morali odgovarjati. Medtem pa bo naraščala kriza zaupanja."
• J.K.
DANES
V SOTOČJU
*4
N<
egp
I
° GRAFIČNO PODJETJE
SLOVENCI PO SVETU
Država Slovenija ima rojake po svetu za svoje
Opora državi, ki
m
dar ne popusti
Taksna so sporočila predstavnikov države Slovenije Slovencem po svetu. Nekaj sto zdomcev pa se je v nedeljo zbralo na tradicionalnem srečanju v Radencih.
Revija Naša Slovenija in vladni urad za Slovence po svetu sta bila organizatorja nedeljskega, tokrat že tretjega srečanja slovenskih zdomcev v Radencih. Pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzel dr. Peter Venceij, državni sekretar za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji. Slabo vreme je tokrat preprečilo tradicionalno dober obisk, vendar se je v Radencih kljub temu zbralo nekaj sto zdomcev. Predstavniki slovenske oblasti so jim ponovno zagotovili, da namenja država matičnega naroda rojakom po svetu izredno skrb in da so bili Slovenci po svetu med osamosvajanjem trdna opora nam doma. Opora Slovencev po svetu je trdna in nikdar ne popusti. Zbrane je nagovoril tudi predsednik republike Milan Kučan. Med drugim je dejal, da je zbor organiziran na dan tretje obletnice razglasitve izidov plebiscita za samostojnost Slovenije. Z njim smo udejanili pravico do samoodločbe, v kratkem času, ko delujemo kot samostojna država, pa stopamo v evropski duhovni, kulturni m gospodarski prostor. Predstavniki vlade in ministrstev so odgovarjali na vprašanja zdomcev. Največ jih jc bilo o denacionalizaciji, lastninskem preoblikovanju, služenju vojaščine, zdravstvenem zavarovanju in pogojih za začetek obrti in podjetništva v Sloveniji. Organizirana je bila tudi razstava likovnih del otrok, ki obiskujejo slovenski dopolnilni pouk v državah, kjer živijo slovenski zdomci.
Novoletno pismo izseljencem
Predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Mirko Jurak je v glasilu Matice Rodna gruda objavil Novoletno pismo slovenskim izseljencem. Meddrugim je zapisal: "Če hočemo, da bo zavest o pripadnosti slovenskemu rodu tudi med izseljenci prehajala iz generacije v generacijo, si moramo skupaj prizadevati, da se bo v vaša društva vključilo še več mladih in da bodo radi obiskovali Slovenijo. Vemo, da to zmeraj ni lahko, saj so interesi mladih dostikrat popolnoma drugačni od interesov njihovih staršev, vendar smo prepričani, da vztrajno delo z mladimi prej ali slej obrodi sadove. Lep zgled vključevanja mladih v to obliko življenja smo lahko letos opazili prvi vrsti skupin, ki so v organizaciji Slovenske izseljenske matice z velikim uspehom nastopale v Sloveniji. Prepričan sem, da bodo vsi ti mladi radi prišli nazaj v Slovenijo, saj so bili povsod prisrčno in z navdušenjem sprejeti. Zal pri drugi ali tretji generaciji izseljencev upada znanje slovenščine, zato bomo z veseljem poskušali poskrbeti za učitelja slovenskega jezika, ki bi prišel med vas za mesec ali dva in imel intenzivni pouk slovenščine. Še posebej priporočamo obisk Poletne šole slovenskega jezika, matica pa bo tudi prihodnje leto podelila nekaj štipendij za šolnino... Pred nedavnim je dala Matica pobudo za dogovor med strankami, naj se v novem zakonu o državljanstvu dopusti slovenskim izseljencem in njihovim potomcem dvojno državljanstvo. Tudi v prihodnje bomo zastopali vaše interese in upam, da bomo pn tem našli skupni jezik tudi z drugimi
Eosvetnimi in cerkvenimi društvi doma in po svetu." * J. lošnjek
MGRADM IGRA
Vaša hišna številka in Gorenjski glas
VSAK TEDEN: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ
Tudi v današnjem Gorenjskem glasu sta na različnih straneh (česar ne bo težko najti) ločeno objavljena dva podatka: Ime ulice in naselja, ali zgolj naselja, če v njem ni uličnega sistema + številka. Oboje skupaj pomeni hišno številko, ki stanujoči družini na tem naslovu prinaša srečo, vredno 20,000,00 tolarjev, če je srečna hišna številka npr. na stanovanjskem bloku, kjer stanuje več družin, odloča hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko po pogojih te nagradne Igre In prvi pokliče v uredništvo Gorenjskega glasa,, prejme nagrado. Enako velja, če je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z "dodatki'' (a, b, c...).
Skrajni rok za Vaš telefonski klic ali osebni obisk v uredništvu Gorenjskega glasa je jutri (sreda) do 14. ure. Naš telefon je Se vedno: (064)211-860 ali 211-83$. S pomočjo hišnih številk srečo delimo vsak torek in o tem, kako je v posameznem tednu potekala akcija, v stiki in besedi pišemo v petkovi številki
SREČA NA VAŠEM NASLOVU? Pobrskajte po Gorenjskem glasu!
Končano zadnje letošnje zasedanje državnega zbora
Brez soglasja za ustavni zakon
Soglasja glede podaljšanja veljavnosti ustavnega zakona na zadnji letošnji seji državnega zbora ni bilo. O njem bo govora na prvi januarski seji. Zaradi tega se sedaj pojavlja nov problem: kdaj in kako bodo razpisane lokalne volitve. Če ne bo ustavnega pokritja, jih bo moral predsednik državnega zbora razpisati do 3. februarja.
Ljubljana, 28. decembra -
Nad 20 poslancev državnega zbora je predlagalo spremembo ustavnega zakona v tem smislu, da bi rok za uskladitev zakonov in predpisov z ustavo podaljšali do konca prihodnjega leta, razen za predpise s področja državne uprave, ki bi morali biti usklajeni do 30.
1'unija prihodnje leto. Tako not minister brez listnice Lojze Janko, posebej zadolžen za zakonodajo so tudi poslanci predlagatelji v skoraj dramatičnem tonu zapisali, da bi nesprejem spremembe ustavnega zakona povzročil pravcato zmedo. Molče bi pustili v veljavi in v uporabi neustavne predpise oziroma njihove posamezne neustavne določbe, kar bi ob veljavni novi ustavi povzročalo pravno zmedo in pravno nestabilnost ter številne nejasnosti in spore pri njihovi uporabi v praksi. Usklajevanje zakonov, blizu 200 jih je še ostalo, z novo ustavo v časovni stiski pa bi lahko vplivalo na kakovost sprejetih odločitev. Ker je treba dati prednost kvaliteti
in trajnosti zakonodaje in s tem ustavnega ter pravnega sistema v celoti, je smotrno, da se navedeni rok do konca leta 1993 v ustavnem zakonu podaljša, so zapisali.
Ta predlog je v četrtek na seji državnega zbora "padel". Opravljen je bil nov poskus soglasja, ki je nujno, saj mora o zakonu z ustavno močjo, in to ta zakon je, odločati dvotretjinska večina, torej mora biti za najmanj 61 poslancev. Po novem predlogu naj bi državni zbor do konca aprila sprejel zakonodajo o državni upravi, do polletja sveženj približno 30 prednostnih zakonov, do konca leta pa še preostale. Dopolnilo naj bi omogočilo tudi skladen prehod iz sedanjega komunalnega oziroma občinskega sistema v nov sistem lokalne samouprave. Ko je že kazalo na soglasje, so se kasneje stranke spet razdelile v dva tabora. Liberalni demokrati, Združena lista, demokrati, zeleni in Slovenska nacionalna stranka so bili za tak predlog, Slovenski krščanski demokrati, Slo-
Invalidski in veteranski prejemki po starem
Državni zbor je pretekli teden z dvema glasovoma za sprejel dopolnjen zakon o invalidskih in veteranskih prejemkih v letu 1994. Leti naj bi se zmanjšali za približno tretjino. O spremenjenem zakonu je nato razpravljal državni svet in izrekel odložni veto, kar je terjalo ponovno glasovanje v državnem zboru, vendar, je bila za ponovni sprejem potrebna večina vseh poslancev. Te pa pri ponovnem glasovanju v četrtek ni bilo. Zmanjkal je en glas in tako bodo upravičenci invalidske in veteranske prejemke prejemali še po starem.
venska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka Slovenije in Samostojna poslanska skupina pa so bili proti.
Če tudi januarja ne bo rešitve, se utegne pojaviti nov problem. Sedanjim občinskim
skupščinam bo aprila potekel mandat in ustava nalaga volitve v stare občine, če ne bo novih. Predsednik državnega zbora bi moral v tem primeru volitzve razpisati do 3. februarja. . • J. Košnjek
Poslance skrbi usoda smučarjev
Vodje poslanskih skupin, zastopanih v državnem zboru, so danes skupno pozvan vlado, naj pomaga slovenskim smučarjem in njihovi organizaciji iz finančnih težav. Uspehi smučarjev prispevajo k mednarodnemu Slovenije. Dogajajo se v času, ko je gmotni položaj smučarske organizacije katastrofalen. Zveza ni sposobna poravnavati svojih obveznosti do tekmovalcev, po novem letu pa so lahko trenerji in drugi zaposleni na Smučarski zvezi Slovenije brez plač. Zveza še ni poravnala članarine Mednarodni smučarski zvezi, kar lahko ogrozi organizacijo že dobljenih tekmovanj za svetovni pokal v Planici, Kranjski Gori in Mariboru. Na potezi je sedaj vlada.
Kdo je pisal anonimke
Policija raziskuje
Zadnji dan letošnjega zasedanja državnega zbora je poslanec Demokratov dr. Dimitrij Rupel vprašal, kako napreduje raziskava o avtorjih anonimnih pisem, podpisanih s Civilno inicijativo, v katerih obtožujejo najrazličnejših grdobij nekatere slovenske politike, predvsem pa dr. Janeza Drnovška, Hermana Rigelnika in Milana Kučana. Minister za notranje zadeve Ivo Bizjak je v odgovoru povedal, da strokovnjaki notranjega ministrstva poizvedujejo za pisci anonimk, preverili pa so tudi nekatere trditve v pismih, ki so se izkazale za neresnične. Končnih rezultatov preiskave še ni. Ko bodo, bo državni zbor z njimi pravočasno seznanjen, je povedal notranji minister. • J.K.
Odločitev za samostojnost
Anketa Dela je ugotovila, da bi se danes še več državljanov Slovenije odločilo za samostojnost, kot se jih je na plebiscitu 23. decembra leta 1990.
od tvorcev ideje za samostojnost Slovenije: "Velika zgodba je dosegla svoj vrh, ne pa zaključka in ne konca. Slabosti ne morejo zasenčiti veličine dogodka izpred treh let..."
Kranj, 28. decembra • Slovenija je v nedeljo slavila dan samostojnosti. 26. decembra leta 1990, tri dni po plebiscitu, je namreč predsednik takratne skupščine republike Slovenije dr. France Bučar najvišjim predstavnikom slovenske oblasti, poslancem, slovenski in tuji javnosti ter številnim časnikarjem sporočil, da se je slovenski narod odločil, da postane Republika Slovenija samostojna in neodvisna država. To je bila za takratne razmere v bivši skupni državi Jugoslaviji težka in tvegana odločitev, vendar podprta z veliko večino Slovencev in državljanov Slovenije. Takšna večina in takšen način odločanja je bil največji argument Slovencev v boju za mednarodno priznanje v svetovni javnosti.
Prav se je spomniti, da je Socialistična stranka Slovenije že spomladi leta 1990 predlagala plebiscit za samostojnost Slovenije, vendar je bil takrat
Eoziv preslišan. Deveta novem-ra je potem takratni Demos na sestanku v Poljčah sklenil organizirati plebiscit. Začela so se naporna strankarska dogovar-
tanja in tudi prepiri, kdo je >olj Slovenec in kdo manj, kakšen naj bi bil zakon o plebiscitu. Zakon o plebiscitu
In kako bi sedaj glasovali Slovenci, če bi bili vprašani tako, kot 23. decembra leta 1990. Kar 91 odstotkov bi se jih odločilo za samostojno Slovenijo in le 3,7 odstotka bi jih bilo proti. Tako je pokazala najnovejša anketa časnika Delo. • J. Košnjek
Dr. France Bučar, leta 1990 predsednik republiške skupščine.
je bil sprejet 6. decembra s popolno večino. Da je takrat politika zaupala svojemu narodu, kaže tudi določilo v zakonu, da mora biti za samostojnost absolutna večina vseh volilnih upravičencev. Glasovanje je bdo v nedeljo, 23. decembra. 88,5 odstotka glasovnic je imelo obkroženo besedico da, le 4 odstotke vprašanih pa ie glasovalo proti. Takratna skupščina
je odločila, da bo samostojnost razglašena pol leta potem, junija leta 1991. 25. junija zvečer se je to zgodilo, naslednji dan pa se je začela vojna... In kot je dejal pisatelj Rudi Šeligo, eden
Ob dopolnilu koalicijske pogodbe
Socialdemokrati dvomijo o trdnosti dogovora
Ljubljana, 24. decembra - Slovenski krščanski demokrati na eni in Združena lista socialnih demokratov na drugi strani sta podpisali z Liberalno-demokratsko stranko dodatek h koalicijski pogodbi. Tako krščanski demokrati kot združena lista pozitivno ocenjujejo podpis dodatka h koalicijski pogodbi, čeprav je za Združeno listo moteče stalno poudarjanje razlike med pogodbo, ki jo imajo liberalni demokrati s krščanskimi in liberalni demokrati z Združeno listo. Dr. Ciril Ribičič je povedal, da je bilo ob nastajanju pogodbe dogovorjeno, da bodo tudi socialdemokrati podpisali pogodbo z liberalnimi demokrati, vendar je takrat novi predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša
Spremenil Pučnikovo odločitev in podpisal pogodbo s krščanskimi emokrati.
Socialdemokratska stranka bo po besedah predsednika Janeza Janše podpis aneksa k pogodbi še enkrat ocenila. Njegova stranka ima še nekaj vsebinski pripomb k besedilu, vendar te niso glavni razlog za nepodpis. Glavni razlog je dvom, če bodo dopolnila zaživela v praksi in če bodo tako kot pogodba sama kos papirja. Podpis se mu zdi nesmiseln, če liberalni demokrati rušijo v parlamentu predloge svoje vlade. Krščanski demokrati za ravnanje socialdemokratov ne najdejo ustreznega pojasnila, ker so vse njihove pripombe upoštevali v besedilu aneksa. • J. K.
£^i£-\n W7«1VT TOf/I r*l   a o       Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politiCno-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko V»U JKjE/IN J 5JU VT JLj/Vd      Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Vblčjak, Cveto Zaplotnik, ,. Danica Zavri-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargj / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tkdu Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana
Ustanovitelj in izdajatelj: / Urcdntttvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, oprava, propaganda, oglasi: Bleiv/eisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mali oglase telefon: 217-960
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
Projekt projektov
Pohvala, pa čeprav še tako upravičena, nam gre včasih teiko z jezika. Zdi se, da raje pristajamo na teorijo zavrtosti ali pa na tisto "bojazen", da preveč lepih besed lahko "stopi v glavo" in bi potem samozadovoljstvo naredilo preveč škode.
V sedanji večstrankarski demokraciji je pohvala lahko nehote seveda tudi tako ali drugače pripadnostno obarvana. Bojim se, da je tudi to eden od razlogov, da teiko najdemo trenutek in priložnost, da bi ocenili dogajanje, obdobje, projekt ali pa recimo projekt projektov.
Ocena, da gre na primer sedanje doganjanje v Kranju pripisati zgolj sedanji občinski vladni garnituri, bi bila prav gotovo lahko ocenjena, če ne drugega, za neobjektivno in povrh vsega še kako drugače obarvano. Res je, da se sedanje dogajanje ni zgodilo čez noč, da se je začelo pripravljati, snovati, dogajati le pred leti, da je postopoma nastajajo. Res pa je tudi, da je nenazadnje ravno v tem trenutku sovpadlo v zahtevno in nenazadnje tudi smelo ter odgovorno dogajanje, za katerega se nehote vsiljuje razmišljajoči naslov projekt projektov.
Gre preprosto za to, da sedanje priprave na spremenjeno jutrišnjo podobo ni moč pripisati zgolj naključju Sedanje razmerje demokratičnih sil v Kranju namreč naključja teiko spregleda. • A. Žalar
Zares uspešno sodelovanje
škofja Loka, 27. decembra - Ocena je dokaj točna in tudi dokončna, čeprav gre recimo za podlago ob pripravi za sprejem občinskega proračuna za prihodnje leto. Kaže, da velja z načinom, ki so ga na cestnem področju oziroma v komunalni infrastrukturi zastavili in uresničili letos, prihodnje leto nadaljevati.
Uredili oziroma obnovili so namreč skoraj 31 kilometrov makadamskih cest, asfaltirali pa kar 37 kilometrov krajevnih in lokalnih cest. Glavni delež za te obnove je odpadel na krajevne skupnosti oziroma krajane, ki so akcije podprli z lastnimi prispevki in delom. Tako so na primer za blizu 70 kilometrov makadamskih ali asfaltno urejenih in obnovljenih cest iz republike dobili nekaj manj kot 10 milijonov, občinski proračun je prispeval slabih 65 milijonov, krajani in krajevne skupnosti pa so sami zagotovili oziroma zbrali pičlih 165 milijonov tolarjev. Slednji znesek pa velja celo povečati za deset odstotkov, saj v najemnini in v številki niso prikazana in prišteta dela, ki so bila opravljena s prostovoljnim delom.
V oceno ob koncu leta velja poleg zavzetosti krajev oziroma krajevnih skupnosti vključiti odločitev za enoten razpis na začetku leta, dobro organizacijo, reden in strokoven nadzor in nenazadnje odločitev izvajalcev, ki so marsikje ponudili
Eosojilo, da so dela lahko tekla naprej in bila na ta način ončana že letos. Prihodnje leto sicer ne bo tako ugodno, vendar pa velja s temi dobrimi izkušnjami vseeno računati in nadaljevati pri sprejemanju proračuna za prihodnje leto. Predvsem pa gre zahvala za letošnje dobro sodelovanje in delo vodstvom KS in krajanom, so v torek na skupnem srečanju s predsedniki in delegati zbora KS poudarili predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka Vincencij Demšar,
Kredsednik odbora za cestno komunalno dejavnost Franc lohorič in strokovni sodelavec Miha Bizjak. • A. Žalar
Zlati znački SQ
Kranj - Direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar je ob koncu leta podelil zlati znački SQ - Slovenska kakovost generalnemu direktorju Save Viljemu Ženerju in dosedanjemu predsedniku Poslovnega sistema Mercator Miranu Goslarju. Sava in PS Mercator sta se vključila v akcijo pospeševanja slovenske kakovosti in sta tuca nosilca blagovne znamke znakov SQ, ki se dodeljuje slovenskim proizvodom v okviru sejma Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. • A. Ž.
Uspešno sejemsko leto
Kranj - Z Božično-novoletnim sejmom se je konec minulega tedna v Kranju končala še zadnja, osma sejemska prireditev v okviru letošnje 500-letnice praznovanja sejmov v Kranju. Osem sejemskih prireditev si je letos ogledalo okrog 300 tisoč obiskovalcev, na sejemskem prostoru v Kranju pa je bilo tudi več športnih, kulturnih in drugih prireditev. Božično novoletni sejem si je po oceni, saj je bil vstop prost, ogledalo okrog 30 tisoč obiskovalcev, še posebej pa je bila obiskana Dežela igrarireje z veliko ponudbo igrač in obiski dedka Mraza. Prihodnje leto bo na programu tudi več prireditev, sejem Zaščita 94 pa bo oktobra. Potekajo pa tudi že intenzivni razgovori za dve državni razstavi in sicer Avstrije in Italije na razstavišču v Kranju. • A. Ž.
PROSLAVA V CERKLJAH - Ob dnevu samostojnosti so pripravili proslavo s kulturnim programom v Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Svečani nagovor je imel predsednik sveta KS Cerklje Peter Kepic, v kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovne lole, šolski pevski zbor pod vodstvom Inne Močnik, Ženski pevski zbor Andreja Vavkna pod vodstvom Damjana Močnika in Moški pevski zbor Davorina Jenka pod vodstvom Jožeta Močnika. Cerklje pa so v teh prazničnih in prednovoletnih dneh lepo okrašene in osvetljene. - A. Ž.
Kranjski start v novo obdobje
Štirje projekti bodo spremenili življenje
Rekonstrukcija Oldhamske ceste, mostu čez Kokro in Ceste Staneta Žagarja; zazidalni načrt Mlaka Grič; izgradnja kanala GZ 3 in plinifikacija mesta Kranj so projekti, ki (že in) bodo kar precej posegli v sedanji vsakdanji življenjski ritem v Kranju, ob zaključku pa bodo pomenili izboljšanje pogojev za vsakdanje življenje.
Kranj, 27. decembra - Pri štirih projektih, ki bodo skušali uskladiti   y j      v« j    •      s%a l*v
in predvsem posodobiti ter tudi do neke mere popraviti napake JilVIlSi dniZDH Z3 gnitullO Zo IlIS izpred 70 let, kot je označil začetek sedanjih razmer v Kranju na novinarski konferenci konec minulega tedna predsednik občinske skupčine Vilomir G ros, ne gre sicer sočasno za enak start. So pa vendarle vsi štirje tako pomembni za kranjski zgodovinski trenutek, da skupna predstavitev, Id jo je pripravil predsednik Izvršnega sveta Peter Orehar s posameznimi službami in organizacijami, nekako simbolizirajo kranjski start v novo obdobje in hkrati na nek način potrjujejo vsebinsko odgovornost, pa tudi uspešnost, sedanje občinske izvršilne oblasti.
Sklad štabnih zemljišč je pred dnevi sprejel sklep o javni dražbi za prodajo komunalno opremljenih zemljišč v zazidalnem načrtu Nova Mlaka Grič v Kranju. Izklicna cena za kvadratni meter komunalno opremljene parcele je 83,82 marke v tolarjih. Javna dražba pa bo v petek, 28. januarja, ob 16. uri v sejni sobi 15 Skupščine občine v Kranju.
Nov most in cesti
To, kar smo v Kranju že nekaj časa pričakovali, odkar se je začela obnavljati Smledmška cesta, se bo zgodilo v ponedeljek, 3.
{'anuarja. Promet čez, zdaj že lahko rečemo, stari most čez Kokro »o zaprt. Začela se bo gradnja novega sodobnega mostu, ki naj bi po programu trajala osem mesecev. Ta gradbeni dogodek in poseg v prometni utrip bo kar precej spremenil dosedanji ritem in vsakdanje dogajanje v Kranju.
Ker je bil sedanji most enkrat že razširjen in je njegova sedanja nosilna konstrukcija dotrajana, je na isti lokaciji predvidena izgradnja novega. Ostal bo Te lok starega mostu, med gradnjo pa bo služil za prevoz gradbenih strojev in materiala ter za pešce. Prometni pas na mostu, ko bo zgrajen, bo širok 10 metrov, na obeh straneh bo imel po 1,25 metra široki kolesarski stezi, po dva 2,40 metra široka pločnika in varnostno ograjo z javno razsvetljavo. Tako bo nov most širok 20,6 metra, dolg pa kar 58 metrov. Na
Policisti in tudi sluibe, ki so sodelovale pri ureditvi prometa med zaporo mostu, pričakujejo precejšnje težave prvih štirinajst dni, dokler se ne bomo nekako navadili na nove prometne tokove. Sicer pa bo še najbolj zanesljivo up-oštevnaje prometnih znakov. Za ilustracijo povejmo, da bo Liko-zarjeva cesta spet dvosmerna, Ručigajeva pa ne. Spremenjenih bo tudi pet linij mestnega potniškega prometa. Sicer pa danes na srednjih straneh objavljamo tudi vozne rede vseh osmih linij, za kar je s tetneljito in skrbno študijo poskrbela Alpetourova Potovalna agencija p.o. Kranj.
vsaki strani sedanjega nosilnega loka bo most imel še po dva 1,4 metra široka nosilna loka. Most bo pomenil hkrati tudi premostitev za komunalne naprave kot so voda, clekitrika, javna razsvetljava, plin in kabelska televizija in semaforizacija.
Pri projektiranju novega mostu (Ponting Maribor) so še posebej upoštevali sedanjo arhitektonsko obliko, saj pre-mošča 30 metrov globok in približno tudi toliko širok kanjon reke Kokre, ki s svojimi izjemnimi pejsažnimi elementi predstavlja zavarovani spomenik naravne dediščine. Hkrati pa bo novi most glavni del bodočega novega mestnega bulvarja, kot je Oldhamsko in Cesto Staneta Žagarja na novinarski konferenci v gradivu imenoval avtor.
Oldhamska in Cesta Staneta Žagarja
Vzporedno z gradnjo nove-
fa mostu že nekaj časa pote-ajo tudi priprave na temeljito rekonstrukcijo Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja, od Bleivveisove ceste pri Zavarovalnici Triglav do križišča z Likozarjevo m Jezersko Pri Jaku v dolžini 1158 metrov. Njun začetek je načrtovan za spomladi 1994, dela pa naj bi potem trajala še v letu 1995. Projekt za ta odsek, ki bo med rekonstrukcijo omogočal nemoten motorni, kolesarski in promet za pešce, je izdelalo Projektivno podjetje Kranj.
Cesta bo imela dva 7 metrov široka pasova, na obeh straneh kolesarsko stezo in pločnika. Ponekod se bodo morale kolesarske steze in pločnim,ki zaradi trase tudi zožiti na 1,75 metra. Na celotni trasi bo pet semafor-iziranih križišč in križišče s semaforjem na pri križanju s Zoisovo cesto. Na celotnem odseku bosta tudi po dva para avtobusnih postajališč mestnega prometa in sicer na Oldhamski pri Vodovodnem stolpu in na Cesti Staneta Žagarja pri Gradbinki.
Med zaporo mostu in gradnjo bo promet preusmerjen na zunanji cestni obroč Kranja, s poudarkom na vzhodno obvoznico, Delavski most in magistralno cesto do Zlatega polja; deloma pa tudi po severnem delu tega obroča - vzhodni obvoznici do Britofa in potem skozi Predoslje in Kokri-co. Poskrbljeno bo za prometno signalizacijo. -Smledniška cesta bo po novem letu prevozna, fini asfalt pa bo dobila spomladi Križišče Jaka Platiša z Brniško cesto bo sema-forizirano. Žal pa ne bo moč semaforizirati križišča pod Jelenovim klancem, ker ni prostora za zavijalni pas. Zato bo v tem križišču promet usmerjan ročno. Semafori-zirano pa bo križišče Ljubljanske s Škofjeloško cesto pri tovarni Sava. - Z rekonstrukcijo Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja bo po programu dokončana tudi Likozarjeva cesta (kjer pa vse zemljiške zadeve ta hip še niso urejene). V okviru celotne cestne rekonstrukcije pa je predvidena tudi ureditev Jezerske ceste (za zdaj ) do Zadružnega doma na Primskovem.
Javna dražba, ki je bila z zazidalnim načrtom Nova Mla-kaGrič prav tako predstavljena na novinarski konferenci, je bila pravzaprav že napovedana pred približno mesecem dni. Glavna zančilnost in bistvena novost v zvezi s to gradnjo in dražbo pa je, da bo kupec prvič imel zgrajene komunalne priključke s tako imenovano končno ceno. Do zdaj je namreč komunalni opremi sledil še tako imenovani obračun, ki pa je kupcem oziroma lastnikom objektov povzročil največkrat denarne težave in zaradi njih tudi osiromašenje komunalne opreme gradbenega območja oziroma različne zaplete.
Na območju zazidalnega načrta Nova Mlaka Grič, kjer naj bi se gradnja predvidoma lahko po opremi zemljišča začela že konec prihodnjega oziroma v letu 1995, bo na javni dražbi v petek, 28. januarja, naprodaj 28 parcel od nekaj manj kot 300 do povprečno 600 kvadratnih metrov za montažno in klasično gradnjo; nekaj parcel pa je tudi večjih.
Na javni dražbi bodo lahko sodelovale le fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe morale položiti varščino v znesku 150.000 tolarjev. Najmanjši znesek, za katerega bo lahko
ponudnik dvignil ceno, pa bo 10 tisoč tolarjev. Kupec bo moral plačati davek na promet nepremičnin v vrednosti 2 odstotkov, celotno kupnino pa bo kupec moral plačati najkasneje v 60 dneh po sklenitvi pogodbe (polovico v 15 dneh po sklenitvi pogodbe). Pogodbo pa mora kupec skleniti v 10 dneh po javni dražbi.
Komunalna ureditev zemljišča vključuje zakoličbo stavbnega zemljišča, objekta po zazizalnem načrtu in prikjucke 2 metra od roba parcele na vodovod, kanalizacijo, električni priključek do začasne omarice in telefonski kabelski priključek. V komunalno ureditev sodi tudi ureditev cest in razsvetljave... V ceno parcele pa ni zajeta odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo bo kupec plačal pred izdajo gradbenega dovoljenja. Ob javni dražbi bo znašala cena za spremembo namembnosti za gozd I. kategorije 44,98 tolarja za kvadratni meter, za pašnik III. kategorije pa 112,45 tolarjev za kvadratni meter.
Predstavitev zazidalnega načrta Nova Mlaka Grič z vsemi projekti bo v avli kranjske občinske skupščine od 2L do 28. januarja.
Kokra bo (končno) bolj čista
1986. leta zgrajena čistilna naprava je bila začetek postopnega "čiščenja" oziroma ekološkega odvodnja odpadnih voda. Ze na samem začetku je bilo priključeno nanjo več predelov Kranja, kot so na primer Stražišče in naselje Planina. Sledil je severovzhodni del Kranja oziroma Primskovo in Zlato polje. Lani pa je bilo priključeno naselje Drulovka.
Eden glavnih dovodnikov na čistilno napravo pa je vsekakor tako imenovani GZ 3 , ki je bil do Globusa že zgrajen, od Globusa proti Športnemu parku pa se je gradnja začela lani, ko je bila tudi končana do Cernetovega vrta. Letos pa je potekala po najbolj zahtevnem terenu od Cernetovega vrta pri Ekonomski šoli doletnega kopališča pri teniškem igrišču. V tem delu naj bi bila končana do konca leta.
Najtežji del, kjer sta sodelovala pri gradnji Gradbinec in Geološki zavod je, bila na odseku 102 metrov med Mer-kurjevimi bloki, kjer je bila potrebna tako imenovana tunelska izgradnja. Zanjo so se odločili na podlagi raziskav in stroškov za zemljišča ter drugih. "Tunelski izkop gradbeno sicer ni nobena posebnost in novost, je pa prvi v takšnem
nega zbiralnika.
Potem ko zaradi tunelske izgradnje ni bilo treba zapreti Ceste Staneta Žagarja pred mostom čez Kokro, je zdaj treba zgraditi še odsek od teniška igrišča do priključka na kanal iz športnega bazena. Gradnja tega dela se bo začela v začetku leta 1994. Potrebno
Pa bo zgraditi še priključke po artizanski cesti in drugje. Kasneje pa naj bi kanal GZ 3 povezal tudi odpadne vode naselij Rupa, Kokrica, Mlaka,
Po izgradnji GZ 3 in priključkov bo treba poskrbeti za odpravo odplak, ki se zlivajo v Kokro na njenem levem bregu To pa bo deloma razrešila že rekonstrukcija Ceste Staneta Žagarja.
Pri gradnji je z dobršnim delom denarja sodeloval Sklad stavbnih zemljišč poleg sredstev amortizacije, ki jih je kot investitor zagotovilo JP Komunala.
obsegu v Kranju," je povedal direktor JP Komunala Jože Pešak, ki je razložil tudi nadaljnji potek gradnje tega glav-
Bobovek in Srakovlje.
Že v sedanji fazi pa bo GZ 3 bistveno očistil reko Kokro, saj bo zajel vse odpadne vode (na desnem bregu, ki se zlivajo v Kokro od pritoka Rupovscice do njenega izliva v Savo) z območja Vodovodnega stolpa in drugih delov na desnem bregu. GZ 3 bo povezal s čistuno napravo območje, na katerem zdaj živi okrog 8.000 prebivalcev.
Plinifikacija v Kranju
Četrti projekt pa je plinifikacija širol
, široke potrošnje v Kranju, ki bo predstavljen v prostorih občinske skupščine že prihodnji mesec Takrat bo predstavljena tudi potrebna in razpoložljiva oprema za ureditev individualnih kotlarn za ogrevanje z zemeljskim plinom, da bi se tako bodoči uporabniki seznanili s tehničnimi možnostmi uporabe zemeljskega plina. To pa bomo še posebej in temeljito predstavili. • Andrej Žalar
0 spremembi zazidalnega načrta Drulovka z dveh plati
Kratek stik med zadrugo in skladom
Sestanki s stanovalci novega naselja v Drulovki o spremembi zazidalnega načrta, ki jih je organiziral Arhitektni biro Kranj, so sprožili vrsto vprašanj. Na poglavitna odgovarjata direktor Gorenjske stanovanjske zadruge Franc Teran in predsednik upravnega odbora občinskega sklada stavbnih zemljišč Tadej Markič.
Kranj, 24. decembra -"Dokler sklad z zadrugo ne J*zČisti obveznosti po pogodbi, ne more mimo nas sklicevati ljudi in jih Ščuvati," pravi [rane Teran. "Posredi je veliko denarja. Zadruga je po investicijskem programu, sprejetem 1986. leta, plačala vsa zemljišča in vso komunalno opremo. Pogodba med Zadrugo in skladom je bila Podpisana istega leta, do av-tnsta 1987 bi moral sklad dokončati komunalno oprejo. Tega ni storil. Po sedmih letih pa se zdi kot da so Pogodbe zastarane, da zadruga nima nobene besede več. Zadružniki so komunalno ur-ejena zemljišča plačali zadru-K>, mi skladu, in to precej več kot so zadrugi dali zadružniki.
Ljudje so namreč od gradnje odstopali, v prvi "rundi" ni °uo podpisanih niti polovico Pogodb. Proti zadrugi zadružniki lahko nastopajo samo po Premoženjski pogodbi, ki še Vedno velja."
zemljišča so že plačana
Funkcionalno zemljišče, ki &a zdaj skuša sklad stavbnih *emljišč ponovno prodati graditeljem individualnih hiš v Drulovki, je bilo že plačano v Ceni komunalnega urejanja, [rdi Teran. O garažah, ki naj N jih sklad financiral iz denarja od (ponovno) prodanih funkcionalnih zemljišč, pa **anc Teran pravi: "Domplan Je po pooblastilu sklada za-drugi 10. septembra 1988, ,Qrej po poldrugem letu od sklenjene pogodbe s skladom, Ponudil garaže po ceni 14.000 jnark na stanovanjsko enoto. Ker so bili graditelji brez denarja, mnogi so odstopali °d gradnje, in ker tudi zadru-8a ni imela 2,6 milijona mark *a 186 stanovanjskih enot, dva
garažna objekta nista bila zgrajena. Čigava sta dva zgrajena, ne vem, očitno pa zdaj sklad stanovalcem ponuja isto. Mi z Domplanom nimamo ničesar, še vedno čakamo končni obračun sklada za komunalno ureditev. Brez po-
1'asml sklada tudi ne morejo •iti končane tožbe med zadružniki in zadrugo/*
Franc Teran priznava, da je sodelovanje med zadrugo in skladom slabo. Zadruga bo na sodišče vložila zahtevek, da se funkcionalna zemljišča v Drulovki ne smejo prodajati, preden zadruga in sklad ne razčistita med seboj. Dotlej po njegovem tudi m mogoče govoriti o spremembi zazidalnega načrta. Tudi v Drulovki bo šla zadruga po poti Šenčurja (tožba), pravi Teran.
Namesto rušenj legalizacija
Kaj sklad v Drulovki v bistvu hoče, pa je razložil
¥redsednik upravnega odbora adej Markič. "Zazidalni načrt Drulovke je, kakršen je, takega smo podedovali. Za vse komunalne naprave, to jekanalizacijsko, električno, vodovodno, telefonsko omrežje, javno razsvetljavo in glavno cesto skozi naselje imamo uporabno dovoljenje, ne pa tudi za ceste oziroma
Eoti po naselju. Vzrok je ta, er napušči in celo zidovi nekaterih hiš segajo v t.i. prosti profil, ki omogoča nemoten prevoz z vozili. Ker v skladu menimo, da bi rušenje napačno zgrajenih napuščev in zidov pomenilo nasilje nad ljudmi, smo se odločili, da spremenimo zazidalni načrt in tako pridobimo še manjkajoče uporabno dovoljenje za ceste. V tej spremembi bi vse oziroma kar največ posegov v
Srostor mimo sprejetega zazi-alnega načrta poskušali legalizirati, predvideti dodatne cestne povezave, upoštevati želje stanovalcev, da se ceste odmaknejo od vrstnih hiš in s tem omogoči dovoz do hiš oziroma garaž v njih. Vemo, da je prometni režim v Drulovki spremenjen, ljudje imajo avtomobile doma."
Tudi Tadej Markič se ustavlja ob vprašanju denarja. Za sklad bi bilo najpreprosteje reči, naj se vsi objekti na funkcionalnih zemljiščih odstranijo. Vendar bi bilo to, pravi, nespametno, toliko bolj, ker doslej nadzor nad gradnjo ni deloval. "Odgovor zadruge, da je nadzirala samo
Sadnjo hiš na njenih parceli, ne pa tudi na zemljišču sklada, je nekorekten. Denar bo sklad pridobil od prodanih zemljišč stanovalcem, ki niso nujno potrebna za funkcioniranje zazidalnega načrta, in to
Co tržni ceni. S tem denarjem o financiral izgradnjo cest in predvidoma že prihodnje leto tudi primarnega plinovoda. Nikakor ni res, da bi stanovalci karkoli plačali dvakrat. Garaže so dane v uporabo stanovalcem iz blokov. "
Kdo je kdo v Drulovki, Tadej Markič pojasnjuje takole: zadruga je bila kupec parcel za gradnjo individualnih hiš, Domplan je bil nadzorni, iz kupnine parcel je sklad financiral komunalno ureditev. Kar je sklad dolžan narediti, bo naredil, pravi in isto pričakuje tudi od zadruge. Sklad denarja za garaže ni dobil, denar, ki so ga graditelji zanje nakazali na zadrugo, mora po njegovem tam tudi biti. Zadruga je še vedno lastnica gradbenih parcel, čeprav bi lahko lastnino prenesla na graditelje že po končani tretji gradbeni fazi. • H. Jelovčan <
ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednarodna dejavnost
- tehnični pregledi motornih vozil
Občinski praznik 3. decembra?
Kranj, 28. decembra • Kranjski odbor liberalne stranke
Sredlaga skupščini občine, da za občinski praznik določi 3. ecember, rojstni dan dr. Franceta Prešerna.
Prešeren je v Kranju živel, delal in umrl, v Kranju je pokopan, zaradi vsega tega se Kranj tudi imenuje Prešernovo mesto. Z določitvijo 3. decembra za občinski praznik bi se Kranjčani oddolžili svojemu doslej najslavnejšemu meščanu, utemeljujejo svojo pobudo liberalci. Dodajajo Še, da bi s prenosom prazmka s 5. avgusta na 3. december dali večji poudarek kulturi ter ob prazniku Že oiogH naredili pregled celoletnega dogajanja v občini. •
Pobuda liberalne stranke
Garaže pod Slovenskim trgom?
Kranj, 28. decembra • Že delegatka Zelenih Kranja Vlasta S aga din je na eni od minulih sej družbenopolitičnega zbora občinske skupščine predlagala, naj se v proračunu za prihodnje leto predvidi denar za celostno ureditev Slovenskega trga v Kranju. Odbor liberalne stranke pa zdaj daje še pobudo za ureditev mestnega prometa pod zemljo.
Pobuda, ki jo je podpisal kranjski župan Vitomir Gros, se nanaša na ureditev prometa na Slovenskem trgu, ki naj bi bil speljan krožno pod zemljo s priključki na obvoznico, Jelenov klanec, Koroško cesto in po mostu prek Kokre na Planino.
Promet je v Kranju, zlasti sredi mesta, neurejen, zaprtje mesta pa bi terjalo dolge obvozne poti. Gradnjo podzemnih poti bi bilo mogoče kombinirati s predvideno izgradnjo kareja A ter pod Slovenskim trgom zgraditi podzemne garaže v najmanj treh etažah po sistemu koncesij, pravijo kranjski liberalci.
Sicer pa je za ureditev območja ožjega dela novega mestnega središča Kranja, to je za območje Slovenskega trga z njegovim grajenim okoljem, izvršni svet razpisal javni anonimni natečaj. Namen natečaja je bil pridobiti kvalitetne urbanistično arhitekturne rešitve novega mestnega parka s posebnim namenom, poslovno-stanovanjskega objekta (kare A) in prenove fasade Delavskega doma. Po zaključenem natečaju pred dvema letoma je bila med devetnajstimi oddanimi elaborati izbrana za nadaljnjo strokovno obdelavo (po oceni komisije) najboljša rešitev. Denar za izdelavo urbanistične in tehnične dokumentacije naj bi zagotovili v proračunu za prihodnje leto. • H. Jelovčan
Jesenicah uvajajo nov tarifni sistem
Kolikor boste porabili, toliko boste plačali
Jesenice, 27. decembra - Jeseniški izvršni svet je podpri predlog stanovanja dodatno izolirati i Jeseniškega Kresa, da si. januarjem uvede meritve po objektih in varčevati pri porabi toplotn
- l.januarj
j nato postopno odločih za nov sistem obračunavanja porabe ,°Plote iz mestnega vročevoda. Lastniki, ki stavb in stanovanj ne 0q,o kvalitetno izolirali, bodo več plačali.
energije.
..Podjetje Kres Jesenice je ^'stributer toplote za ogreje mesta Jesenice, porabo ^obračunava potrošnikom na 5°dlagi pavšalne porabe in po vanajstinskem sistemu obraču-avanja v tolarjih na kvadratni ?e|er. Zdaj pa se zavzemajo za .°y realen in bolj učinkovit arifni sistem, ko naj bi najprej Pravili meritve po objektih in |~otem zaračunavali dejansko P'abo v tolarjih na MVVh. *k sistem pa ne pomeni spre-j^mbe cene, ampak le način ^računa porabe in distribucije Plote na osnovi porabljenih jj|eritev po objektih. Porabniki L na ta način plačevali dejans-0 Porabljeno količino toplote
v času kurilne sezone, izven sezone pa ne. Zato, ker bi bil hiter prehod na tak sistem obremenjujoč za porabnike, je podjetje Kres predlagalo postopen prehod v naslednjem letu in v letu 1995, meriti pa naj bi začeli s 1. januarjem prihodnjega leta.
Uvedba takega tarifnega sistema ima nekaj neprijetnih posledic, kot je na primer ukinitev ugodnosti za porabnike v obliki obročnega plačevanja in problem kvalitete izolacije objektov, saj jih je kar polovica zelo slabih. Lastniki stavb in stanovanj bodo zdaj morali bolj kot kdajkoli prej
Zahteve po menjavi tarifnega sistema se pojavljajo že dalj časa, saj jih zahtevajo stanovalci, stanovanja imajo lastnike, ki si želijo stanovanja dodatno izolirati, energetika Železarne ne more več kreditirati porabe v zimskih mesecih, začetna cena energije je bližja realni kot
akontacija. Občan, ki ima stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov, naj bi januarja plačal za 1975 tolarjev več, potem pa vsak mesec manj.
Jeseniški izvršni svet je razpravljal o tej Kresovi pobudi in med drugim zavzel stališče, da podpira predlog, da se s 1. januarjem začnejo opravljati meritve in spremeni način obračuna potrošnikom. Vendar se sedaj veljavna cena ne sme povečati. Postopna sprememba tarifnega sistema je po mnenju izvršnega sveta upravičena in predstavlja bolj ekonomičen in racionalen obračunski sistem iz vročevoda. • D. Sedej
V javnih delih zaposlenih 85 delavcev
Jesenice, 27. decembra - Tudi v naslednjem letu bodo na Jesenicah pripravili program javnih del, ki bo trajal vse leto. V program javnih del bo vključenih 85 delavcev, posamezna javna dela pa bodo trajala od enega meseca do dvanajstih mesecev. Za izvedbo programa je predvidenih 15 izvajalcev, od šol, komunalnih podjetij, Centra za socialno delo in športnih organizacij. Vsi stroški izvedbe programa javnih del, ki jih zagotovi jeseniški izvršni svet iz sredstev občinskega proračuna, znašajo skupaj 9 milijonov in 900 tisoč tolarjev. • D. S.
Ureditveni načrt Planice
Rateče, 27. decembra - V prostorih krajevne skupnosti Rateče bo vse do 31. januarja na ogled razstava Ureditveni načrt Planice v dveh variantah. Eno varianto, kako bi uredili Planico z vsemi objekti, hotelom, skakalnicami in rekreacijskim območjem, je pripravil Urbanistični inštitut Republike Slovenije, drugo pa arhitekt docent dr. Boris Leskovec. V ureditveni načrt so vključene tudi Ledine in območje nekdanje železniške postaje, o dokončnem ureditvenem načrtu Planice pa bodo razpravljali poslanci jeseniške skupščine. • D. š.
Da bo red in mir
Trfič - Po decembrskem zasedanju tržiške skupščine čakajo na objavo novega odloka o javnem redu in miru v občini Tržič. Ker uradnih listov ne prebira veliko prebivalcev, so se občinski poslanci odločili za županov predlog, naj vsaka družina v občini dobi po en izvod z natisnjenim besedilom omenjenega odloka. To se bo zgodilo predvidoma januarja prihodnje leto, je napovedal načelnik oddelka za obrambne in notranje zadeve SO Tržič Drago Ficko. Glede na žolčne razprave med skupščinsko sejo o neredu okrog gostinskih lokalov, neznosnem hrupu motornih kosilnic ob najmanj primernih dnevih in urah, v cesto segajočih živin mejah, nezaželenem pasjem gnojenju travnikov in polj, neprestani škodi na vrtovih zaradi divjadi in še čem je moč pričakovati množično prijavljanje kršilcev odloka občinskemu redarju in policistom. Se dobro je, da bodo za 28 različnih kršitev lahko izrekli kazen 2.250 tolarjev na kraju prekrška. Odlok namreč upošteva še 65 možnih prekrškov, za katere sledijo različne kazni po prijavi sodniku za prekrške. Kako je z izterjevanjem sodniških kazni, pa je že znana zgodba. • S. Saje
Stenske slikarije v Groharjevi galeriji
Združene barve Betlehema
Škofja Loka - Galerija Ivana Groharja. Razstava Društva likovnih umetnikov Škofja Loka. Sodelujejo Janez Hafner, Janez Ferlan, Maja-Dolores Šubic, Simon Mlakar, Metod Frlic, Tomaž Lunder, Janez in Matej Plestenjak ter Color Medvode z "neskončno paleto barv".
"Pred beljenjem" galerije se je porodila ideja o drugačni razstavi članov društva. Galerijske stene so postale slikarska platna. Galerija ni več samo razstavni prostor, ampak je sama umetniški objekt in subjekt. Galerija je slika, inštalacija. Enkratna umetniška gesta. Gledalec z vstopom v galerijo sam postane del slike in jo napolni. Hodi v njej. Vstopa v Betlehem barvne harmonije in različnih idej in izpovedi umetniškega načina izražanja. Svet se razkriva od znotraj, vrti se okrog gledalca. Relikvije ustvarjajo zgodbe, nekaj resnega ponujenega za žvečenje. Hrana za mišljenje. Zato niso potrebni esteti, ampak gledalci. Škofji Loki pripada svet umetnosti, zakaj se vsak dan ne bi "zares" prebujala v njej. Praznina ni več nezamenljiva. Skoznjo se pretakajo "duhovne energije" loških umetnikov. Umetniški odmevi parajo stare šive in povzročajo potres občutenja. Barvno se prebuja v kričeče. Umetniška gesta je enkratna in neponovljiva. Stene bodo spet bele. Pod njo bodo ostale slikarske relikvije. • Polona Hafner
Priznanja članom orkestra
Lesce - Tradicionalni koncert Godbe na pihala Lesce pod vodstvom Janija Kerina je bil letos še slovesnejši kot sicer. Kot gost je nastopil tudi Mešani oktet France Prešeren iz Žirovnice.
Na prireditvi v Osnovni šoli Lesce so namreč posamezni člani godbe prejeli Gallusova priznanja ZKO Slovenije za dolgoletno delo v orkestru. Priznanje ZKO Radovljica pa je prejel dolgoletni predsednik in vodja Godbe na pihala Jože Avsenik, ki je bil član godbe od njene ustanovitve pred 38. leti, njen predsednik pa je bil skoraj 25 let. Na koncertu, ki so ga omogočili sponzorji iz Lesc in okolice, je direktor LB, Gorenjske banke Zlato Kavčič osebno izročil orkestru donacijo v višini 380.000 tolarjev, s katero je ta banka podprla delovanje leske Godbe na pihala. • Ivanka Korošec
TRGOVINA S POHIŠTVOM S p. Besnlca 81
IZREDNI POPUSTI V DECEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA:
ORTOPEDSKI JOGI IN SEDEŽNE GARNITURE
Pokličite 064/403-871
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V kafe galeriji Pungert je na ogled razstava del gorenjskih likovnikov. Razstavljajo: Zmago Puhar, Nejč Slapar, Ljubo Blagotinšek, Maja Draksler, Mitja Žagar, Lena Sajn, Alja Kump in Cveto Zlate.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled
praznična prodajna razstava.
V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes In jutri.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta tradicionalna novoletna likovna razstava. Na ogled je tudi 12 grafičnih listov mehiških slikarjev na temo 500 let protikolonialnega boja. V podhodu Šivčeve hiše so še do 6. januarja na ogled božične jaslice.
BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Jožeta Ciuhe.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja so na ogled slikarije na steni, kot so jih ustvarili člani Združenja umetnikov Občine Škojja Loka. V galeriji Fara razstavlja slike Meta Adamič - Bahl. V galeriji Knjižnica- ZKO so na ogled knjižne ilustracije Mirne Pavlovec.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Polde Mihelič.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: FOTORAZSTAVA - V galeriji Mestne hiše odpirajo danes, v torek, ob 18. uri razstavo fotografij in diapozitivov Pokrajina 93. Diapozitive bodo ob 19. uri
Eredstavili v dvorani starega župnišča, Tavčarjeva r43. V ulturnem programu na otvoritvi razstave sodelujeta flavtistki Anja Burnik in Elena Hribernik.
KRANJ: RAZSTAVA - Likovno društvo Kranj bo danes, v torek, ob 19. uri odprlo v Mali galeriji v Mestni hiši novoletno prodajno razstavo.
^        ŠENČUR: LUTKOVNA PREDSTAVA - V
#<^p?     Kulturnem domu Šenčur bo danes, v torek, ob AWg^vnAf      in 16. uri Lutkovna skupina Cav Bav ^JISO     uprizorila igrico Dinozaver v Živalskem vrtu. a% 4\\u      Predstavo bodo ponovili tudi jutri, v sredo, ob w 111      10. in 16. uri. KRANJ: GLEDALIŠČE - V petek, 31. decembra, ob 19.30 bo v gledališču novoletna predstava - uprizorili bodo Torkarjevo satirično komedijo REVIZOR 93 .
JESENICE: GLEDALIŠČE, KONCERT - V Gledališču Tone Čufar bodo danes, v torek, in jutri, v sredo, obakrat ob 19.30 ponovili komedijo Rayja Coonevja POKVARJENO. V četrtek, 30. decembra, ob 19.30, bo v gledališču novoletni koncert Pihalnega orkestra jeseniških železarjev.
RADOVLJICA: BOŽIČNI ČAS - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 recital, s katerim bodo člani Linhartovega odra predstavili božični čas. Sodelujeta tudi Irena Kolar, klavir, in Mateja Bajt, flavta.BOH. BISTRICA: NOVOLETNA PRIREDITEV - V domu Jože Ažmana bo v četrtek, 30. decembra, ob 20. uri prireditev z naslovom Bohinjcem za novo leto. Nastopili bodo: Moški pevski zbor, vse tn folklorne skupine in dramska skupina DPD Svoboda Boh. Bistiica z enodejanko Oblast.
BLED: NOVOLETNI KONCERT - V Festivalni dvorani bo v soboto, 1. januarja 1994, ob 18. uri tradicionalni novoletni operni koncert, na katerem sodelujejo: orkester SNG Opera in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Igorja Švare in solisti Olga Gracelj, sopran, Janez Lotrič, tertor, in Valentin Enčev, bariton.
MENGEŠ: NOVOLETNI KONCERT - V Kulturnem domu v Mengšu bo danes, v torek, ob 20. uri novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom Aleksandra Spasiča. Sodelujejo še Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca in solisti. Prireditev povezuje Tone Ftičar. Koncert bodo ponovili tudi v četrtek, 30. decembra, ob 20. uri v hali Komunalnega centra Domžale.
ŽIRI: NOVOLETNI KONCERT - V nedeljo, 2. januarja 1994, ob 19. uri bo v kinodvorani v Žireh novoletni koncert Pihalne godbe Alpina Žiri pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča. Program povezuje dramski igralec Jože Logar.
LJUBLJANA: RAZSTAVA - V ljubljanski Mali galeriji bodo danes, v torek, ob 20. uri odprli razstavo v New Yorku živečega slovenskega umetnika Boža Kemperleta z novo kiparsko instalacijo. Kemperle je lani v parku na Mahattnu odmevno razstavil svoj projekt Triglav.
GODALNI KVARTET IZ KOELNA
Kranj - V dvorani Glasbene šola Kranj bo v četrtek, 6. januarja, ob 19. uri nastopil godalni kvartet Visoke šole za glasbo iz Koelna. V programu koncerta je Godalni kvartet op. 80 Ludvika van Beethovna ter znameniti Kvartet Franza Schuberta imenovan Smrt in deklica.
Godalni kvartet sestavljajo študenti visoke šole iz razreda profesorja Primoža Novšaka. Doslej so na glasbenih tekmovanjih prejeli že številne nagrade, trenutno pa se pripravljajo na Mendelssohnovo tekmovanje v Berlinu. Kvartet sestavljajo mladi glasbeniki doma iz različnih koncev sveta, iz Avstralije, Nemčije in Francije. Visoko šolo za glasbo v Koelnu, ki slovi kot ena najboljših v Evropi, trenutno obiskuje okoli 1500 študentov z vseh koncev sveta. Med drugimi na tej šoli poučujeta tudi pedagoga in solista Igor Ozim in Primož Novšak.
Novo med CD
ANGLEŠKE KANTATE
Za svojo prvo predstavitev na CD plošči je Koncertna agencija Klemen Ramovš izbrala Angleške kantate J. P. Pepuscha v izvedbi ansambla za staro glasbo Klemen Ramovš.
Na plošči je izbor petih Pepuschevih kantat iz njegove zbirke kantat iz leta 1712. in iz leta 1710. Zanimanje za te vrste glasbo, ki jo izvaja ansambel, je očitno tudi pri nas precejšnje, kar je pokazalo že število v predprodaji prodanih plošč. Angleške kantate izvaja ansambel v sestavi: violončelist Nebojša Bugarski, čembalist Shalev Adel, Klemen Ramovš, kljunasta flavta, in Marjana Bencina, sopran.
Jubilejna foto razstava Pokrajina 93
KRAJINA V FOTOGRAFSKI LEČI
Kranj - Danes zvečer ob 18. uri bodo v galeriji Mestne hiše odprli tradicionalno fotografsko razstavo bienalnega značaja z naslovom Pokrajina 93. Vsako drugo leto jo zdaj že dve desetletji zapored pripravlja Fotoklub Janez Puhar iz Kranja, ob sodelovanju Fotografske zveze Slovenije in Kabineta slovenske fotografije.
Na tokratno deseto, jubilejno razstavo fotografij s predpisano temo - pokrajina, se je tako kot že vsa leta odzvalo izredno število fotografov iz 22 slovenskih fotoklubov in enega iz tujine. Žirija ni imelalahkega dela, da je izmed več kot 600 črnobelimi, barvnimi fotografijami in diapozitivi odbrala izdelke za razstavo. Vlastja Simončič je izbral črnobele in barvne fotografije, medtem ko so bili v selekcijski komisiji za diapozitive Stane Klemene, dr. Cene Avguštin in Oskar Dolenc.
Kaže, da je upodabljanje pokrajine s pomočjo fotografskega aparata za fotografe še vedno velik izziv. Pred dvajsetimi leti, ko je kranjski Foto klub
Marjan Humar, FK Triglavski narodni park: SENCE, diploma za barvno fotografijo
Nove knjige
IZ SVETOVNE POEZIJE
Izbranim avtorjem iz svetovne poezije, ki že dvajset let izhajajo v zbirki Lirika založbe Mladinska knjiga, so se zdaj pridružili še prevodi poezije VV.B. Yeatsa, Marine Cvetajeve in Cesarja Valleja.
V prevodu Vena Tauferja dobivajo slovenski bralci poezijo irskega pesnika
Veatsa, ki se je, kot poudarja njegov prevajalec, med prvimi modernimi umetniki zavedel razbitosti sveta in neulovljivosti, zmuzljivosti celote resnice, obenem pa se je pesnik, ta mag poetičnega, tudi zavedal silne moči in pomena imaginacije, ki ne le spreminja svet, ampak ga tudi rešuje pred kaosom.
Družbo šestih ruskih pesnikov iz svetovnega izbora, ki jih je prevedel Tone Pavček, je zdaj dopolnila še pesnica Marina Cvetajeva, ena največjih pesnic sedanjega časa. Cvetajeva je pesmi pisala kot nekakšen osebni dnevnik, skozi katerega proseva ne le njena tragična usoda ženske in pesnice, katere prvo zbirko so lahko izdali šele 25 let po njeni smrti (umrla je 1941), pač pa skoznje govori čas.
Enega največjih pesnikov španske Amerike - Cesarja Vallejo je prevedel Ciril Bergles. Pesnika, otožnejšo poezijo od njegove, si je težko zamisliti, je zapisal prevajalec, v njegovem času kritika ni razumela. Njegova otožnost in bolečina izhajata iz njegovega spoznanja o usodi indijanskega ljudstva iz Peruja, z izgubo njihove zlate dobe, izgubo narodne identitete. • L. M.
Otroška predstava na Loškem odru
OBUTI MAČEK
Škofja Loka - Za božični in prednovoletni čas je Loški oder iz
Škofje Loke pripravil otroško predstavo pravljice o Obutem mačku. Po gledališki priredbi Nika Kureta je predstavo režiral Boštjan Sever, igrajo pa jo najmlajši člani loškega gledališča, ki skupaj z Božičkom in dedkom Mrazom otroško publiko tudi nekoliko obdarijo.
Zgodba o Obutem mačku na svojski in duhovit način sporoča tisto, kar najdemo tudi v mnogih drugih pravljicah, da sta skromnost in dobrosrčnost vrednejša od napuha in pohlepa. In ker pravljica noče biti moralistična ali nerealna, dodaja še to, da je skromnemu, obubožanemu, celo izobčenemu junaku dovoljena tudi določena mera zvitosti, saj bi brez nje le-ta ostal večna žrtev svoje brezčutne in pohlepne okolice. Zvitost v zgodbi poosbelja Obuti maček, ki se nam vedno znova prikupi s svojo neomajno zvestobo gospodarju in s svojo originalno pretkanostjo. Obuti maček opravi in izpelje vse tiste podvige, ki bi jih lahko izpeljal gospodar sam, če bi bil bolj izkušen in bolj dejaven. A ker tak ni, ga Obuti maček spremlja kot dobra vila, kot dobra usoda ali angel varuh, ki nase prevzema odgovornost za skupna dejanja ter s tem gospodarja razrešuje vsakršne krivde za goljufije, s katerimi se povzpneta v svet bogate aristokracije.
Predstava je najboljša tam, kjer vsebuje komične elemente:
fojava in nastop Obutega mačka sta vseskozi nekoliko koična. odjetno ga je zaigral Gregor Koka, pri njegovem kostumu smo pogrešali značilni in elegentni mačkov klobuk. Komični so tudi prizori, ki smešijo zdolgočaseno grajsko gospodo in njeno služinčad. Med temi je najboljši prizor dveh zaspanih in lenobnih služabnikov, za katera se nam zdi, da ste že pozabila, kako je življenje lahko tudi dinamično in veselo.
Ob predstavi smo bili posebej pozorni na sceno in scenske rekvizite. Scena, ki sta jo pripravila Dušan Soklič in Boštjan Sever, je enostavna in hkrati zelo uporabna: velike viseče ponjave, ki so poslikane z obeh strani, lahko igralci hitro obrnejo in s tem spremenijo prizorišče. Lep je bil tudi prizor, v katerem razburkano vodo, v kateri se koplje in navidez utaplja mladi mlinarjev sin, pričara velika, modra in močno nihajoča ponjava.
Predstava je vsebovala tudi živo glasbeno spremljavo, ki so jo nastopajoči izvajali za sceno. S tem, da so kitarist in pevci med petjem ostali skriti za scensko ponjavo, je režiser verjetno želel poenostaviti dogajanje na odru in ohraniti odrsko iluzijo, žal pa sta glasba in besedilo pesmi zaradi oddaljenosti in zvočne
Rregrade včasih zbledela in se. izgubila v zakulisju. • Mirjam fovak
Janez Puhar izbral to tema za fotografsko razstavo, ki je kmalu postala znana tudi izven slovenskih meja, je bil pohod krajinarstva v likovni umetnosti sploh in v fotografiji posebno izrazit. Vendar pa je tej izbiri, kot je v brošuri k razstavi zapisal Marko Aljančič, predsednik Foto kluba Janez Puhar, botrovala tudi tradicija te zvrsti v slovenski fotografiji -zlasti takrat že tudi po svetu
Eosnemana nova smer, ki jo je il začel in domala že zaključil kranjski fotograf Janez Mar-enčič.
Na dosedanjih razstavah je sodelovalo nekaj sto fotografov,
ki so se predstavili z več kot 1000 fotografijami. Večina teb fotografij, tudi najboljše je šla tudi v pozabo, čeprav prav gotovo ne gre zanikati, da prav vsaka razstava pripoveduje o razvojnih poteh sodobnega fotografiranja. Kakšne so bile te poti, je vsaj deloma razvidno te fotografij, ki so bile na vsaki bienalni razstavi razglašene kot najboljše slovenske krajinske fotografije in zaradi tega uvrščene tudi v znamenito zbirko Kabineta slovenske fotografije
Eri Gorenjskem muzeju Kranj-askavo priznanje za najboljšo slovensko pokrajinsko barvno fotografijo je na tokratni razstavi dobil Bruno Bizjak, FKK Nova Gorica, med črnobelimi fotografijami pa je v tem izboru bila najboljša fotografija Francija Sluge, FK Andrej Prcšern Jesenice.
Med barvnimi diapozitivi je žirija nagradila z zlato medaljo Janeza Puharja dr. Jurija Kur-illa, ki je v tej kategoriji prejel še dve diplomi, srebrno medaljo
t'e dodelila Marku Masterlu, >ronasto pa Luki PintarjU-Med barvnimi fotografijami je zlato medaljo dobil Flavio Mo-setti, srebrno Tone Hiršen-felder, bronasto pa Bogo Čerin. Prvo nagrado in zlato medaljo med črnobelimi fotografijami je prejel Franc Ferjan, srebrno Danilo Jakovčič, bronasto pa Janko Krmelj. • L«* Mencinger
Nove knjige
SEDMA KNJIGA ES
Pred dnevi je izšel že sedmi zvezek Enciklopedije Slovenije z gcsl'
od Mann do Nor. Kljub nenehnim finančnim težavam, ki spremljajo projekt dvanajstih zvezkov Enciklopedije Slovenije, se je založbi Mladinska knjiga tudi letos ob razmeroma skromni državni podpori tej "kroni knjig" posrečilo ujeti redni ritem izhajanja.
Novi zvezek vsebuje 984 gesel z 846 barvnimi in či-nobelimi ilustracijami, med njimi so portreti, slike s področja likovne umetnosti, tematske karte in zemljevidi in podobno. Besedilo 1* sedmi zvezek je sestavljala množica avtorjev, kar 447, gradivo p8 je stalni ekipi 18 sodelavcev pomagalo urejati 70 zunanjih strokovnih urednikov. Pri nastajaj u tega zvezka je torej sodelova-la skoraj večina slovenske znanstvene zmogljivosti.
Zvezek se začenja s pomorsko turističnim geslom Marina i" končuje antično zgodovinskim geslom Norik. Med tema geslom*
Pa je cela vrsta biografskih gesel od France Marolt, Niko Matul; rance Mihelič itd. Med stvarnimi gesli so gotovo zanimiva tudi taka, kot so Martjanci, kraj z bogastvom umetnostnih spomenikov, geslo Maša prinaša problem uporabe slovenščine in predvsem razvoj zahtevne glasbene oblike; obsežno je geslo Nemško-slovenski odnosi, saj pomeni proučevanje teh odnosov pravzaprav poseben vidik proučevanja celotne slovenske narodne samobitnosti, upiranja germanizaciji in prizadevanja za politično narodno samostojnost. • L. M.
PD JE VZTRAJNA
Ne glede na to, da pri Prešernovi družbi priznavajo, kako kritičen je njihov položaj, pa je redna letna zbirka za leto 1994, kljub tem11 pravočasno izšla v običajnem obsegu • tradicionalnem koledarji1 in še s štirimi knjigami. _
Knjige pri Prešernovi družbi izhajajo seveda tudi v drugi!1 zbirkah, ne le v redni letni zbirki, letošnja je že 41. po vrsti. Težav* so se sicer odrazile tudi na nakladi tokratne zbirke, ki pa še vedn° dosega za naše razmere zavidljivih 10.000 izvodov.
Poleg Koledarja za leto 1994, kjer se med prispevke 0 spominskih, zgodovinskih zapisih, kulturnih dogodkih vpletaj0 barvne ilustracije delo slikarja Jožeta Ciuhe, je sestava preostal knjižne ponudbe pisana kot vedno. Mladinsko povest z naslovoi" Na ranču Veranda ie prispeval pisatelj Vitan Mal, ki se lotev* dolgo časa nedotaknjene teme življenja rejencev v rejniški" družinah. Ime Ferija Lainščka se je slovenskemu bralstvu # pred dvema letoma zapisalo v spomin z njegovo tudi pri PP izdano knjigo Za koga roža cveti; tokrat pa se je v romanu Ki joj' megla prinesla pisatelj poigral z resničnostjo in fantazijo, * ideologijami, skratka s stvarmi, ki so vredne "vesoljneg* potopa". Deveta po vrsti v seriji "sto slovenskih" je tokra* priročnik dr. Ivana Sedeja Ljubezen v stotih slikah. Prinaša izbo! štorih izbranih likovnih del, kot jih je avtor izbral na temo ljubezj1' med najvidnejšimi slovenskimi umetniki. Zbirko zaokrož" poljudnoznanstveni priročnik dr. Tanje Poberaj Pot do sreče »" zdravja. • Lea Mencinger
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Pri cenah ni več razlik med domačim in tujim gostom
Domači turizem je prepuščen stihiji
Za domače goste se zanimajo le zdravilišča in agencije, ki jih vozijo zlasti v tujino.
Kranj, 27. decembra - Na počitnice odhaja približno polovico manj Slovencev kot pred leti, ko smo dopustovali predvsem v Vampih in počitniških domovih na Hrvaškem, ki je zaradi vojne zdaj "zaprta". Poceni počitnic torej ni več, denarja pa tudi vse manj, pri cenah v slovenskih hotelih pa ni več razlik med domačimi in tujimi gosti Domači turizem je prepuščen stihiji, največ zanimanja za domačega gosta so doslej pokazala slovenska zdravilišča, kar se jim seveda pozna pri obisku, in nekatere turistične agencije, ki pa jih vozijo predvsem na potovanja in letovanja v tujino.
Domači turizem je v letos izdelani strategiji razvoja slovenskega turizma komajda omenjen in sicer le pri ugotovitvi, da je za izkoriščenost zmogljivosti domači gost prav tako pomemben kot tuji, saj v cenah ni več razlik med njima. Z vidika narodnega gospodarstva je želja po čimvečjem številu tujih gostov razumljiva, saj tujci pri nas zapravijo denar, ki bi ga sicer doma ah kje drugje, pri domačem turizmu pa gre le za notranje prerazporejanje. Vendar domači gost ne more biti le rezerva za krizna leta, doma bo ostajal le, če bo enako zaželen kot tuji in če bo ponudba ugodnejša, zgolj pozivi, naj ljudje letujejo doma ne bodo zadoščali.
Ne gre pa seveda pozabiti, da je domači gost najbolj zvest, kar zelo dobre ve vsak oštir, ki ?e spozna na svoj posel. Avstrija je denimo letos povečala turistični promet prav na račun Poziva, naj ljudje letujejo doma, s čimer so zapolnili lansko vrzel. Podobno so se Zaradi recesije domače goste Vabili tudi drugod po Evropi. Pri nas pa se na kaj takšnega ni »pomnil nihče, čeprav je tujski turizem zaradi vojne na Balkanu v zadnjih letih zelo upadel.
Delež domačih gostov narašča
Iz analize domačega turizma, jci jo je napravila Daniela Zorko z združenja za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenije izhaja, da je največ Slovencev doma letovalo leta 1985, ko so jih našteli 850 tisoč, nato pa je število domačih gostov spadalo, v zadnjih dveh letih pa spet narašča, vendar jih je bilo Uni se vedno približno 100 manj kot leta 1985. Naraslo pa je ■tevilo njihovih nočitev, lani jih Je bilo več kot 3 milijone, kar je največ v vseh letih doslej, številka Pa bo letos verjetno presežena. Ppmači gostje namreč dlje ostajajo na dopustu doma, saj je leta 1985 povprečna doba bivanja Znašala 3,1 dan, lani pa je narasla Qatačno za en dan, saj je znašala M dan. Domači gost torej tudi v tem pogledu postaja vse boljši.
Ker je v zadnjih letih izredno HPadel tujski turistični promet, so "fteli domači gostje lani že 60-°dstotni delež, v letošnjih devetih
mesecih celo 64-odstotnega. Delež domačih gostov se je povečal, kljub temu da so v zadnjih letih gostje iz držav nekdanje Jugoslavije poštah tuji gostje.
Drugod po Evropi so se že pred letih odločili za teritorialno razpršene poletne šolske počitnice, pri nas o tem na glas ni razmišljal še nihče. Vendar pa se letos tudi ponudniki turističnih storitev niso prav nič prilagodili novo uvedenim jeseniškim šolskim počitnicam (prvi teden v novembru) in lani prvič upeljal-nim božično-novoletnim počitnicam, ki v dosedanjih rezultatih domačega turističnega prometa še niso zaznavne.
Morda pa bo k časovno enakomernejšemu domačemu turističnemu prometu prispeval teden Na morje Odhaja polovica vnaprej napovedanih počitnic v .ci/ 4   r času rednega pouka, za kar se
manj Slovencev
Nekdaj smo letovali predvsem ob morju na Hrvaškem, še leta 1990 smo Slovenci tam ustvarili 5.377 tisoč prenočitev, lani pa 2.089 tisoč, torej več kot polovico manj. Če pogledamo še nekaj let nazaj, ko je bil na Balkanu še mir, lahko ugotovimo, da smo Slovenci leta 1988 ustvarili na območju bivše Jugoslavije dobrih 10 milijonov nočitev letno, od tega dobrih
lahko odločijo učenci in dijaki oziroma njihovi starši. Izgovori ponudnikov turističnih storitev, da izven šolskih počitnic težko privabijo družine s šoloobveznimi otroki, pa so vse manj utemeljeni tudi zato, ker Je pri nas otrok vse manj. Leta 1980 je naravni prirastek znašal 11.082 oseb, leta 1992 pa le še 649. Medtem ko se je leta 1980 rodilo 29.902 otrok, se jih je dvanajst let kasneje kar 9.920 manj. Seveda to ni zaskrbljujoče le zaradi turizma, vsekakor
Dvojnih cen ni več, le v Bovcu, Kranjski Gori in v Lipici so počitnice za domače goste še nekaj cenejše, drugod pa so postale cene enake za domače in tuje goste. Pri prevozu ima največ popustov železnica. Namenska počitniška posojila so redke lastovke, večina turističnih agencij zahteva plačilo pred potovanjem, nekatere pa omogočajo plačilo s tremi čeki. Gotovinska bančna posojila so zelo draga, zato zanje razumljivo ni zanimanja. Načrtne promocije za domačega gosta ni, marsikje nimajo niti prospektov v slovenščini, kakor tudi ne cenikov. Po vsem tem bi sodili, da je domači gost le rezerva, kadar ni tujih, nikakor pa ni enakovreden. S privabljanjem domačih gostov se še največ ukvarjajo v zdraviliščih, kjer kar naravnost povedo, da imajo raje domačega upokojenca kot varčnega tujca.
66 odstotkov na Hrvaškem, kjer smo se v povprečju zadrževali 7,4 dni.
Ob morju smo letovali predvsem v kampih in počitniških domovih, saj so imela in večinoma še imajo slovenska podjetja in zasebniki tam kar 53 tisoč ležišč v počitniških domovih, stanovanjih m prikolicah.
Na dopust predvsem julija in avgusta
Čeprav so bile v zadnjih letih zimske počitnice razdeljene na dva teritorialna dela in bi potemtakem lahko pričakovali več dvojnih počitnic, kar je drugod po svetu že v navadi, se pri nas to ni zgodilo. Na počitnice še vedno odhajamo predvsem in vedno bolj julija in avgusta, saj je denimo leta 1985 na ta dva meseca odpadlo 30 odstotkov domačih prenočitev, leta 1992 pa že 39 odstotkov.
pa imajo v turizmu vse manj razlogov za izgovore, da se družine za dopust odločajo le julija in avgusta.
V Sloveniji že
600 turističnih agencij
Lani je v aranžmaju 152 turističnih agencij letovalo oziroma potovalo približno 190 tisoč domačih gostov, na enodnevne izlete pa so peljale 350 tisoč gostov. Približno 60 odstotkov agencijskih gostov je letovalo doma, med tujimi državami pa je najpogostejši cilj Italija z 22,7 odstotka, sledi Avstrija z 18,5-odstotnim deležem in Nemčija z 12,5- odstotnim deležem, kar 48 odstotkov enodnevnih izletov v tujino pa odpade na Avstrijo.
Slovenske turistične agencije
?a so lani v Slovenijo pripeljale 3 tisoč tujih gostov, kar je samo 6,5 odstotka gostov, ki so letovali z njihovim posredovan-
jem. Naše agencije torej delujejo predvsem na domačem trgu, zanimivo pa je, da tudi med tujimi gosti v naših turističnih krajih niso ne vem kako uspešne, saj se za njihove enodnevne izlete odloča kar 66,4 odstotka domačih gostov. Za enodnevne izlete tujih gostov pač poskrbe tuje agencije, ki jih pripeljejo k nam.
Število slovenskih turističnih agencij se je v zadnjem času povzpelo na približno 600, ker svežih podatkov za letošnje leto Še nimamo, lahko samo ugibamo, kako je to vplivalo na turistični promet, vsekakor pa bo njihova analiza zanimiva.
Vse več zanimanja za zdravilišča
Zdravilišča so v domačem turizmu še vedno daleč na prvem mestu, čeprav so v zadnjih letih nekoliko zmanjšala svoj delež, ki je bil lani 42,5-odstoten, letos v devetih mesecih pa 39,1-odstoten, medtem ko je delež obmorskh krajev z lanskih 24,3 letos narastel na 29,5 odstotka, delež gorskih pa ostal pri približno 24-odstotnem deležu. V zdraviliščih narašča število tujih gostov, vendar imajo domači še vedno 75-odstotni delež. Vse bolj zanimiva pa postajajo zdravilišča tudi za enodnevne izlete.
Poleg pisane ponudbe pa so za zdravilišča značilni tudi cenovno privlačni turistični paketi, 10 odstotkov popusta nudijo upokojencem, različne popuste otrokom, pri daljši dobi bivanja poklonijo gostom brezplačni dan itd. Skratka, bolj kot drugi turistični kraji znajo privabiti goste.
Domače goste privlačijo hoteli
Dopust ob morju smo nekdaj radi preživljali v kampih in počitniških domovih.doma pa domači gost išče predvsem hotel, lam je na kampe odpadlo le 17,4 odstotka domačih prenočitev in le 2,6 odstotka na zasebne turistične sobe. Če se torej odločimo za letovanje v Slovenije, se odločimo za hotel.
Poznavalci opozarjajo, da drastično upada število zasebnih turističnih sob, ki bi bile za letovanje lahko zelo privlačne. Ne samo, da se ljudje ne odločajo zanje, ker jih premalo poznajo, stvari se v zadnjem času zapletajo tudi zaradi birokracije. Ker bi se morah oddajalci turističnih sob registrirati kot podjetniki, dejavnost raje opuščajo, opozorila o tem prihajajo iz Kranjske Gore, Bohinja in od drugod.
• M. Volčjak
zaročila doma in na tujem
Terme Čatež gradil jeseniški Gradiš
Jesenice, 27. decembra - Jeseniški gradbeniki gradijo v Busiji, v £femčiji in doma. Zahtevno zimsko termalno riviero v Čateskih
Yemčiji„
Toplicah zgradili zelo kvalitetno. Na novo zaposlili 25 tesarjev in ^darjev.
Tako kot vsi so tudi jeseniški gradbeniki izgubili kar precej dela v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Tik pred vojno so postavili delavske barake in pripeljali gradbene stroje na Kosovo in v Črno goro, a so morali odditi. Kako je tam zdaj z njihovo opremo in bivalnimi objekti, nihče ne ve.
Pri Gradisu na Jesenicah so se specializirali na izdelavo elementov, polizdelkov, tlakovcev, plošč iz betona, uveljavili pa so se tudi že s tehnologijo lepljenih lesenih nosilcev. V Sloveniji so znani po tem, ker edini znajo graditi kotalkališča. Zgradili so jih že v Ljubljani in v Domžalah, gradnja kotalkališč pa zahteva izjemno kvaliteto. Ne nazadnje v svojih
j Gradbeno podjetje Gradiš na Jesenicah, ki zaposluje 330 delav-Cev, je Je nekaj časa povsem ^ostojno podjetje in se povelje v GIS - gospodarsko interno skupnost Gradisa. Vsesplošno investicijsko sušo čutijo •JJdi gradbeniki pri jeseniškem gradisu, vendar so kljub temu v r^dnjem času kvalitetno in po peh rokih zgradili nekaj velikih J? Pomembnih objektov ne le na gorenjskem, temveč tudi drugod ^ Sloveniji. Gradijo pa tudi v ^emčiji in v Rusiji: že lani so «*čeli graditi hotel v zahodni ^oiriji, letos pa v Volgogradu sadijo banko, vredno 25 milijo-J°v ameriških dolarjev. V Nem j*)1 pa so prevzeli naročila za kar Qe*aj objektov.
delavnicah na Jesenicah izdelujejo posebne tlake za vojaške namene. Na Brniku so med drugim zgradili stezo za pristajanje helikopterjev.
Ko se je gradila avtocesta, je Gradiš Jesenice postavil vse nadvoze na gorenjski avtocesti. Naročniki so bili z Gradisovci zadovoljni tudi pri izgradnji Kompasovega mejnega turističnega servisa na Hrušici, v Rate-čan in v Podkorenu, v rekordnih 55 dneh so adaptirali in povečali trgovino Emono v Kranjski Gori, zgradili penziona Kekec in Miklič, bencinsko črpalko v Kranjski Gori, Mer-kurjevo trgovino v Naklem, vilo Bela v Preddvoru, poslovalnici SKB banke v Kranju. Ob raznih manjših delih - tudi obnovitev cerkva in gradnja pokopaliških objektov - so v Termah Čatež
zgradili prelep sodoben bazen, zimsko termalno riviero na 1.200 kvadratnih metrih vodne površine.
Kljub temu da je konkurenca v gradbeništvu velika, pričakujejo, da se bodo vključili v izgradnjo načrtovanih slovenskih avtocest, saj so že z dosedanjo gradnjo dokazali svojo kvaliteto. V zadnjem času so zaposlili 25 novih delavcev, ki jih bodo januarja in februarja usposabljali za tesarska in zidarska dela. Zanimanja za
Sradbene poklice je malo, zato omače delavce težko dobijo, tujih pa ne zaposlujejo in tudi ne podaljšujejo delovnih dovoljenj. Upajo, da bodo mladi vztra-
iali in se izučili poklica v panogi, [i je zaradi upada investicij trenutno v hudih težavah, dolgoročno pa nemara lezagotavlja delo in soudnejši zaslužek kot danes. • D.Sedej
Obrtna zbornica Kranj ustanavlja PIC za malo gospodarstvo
Nove zamisli o obrtni coni
Obrtna zbornica Kranja so pred leti izstopila iz Obrtne zbornice Slovenije, zdaj pa se nekateri zavzemajo za vrnitev.
Kranj, 27. decembra - Pred leti smo se na zboru obrtnikov odločili, da izstopimo iz Obrtne zbornice Slovenije, predvsem zaradi prevelikih stroškov, če se bodo obrtniki zdaj odločili drugače, se bomo pač vključili, to je odvisno od njih samih, je na nedavni tiskovni konferenci dejal Marjan Ciperle, predsednik Obrtne zbornice Kranj.
Nekateri obrtniki namreč menijo, da so z izstopom pred nekaj leti namen dosegli, saj so se pri Obrtni zbornici Slovenije stvari popravile in potemtakem vloga njene "slabe vesti" ni več potrebna. Vodstvo Obrtne zbornice Kranje je dobilo pismo s 150 podpisi (vsi niso povsem čitljivi), naj se ponovno vključijo. Seveda je to le del obrtnikov, saj ima zbornica 1.350 članov in pri tako pomembni odločitvi mora sodelovati vsaj večina, če že ne vsi.
Navsezadnje vsi plačujejo članarino, ki zdaj mesečno znaša 1.000 tolarjev, če bi se vključili pa bi se povečala na 1.600 tolarjev.
Na naše vprašanje, kakšna je razlika med vključenostjo oziroma nevključenostjo v Obrtno zbornico Slovenije, smo dobili odgovor, da imajo na zbornici zaposleni več dela, saj morajo nekatere podatke zbirati sami. Sicer pa razlik ni, kar se je pokazalo tudi pri naštevajo dejavnosti občinske obrtne zbornice, saj je podobna kot po drugih občinah, tudi problemi so zelo sorodni.
Tako so letos sodelovali pri pripravi nekaterih zakonov, pri čemer ugotavljajo, da imajo več vpliva na zakone kot na izvedbene pravilnike, menijo pa, da izvajalci zakonov ne morejo pisati sami, kar se pri nase še vedno dogaja. Pripravili so vrsto posvetov, seminarjev in predavanj, obrtnike so mesečno pismeno seznanjali z novostmi na področju zakonodaje in jim pošiljali druge potrebne informacije. Pri zbornici so upeljali stalne oblike svetovanj, ki so za obrtnike brezplačne, v tem okviru se jih je 50 začelo ukvarjati z obrtno dejavnostjo več kot 40 posameznikov pa je ustanovilo podjetje, pomagali so jih pri pripravi ustrezne dokumentacije. Organizirali so pripravniške izpite za 29 pripravnikov, ki so zaključili pripravništvo pri obrtnikih. Pripravili so oglede in udeležbo na nekaterih sejmih, celjskega sejma se je udeležilo 20 obrtnikov in 9 podjetnikov iz Kranja. Pri zbornici deluje več sekcij, zelo dejaven je bil letos
fradbeni odbor. Vzporedno z zbornico pa deluje društvo ranjskih obrtnikov, ki skrbi za družabno, športno in kulturno udejstvovanje obrtnikov, društvo pa je lastnik doma obrtnikov. Zbornica ima stike s sorodnimi zbornicami po svetu, prav na tem področju jih prihodnje leto čaka še več dela. Že lani pa se je vključila v pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, kjer se je letos usposobilo 75 svetovalcev za podjetništvo, med njimi tudi zaposlena s kranjske obrtne zbornice.
Pred kratkim so ustanovili poslovno informacijski center za malo gospodarstvo, pri tem sodeluje kranjska občina, ukvarjal pa se bo s svetovanjem, izobraževanjem, osnovah pa bodo tudi kreditni sklad za kratkoročne kredite ("čebelica"). Manjša posojila po ugodnih obrestnih merah za nekaj mesecev bodo začeli dajali po novem letu. Prizadevajo pa si, da bi občinski sklad za razvoj malega gospodarstva v prihodnje subvencioniral obresti, saj bi bilo tako več obrtnikov deležnih ugodnejših posojil. Letos je bilo v skladu 11 milijonov tolarjev, prihodnje leto bo 13 milijonov tolarjev.
Star problem kranjskih obrtnikov je obrtna cona, saj je pre* leti propadla zamisel o obrtni coni na Primskovem. Prostorski probleme zdaj skušajo omiliti z nakupom proizvodnih prostor ov na dražbah. Tako so kranjski obrtniki skupaj s KZ Sloj nastopih na dražbi prostorov kranjske tovarne KOP, kjer je bi1 4.500površinskih metrov prostorov in 11.800 površinski metrov zemljišč, in do prostorov so prišli trije obrtniki. Drug večja akcija, ki ga vodi gradbeni odbor, je skupni nastop p, nakupu prostorov Tekstilindusa, ki bodo ponovno na javi dražbi v začetku prihodnjega leta in kjer za 4 do 5 tiso površinskih metrov prostorov in dvakrat toliko zemljišča.
Vse to pa so stari prostori, vseh ni moč prilagoditi potreban obrtnikov. Zato si prizadevajo, da bi del kranjske vojašnic« (štirje hangerji, ki so bih izločeni) pridobili za potrebe obrti in podjetništva m bi tam nastala obrtna cona, namenjena zlasi proizvodni obrti. • M. Volčjak
Po Mariboru še trgovski center v Celju
Merkur v Ukrajini
Kranj, 27. decembra • Kranjsko trgovsko podjetje Merkur je začetku decembra v sodelovanju s Mercator-Cateringom Ljubljane v blagovni hiši Black-Sea v Odesi v Ukrajini uredi železnino, prvi prodajni odmevi so zelo dobri. Podobno k«; maja v Hocah pri Mariboru pa so pred kratkim odprli trgovsl. center v Levcu pri Celju.
Mercator-Catering se je za prodor na ukrajinski trg odločil ž< pred tremi leti, saj je kljub nestabilnim političnim in gospodarskim razmeram 55- milijonski trg vabljiv. Čeprav s< država otepa z revščino pa tam hitro nastajajo nova podjetja, predstavništva tujih podjetij ter veleposlaništva, s tem vsaj del potrošnikov z večjo kupno močjo. Mercator-Catering je v Odesi, tretjem največjem ukrajinskem mestu, odprl trgovino z živili in tekstilom, prodajni program je letos razširil s pohištvom in z izdelki za širiko potrošnjo in v tem okviru je svoj "kotiček" z železnino v velikosti 300 površinskih metrov odprl tudi kranjski Merkur. V Merkurjevem oddelku je naprodaj približno 1.200 vrst izdelkov, prvi prodajni odmevi pa so zelo dobri, saj je prva pošiljka hitro pošla.V Merkurju pričakujejo, da bodo v okviru sodelovanja z Mercator-Cateringom ustvarili več kot milijon dolarjev letnega prometa, pridobili pa si bodo seveda precej poslovnih izkušenj na novem trgu.
V Levcu pri Celju pa je Merkur 20. decembra odprl trgovski center, kar je po trgovskem centru v Hočah pri Mariboru in trgovskem centru Dom v Naklem pri Kranju tretja največja letošnja pridobitev, sicer pa je to že 36-ta Merkurjeva prodajalna v Sloveniji. Prodajalno tehničnega blaga, od Železnine do izdelkov za gospodinjstvo, so uredili v dosedanjem skladišču Modernih intenerjev, Merkurjeva prodajalna ima v pritličju skupaj s priročnim skladiščem 1.230 površinskih metrov prostora, na novo pa so zaposlili 13 ljudi. • M.V.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
Test: renault Šafrane 2.2 Si RXE
Uglajena diplomacija
ogledala, ki se pri vzvratni prestavi avtomatsko obrne navzdol in pokaže, kje je spodnji desni rob vozila. Sicer pa priznam: vsega, kar je pri tem šafranu nastavljivo, nisem proučil, vendar udobje je popolno.
V poglavju o povsem tehnični serijski opremi se razbere, da je za večjo varnost dodan zavorni ABS, za dobro lego na cesti pa je poleg litih platišč zaslužno odlično podvozje, ki ga je mogoče prepustiti avtomatskemu prilagajanju ali pa ga nastaviti glede na cestno površino.
Motor z oznako 2.2 Si zmore največjo moč 101 kilovat, kar je po tovarniških podatkih dovolj za najvišjo hitrost 206 kilometrov na uro.
Renault Šafrane: tradicionalna francoska privlačnost
Po dolgem in uspešnem življenju renaulta 25 je lani njegovo mesto zasedel povsem nov avto z imenom šafrane. Ime seveda ni francoski prevod za Žafran, vse skupaj pa je zgovoren dokaz, da so pri Renaultu odločeni nadaljevati z vrhunskimi avtomobili v vrhunskem razredu.
Šafrane je po renaultu 25 podedoval samo tisto, kar je bilo pri njem najboljše. Obliko-
Razkošje prtljažnega prostora.
vali so ga po vseh modernih oblikovalskih zakonitostih, ohranili pa osnovno poslanstvo. Šafrane je tako ugledna limuzina s petimi vrati, z nosom, ki pri renaultu napoveduje nove čase, uglajenimi, in elegantno nizkimi boki in zadkom, ki spominja na vse prej kot na renault. Vem, da renaultovcem ne bi bilo všeč, toda zadek spominja na mazdo 626.
Vendar pa šafranu ni potrebno posebej dokazovati, iz katere hiše prihaja. Notranjost je udobna, skoraj razkošna, lepo obložena in v takem avtu se človek res počuti dobro. Paket opreme RXE obeta več kot dobro založenost s serijsko opremo. Lepo po vrsti pa se bere takole: elektrificirana stranska zatemnjena stekla, osrednja ključavnica, klimatska naprava, radiokasetofon z možnostjo vgraditve CD gramofona, električna nastavitev stranskih ogledal in sevad potovalni računalnik. Slednji posreduje podatke o stanju vozila preko kontrolnih lučk in na ekranu na vrhu sredinske konzole, s posebnim gumbom pa ga pripravite tudi do tega, da spregovori. Ja, prav ste prebrali, safranov potovalni računal-
Simbioza: žaromet, nov renaul-tov romb in močan motor
nik vas bo v francoščini najprej obvestil, da je vozilo pod njegovo kontrolo, skupaj z ekrans-kimi informacijami pa vam bo dopovedoval, da vam bo zmanjkalo goriva, da ste pozabili ugasniti luči in o vseh ostalih napakah, na merilniku hitrosti pa je še en majhen ekran, kjer z eno od volanskih ročic lahko izbirate podatke o dnevnih in skupnih prevoženih kilometrih, o količini goriva, trenutni in povprečni porabi in tako naprej.
CENA do registracije: 4.778.757 SIT (Alpetour Remont SPC Kranj)
Trgovina AGROIZBIRA
Kranj, Smledniška c. 17 Tel/fax: 324-802
Rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo Akumulatorji:
12 V 40 Ah 12 V 50 Ah 12 V 75 Ah 12 V 135 Ah
Gume:
600x16TR 8.3 x 20
3.500,00 4.800,00 6.000,00 17.800,00
5.500,00 10.800,00
12 V 45 Ah 12 V 55 Ah 12 V 97-100
4.200,00 4.800,00 8.100,00
750 x 2 10.800,00
Olje Super 3,101 2.200,00      Olje Super 5,101 2.790,00
Bat Zetor 95-100-102 7.000,00
Lamela Zetor   4.800,00 Lamela Ursus 4.800,00
Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure. Možnost dobave po pošti in plačilo na več čekov.
Prihodnje leto Opel Tigra
To je dovolj hitro, da bi bili zadovoljni tudi uglajeni diplomati, kakršnim je ta avto tudi namenjen. In ob tem velja zapisati, da je šafrane do podrobnosti dodelan avto in zato tudi več kot dostojen naslednik renaulta 25.
HVALIMO: sodobna zasnova - oblika - lega na cesti -končna Izdelava
GRAJAMO: preglednost nazaj - zdrsavanje gnanih koles - cena
Prednja sedeža sta posebno poglavje. Sedi se odlično, nastavljiva pa sta s pomočjo elektronike, ki si je sposobna celo zapomniti tri različne položaje, enako pa velja tudi za nastavitev oddaljenosti servoojačanega volanskega obroča in desnega
TEHNIČNI PODATKI: limuzina s petimi vrati in spre-daj nameščenim motorjem. Motor štirivaljni, itiritaktnl, 2165 cem, 101 KVV/137 KM pri 5750 motornih vrtljajih, največji navor 182 Nm pri 4500 vrtljajih, tristezni vodeni katalizator z lambda sondo. Dimenzije: 4734 x 1818 x 1443 mm. Najvišja hitrost: 206 KM/h (tovarna), 201 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 7,0/8.7/12.2 I na 100 km. Poraba na testu: 11,3 I eurosuper goriva.
M. Gregorič
Konec prihodnjega leta bodo v Oplovi tovarni v španski Zaragozi začeli s serijsko proizvodnjo kompaktnega kupeja tigra, ki ga je Opel še kot konceptni avto predstavil na letošnjem frankfurtskem avtomobilskem salonu. Očitno je bil prvi odziv n* majhen kompakten kupe 2+2 dovolj dober, da so se pri Opl» odločili za ta, v kriznih avtomobilskih časih pogumen korak. Tigro bo poganjal na novo razviti Oplov 1,6-litrski motor ECOTEC, ki bo ob 16 ventilski tehniki zmogel največ 80 kilovatov oziroma 109 konjskih moči. To mu bo zagotavljalo izredno dobro prožnost in ekonomičnost. K standardni varnostni opremi sodi tudi integrirani varnostni sistem z zračnima vrečama, varnostnima pasovoma 2 avtomatskima zategovalnikoma na prednjih sedežih in bočna zaščita. • M.G.
M)
moniplkiž)   podjetniki zdomci gostinci
finančne skupine to je priložnost za vas
Ob magistralni cesti, ki vodi v Evropo, se lahko začne tudi vaša poslovno - uspešna pot, saj je naprodaj gostinski objekt z velikim parkirnim prostorom na poslovno izjemno atraktivnem in prometnem delu državne Slovenije.
MURKA trgovina na drobno in debelo Lesce p.o., Alpska 62, na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 13. 10. 1993 razpisuje
javno prodajo z zbiranjem ponudb
Na dražbi se prodaja RESTAVRACIJA TEXAS LESCE locirana ob bencinskem servisu Petrol, ob magistralni cesti Kranj - Jesenice. Dovoz je možen z obeh strani ceste.
Poslovni stavbi v približni izmeri 300 m2 pripada ok. 2000 m2 urejenih zunanjih površin, z velikim parkirnim prostorom. Objekt je namen en za opravljanje gostinske dejavnosti in je v celoti opremljen. V sklopu nepremičnine je komfortno stanovanje. Del stavbe, ki ni v prodaji, je last Turističnega društva Lesce in tudi ni zajet v izmero prostorov. Turistično društvo Lesce ima kot solastnik predkupno pravico.
širitev objekta trenutno ni možna.
Izklicna cena za nepremičnine je 1.100.000,00 DEM plačjivih v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Rok za zbiranje ponudb je vključno 31. januarja 1994. Ponudbo z zahtevanimi dokazili je treba poslati v zaprti kuverti na naslov: odvetnik DAMIJAN PAVLIN, Maistrov trg 7/1, 64000 Kranj, z oznako: Za razpis ne odpiraj. Javno odpiranje ponudb bo 5. februarja 1994 ob 12. uri v sejni sobi podjetja Murka Lesce, p.o. Alpska c. 62.
Varščino v višini 3.250.000,00 SIT plačajo ponudniki do vključno 31. januarja 1994, na žiro račun številka: 51540 601-16247, naziv računa: MURKA LESCE, p.o. Lesce, Alpska c. 62. Varščino bomo Izbranemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili do 10. februarja 1994. brez obresti. Nepremičnina se prodaja po načelu "videno kupljeno" in bo prodana ponudniku, ki bo ponudil najvišjo ceno. Uspeli dražitelj mora skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine v 15 dneh po končani javni dražbi, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Celotna kupnina mora biti plačana ob sklenitvi pogodbe.
Za prodajo nepremičnine bo morala dati soglasje Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje gospodarstva in privatizacijo.
Ponudniki fizične osebe morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; pravne osebe pa overjen izpisek iz sodnega registra.
Davek na promet nepremičnin In vse druge dajatve vezane na prenos nepremičnine ter stroške zemljiško-knjižnega vpisa plača kupec.
Informacije v zvezi s prodajo daje odvetnik Damijan PAVLIN, Maistrov trg 7/1, 64000 Kranj, tel.: 064/211-149.
Spoštovani zavarovanci!
Do kakovostnih sprememb ni mogoče priti čez noč, temveč je to rezultat procesa. Na Zavodu smo ga zastavili premišljeno in postopno v obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
Izrazili ste nam visoko stopnjo zaupanja. Prijetno smo bili presenečeni in veseli, da se vas je kar 1.200.000 že v prvem letu odločilo prostovoljno zdravstveno zavarovati pri nas. S tem ste nas zavezali in nam omogočili, da tudi prihodnost prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja razvijamo na zastavljenih načelih -strokovnosti, stabilnosti, varnosti in kakovosti
In še najnovejše sporočilo: na podlagi naše uspešnosti ostajajo premije za pakete doplačil ZZZS tudi po 1. januarju 1994 nespremenjene. Ohranjamo vse dosedanje popuste, dodajamo pa tudi nove.
Zahvaljujemo se vam za zaupanje!
Naj vam bodo prazniki lepi in leto 1994 prijazno!
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Alojz Grašič, nekdanji delavec KOP
Dober iztržek od stečaja, če...
Leto dni po stečaju manjšega podjetja KOP iz Kranja so delavcem in drugim upnikom stoodstotno poplačane terjatve iz stečajne mase. Dober iztržek, pravijo delavci, če odmislimo, da je propadlo obetavno podjetje.
Kranj, 27. decembra - 14. decembra lani je šlo v stečaj Kovinsko Podjetje iz Kranja. 15. decembra letos so upnikom (največ je Podjetje dolgovalo 78 zaposlenim) izplačali dolgovane terjatve. Alojz Grašič, še lani predsednik delavskega sveta v podjetju KOP, lQ,aj pa eden od brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, sicer taame kapo pred stečajnim upraviteljem, ki je vse to dosegel, °benem pa se mu neznansko zdi škoda svoje čase cvetočega Podjeta.
Koliko ste dobili delavci kot Največji upniki v stečajenem Postopku?
"S prvim obrokom so nam ysem v enakem znesku izplačali {lolgovane zajamčene plače. To I bilo 251 tisoč tolarjev. 15. decembra, leto in dan po stečaju, pa smo dobili še poračun, razhčno pač glede na izobrazbo, plovno dobo in drugo, od 120 tisoč do 600 tisoč tolarjev. Vse to je bilo obrestovano, zato so zneski tolikšni. Stečajni upravitelj, ki je podjetje prevzel zato, ?a bi jo prodal, ne da bi jo rešil, je svojo nalogo dobro izpeljal, delavci, zlasti tisti, ki smo zaradi dolgoletne delovne dobe v tem podjetju nanj tudi čustveno vezani, pa smo še Jfedno prepričani, da bi se dalo ^OP rešiti. KO so se v podjetju *e pojavile težave, smo bili {klavci nekoč pri gospodu Mo-Joriču, tedanjem predsedniku sanjske vlade. Ogreval se je
možnost, da bi podjetje rešili, P sicer tako, da bi oživili Zdravo jedro z 20 do 30 delavci 'n začeli z novo proizvodnjo in tiženjem. Tudi kasnejše vodstvo °bčine je obljubljalo, da bo Poslalo takega stečajnega upra-
vitelja, ki bo podjetje oživljal. Vendar resničnega interesa za to očitno ni imelo. Ko sem bil na tretjem od stečajnih narokov, stečajni senat o oživljanju firme ni hotel nič slišati, temveč se je odločil za prodajo."
Kot predsednik delavskega sveta ste ves čas spremljal dogajanje v podjetju, zadnje leto pa kot predsednik popisne komisije tudi njegov propad. Kako ga doživljate?
"V podjetju sem od leta 1953, pomnim njegove začetke, vzpon, vlaganja. Ko smo v sedemdesetih letin dograjevali novo proizvodno halo, smo jo postavili brez kredita. Bili smo mlad, obetaven kolektiv, ki bi lahko marsikaj storil. Tudi naš program je bil zanimiv, saj smo s protipožarnimi vrati pokrivali velik del nekdanjega jugoslovanskega trga. Se v osemdesetih letih je bil KOP koletiv s 145 zaposlenimi, lani ob stečaju nas je bilo še 74. Stečajni upravitelj me je še pol leta obdržal v podjetju, kjer sem vodil inventurno komisijo in spremljal podjetje do njegovega konca. 20. septembra letos je bila opravljena primopredaja, KOP je prešel v roke novih lastnikov.tudi njegovega imena ni več. Stečajni
upravitelj Stane Sorčan je v okviru pristojnosti storil za delavce največ, kar je mogel, zato se mu v imenu delavcev tudi zahvaljujem za korekten postopek. Za podjetje, ki bi se ga kdaj prej dalo resiti, pa mi je izredno žal. Vedno bom trdil, da bi se ga dalo rešiti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bilo prodano za polovico prvotnega zneska, pa smo bili poplačani vsi upniki in celo za Koržetov sklad je še ostalo."
Kakšna je usoda nekdanjih delavcev? So se jim že iztekle pravice na borzi dela, so našli nove zaposlitve?
"Ko je bilo lani stanje v podjetju najbolj kritično, ko ni bilo plač in gotovosti, kaj bo z nami, je večina delavcev želela na zavod za zaposlovanje. Deseterica delavcev, ki smo bili v podjet-
ju od začetka, pa nas je računalo na možnost, da se KOP da rešiti. Pojavili so se drug za drugim trije kupci, ki so ponujali svoje pro-
rame, vendar se je vse izjalovilo, stečajem je šla večina delavcev na zavod za zaposlovanje, čez pol leta pa še peščica tistih, ki smo v firmi ostali v pomoč stečajnemu upravitelju. Polovici delavcev, ki so imeli okoli deset let delovne dobe, se je pravica do nadomestila na zavodu pravkar iztekla. Za pet nekdanjih sodelavcev vem, da so dobili stalno zaposlitev, nekaj jih dela po pogodbi, sedem jih je izpolnilo pogoje za upokojitev. Jaz osebno jih bom izpolnil
[>rihodnje leto, ko bom imel 56 et in 35 let delovne dobe. Pravice na zavodu za zaposlovanje pa mi usahnejo 30. junija 1995. Nadomestilo je, zahvaljujoč našim nizkim (izračunanim) plačam pred stečajem, bolj klavrno, 25 tisočakov."
Kdo so po vašem krivci, da je propadlo nekdaj obetavno podjetje?
"Krivi so bili nesposobni direktorji. Za KOP jim ni bilo mar, danes pa imajo zasebne firme, kjer honorarno zaposlujejo celo nekdanje KOPove delavce. Čudim se njihovi morali: najprej vržejo delavce na cesto, potem pa jih vzamejo v svoje zasebno podjetje! Naj ponovno poudarim, da me čudi tudi mačehovski odnos kranjske občine, ki bi pred propadom lahko kai več storila za KOP." • D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko
osmošolce na križpotju
Zvezek informacij "za prvo silo"
Kranj, 27. decembra - Februarja bo šolsko ministrstvo objavilo f^pis za vpis v srednje šole v prihodnjem šolskem letu. Zatem "odo imeli osmošolci le še mesec dni časa za prijave na izbrane Srednje šole. Skupina za poklicno usmerjanje pri Republiškem favodu za zaposlovanje, območne enote v Kranju, pa je že zdaj •zdala knjižico Kam v šolo, v kateri so zbrane informacije "za prvo s'lo" o tem, kakšne so možnosti šolanja na Gorenjskem.
. V preteklosti je mladina •Zbirala poklice po razpisanih Potrebah podjetij. Teh je zadnja P|a le za vzorec, še zdaleč ne tri tisoč, kolikor mladih z Gorenjska si vsako leto izbira poklic. *oda strokovnjaki za poklicno zmerjanje pravijo, da ni vzroka *a pesimizem, čeprav so prikazane potrebe po zaposlitvi neznatne (tak je tudi razpis kadrovskih štipendij), temveč ?c za dobre strokovnjake na kateremkoli področju vedno najde delo. Strokovnost.se pri-
dobi s šolanjem, najtežje pa je dobiti zaposlitev tistim mladim ljudem, ki ostanejo brez šol in poklica.
Zvezek informacij letošnje osmošolce seznanja samo z možnostmi šolanja na Gorenjskem, za katere se zanima tri četrtine mladih, ki končujejo osnovno šolo. Ostala četrtina, ki bi rada več vedela o šolah zunaj Gorenjske, pa bo morala počakati na objavo ministrstva za šolstvo in kasnejši informativni dan. Na Gorenjskem je 13
srednjih šol, ki izobražujejo v dve, tri in štiriletnih programih, o čemer podrobno piše v knjižici Kam v šolo. Prinaša pa tudi vrsto drugih informacij, od tega, ali je v šoli urejena tudi prehrana, do različnih prostočasnih dejavnosti. V njej so tudi podatki o tem, kaj je potrebno za zaključni izpit ali maturo, čeprav za današnje osmošolce te informacije za zdaj morda še niso zanimive.
V Srednji šoli na Jesenicah bodo v dveletnem programu za prihodnje šolsko leto predvidoma odprli dva oddelka, za triletne programe pet in za štiriletne programe osem oddelkov, od slednjih štiri gimnazijske. V Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju bosta
Kako bodo reševali Terminalove presežke
Programiran stečaj bo odnesel sto delavcev
J^snj, 24. decembra - V Iskri Terminali, kjer so Se izmed treh sanacijskih možnosti odloČili za Programiran stečaj, zdaj s pomočjo sindikatov in Zavoda za zaposlovanje rešujejo vprašanje stotih j^večnih delavcev. Podjetje se namerava rešiti !?*o, da bo obdržalo matično podjetje Iskra ^munali, hčersko podjetje Terminali T&G pa Prepustilo stečaju. Približno 250 delavcev bo iz 5e«njega razporedilo nazaj v matično podjetje. Ustali bi izviseli, če...
. Kakih sto delavcev naj bi "čakalo na delo" H°ma do dneva stečaja hčerskega podjetja *e.rminali T&G. Ob stečaju jim po zakonu ne PjjPadajo nobene odpravnine, medtem ko bi ~*jtali na stečaj, pa bi lahko nastopile težave celo P11 izplačilu nadomestil.
Svet kranjskih sindikatov že nekaj časa išče ^sitve, da bi stotnija odvečnih delavcev ne ^Živela usode povsem odpisanih in da bi jim £fjub stečaju zagotovili izplačilo odpravnin, phtajo med tremi inačicami. Najbolj zakonita d yztraJanJe na tožbi prek sodišča za vrnitev vseh ^claycev iz Terminalov T&G nazaj v matično P°djetje, vendar hkrati obeta tudi najmanj "!°znosti, da bi delavci iztržili ustrezne odpravil !nc. Druga možnost bi bila, da stotim delavcem, ™ ne bodo razporejeni nazaj v matično podjetje,
slednje prizna pravico do zakonite odpravnine, kakršno bi imeli kot presežki, zagotovi pa naj jim tudi nadomestilo za čas čakanja do stečaja podjetja Terminali T&G in do prehoda na zavod za zaposlovanje. O obliki odpravnine (denar, obroki, delnice) bi se dogovorili s pogodbo, z njo pa se delavci odpovedo tudi tožbi. Podjetje se je o drugi inačici pripravljeno pogovarjati, ponuja odpravnino v desetih obrokih, vendar bi jo začelo odplačevati šele v začetku 1995. V tretji možnosti pa bi matično podjetje odvečnim stotim delavcem, ki bi bih takoj pripravljeni preiti na zavod za zaposlovanje, takoj začelo izplačevati odpravnino v rednih mesečnih obrokih, in sicer najprej pol leta po 10 tisoč tolarjev, nato pa 16 tisoč tolarjev do poplačila. O tem bi vsak delavec sklenil s podjetjem še posebno pogodbo.
Sindikat delavce podrobno seznanja s prednostmi in slabostmi vseh treh inačic, odločitev pa prepušča njim samim. Sindikat zagotavlja, da bo poskrbel, da bo izbrana možnost za vsakogar tudi uresničena. Za delavce, ki bodo vztrajali pri tožbi, bodo po pooblastilu vodili sodni postopek, za druge pa po dogovoru z vodstvom skušali iztržiti čim ugodnejše izplačilo odpravnin. • D. Z. Žlebir
dva oddelka v triletnih in trije v štiriletnih programih. V Srednji elektro in strojni šoli v Kranju bo en oddelek dveletnega programa, pet iih bodo ponudili za triletno izobraževanje in sedem za štiriletno. Na Gimnaziji v Kranju nameravajo razpisati osem oddelkov, v preteklih letih pa so imeli zaradi večjega števila prijav, kot je njihova zmogljivost, večkrat tudi omejitev vpisa. Srednja gradbena šola v Kranju bo imela za dveletne
[>rograme tri oddelke, za tri-etne pa štiri. Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj načrtuje deset oddelkov za izobraževanje v dveletnih programih, pri treh tovrstnih programih pa se bodo ravnali po prijavah. V triletne programe bodo tudi vpisali za predvidoma deset oddelkov učencev, v štiriletne pa prav tako za deset. V Srednji trgovski šoli Kranj bodo trije oddelki triletnega programa in dva za štiriletno izobraževanje, ne vedo pa še, kako bo z diferencialnim programom komercialnega tehnika "3+2". Podoben program za poslovnega tehnika (3+2)imajo v načrtu tudi na Srednji ekonomski in upravno-administrativni šoli Kranj, in sicer predvidoma dva oddelka, za štiriletno šolanje pa načrtujejo sedem oddelkov. Srednja gostinska, turistična in ekonomska šola Bled bo za triletne programe odprla štiri oddelke, za štiriletne pa šest. Srednja kovinarska in cestno-prometna šola v Škof j i Loki ima v dveletnem programu en oddelek, v triletnem šest in v štiriletnem štiri. Škofjeloška Gimnazija pa bo razpisala štiri gimnazijske oddelke in enega smučarskega, če bo za slednjega dovoli prijav. Srednja lesarska šola Škofja Loka v dveletnem programu načrtuje en oddelek, drugega pa prilagojenega glede na prijave, v triletnih programih šest oddelkov in v štiriletnih tri. Ostane še Center slepih in slabovidnih v Škofji Loki, namenjen učencem z okvaro vida in izjemoma tudi invalidom s telesno okvaro. Šolajo pa za tri poklice v prilagojenih programih. * D. Z. Žlebir
V Sloveniji 137 tisoč brezposelnih
Na Gorenjskem je slika manj črna
Kranj, 27. decembra - Do konca minulega leta se je število zaposlenih v slovenskem gospodarstvu znižalo za okrog 24 tisoč, pred koncem tega leta pa število prijavljenih na zavodih za zaposlovanje presega številko 137 tisoč. Brezposelnost se je v primerjavi z lani povečala za 16 odstotkov.
Na Gorenjskem ni tako hudo, ob analizi gibanj na področju zaposlovanja in brezposelnosti ugotavljajo na območni enoti Zavoda za zaposlovanje v Kranju. Brezposelnost je bila konec septembra le za 0,4 odstotka višja kot konec minulega leta, zaposlenost v gospodarstvu je upadla manj kot v republiki, čeprav se je število delovnih mest v gospodarstvu v primerjavi z decembrom lani zmanjšalo za 1700. Precej bolj kot v Sloveniji se je povečala zaposlenost pri zasebnikih, kar za 28 odstotkov.
Stečaji in trajni presežki so tudi letos poslali na trg delovne sile največ ljudi. Med brezposelnimi je tudi veliko tistih, ki prvikrat iščejo zaposlitev. Sicer pa strokovnjaki s področja zaposlovanja ugotavljajo, da je na Gorenjskem podoba brezposelnost manj črna zlasti zaradi oživljanja proizvodnje v dveh večjih podjetjih, ki sta bili v stečajenem postopku, kar je povečalo potrebe po delavcih in so se brezposelni spet začeli zaposlovati. Delovnih mest je manj kot lani, brezposelnih pa ne, kar pripisujejo doslednemu izvajanju določil o zaposlovanju tujcev. Poraslo je tudi zaposlovanje pri zasebnikih, kar poleg potreb po delavcih pripisujejo tudi strožjemu nadzoru inšpekcije za delo, deloma pa tudi dejstvom, da je po poteku pravic na zavodu za zaposlovanje treba brezposelnim resneje iskati delo. Gorenjska podoba brezposelnosti je manj črna kot siceršnja v državi. Toda strokovnjaki zaposlovanja nas z ugotovitvijo, da se tako bolj zaradi sprememb v formalnem statusu delavcev in podjetij, kot pa zaradi dejanskega oživljanja gospodarstva, naglo postavijo na trdna tla. • D. Ž.
Kranj, 24. decembra - V Domu upokojencev v Kranju so na prvi zimski dan odprli razstavo, ki so 10 za stanovalce doma pripravili otroci štirih vrtcev na Planini. Otroci in vzgojiteljice iz Mojce, Najdihojce, Čebelice in vrtca Tatjane Odar so razstavili risbe in številne domiselne izdelke, v zameno pa jih je dom oskrbel z odpadnimi materiali, ki jih vrtci za svoje vzgojno delo nimajo nikoli dovolj. Razstava bo odprta do 1. januarja vsak dan od 9. do 18. ure. - • D. Ž~ foto: J. Pelko
Kranj, 27. decembra • V decembrski ponudbi otroških dobrotnikov je zadnja leta prava gneča. Komaj se poslovi Miklavž, že ga dohitevata Božiček in dedek Mraz. Otrokom je prav, saj ima vsak od njih kopico priložnostnih daril zanje. V vrtcih je bil konec leta vselej dobrodošel dobri stari dedek Mraz. Letos je spričo božično-novoletnih počitnic prišel malo prej, kajti zadnji teden v decembru so tudi vrtcevski otroci večidel prosti. Naša slika je iz kranjskega vrtca Janina, kjer so ob novem letu dobili kos novih igrač, s katerimi se bodo igrali prihodnje leto. Ker je denarja zanje iz leta v leto manj, so dedkovega darila ob koncu leta tembolj veseli. - • Foto: J. Pelko
Krvodajalci, povabljeni spet prihodnje leto
Ljubljana, 27. decembra - Izteka se leto, jubilejno tudi za Rdeči križ Slovenije, ki je letos slavil 40- letnico krvodajalstva. Ob koncu leta se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri uresničevanju te velike akcije medsebojne solidarnosti. Za prihodnje leto pa spet vabi krvodajalce, naj darujejo kri, ki je dragoceno darilo ob pravem času.
Od gorenjskih bodo konec januarja prvi na vrsti krvodajalci iz Škofje Loke in okolice. Ob dejstvu, da je tam vsak deseti občan krvodajalec, se bodo 27. in 28. januarja nedvomno spet odzvali v velikem številu. V začetku februarja pa bodo darovali kri Jeseničani. Na odvzem jih vabijo 4. in 5. februarja, o čemer jih bodo pred tem datumom še enkrat obvestili. • D. Z. Ž.
GAULOISE^BLOJDES
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 1994
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA
Vsem zvestim kupcem, članom Kluba Kokra, poslovnim partnerjem ter vsem občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1994.
Kranj
46uiuux' Krani
obvešča kupce, da bo veleblagovnica Globus v ponedeljek, 3.1.1994, zaradi inventure ZAPRTA.
p rijateljem, p artnerjem, p otrošnikortip rav p rijetne, p rijaznostip olne^ raznike. pa p risrčerip ozdravi
PETROL
Slovenska naftna družba
	* * vi
	
	
	> <
	
tj*	
	i**
Vi	»V
	
"»v
v*
v/
»Ji.*
/.v
								
			> <		> <			> *
			• t;					
								
				> "V				
	Vir		V C					
	>		> <					
					• ♦ i			
				V/				
								
					> <			
	> *:							
		v<		»*#		>•		
		>■ v						
			i*«					>**
	> *>		> *					
	7*<							
v*
in GLAS
ŠKOFJA LOKA
BRALKAM IN BRALCEM
NOVOLETNA LOKA KAVA
V tem tednu, cenjene bralke in spoštovani bralci, ko se izteka 1993. leto, izide ta zadnji letošnji številki Gorenjskega glasa. Današnja je predzadnja, pojutrišnjem (torej ie v četrtek!) pa še 102. in zadnja v letu 1993. Obakrat bo v Gorenjskem glasu veliko zanimivega branja - k dobremu časopisu pa sodi tudi skodelica dobre kave. DOBRA KAVA JE ■ LOKA KAVA.
In skupno posebno novoletno presenečenje Trgovskega podjetja LOKA Škofja Loka ter Gorenjskega glasa je 10 dekagramski zavitek odlične LOKA kave za vse bralke in bralce. Zavitek LOKA kave boste prejeli brezplačno v eni od naslednjih trgovin:
- samopostrežba LOKA v Žireh
- samopostrežba LOKA v Blagovnici Železniki
- oddelek Market v Blagovnem centru LOKA v Medvodah
- samopostrežba LOKA v Podlubniku, Podlubnik 139, Sk. Loka
- samopostrežba Bistrica, Kovorska 37, Tržič
- TP Delikatesa poslovalnica Titova 68, Jesenice
- TP Delikatesa, poslovalnica Mojstrana • supermarket Delikatesa Kranjska Gora
- TP Delikatesa poslovalnica Zabreznica
Poleg tega Vas zavitek LOKA kave čaka tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Bleiweisovi 16 v Kranju ah pa v tajništvu, Zoisova 1 (v II. nadstropju).
V eni od naštetih trgovin prejmete 10 dag LOKA kave brezplačno s kuponom iz tega oglasa. Kava Vas čaka danes, jutri, pojutrišn-
{'em in še v petek, 31. decembra - spotoma, ko >oste šli po novoletni nakup v eno od naštetih LOKA trgovin ali poslovalnic Delikatese Jesenice; če pa v teh trgovinah običajno ne kupujete, se s kuponom za zavitek kave LOKA splača napraviti izjemo in novoletno nakupovalno košarico napolniti v eni od teh trgovin, kjer Vas čaka LOKA kava od Gorenjskega glasa.
Ob branju današnjega - ali pa novoletnega Gorenjskega glasa pojutrišnjem - naj Vam polepša dan tudi LOKA kava.
r-£<—S-c-§x-§x-§x-§«€-§«-
GLAS
NOVOLETNO DARILO
10 dag LOKA KAVE
od 28. do 31. decembra 1993
AIOK100
A GAULOISES BLONDES Val
^ffjF KRANJ-/v hotelu Grelno, tel 064 713 650/
MR€M€
Vremenosfovci nam za danes in jutri napovedujejo oblačno in suho vreme. Veter bo oslabel.
LUNIN€ SPR€M€MB€ C
Jutri bo luna nastopila ob 0.05 kar po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje mraz.
AS ~
AVTOSOLA
Begunjska 10 *prt vodovodnem stolpu
Tel.: (064) 216-245
Spet ste nas zasuli z dopisnicami, na katerih so večinoma pravilni odgovori, da smo prejšnji torek objavili staro razglednico, na kateri je bil videti del vasi Davča. Samo del vasi je bil lahko na sliki zato, ker je Davča največja raztresena vas na Slovenskem. Po površini meri skoraj toliko kot naše glavno mesto Ljubljana, hiš pa je seveda veliko manj, do vasi pa se pripeljemo iz Selške doline. Mnogi ste poleg odgovora napisali tudi, da v vasi vsako leto prirejajo dan teric. Tokrat žrebanje ni bilo tako enostavno kot prejšnjikrat, ko smo prejeli ravno pet pravilnih odgovorov, zato smo morali kar malo pobrskati po kupu, v rokah pa so nam ostale naslednje dopisnice, ki prinašajo nagrade: 1. Sonja Ovnik, Stružnikova pot 8, Šenčur; 2. Mira Petrovčič, Gorenja vas 243, Gorenja vas; 3. Ivan Oman, Ledine 11, Kranjska Gora; 4. Julka Rihtaršič,
Jravnova ul. 10; Jesenice; 5. Vinko Peternel, Murave 18, Poljane, čestitamo!
Leta 1912 je neka znana slovenska vas zgledala takole, kot jo prikazuje srtara razglednica iz tistega časa. Danes je vas precej drugačna. Ugotovite, za katero vas gre in zakaj mislite, da jo objavljamo ravno sedaj. Odgovore nam pošljite na dopisnicah zaradi praznikov do ponedeljka, 3. januarja prihodnje leto, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj, pet izžrebanih pa čakajo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Pa srečno v novem letu!
Mojstrski Splitčan Boris Dvornik
Prejšni konec tedna sta v Kranju gostovala s predstavo Plavi Božič mojster splitske igre Boris Dvornik in Dija Zovko. Kdo ne pozna brkatega "brijača" iz Malega mista in nešteto njegovih partizanskih vlog. Topel prijazen gospod, pravi in s srcem Splitčan, ljubi ter živi za gledališče in film, in sam pravi, spada samo tja, tam se najbolje počuti" ali stvarno nema Splita do Splita".
Drži se vas pridevnik "majstor splitske glume". Dolgo ste Že na obzorju in kje danes vidite mesto hrvaškega gledališča in filma?
Na Hrvaškem je vojna in tako ni denarja za film in gledališče. Delajo se le najnujnejše poceni drame. Letošnje leto smo posneli dva filma, to je malo, v vojnem stanju je seveda denar potreben za druge stvari. Želimo le, da se bo nekega dne končalo in bomo šli lahko spet v širšo produkcijo. Sedaj najresneje pripravljamo otroško serijo in otroški film za HTV. Gre za koprodukcijo z Nemčijo, saj film opisuje vrnitev nemške družine po vojni, po treh letih spet v Dalmacijo. Otroci obujajo spomine. Serija je sestavljena iz akcije in malo grozljivke, poudarjeno je veliko morja in turizma dalmatinskih mest. Naslov serije je "Kanjon opasnih igara". Film je bil posnet pod pokroviteljstovm Unicefa, avtorja scenarija in režiserja sta Vladimir Tadej in Hrvoje Hitrec. V gledališču pa bom v naslednjem letu začel študirati igro Edvvarda Dephilipa "Ratni profiteri. Zgodba se dogaja med prvo svetovno vojno, in ker je vsaka vojna enaka sovpada v naš kontekst.
Zakaj ste vzeli spet predstavo na temo vojne?
Vse Dephilipove predstave so
Eisane za njegovo družino, kjer so ili vsi igralci. Igral sem že pet njegovih predstav. Dogaja se znotraj družine, v majhni ulici in okolje je zelo podobno Splitu. Cela predstava se dogaja na ulici in mi smo je postavili v Diokel-cianovo palačo. Družine se "svadžaju, šionirajo, švercajo s kavo i manistro. Svi znaju sve o svakome, a se pravu, da ne znaju". Vojna je v ozadju.
Veliko ste delali v gledališču in
Eravtako za televizijo. Kaj vam olj ustreza?
Že 31 let sem svobodni umetnik in sodelujem s splitskim gledališčem in prav tako s televizijo. Posnel sem že približno 70 filmov in ne vem koliko serij. Utrudil sem se po terenih, in sedaj, ko sem starejši mi zelo veliko pomeni dom, zato mi je boljše in udobnejše delati v gledališču.
Dolgo se že držite v vrhu hrvaškega gledališča in filma. Kako bi sami ocenili svoje največje mojstrovine?
Nimam kontrole. Zdi se mi, da so bila v filmu najlepša leta okrog 1970-71, ko sem igral v Vrdolja-kovih filmih. "V gori raste zelen bor", pa potem serije Malo misto, Velo misto. V gledališču je repertoar tudi že velik. Najrajši imam Dephilipa, pa potem naše Marinkoviča, Držiča - to so predvsem tragikomedije s svojo težo in sporočilom, polne emocij in uboštva ljudi. V gledališču pravijo temu lažji repertoar, toda nekateri igralci in režiserji, če se ne lotijo Shakespearea, potem menijo, da v življenju niso nič naredili. Jaz mislim, da to znajo najboljše Angleži. Poudarjam, da se vloga ne le govori, ampak tudi "misli . Jaz razmišljam kot med-iteranec, kot Splitčan in mislim, da je naša prvenstvena obveznost, da igramo svoje pisce, s spoštovanjem do drugih. Ste že kdaj razmišljali, da bi šli ustvarjat v tujino in se umaknili tej brezmiselni vojni? "Nikako, nikad". Močno sem vezan na svoj dom in deželo. Na turneji zdržim največ 10 dni, potem pa me že grabi panika in nervoza. Prej sem stanoval v Zagrebu, pa sem vedno želel v Split, kjer sta bila oče in mama. Sedaj se počutim varnega, tukaj imam prijatelje iz otroštva. Niti en sam trenutek še nisem razmišljal, ali bi odšel ah ne. "Nikad". • Metka Zabret
Javna skrivnost je, da imajo na naših osrednjih televizijskih in radijskih hišah tudi v demokraciji - cenzuro. Cenzuro v glasbenih programih, saj lahko vzamete dopust in noč in dan pritiskate ušeska na radijski aparat, pa se vam ne bp Zgodilo, da bi v kakršnikoli glasbeni oddaji - resni ali mladosmo odštekani - slišali tiste popevke ali pesmi, ki so potihoma prepovedane. Od radijskih glasbenih urednikov.
Zdaj kajpak ne gre zato, da bi furt na furt vrteli glasbenim Urednikom priljubljene in privilegirane glasbene ljubljenčke. Zdaj gre zato, da so čisto po Puritansko in Čistunsko zavrnili vsa ona besedila, ki imajo kakšne grde izraze in primerjave, ne glede, če se odštekani komad Ivilga po vseh lokalih. Ore zato, ker so - med drugim -napravili kril čez vso glasbo, ki je prihajala z juga in čez vse, recimo, partizanske vile. Kdaj ste zadnjič slišali Nabrusimo kose ali Na oknu glej obrazek bled?
Novi časi - nova cesarjeva oblačila! Po vojni so urednikom trgali ušesa, če se je vtihotapila Lili Marlen, kajti borci so zagnali tak vik in krik, da je treskalo na vse strani. Če h kaj tujega le smelo v Program, je bilo cenzurirano. Enostavno so zbrisali in zmon-tirali skladbo tako, da je bila sPremeljiva za socialistično dušo. Še pomnim eno krasno Zahodno glasbeno pop stvari-tev, Rasputin, ki jo je pri nas in v svetu mularija polvilgavala Sor in dol. In čisto po naključju
mi jo je bilo slišati nekoč v neki tuji veleblagovnici. Da dol padeš! Skladba se v originalu sploh ni končala tam, kjer so jo končali pri nas, ampak je imela še en krasen zaključek- »ah, bloody Rusians!« Ah, ti presneti, ti hudičevi Rusi! Saj je danes kar umljivo, da refrena, ki je lalil nam bratski narod, tedaj enostavno niso smeli predvajati. Kaj veš, kako se ta Rasputin danes pri nas vrti?
Ker mi verjetno ne bo dano liveti dvesto let, ko se bodo morda tudi na teh tleh uveljavila preprosta pravila ponu dbe
To je naravnost krasno -skozi celo livljenje me kdo za rokico vodi!
Z novim letom me bo drla-va obvarovala pljučnega raka. Zaradi pasje dragih domačih cigaret nehamo kaditi. V najslabšem primeru! V malo boljšem primeru bomo pa kupovali tuje cigarete, ki se ne bodo podralile za nesramnih 40 procentov, ampak za polovico manj. Kakorkoli le: skrb drlave za pljučno zdravje drlavljanov je evidentna. Da pa vina niso podralili, je pa vinski lobi kriv. Kričači iz tega lobija so bili proti podralitvi
Nabrusimo kose
Vsakega pevca, ki je zapel v mikrofon, da je danes božič, so naši glasbeni uredniki z veseljem vrteli. Bilo je brez vsake mere in okusa.
in povpraševanja, moram pač hočeš nočeš sprejeti dejstvo, da bo za časa mojega tuzemskega bivanja nenehno kdo skrbel zame. Za moj materialni in eksistenčni blagor skrbi drla-va, za moj duševni blagor in čisto dušo pa skrbijo celo glasbeni uredniki!
vinske kaplje in eden izmed njih je navedel tudi vzrok: Slovenci smo več ali manj pesniki, za pesnike pa ja velja tista: »Kako bom pesmi pel, če vinca ne bom j"me/.*Kakorkoli se obrnemo, zmeraj pridemo na pesmi in na pesnike.
Pesniških zbirk ne kupujem, Prešerna znam na pamet, zato
so mi zdaleč edino okno v svet poezije glasbene oddaje, če imajo cenzuro, potem so si vtepli v glavo, da me bodo izobrazili. Pozabiti moram na Nabrusimo kose in na bled obrazek na oknu, zdaj moram poslušati glasbene melodrame o mornarčkih in malih domačih hiškah, o sončkih in skuštranih glavah, Tonijih, ki majo lepo kapo in tako dalje.
Vso to kramo in šaro in stoodstotni glasbeni kič bi človek še nekako polrl, če bi mi vsaj za bolič dali mir. Vsi osrednji in še kakšni lokalni programi so se za bolič pri prodaji te glasbene krame tako napihovali, da niso bili le smešni, ampak na čase kar odurni. Tu pa, gospoda, ni bilo nobene, količkaj kulturne cenzure. Vsakogar, ki je rignil v mikrofon, da je danes bolič ali da prihaja bolič, so vrteli. Zares lepe, zares kvalitetne bolične pesmi, ki bi jih spuščali v eter z malo smisla za mero, bi ustvarile lep bolični dan, tako pa se je vse skupaj zafrčkalo.
Kot so včasih zafrčkali kakšen komunistični praznik, ko so gor in dol vrteli Nabrusimo kose, tako je danes ista pesem. Take in podobne zunanje oblike praznovanja boliča je okarala sama Cerkev, saj ve, kaj je spodobno in še dopustno in kaj ne. A zdi se, da nič ne pomaga: glasbeni uredniki te delele imajo ostro nabrušene kose in vsakokrat, ko se zamenja oblast, ji brez vsake mere in okusa prihajajo na oblastno dušo. • D. Sedej
V Gauloisesu je vedno pestro - tu se vedno nekaj dogaja. V decembru smo izbrali miss GBC za leto 1993, pred tem je bil izbran "Mister univerzum", gostoval je New Svving Ouartet, pa Jan Plestenjak. Skratka, v našem klubu Vam ni nikoli dolgočasno; vsak večer prinaša novo presenečenje, novo doživetje. Zato ne zamudite obiska.
V sodelovanju z Gorenjskim glasom Vam ponujamo brezplačni obisk. Edini pogoj je, da izrežete naš oglas in ga predložite ob vstopu v klub. Srečno!
Želimo Vam obilo uspehov in sreče v letu 1994 in še več obiskov v našem klubu!
KOLOVRAT DOMAČIH Ml ■ TRZIC'93
Pf&e: Drago Fapler
Pan Records: Gorenjski muzikantje in Jevšek
Reklamna agencija Pan iz Kranja deluje štiri leta in vključuje tudi založbo, ki se pod blagovno znamko predstavlja kot Pan Records. Ustanovitelja in lastnika sta Tomaž Pangeršič Litaj v funkciji direktorja in Mitja Petrovič v funkciji producenta. Ker je dejavnost široka, je delo porazdeljeno, urednik programov je Aleš Ribnikar, tonska mojstra v lastnem studiu Igor Potočnik in Borut Belančič, glasbeni manager pa Miran Potočnik. V okviru založbe je izšlo 12 projektov, od tega 9 kaset in 3 CD plošče.
Najnovejši Panov paket novih izdaj nosilcev zvoka obsega CD plošče: Romana - Od mravljice do dinozavra z uspešnicami štirih kaset, Califomia s hiti prvih dveh kaset, Pomaranča z butičnim izdelkom posnetkov iz najpopularnejšega obdobja 1980-86, med katerimi so nekateri prvič natisnjeni... Nove kaset so: Romana - V pradavnim, Califomia - Vdihni globoko in Zagrebški trio s starogradskimi pesmimi. Pan ima osnovno reklamno dejavnost, kot je snemanje video in audio spotov, planiranje medijev, distribucija, ideja in izvedba reklamnih akcij. V zvezi s tem so zelo ponosni na prvo nagrado za zvočno reklamo v kategoriji C, za reklamno sporočilo Sporočitba (Merkur), za katero so bili nagrajeni z zlatim bobnom. Prav tako jim je mednarodno žirija v Portorožu dodelila zlato palčko v podkategoriji prosti čas za reklamo Tišina (Gorenjski glas). Nova reklamna in glasbena produkcija nastaja v lastnem 32-kanalnem tonskem studiu Pan, ki ima površino 100 kvadratnih metrov. Na prvi narodnozabavni prireditvi KOLOVRAT DOMAĆIH VIŽ -TRŽIČ '93, sa v imenu Založbe Pan Records nastopila ansambel Jevšek iz Kranja in Gorenjski muzikantje z Begunj na Gorenjskem s humoristom Koširjevim Klemenom.
Odgovorite na nagradno vprašanje in kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj in izžrebali bomo dva dobitnika kasete.
KUPON -10
Vprašanje: Kako je bil naslov kasete ansambla Jevšek, ki je izšla pri Založbi Pan Records?
Odgovor. Ime in priimek: Naslov:
RADIO TRŽIČ - GORENJSKI GLAS - TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ
Škofja Loka je v letošnjih prazničnih dneh spremenila zunanjo podobo mesta. Enotno praznično okrasitev Mestnega trga je s 60 % finančno pomočjo omogočil Odbor za razvoj turističnega gospodarstva občine Škofja Loka, ostalo pa trgovine, lokali in druge službe na Mestnem trgu.
Pohvaliti je treba tudi stanovalce Spodnjega trga - Lontrga, ki so letos z lastnimi prispevki in delom uspeli zaključiti osvetlitev tega dela starega mestnega jedra, škofja Loka se tako lahko pohvali z novo podobo.
Turistično društvo Škofja Loka se zahvaljuje vsem sponzorjem okrasitve Mestnega trga:
Frizerski salon Arhar; IKA; Kokra Kranj; Gorenjska banka PE Škofja Loka; Kašman; Kino "SORA"; Krčma Mihol: Bife AS; Mozaik; Penzion Krona; Borovo Trade; OO RK Škofja Loka; SDK Škofja Loka; LIZ inženiring; Centromerkur; "LOKA" Škofja Loka; Foto Aki; Butik ZANKA; Jenko d.o.o.; Zlatarstvo Koman; Trgovina A CLUB; Elita Kranj; DZS Škofja Loka; Alpina Žiri; Meso-izdelki d.o.o.; Trgovina Hruška; Trgovina čevelj.
Pripravimo se na najdaljšo noč v letu
Naj se vse sveti
Če že nismo v stanovanju postavili božičnega dreveščka, obesimo vsaj smrekovo vejico na steno, na vrata, nanjo privežimo rdečo pentljo, lesketajočo se bunkico, pa bo takoj vse drugače, praznično. Prav tako okrasimo mizo, lahko le z borovimi vejicami v keramični vazi, na sredo zataknemo živobarvno svečo, obesimo sem in tja kakšen okrasek, pa imamo tu novoletni aranžman. Seveda si lahko omislimo tudi praznični prt, z božičnimi zvezdami, za slavnostno večerjo pa vzamemo iz omare najlepši porcelan, kozarce za vino in šampanjec. Mizo res lepo okrasimo. In po stanovanju naj se vse sveti.
Glejmo pa tudi, da bomo imele zase dovolj časa, da si bomo pred to najdaljšo nočjo, ki jo tako pričakujemo in se je veselimo, uredile pričesko, se naličile, kot vemo, da nam najbolj pristoji in se to zadnje popoldne tudi še malo odpočile. Če se zdimo utrujene, si naredimo masko za obraz. Tako bomo res počivale in morda medtem tudi uredile nohte. Zakaj si jih ne bi za spremembo tudi nalakirale. Verjemite, tudi otroci bodo uživali, če bo njihova mama lepa. Make upa naj ne bo preveč, ravno prav, da se bomo dobro počutile. Naj pa bo in nadenite si tudi nakit, naj se žlahtno posveti zlata verižica izza vratu, polesketajo uhani in prstani. Bodimo lepše, drugačne in pozabimo na vse tegobe. Kdo jih pa nima?! In nazadnje, ne pozabite na vaš dobri stari parfum. Kako dolgo si ga že niste nanesli na najbolj občutljive točke na rokah, na vratu... Pa tudi na moža in otroke ne pozabimo. Naj si on nadene najlepšo belo srajco in modno kravato ali metuljčka, in metuljčke naj ta večer nosijo tudi fantki, deklice pa naj prav tako kot mamo krase čipke (če so še
tako majhne, da še obvelja naša volja, sicer jim pustimo svojo).
In kaj bomo oblekle? Zadnji čas je, da si, če nimate nove obleke, pregledate staro garderobo in ugotovite, kaj se iz nje da napraviti. Mala črna obleka, ki jo imamo navadno za gledališče, je seveda vedno uporabna. Prav tako črno krilo in bela bluza. L« bluzi dodajmo naborkov, na manšete našijmo čipke, volance, drobne pliseje, da bo izgledala bogato, praznično, svečano. Res pa ne pozabimo na zlat ali pozlačen nakit, na perle, veliko peri si lahko denemo okrog vratu.
Ni pa nujno, da smo tako črno-bele. Zakaj ne bi bile za spremembo v bolj živahnih barvah, v rdeči, živi modri, zeleni, morda tudi s svetlečim našitkom, broško, ki so spet zelo v modi. Kakšne bomo pa pod noge? Namesto salonarjev
Pečemo za praznike
Tončka Erženova iz Žabnice je tudi ena tistih gospodinj, ki so nam jo priporočili, da jo obiščemo in poprosimo za kakšen dober recept. Prav so nam svetovali, kajti vsa njena hiša diši po vaniliji, po dobrotah. Kot praznično pecivo nam je svetovala rumove rezine. Hitro in enostavno se pripavijo, dobre so pa, da bi jih še angelčki jedli...
si lahko obujemo tudi zelo modne visoke škorenjce. Predvsem pa se obujmo in obleci-mo tako, da bomo v silvestrski toaleti lahko tudi sproščeni. Kajti ta večer naj ne bo le slovesen, temveč tudi vesel.
Ja, kaj pa frizura?! Ta je šele pomembna! Bodimo ta večer drugačne. Če sicer nosimo spuščene lase, jih spnimo, če nosimo spete, jih razpustimo. Morda sive lase zakrijemo z barvnim šamponom. Naj bo v laseh pentlja, svetleča zaponka, skratka, bodimo ta večer drugačne. Leta niso važna! • (D.D.)
Rumove rezine
1/4 kg ostre moke,
1/4 kg surovega masla,
1/4 kg sladkorja,
1/4 kg orehov,
6 jajc, 2 pecilna praška.
Obliv: 25 dkg sladkorja, 10 dkg jedilne čokolade, 4 ilice ruma.
V skledo damo najprej maslo, ga penasto vmešamo, nato dodamo jajca, z rumenjaki in beljaki vred, sladkor, spet dobro
zmešamo, nato pa dodajamo orehe ter moko s pecilnim praškom. Dodajamo počasi, malo moke, malo orehov, vmes mešamo. Dobimo tekočo maso, ki jo vlijemo na pekač, zgladimo povrhu z nožem, da se izravna in damo v pečico.
Pečemo približno pol ure pri 180 stopinjah C. Ko je pečeno, pecivo ohladimo in ga prelijemo z oblivom:
Obliv: Sladkor in jedilno čokolado ter rum damo v skledo in mešamo na robu štedilnika tako dolgo, da se počasi stopi. S še toplo maso oblijemo ohlajeno pecivo. Pustimo, da se ohladi in obliv otrdi, nato pa pecivo razrežemo na poljubne koščke in oblike. Rumove rezine Erženova Tončka ponavadi peče za boljše priložnosti, za ohceti, birme, razne družinske praznike.
Tiramisu naredimo sami
Saj poznate to sočno sladico, ki jo danes najdete skoraj na vseh jedilnih listih gostinskih in hotelskih kuhinj. Čisto enostavno lahko tiramisu pripravimo tudi doma, morda prav za silvestrsko sladico.
Za 8 porcij potrebujemo: 100 g baby piškotov, 1 kavno skodelico močne instant ali express kave, 4 kozarčke za liker (0,3 del) kavinega, češnjevega ali pomarančnega likerja, 2 lončka sladke smetane, 3 zavitke trdilca za stepeno smetano, 75 g sladkorne moke, 1 čajno žličko fino zmletega cimeta, 1 vanilin, 200 g mascar-pone oziroma skute za tiramisu, ki se dobi tudi ie pri nas, če pa je ni, pa le navadno skuto z višjim odstotkom smetane, kandirane višnje (če nimamo kandiranih, uporabimo lahko tudi zamrznjene, vendar razpečkane) ali kakšno drugo poljubno sadje (ananas, marelice, breskve, vse narezano na koščke). Za garniranje uporabimo kakav, liste melise, drobne
lešnikove poljubčke, tanke in dolge rezinlce tt limonine lupine in podobno.
1. Baby piškote zložimo tesno drugega poleg drugega in jih pokapamo s kavo in likerjem.
2. Smetano stepemo, dodamo utrjevalec s sladkorjem, cimet in vanilin, zmešamo in narahlo vmešamo v smetano.
3. Mascarpone ali svežo skuto s smetano z mešalcem dobro zmešamo in vmešamo med stepeno smetano.
4. Polovico piškotov zložimo v stekleno skledo in obložimo s polovico kreme iz smetane in skute.
5. Na vrh nadevamo češnje oziroma drugo sadje, znova naložimo keksov in stepene skute s smetano. Postavimo na hlado.
Na koncu tiramisu potresemo s kakavom in okrasimo s poljubčki, limonino lupinico in melisinimi lističi.
Projekt v 3. razredu OŠ Orehek
Naši prijatelji, otroci s cerebralno paralizo
"Naj postane Čopko vaš prijatelj, sprejmite ga tako lepo, kot smo sprejeli mi naše prijatelje, otroke s cerebralno paralizo!"
ta/sni ±i
Želimo:
Tudi to je december.
V 3. b razredu osnovne šole na Orehku, kjer je učiteljica Tatjana Štular, so učenci opravili že pol dela na projektu cerebralne paralize, ki ga bodo sklenili predvidoma februarja. Na predstavitvi društva Sonček v okviru sejemske Dežele igranje pred dnevi v Kranju so sodelovali turi orehovški tretješolci. Takole so predstavili svoje dosedanje delo in podlago zanj, novo pravljico Svetlane Makarovič Veveriček posebne sorte.
Nekega dne je naša učiteljica prišla v šolo z veliko novico. Svetlana Makarovič, naša stara znanka, nam je napisala novo pravljico.
Napeli smo ušesa in ji prisluhnili. Bila je to pravljica o veveričku Čopku, ki se je nekega dne rodil mami Puhan-ki globoko v gozdu. Imel je še dva bratca in dve sestrici. Soja, ki je raznašala po gozdu novice, je razkričala vest o srečni mami Puhanki.
O, kako je bila mati veverica ponosna na svojih pet mladičev!
Zdaj je zgodba pri ilustratorju, slikarju Marjanu Mančku in če bodo v tiskarni zelo pridni, jo pričakujemo že čez mesec dni.
Ker nam je težava veverička Čopka zbudila veliko vprašanj, smo sklenili raziskati probleme otrok z možgansko paralizo.
Kje so ti otroci?
Kakšne težave imajo?
Zakaj ne hodijo skupaj z nami v našo Šolo?
Po prve odgovore na našo radovednost smo se zatekli k zdravnici Anamariji Keršič. Povabili smo jo k nam v razred in z njeno pomočjo spoznavali cerebralno paralizo. Zasuli smo jo z vprašanji, da nam je komaj sproti odgovarjala.
Po njenem odhodu smo sklenili obiskati tudi otroško zdravnico v kranjski porodnišnici. Ta pogovor je bil pa že prav
strokoven! Zdravnica Kopačeva nam je pokazala zdrave dojenčke. Ali veste, da zna že novorojenček sedeti, hoditi in podobno? Bili smo zelo presenečeni, ko nam ie zdravnica to pokazala. Povedala pa nam je tudi, da otroci s cerebralno paralizo velikokrat že ob rojstvu ali takoj po njem kažejo motnje v gibanju. Čimprej je treba okvaro odkriti in se pogovoriti s fizioterapevtko.
Polni novih spoznanj smo se odpravili na fizioterapijo. Fizio-terapevtka Nika nas je prijazno sprejela. Spoznali smo dečka Gorana in deklico Evo, ki sta tistega dne z mamicama prišla k telovadbi. Tudi mi nismo lenarili. Vse vaje smo naredili tudi sami in si krepili mišice. Verjemite, kar naporno je bilo! Za nas! Za Gorana in Evo pa je čas hitro minil, saj smo se z njima pogovarjali, žogali, se gugali in potiho vstopili v njun svet.
Bili smo že veliki strokovnjaki, ko nas je učiteljica postavila pred novo nalogo. Bi si upali skrbeti za otroke s cerebralno paralizo vsaj delček dne-va?Zakaj pa ne?
Za celo dopoldne smo odšli v razvojni vrtec Mojca na Planini. Tudi tam je skupina otrok z možgansko paralizo. Z njimi smo zlagali kocke, telovadili, poslušali koncert, izdelovali novoletne okraske in se zabavali. Bilo je čudovito dopoldne.
Obljubili smo, da bomo še prišli. Se že veselimo!
Vzgojiteljice so nam povedale, da bodo šli nekateri otroci v redne šole, drugi v šole s prilagojenim programom, tretji v dom Matevža Langusa v Radovljico, četrti v Kamnik in tako naprej.
Vse domove in šole smo tudi obiskali in spoznali mnogo novih prijateljev. Z nekaterimi se tudi dopisujemo.
Zanimalo nas je tudi, koliko o cerebralni paralizi vedo naši
Rrijatelji, znanci in sosedje, faredili smo kratko anketo. Če vas zanimajo rezultati, si jih lahko ogledate na panoju. Za konec pa še tole! Ko boste v knjigarni zagledali knjigo Svetlane Makarovič Veveriček posebne sorte, se vam bo zazdelo, da Čopka že dob«* poznate. Naj postane Čopko vaš prijatelj, sprejmite ga tako lepo, kot smo sprejeli mi naše prijatelje, otroke s cerebralno paralizo. Hvala!
Praznični december. S prvimi snežinkami je prišlo tudi tiho in skrito pričakovanje. Obdarovali se bomo, zaželeli si bomo sreče in miru, zdravja in prijateljstva. V košare bomo nagrmadili pisana darila v svetlečem papirju, mize bodo bogato obložene, stanovanja bodo topla in razkošno okrašena.
Nedaleč od nas ne bo tako. Stanovanja bodo hladna, po njih se bo plazila lakota in po ulicah bo odmeval otroški jok. Grožnja smrti bo okrasila gola drevesa in obup bo maličil otroške obraze na dvoriščih, kjer ostanki granat in sledovi krvi govorijo o kruti vojni
Erazničnega decembra. Ne bo leščečih lučk, ne daril, ne obloženih miz. Samo strah, mraz in medlo upanje, da se bo vojna morda kmalu končala.
Ko boš sedel ob svoji polni mizi, z dragocenim darilom v
rokah, v soju sveč in bleščečih lučk, se vprašaj:
"Zakaj je tako? Kaj lahko storim, da bo vsaj malo drugače?"
Mnogo lahko storimo. Nekaj svojega prazničnega decembra lahko podarimo drugim, da ne bodo lačni, da jih ne bo zeblo, da jih bo manj strah in da bodo vsaj malo srečni. Topla jopica bo ogrela premraženo deklico, igračka razveselila dečka. Odeja, ki jo bomo podarili, bo navsezadnje ogrela tudi nas, ker znamo in zmoremo videti stisko drugih.
Morda bo zaradi tega praznični december še bolj prazničen, prazničen zaradi zavesti, da smo nekaj storili. Malo, pa vendar nekaj. Saj nas je mnogo, ki hočemo nekaj storiti.
• Žiga Koren, 8. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled
- da bi bila v šoli odlična,
- da bi imela mami manj vsakdanjih skrbi,
- da ne bi nikoli umri,
- da bi stara mama čimprej ozdravela,
- da se ati ne bi kregal zaradi mojih ocen,
- da ati ne bi več hodil po
Sostilnah in pil, a bi se ati in mami imela bolj rada in se ne bi prepirala,
- da me bratec ne bi več tepel,
- da bi imela svojo sobo,
- da bi bila mami bolj zadovoljna v službi,
- da mami ne bi bila več tako živčna,
- da bi dobila bratca ali sestrico,
- da bi streha na našem hlevu zdržala do spomladi.
• Učenci dopisniškega krožka OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka
Filmska uganka
Hudobneža, ki v filmu Sam doma 1 nagajata prebrisanemu Kevinu, sta Harry in Marv. Za nagrado, po dve brezplačni vstopnici, ki ju podarja Kino podjetje Kranj, sta bila tokrat izžrebana Vanja Legat, 64248 Lesce, Alpska 12, in Janez Zavrl, 64000 Kranj, Pot na Jošta 9. Nagradi pošljemo po pošti.
V kranjskem Centru vrtijo 31. Disnevjev celovečerni risani film Aladin. Uvod v zgodbo: na eksotičnem prizorišču pravljičnega arabskega kraljestva se vrstijo dogodivščine iznajdljivega mladeniča, katerega prava vrednost je očem skrita "kot zlato pod raševino", in ki sanjari, da bi se rešil življenja pocestnega postopača in se oženil z lepo sultanovo hčerjo, princeso Jasmin. Usoda hoče, da sultanov spletkarski vezir Aladina izbere, naj mu pomaga iz globin čudežne votline izmakniti čarobno svetilko. Fantu svetilka ostane v rokah skupaj z njenim obešenjaškim stanovalcem, duhom, ki mu lahko izpolni tri želje...
Nagradno vprašanje: iz katere zbirke pravljic je vzeta pripoved o Aladinu? Odgovore pošljite do 7. januarja na naslov: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
V SOTOČJU
Priloga Gorenjskega glasa o tržiški občini (2)
Tekčeve jaslice privabljajo obiskovalce
Od božiča je hiša odprta za vse ljudi
Dani Županje ohranil več kot pol stoletja stare lesene figure, ki jih je izrezljal njegov pokojni tast Jože Ribnikar.
Tržič, decembra - Nekdanja mala hišica za Virjem, kjer je nekdaj prebival tržiški čevljar Jože Ribni-kar, se je že davno umaknila novi, večji stavbi A spomin na moža, ki je raje poprijel za rezbarski nožek kot za čevljarsko šilo, tuai v njej še živi Dani Zupan, ki seje pred 26 leti priženil v Tekčevo hišo, se je namreč, razen za najmlajšo hčer Silvo, ogrel za velike hišne Jaslice. Nenavadni izdelek svojega tasta je skrbno ohranil in mu z leti dodal tehnične izboljšave, letos tudi električni pogonski mehanizem za premikanje figuric. Že četrto leto pa je njihova hiša ponovno odprta za ogled jaslic.
Od ceste, ki vodi k cerkvi in pokopališču, se tesno pod bregom vije nazaj proti mestu ozka ulica, ki so jo nekdaj obdajale le skromne hiške. V eni takih hiS,
Sama sicer nimam kakšnega umetniškega daru, brat in sestra pa sta kipar in slikarka. Vseeno me je očetovo ustvarjanje zelo zanimalo. Otroštvo
Dani Zupan rad opiše obiskovalcem značilnosti hišnih jaslic
skoraj na začetku Viria, je prebival čevljar Jože Ribnikar. Dolga leta je hodil na delo v tržiški Peko, a ga je bolj kot čevljarstvo navduševalo umetniško ustvarjanje. Iz lesa je rezljal razpela, izdeloval kipce iz mavca in še marsikaj drugega. Pred približno 55 leti se je lotil rezbarjenja figuric iz lesa za božične jaslice. Okrog 15 let je ustvarjal svetopisemske osebe, skupine živali ter stavbe, ki so postavljene vsaka na svoje mesto, s katerega sporočajo zgodbe o Jezusovem vstajenju. Vse to je povezal z vzvodi, ki jih je ročno poganjal in tako premikal nekatere figure.
"Kot najmlajša hčerka sem se veliko zadrževala pri očetu. Rada sem gledala, kako je izdeloval figure, pa tudi sama sem mu pomagala pri barvanju.
sem nasploh lepo doživljala, posebno čas od božiča do svečnice, ko so si prihajali ogledovat k nam jaslice. Včasih ni bilo mogoče niti vstopiti v hišo, ko smo se vračali od pomočnice, toliko obiskovalcev smo imeli," se spominja Silva Zupan. Obenem dodaja, da je bilo v njihovi hiši vedno živo, pa da je to ne moti niti danes.
Tradicija, ki ne sme izumreti
"Silvin oče je živel za dneve, ko je svoje jaslice lahko pokazal tudi drugim. To tradicijo ohranjamo, saj bi nam bilo težko, če bi te lepote ležale skrite nekje v škatlah. To smo morah storiti med adaptacijo hiše, pa tudi pozneje, zaradi rastoče družine, ni bilo stalnega prostora za razstavo jaslic. Pred štirimi leti
sem uredil prostor na podstrešju, ki je namenjen posebej za to. Od takrat je hiša ponovno odprta za ogled jaslic. Božič sploh m samo družinski praznik; čeprav ima žena rojstni dan na sveti večer, nas ne moti, da takrat prihajajo k nam znani in neznani ljudje. Lani smo sprejeli več kot tisoč obiskovalcev, upamo pa, da jih bo tudi letos vsaj toliko," gostoljubno vabi Dani Zupan radovedneže k ogledu Tekčevih jaslic, ki bo vse od 24. decembra do 2. februarja v hiši Virje 9 v Tržiču.Že kot otrok se je navduševal nad lepimi jaslicami, zato si je enkrat ogledal mojstrovino Jožeta Ribnikarja. Naključje je hotelo, da se je pred 2o leti priženil v to hišo. Takrat sta skupaj s tastom dve leti postavljala jaslice, potlej pa je to počel sam. Skrbel je za obnovo figur in se ukvarjal predvsem s tehničnim posodabljanjem mehanizma.
"Postavitev jaslic je do danes ostala originalna," poudarja 49-letni Dam, ki je kot orodjar v Peku ostal brez zaposlitve. "Moj delež je v obnovi pogonskega mehanizma, v katerem sem leseno kolesje zamenjal s trajnejšimi materiali. Glavnemu pogonu sem dodal jermenice, ki so povezane z mehanizmi za glasove. Še iz otroštva, ko sem z mamo romal na Višarje, sem se spomnil zvokov iz posebnih posodic, ki jih je ustvarjal stisnjen zrak s premikanjem uteži v njih in nihanjem posebnih kovinskih jezičkov. Podobne napravice sem našel v tujini in Jih uporabil za glasove ovc. Posebne, večtonske zvončke sem namenil za posnemanje petja ptic. Letos sem s finančno pomočjo Zveze kulturnih organizacij v Tržiču kupil in namestil reduktor, ki omogoča počasno vrtenje električnega pogona celotnega mehanizma. Na novo sem izdelal leseno ohišje, v katerem so nameščene jaslice kot v nekakšnem hlevčku, na novo smo obarvali nebo nad jaslicami, dodal pa sem tudi nekaj reflektorjev."
Edine takšne jaslice pri nas
Z nekaj besedami je težko opisati bogato sestavo Tekčevih
Narava ponuja človeku veliko lepot
Suho cvetje kot trajen okras domov
dventni venčki, suhi šopki in razni aranžmaji v izvirnih glinenih posodah nastajajo v spretnih rokah dolgoletnih prijateljic Sabine in Vide.
Tržič, decembra - Nobena od njiju ni niti cvetličarka niti aranžerka, pa vendar so izdelki Sabine Zagoršek iz Tržiča in Vide Perko iz Krtžev prave mojstrovine. Vsak venček, naj bo zelen ali suh, Je unikat zase. In vse to, kar ponujata drugim, najdeta sami v naravi, kije polna bogastev in lepot. Le oči Je treba imeti odprte zanje, sta prepričani iz lastnih izkušenj.
Naključje je hotelo, da je konjiček Sabine pred nedavnim postal njena poklicna dejavnost. Ko je pred poldrugim letom, je ostala brez dela v pisarni tržiške tovarne Trio, je začela resno razmišljati o izkoriščanju svojih oblikovalskih spretnosti za preživljanje. Prepričala je svojo prijateljico Vido, da sta poiskali primeren lokal, ga uredili in razstavili svoje izdelke.
"Moji prvi poskusi oblikovanja segajo dobro desetletje nazaj, ko smo prijateljice izdelovale za razvedrilo vse od kipcev do raznih predmetov iz lesa in gline. Včasih smo vlivale kaj v mavec, drugič slikale na steklo in tretjič morda izdelovale lutke. Tudi cvetje in drukar je povezano z naravo, imam od nekdaj rada. Prinašala sem domov kamne, školjke, storže in še marsikaj, kar se da uporabiti v okras. V kakšni
jaslic. Najbolj vidna je stavba v obliki velikega gradu z več zvoniki. V njih zvonovi ob premikanju ponazarjajo pritrkavanje. Manja ziblje Jezuščka v hlevu, skozenj pa hodijo pastirji. Nek pastir črpa vodo pri vodnjaku, pri drugem koritu se napajajo ovce, po vodi se pomikajo račke in tudi ptiči na drevju se gibljejo. Pred gradom se pomika sem in tja stražar, v drugem kotu se vrti mlin na veter, nad vsemi pa lebdi skupina angelov s sporočili trpljena m vstajenja v rokah vsakega od njih.
"Neki profesor iz Ljubljane, ki raziskuje slovensko jasličarst-vo, je prišel k nam že tri leta zapored. Kot pravi, takih jaslic še ni zasledil nikjer drugje. Mnoge obiskovalce, ki prihajajo od vsepovsod iz Slovenije in iz Avstrije, čudi predvsem dejstvo, da jih je ustvaril en sam človek, le čevljar po poklicu. Zanima jih zlasti, koliko Časa jih je izdeloval, pa kako smo jih uspeli ohraniti do danes. Prav zaradi velikega zanimanja je Zavod za varstvo kulturne dediščine pred leti dal posneti na video kaseto prizore o Tekčevih jaslicah. Letos sta Zveza kulturnih organizacij in Turistično društvo v Tržiču poskrbela za izdajo 1000 izvodov razglednic z dvema motivoma jaslic, ki so primerne kot voščilnice za božične in novoletne praznike. Kot amaterski fotograf sem posnel še več drugih motivov, ki jih bo moč uporabiti ob morebitni izdaji novih voščilnic v prihodnosti," napoveduje Dani Zupan, ki z ženo Silvo in sinovoma Tomažem ter Marjanom te dni razkazuje jaslice prvim obiskovalcem.
Priprave na letošnjo razstavo jaslic so se začele že dober mesec nazaj, saj je bilo potrebno - razen montaže pogonskega mehanizma in električnih instalacij, ki niso vidne - obnoviti mah in zelenje ter postaviti figure na pravomesto. Sedaj, ko je Dani doma, si je vzel še več časa za svoj, poleg petja, najbolj priljubljen hobi. Pri tem smo se mu radi pridružili, da nenavadne jaslice približamo tudi tistim, ki jih ne bodo prišli gledat v Tržič. • Stojan Saje
Sabina Zagoršek: "Zeleni aranžmaji potrebujejo ▼odo."
reviji ali knjigi sem našla osnovno zamisel za izdelek, potlej
sem ustvarjala po svoje. Drugačen način oblikovanja sem spoznala, ko se mi je ponudila možnost za aranžiranje na prehrambenih in drugih sejmih doma in v tujini. Lani in letos sem sodelovala pri tem skupaj z Vido, nakar sva začeli razmišljati o skupnem ustvarjanju," se spominja Sabina, ki ji je posebej pri srcu izdelava aranžmajev suhega cvetja.
Okras za vse leto
"Vsaka roža ni primerna za sušenje, je pa moč najti lepo cvetje v naravi od pomladi do
Sozne jeseni ali celo zime. ;azne zlatice, rman, origano pa še druge je treba utrgati takrat, ko so najlepših barv. Sušenje mora potekati naravno, v zračnem prostoru. Šele potlej se je moč lotiti izdelave aranžmaja. Seveda, vselej ne
Detajl Tekčevih jaslic iz Tržiča
O čem pišemo?
Drugič se srečujemo V SOTOČJU. Ker se to dogaja ob praznikih, je prav, da je tudi tokratna priloga nekoliko nevsakdanja. V njej ne boste našli (skoraj) ničesar o politiki in tudi tarnanje o gospodarskih ter socialnih težavah smo preskočili. Vsem ponujamo v dar nekaj drobcev o življenju nekaterih prebivalcev, ki imajo za seboj vrsto uspehov na kulturnem ali Športnem področju, pa nekaj posameznikov z zanimivimi konjički. Če boste brali pozorno, boste ujeli namig za skromno novoletno darilo najbližnjim. Če bo ostalo še kaj cvenka, si lahko izberete tudi kaj iz komercialne ponudbe. No, pa prijetno branje, na svidenje do prihodnjič in vsem skupaj SREČNO!
Vabilo k sodelovanju
Na osnovi telefonske ankete po izidu 1. številke priloge V SOTOČJU sklepamo, da ste novost dobro sprejeli. Čisto nismo prepričani o tem, saj ni bilo doslej niti pisem niti telefonskih klicev z vašimi predlogi za vsebino naslednjih številk. Če ste prezrli prvo povabilo k sodelovanju, vas bi radi spomnili še enkrat, da smo pripravljeni upoštevati tudi vaše želje. Če poznate zanimive ljudi, veste za nenavadne stvari, pričakujete nevsakdanja dogajanja, ah kaj podobnega, nam to vsekakor sporočite. Na kar ne najdete odgovora sami, lahko to storimo mi namesto vas. In še druge možnosti so za stike med nami. Torej, ne pozabite, čez šest tednov se spet snidemo V SOTOČJU!
uspe v prvem poskusu, saj ima vsaka roža svojo prijateljico, šopek mora biti skladen po barvi in obliki. Ko nastane tak izdelek, je lep in trajen okras za prostor. Povsem drugačna je izdelava zelenih venckov, za katere so osnova spletene vrbove veje, glavno gradivo pa mah, pušpan ali iglavci. Zraven sodijo storži, lešniki, ali orehi, za novoletni čas pa tudi svečke," izdaja Sabina nekaj skrivnosti o nastajanju njenih umetnin.
"Slovenija premore toliko lepih obrtnih izdelkov iz gline, slame in drugih naravnih materialov, da je treba samo malo naokrog, pa človek hitro najde kaj primernega za kombinacijo s cvetjem. Cvetlični aranžmaji so posebno lepi v izvirnih glinastih posodah; v njih so tudi navadne vrbove veje ali zvezan šop žita z nekaj skromnimi dodatki lahko pester okras našega doma," nas poučuje Vida, ki še dodaja o sebi: "Sama nimam toliko veselja za
Vida Perko: "Naši rokodelci imajo izvirne posode."
spletanje šopkov kot prijateljica Sabina, ampak me veseli predvsem risanje inoblikovanje drobnih predmetov. Moj poklic gradbene inženirke pa mi je prišel prav tudi pri urejanju in opremljanju lokala, ki sva ga poimenovali šop. V njem je namreč polno šopkov, od suhih do prazničnih aranžmajev iz svežega cvetja." • Stojan Saje
Dve Tomazinovi knjigi
Tržič - Sredi decembra so v tržiški knjižnici predstavili dve novi knjigi izpod peresa zdravnika splošne medicine dr. Iztoka Tomazina. Tako kot jc zanj značilno, da se ukvarja z raznimi dejavnostmi - od vrhunskega alpinizma in ekstremnega smučanja do letenja z zmajem in padalom, je raznolika tudi vsebina njegove literature. Za njegovo knjigo CO OJU -Turkizna boginja, ki je izšla
Eri Prešernovi družbi, smo s zapisali, da opisuje avtorjeva doživetja med odpravo na ta tibetanski osemtisočak. V Tržiču smo spoznali Še NEBO NAD AFRIKO, ki jo je izdala radovljiška Didakta. Osnova za to knjgo je bil polet z zmajem s Kilimand-žara. Kot ocenjuje Toma-zinovo delo literarni kritik Tomo Virk, avtor tudi tokrat ponuja svojo avanturo v izbrušenem literarnem slogu ter s premišljeno kompozicijsko dramaturgijo; le-ta potrjuje, da gre za nadarjenega in tudi že izkušenega pisca. Obenem meni, daTomazin s svojo literarno ambicijo daleč presega povprečno alpinistično m avanturistično potopi8j'e.
Novoletni koncert godbenikov
Tržič . Pihalni orkester Tržič tudi letos prireja tradicionalni Novoletni koncert Pokrovitelja prireditve, ki bo v sredo, 29. decembra 1993, ob 19. uri v Cankarjevem domu v Tržiču, sta Kino Kranj in časopisno podjetje Gorenjski glas. Ansambel z 38 godbeniki je za tokratni nastop pripravil nov spored, ki ga sestavlja 11 različnih skladb. Da ne bi izdali vseh skrivnosti, naj naštejemo le najbolj znane avtorje in dela! Slišati bo moč skladbe The Voung Maria Charlesa Gounoda, Cvetje v jeseni F. Lipičnika, Original Oberk-rciner V. Avsenika, Radetz-ky Marsch Johanna Straussa in Dobro jutro Jožeta Bur-nika. V slednji točki bo nastopil harmonikar, kot solist pa se bo predstavil tudi citrar Marjan Zupančič. Spored bo povezoval Miro Vrhovnik, ki je tudi predsednik Pihalnega orkestra Tržič.
Planinsko silvestrovanje
Krile • Planinsko društvo Križe, ki upravlja planinsko zavetišče v Gozdu in Kočo na Kriški gori, ima za praznike odprti obe postojanki. Tako prvo kot drugo oskrbuje med 25. decembrom 1993 in 2. januarjem 1994. Povsod pripravlja tudi planinsko silvestrovanje, za kar pa so Že vsi prosti sedeži razprodani. Za sil-vestrovo bodo na Kriški gori sprejeli okrog 60 gostov, v glavnem domačinov. Postregli jim bodo s praznično večerjo, za razvedrilo
Ea bodo skrbeli trije god-eniki. Tudi v zavetišču se ne bodo dolgočasili, čeprav bo na razpolago le glasba s kaset. Med okrog 30 prijavljenimi gosti jih kar pol pričakujejo iz Horjula. Ze kmalu po praznikih, zadnjo januarsko nedeljo, pa bodo člani PD Križe organizirali tradicionalni TRIM-pohod na Kriško goro. V letu, ko bo društvo praznovalo 45-letnico delovanja, si obetajo dober obisk planincev. Zlasti zvestim obiskoval-cemnjihovih postojank želijo vso srečo na planinskih
Eoteh. Kot obljubljajo, se odo potrudili, da se bi gostje pri njih dobro počutili.
Bojan Kniflc, letošnji dobitnik Kurnikove plakete
Plesalec, mentor mladih in oblikovalec noš
o se je v tretjem razredu osnovne šole pridružil folkloristom, se je sam sebi zdel preveč neroden za dobrega plesalca. A je to vseeno postal, svoje bogato znanje pa razdaja tudi mladim plesalcem ljudskih plesov.
Tržič, decembra - Na nedavni svečanosti ob podelitvi letošnjih Kurnikovih nagrad Je nastopil s članifolklorne skupine Karavanke, kjer deluje že trinajsto leto. Občinstvo Je še posebej navdušila otroška plesna skupina, ki Je pod njegovim vodstvom uprizorila ples Šuštarji z opisi starih tržiških šeg in navad. Tudi nekatere narodne noše so njegovo oblikovalsko delo. Za to ustvarjalnost si le Bojan Kniflc prislužil letošnje najvišje tržiško priznanje za kulturne dosežke, srebrno Kurnikovo plaketo.
Svojih začetkov pri folklori se spominja z mešanimi občutki. Bil je v tretjem razredu, ko so v kriški šoli zbirali pare za folklorni krožek. Fante so kar določili za sodelovanje, a se je vseeno lotil plesa z veseljem. Rašpla je bil prvi ples, ki se ga je naučil. Potlej je mama zasledila razpis folklorne skupine Karavanke v Tržiču za nove plesalce. V petem razredu se je pridružil tej skupini, v kateri sta bila takrat le dva fanta.
"Večina plesalcev je znala več od mene. Počutil sem se nerodnega med njimi. Sam sem mislil, da iz mene ne bo nič, vendar nas je učiteljica Ljuba Nadišar znala spodbujati pri vajah. Posebno zadovoljstvo sem čutil, ko sem prvič nastopil s skupino v noši na proslavi v tovarni Peko. Potlej so nas motivirale za delo pogoste obljube, da bomo šli na gostovanje v Beograd in v tujino. No, v Beogradu smo res pozneje nastopih, Francijo pa smo dočakali šele predlani. Vmes je bilo veliko trdega dela. Učili se nismo samo domačih, tržiških plesov, ampak zlasti nam manj znane iz Bele krajine, Prekmur-ja in drugih republik takratne
države. Čeprav sem mirne narave, so se mi najbolj priljubili prav temperamentni plesi od drugod. Z njimi smo navduševali na raznih nastopih tako doma kot v raznih turističnih krajih po Sloveniji in tudi na tujem. Zame so najlepši nastopi pred domačo publiko, ki pa se spozna na folkloro in zahteva kar veliko. Tudi zanimanja za folklorne prireditve ne manjka, žal pa zanje nimamo najprimer-
nejšega prostora," ugotavlja Bojan Knific, ki je še vedno aktiven v članski skupini z ducatom plesnih parov.
Zavzeto poučevanje mlađih
21adnjih sedem let v folklorni skupini Karavanke skrbi za vzgojo mladih plesalcev. Sedaj imajo štiri skupine, tri v Tržiču in eno v Kovorju. V vsaki od
Folklornih plesov se je moč naučiti le z vztrajno vadbo.
Bojan Knific ne skriva navdušenja, da je uspel v izdelavi noše.
njih sodeluje do dvajset osnovnošolcev.
"S svojo skupino delam že peto leto. Začeli smo s preprostimi igricami, ki jih povezujeta rajanje in petje. Ples smo spremljali z igranjem na preprosta glasbila. Najprej smo nastopah na občinskih prireditvah, potlej pa tudi na gorenjskih srečanjih plesnih skupin. Letos smo se predstavili tudi na državnem srečanju otroških folklornih skupin v ljubljanskem Cankarjevem domu s tržiškim plesom Šuštarji. Ker je bil moj stari oče čevljar, me je ta tržiškatradicija vedno zanimala. Zato sem poiskal opise o življenju in navadah starih Tržicanov, ki jih ob
nakazovanju dela za čevljarskim stolom pripovedujeta dva fantiča, plesalci pa predstavljajo "šuštarsko", "ta požugano" m druge domače plese. Spremlja jih harmonikar v ljudski noši, ki sem jo po opisu iz 18. stoletja izdelal sam, opisuje 22-letni Tržičan, ki je po poklicu tehnik strežbe, ves svoj prosti čas pa posveča ljudski plesom.
Privlačni običaji in oblačila
Stare ljudske šege so Bojana Knifica privlačile že prej kot osnova za razne koreografije
f>lesov. Tako je pred dvema etoma obudil spomin na Kres-ničice, tržiški običaj, po katerem so ob kresu mlada dekleta ponujala fantom šopke. Tudi ples z velikonočnimi običaji, ko otroci dobijo prve hlačke ali srajčko, ko strašijo boga in drugo, je postavil na oder. Marsikaj je našel v Kraglovi knjigi Zgodovinski drobci župnije Tržič, kakšno podrobnost pa je zvedel od starejših ljudi.
"Sodeloval sem na približno dvajsetih seminarjih za folkloriste, kjer sem se veliko naučil. To znanje z veseljem prenašam na mlade. Zlasti na otroških taborih ustvarimo vse od ideje do nastopa. Tudi zamisel z zadnjega tabora v Kranjski Gori o vilah in čarovnicah bomo oblikovali v nov nastop. Prav sedaj pa postavljam na oder s člansko skupino belokranjske plese. Ker smo imeli le moške noše, sem se lotil izdelave ženskih oblek. Zaenkrat sem naredil šest oblačil, na katerih je tudi bogato vezenje. V prihodnosti nameravam skozi splet domačih plesov predstaviti tudi tržiško nošo," obljublja dobitnik letošnje Kurnikove srebrne plakete.
Prav ta nagrada, ki jo sprejema kot hvaležnost domačinov za razvoj folklorne dejavnosti, daje Bojan Knificu nov polet za bodoče delo. Kot je prepričan, je tudi sodelovanje več kot sto ljudi v Folklorni skupini Karavanke pravo zagotovilo, da bodo še navduševali občinstvo. • Stojan Saje
Iskanje podob in oblik iz starih časov
Oživljena ustvarjalnost ljudskih umetnikov
Mojstra domače obrti Jernej in Matej Kosmač izdelujeta razne lesene predmete za vsakdanjo rabo in okras po zoru naše bogate etnološke dediščine/
Bistrica pri Tržiču, decembra - Malokdaj se oče in sin najdeta na skupni ustvarjalni poti Jernej in Matej Kosmač sta dosegla ne le to, ampak sta skupaj postala tudi samostojna kulturna delavca. Za mojstrsko poustvarjanje kopij izdelkov samoniklih ljudskih umetnikov iz starih časov sta si letos zaslužila bronasto Kurnikovo plaketo. Z oživljenimi podobami iz bogate etnološke dediščine in lastno ustvarjalnostjo se že ves december predstavljata na razstavi v tržiški A banki, ki bo na ogled še do sredine januarja 1994.
Kosmačeva družina je vse počitnice preživljala ob morju, kjer si je oče Jernej krajšal čas tudi z rezljanjem drobnih predmetov iz lesa. Ko je izrezljal grb Cresa, je na izdelek postal pozoren neki nemški turist. Poprosil je Jerneja, naj zanj naredi kakšen izviren predmet iz domačega okolja. Tako je pred ducatom let segel po Zgodovini Tržiča, v kateri mu je padla v oči slika čevljarske svetilke. Potlej je obiskal tržiški muzej, kjer mu je kustos Janez Šter omogočil ogled originalnega izdelka od blizu. Zrisal je načrt in izdelal svetilko.
"Prvi izdelek v merilu 1:1 je ostal doma. Ko so zanj zvedeli domačini, so me zlasti čevljarji prosili, naj še zanje naredim svetilko na steklene krogle. Sestavljena je iz lesenega stojala, rekli so mu gavge, v sredino katerega so postavili svečo ah petrolejko. Na vsako stran so obesili po eno stekleno kroglo, napolnjeno z vodo, kije kot leča usmerjala svetlobo na delovno mizo. Svetlobo so si rokodelci usmerjali s spuščanjem ali dviganjem krogel, obešenih na jermenih," opisuje Jernej svoj prvi izdelek.
Oče Jernej Je vnet raziskovalec starih lesenih izdelkov.
Veliko več
od spominkarstva
Čeprav so bili prvi izdelki namenjeni za spominke, so kmalu dobili novo vrednost. Jernej se je prvič predstavil s svetilko in lesenim žličnikom na razstavi domače in umetne obrti leta 1986 v Slovenj Gradcu, kjer je zanju prejel znak kakovosti. To ga je spodbudilo, da je začel iskati po starih kmečkih hišah, zasebnih zbirkah in muzejih izvirne lesene predmete iz starih časov. Kot inženir strojništva se je sicer ukvarjal v kranjski Iskri z risanjem tehniških konstrukcij, a vseeno mu ni bilo težko izdelati podrobnih načrtov za lesene izdelke z bogato izrezljanim okrasjem.
"Risanju je sledilo delo v delavnici, ki me je najbolj sproščalo. Užival sem ob nasta-
tanju novih izdelkov iz lipe, iruške, oreha, češnje, javorja, jesena ah bora. Zličniki lahko nastajajo od ene ure pa do 14 dni, tako so različni; doslej jih je nastalo že okrog 40 vrst z lesenim priborom vred. Bolj so bih izrezljani, raje sem se jih lotil. Za žličnike iz Bistrice so značilni motivi Sv. Jurija, za podljubeljske smrečice in srčki, za druge pa spet drugačni okraski. Podobno je z oselniki in drugimi predmeti iz kmečke
Matej Kosmač najraje sega po rezbarskem nožku.
hiše. V njej sem ob razpelu in žličniku našel kropivčke, zanimali so me razni svečniki in šatulje pa tudi krajevne posebnosti; iz Podljubelja je lesena ključavnica, iz Doline domačin z lesenim košem za oglje, s Kofc pastir Jok. Iz kranjske okolice sem prenesel posebne žlice, iz Kamnika pa pisave za okraše-vanje trničev in pastirsko sončno uro," našteva 54-letni inženir, ki je leta 1990 ostal brez zaposlitve in stopil na pot svobodnega kulturnega delav-
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Istega leta je sin Matej končal strojno tehniško šolo. Ker ni našel dela, je že nekaj mesecev pred očetom zaprosil za opravljanje samostojne kulturne de-
javnosti. Tudi on je namreč sodeloval, tako kot oče dvakrat poprej, na razstavi obrti v Slovenj Gradcu, kjer si je leta 1990 pridobil naziv mojstra domače obrti. Seveda se je z lesenimi izdelki spoprijel že dosti prej.
"Kot otroka so me prevzele jaslice, ki sem jih videl pri nekem rezbarju v Kropi. Doma sem potem izdeloval razne reliefe iz lesa, ki sem jih komu poklonil. Opazoval semočetovo ustvarjanje in se ob njem marsičesa naučil. Rezbarjenje mi je od vsega najbolj pri srcu, vendar poklicno delo zahtevo tudi delo za strojem v delavnici. Sem
1>a zadovoljen, da lahko delam z esom, ki je topel material in ponuja široke možnosti ustvarjanja. K urnikov a nagrada, ki je priznanje domačinov zlasti za očetovo preteklo delo, bo zame izziv za iskanje v prihodnosti," napoveduje 26-letni Matej Kosmač.
Tržiška mojstra domače obrti sta se doslej predstavila na osmih samostojnih razstavah, samo letos na treh čez mejo na Koroškem. Zadnja razstava je še vedno v atriju A banke v Tržiču. Veliko sta storila tudi za turistično promocijo Slovenije, saj se njuna svetilka nahaja že na vseh kontinentih sveta. Kosmačeva "Slovenska domačija" s tremi lesenimi izdelki v ekološki embalaži izdelovalca Braneta Bandlja pa se je pojavila med izdelki domaČe obrti ob nedavnem odprtju slovenskega veleposlaništva v Španiji. Katere nove izdelke snujeta mojstra Kosmača, pa naj ostane še skrivnost. • Stojan Saje
Mestni promet
v Kranju
LI N IJ A ST.8     GLOBUS- BREG
Zaradi gradnje in zapore mostu v Kranju od 3. januarja bodo spremenjene naslednje linije mestnega prometa: Globus-Planina-Hrastje-Prebačevo-Globus; Glo-bus-Planina-Stražišče-Globus (in obratno); Globus-Britof-Kokrica-Globus (in obratno).
Zaradi sprememb mestnega prometa ne bodo potrebni gradbeni posegi na posameznih linijah, začasna avtobusna postajališča pa bodo označena s prometnimi znaki na Jezerski cesti pred križiščem "Pri Jaku", na bivši Petro-lovi črpalki na Cesti Staneta Žagarja, kjer je tudi obračališče avtobusov, na Cesti Staneta Žagarja (Bilban) in na provizoričnem parkirišču pod Osnovno šolo v Predosljah, kjer bo tudi obračališče. Na vseh postajališčih bodo tudi novi vozni redi in potek linij.
Vse linije in vozne rede (8) mestnega prometa danes objavljamo v Gorenjskem glasu na štirih straneh v sodelovanju z Alpetourovo Potovalno agencijo p.o. Kranj, občino Kranj in investitorjem gradnje mostu ter rekonstrukcije Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja (RUC).
POSTAJE
KM
10 D
11 D*
12 0*
13 D*
14 0*
IS D*
Globus Kranj AP Gor.sejei
Kranj 2P Labore Draksler Orehek Orehek trg. Drulovka Breg Aleš
06:10 06:12 06:15 06:18 06:21 06:23 06:24 06:26 06:28 06:30
07:10 07:12 07:15 07:18 07:21 07:23 07:24 07:26 07:28 07:30
08:10 08:12 08:15 08:18 08:21 08:23 08:24 08:26 08:28 08:30
09:10 09:12 09:15 09:18 09:21 09:23 09:24 09:26 09:28 09:30
10:10 10:12 10:15 10:18 10:21 10:23 10:24 10:26 10:28 10:30
11:10 11:12 11:15 11:18 11:21 11:23 11:24 11:26 11:28 11:30
12:10 12:12 12:15 12:18 12:21 12:23 12:24 12:26 12:28 12:30
13:10 13:12 13:15 13:18 13:21 13:23 13:24 13:26 13:28 13:30
14:10 14:12 14:15 14:18 14:21 14:23 14:24 14:26 14:28 14:30
15:10 15:12 15:15 15:18 15:21 15:23 15:24 15:26 15:28 15:30
16:10 16:12 16:15 16:18 16:21 16:23 16:24 16:26 16:28 16:30
17:10 17:12 17:15 17:18 17:21 17:23 17:24 17:26 17:28 17:30
18:10 18:12 18:15 18:18 18:21 18:23 18:24 18:26 18:28 18:30
19:10 19:12 19:15 19:18 19:21 19:23 19:24 19:26 19:28 19:30
20:10 20:12 20:15 20:18 20:21 20:23 20:24 20:26 20:28 20:30
LI N IJ A ST.8     BREG- GLOBUS
POSTAJE
KH
10 D
11 D
12 0*
13 0*
14 0*
15 0*
16 D*
Breg
Breg Aleš Drulovka Orehek trg. Orehek
Labore Draksler
Kranj 2P
Gor.sejei
Dij.doi
Zdr.doi
Kranj AP
Globus
05:25 05:27 05:29 05:31 05:32 05:34 05:37 05:40 05:43 05:44 05:46 05:48
06:30 06:32 06:34 06:36 06:37 06:39 06:42 06:45 06:48 06:49 06:51 06:53
07:30 07:32 07:34 07:36 07:37 07:39 07:42 07:45 07:48 07:49 07:51 07:53
08:30 08:32 08:34 08:36 08:37 08:39 08:42 08:45 08:48 08:49 08:51 08:53
09:30 09:32 09:34 09:36 09:37 09:39 09:42 09:45 09:48 09:49 09:51 09:53
10:30 10:32 10:34 10:36 10:37 10:39 10:42 10:45 10:48 10:49 10:51 10:53
11:30 12:30 11:32 12:32 11:3412:34 11:36 12:36 11:3712:37 11:39 12:39 11:4212:42 11:45 12:45 11:4812:48 11:49 12:49 11:5112:51 11:5312:53
13:30 13:32 13:34 13:36 13:37 13:39 13:42 13:45 13:48 13:49 13:51 13:53
14:30 14:32 14:34 14:36 14:37 14:39 14:42 14:45 14:48 14:49 14:51 14:53
15:30 15:32 15:34 15:36 15:37 15:39 15:42 15:45 15:48 15:49 15:51 15:53
16:30 16:32 16:34 16:36 16:37 16:39 16:42 16:45 16:48 16:49 16:51 16:53
17:30 17:32 17:34 17:36 17:37 17:39 17:42 17:45 17:48 17:49 17:51 17:53
18:30 19:30 18:32 19:32 18:34 19:34 18:36 19:36 18:37 19:37 18:39 19:39 18:42 19:42 18:45 19:45 18:48 19:48 18:49 19:49 18:51 19:51 18:53 19:53
20:30 20:32 20:34 20:36 20:37 20:39 20:42 20:45 20:48 20:49 20:51 20:53
LI N IJ A ST.4     STRAZISCE- GLOBUS- STRAZISCE
POSTAJE
KM
10 D
11 D
12 D
13 D
14 15 D D
16 D
17 D
18 D
19 D
20 D
21 22 D D
Stražisče DD Stražisče sai. Stražisče PTT Labore Kranj 2P Globus Kranj AP Gor.sejei Kranj 2P Labore
Stražisče PTT Stražisče Sai. Stražisče DD
0 1 2 2 3 4 5 6 7 8 9 9
10
05:30 05:31 05:33 05:35 05:37 05:40 05:42 05:45 05:48 05:50 05:52 05:54 05:55
06:00 06:01 06:03 06:05 06:07 06:10 06:12 06:15 06:18 06:20 06:22 06:24 06:25
06:30 06:31 06:33 06:35 06:37 06:40 06:42 06:45 06:48 06:50 06:52 06:54 06:55
07:00 07:01 07:03 07:05 07:07 07:10 07:12 07:15 07:18 07:20 07:22 07:24 07:25
07:30 07:31 07:33 07:35 07:37 07:40 07:42 07:45 07:48 07:50 07:52 07:54 07:55
08:30 08:31 08:33 08:35 08:37 08:40 08:42 08:45 08:48 08:50 08:52 08:54 08:55
09:30 10:30 09:31 10:31 09:33 10:33 09:35 10:35 09:37 10:37 09:40 10:40 09:42 10:42 09:45 10:45 09:48 10:48 09:50 10:50 09:52 10:52 09:54 10:54 09:55 10:55
11:30 11:31 11:33 11:35 11:37 11:40 11:42 11:45 11:48 11:50 11:52 11:54 11:55
12:00 12:01 12:03 12:05 12:07 12:10 12:12 12:15 12:18 12:20 12:22 12:24 12:25
12:30 12:31 12:33 12:35 12:37 12:40 12:42 12:45 12:48 12:50 12:52 12:54 12:55
13:00 13:01 13:03 13:05 13:07 13:10 13:12 13:15 13:18 13:20 13:22 13:24 13:25
13:30 13:31 13:33 13:35 13:37 13:40 13:42 13:45 13:48 13:50 13:52 13:54 13:55
14:00 14:30 14:01 14:31 14:03 14:33 14:05 14:35 14:07 14:37 14:10 14:40 14:12 14:42 14:15 14:45 14:18 14:48 14:20 14:50 14:22 14:52 14:24 14:54 14:25 14:55
15:00 15:01 15:03 15:05 15:07 15:10 15:12 15:15 15:18 15:20 15:22 15:24 15:25
15:30 15:31 15:33 15:35 15:37 15:40 15:42 15:45 15:48 15:50 15:52 15:54 15:55
16:30 16:31 16:33 16:35 16:37 16:40 16:42 16:45 16:48 16:50 16:52 16:54 16:55
17:30 17:31 17:33 17:35 17:37 17:40 17:42 17:45 17:48 17:50 17:52 17:54 17:55
18:00 18:01 18:03 18:05 18:07 18:10 18:12 18:15 18:18 18:20 18:22 18:24 18:25
18:30 19:00 18:31 19:01 18:33 19:03 18:35 19:05 18:37 19:07 18:40 19:10 18:42 19:12 18:45 19:15 18:48 19:18 18:50 19:20 18:52 19:22 18:54 19:24 18:55 19:25
23 D
24 D
25 D
19:30 19:31 19:33 19:35 19:37 19:40 19:42 19:45 19:48 19:50 19:52 19:54 19:55
20:00 20:01 20:03 20:05 20:07 20:10 20:12 20:15 20:18 20:20 20:22 20:24 20:25
20:30 20:31 20:33 20:35 20:37 20:40 20:42 20:45 20:48 20:50 20:52 20:54 20:55
LI N IJ A ŠT.7     GLOBUS- KOKR1CA- SRAKOVUE
POSTAJE
1 2 3 4 5 6 7 8 D     D*      D     D*       D      D      D D
9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 D       D      D*       D      D*       D    D*      D*      D*      D*      D* D*
Globus Kranj AP Dij. doi Zdr. doi Gor.Oblačila Veliki hrib Lakner
Nedeljska vas
Topors
Srakovlje
05:40 05:42 05:44 05:45 05:47 05:49 05:50 05:51 05:52 05:54
06:10 06:12 06:14 06:15 06:17 06:19 06:20 06:21 06:22 06:24
06:40 06:42 06:44 06:45 06:47 06:49 06:50 06:51 06:52 06:54
07:10 07:12 07:14 07:15 07:17 07:19 07:20 07:21 07:22 07:24
07:40 07:42 07:44 07:45 07:47 07:49 07:50 07:51 07:52 07:54
08:40 08:42 08:44 08:45 08:47 08:49 08:50 08:51 08:52 08:54
09:40 09:42 09:44 09:45 09:47 09:49 09:50 09:51 09:52 09:54
10:40 10:42 10:44 10:45 10:47 10:49 10:50 10:51 10:52 10:54
11:40 11:42 11:44 11:45 11:47 11:49 11:50 11:51 11:52 11:J54
12:40 12:42 12:44 12:45 12:47 12:49 12:50 12:51 12:52 12:54
13:10 13:12 13:14 13:15 13:17 13:19 13:20 13:21 13:22 13:24
13:40 13:42 13:44 13:45 13:47 13:49 13:50 13:51 13:52 13:54
14:10 14:12 14:14 14:15 14:17 14:19 14:20 14:21 14:22 14:24
14:40 15:10 14:42 15:12 14:44 15:14 14:45 15:15 14:47 15:17 14:49 15:19 14:5015:20 14:51 15:21 14:5215:22 14:54 15:24
15:40 15:42 15:44 15:45 15:47 15:49 15:50 15:51 15:52 15:54
16:40 16:42 16:44 16:45 16:47 16:49 16:50 16:51 16:52 16:54
17:40 17:42 17:44 17:45 17:47 17:49 17:50 17:51 17:52 17:54
18:40 18:42 18:44 18:45 18:47 18:49 18:50 18:51 18:52 18:54
19:40 19:42 19:44 19:45 19:47 19:49 19:50 19:51 19:52 19:54
LINIJA ST.7     SRAKOVUE- KOKRICA- GLOBUS
			1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17
POSTAJE	KN		0	D*	D	0*	D	D	0	D	D	D	D*	0	0«	D	D*	0*	0*
Srakovlje	0	0	05:25	05:55	06:25	06:55	07:25	08:25	09:25	10:25	11:25	12:25	12:55	13:25	13:55	14:25	14:55	15:25	16:25
Topors	1	I	05:27	05:57	06:27	06:57	07:27	08:27	09:27	10:27	11:27	12:27	12:57	13:27	13:57	14:27	14:57	15:27	16:27
Nedeljska vas	1	I	05:28	05:58	06:28	06:58	07:28	08:28	09:28	10:28	11:28	12:28	12:58	13:28	13:58	14:28	14:58	15:28	16:28
Lakner	2	I	05:29	05:59	06:29	06:59	07:29	08:29	09:29	10:29	11:29	12:29	12:59	13:29	13:59	14:29	14:59	15:29	16:29
Veliki hrib	3	I	05:30	06:00	06:30	07:00	07:30	08:30	09:30	10:30	11:30	12:30	13:00	13:30	14:00	14:30	15:00	15:30	16:30
Gor.Oblačila	4	I	05:32	06:02	06:32	07:02	07:32	08:32	09:32	10:32	11:32	12:32	13:02	13:32	14:02	14:32	15:02	15:32	16:32
Kranj AP	5	I	05:34	06:04	06:34	07:04	07:34	08:34	09:34	10:34	11:34	12:34	13:04	13:34	14:04	14:34	15:04	15:34	16:34
Globus	6	P	05:36	06:06	06:36	07:06	07:36	08:36	09:36	10:36	11:36	12:36	13:06	13:36	14:06	14:36	15:06	15:36	16:36
18 D«
19 D*
20 D«
21 D*
17:29 17:30 17:32 17:34 17:36
18:29 18:30 18:32 18:34 18:36
19:29 19:30 19:32 19:34 19:36
20:29 20:30 20:32 20:34 20:36
Linija št.: 2
PRTM8KOVO - PLANINA - STRAŽISČE - VODOVODNI STOLP: Petrol - Pri Jaku - Plinarna - Planina DI -Ručitfajeva K - Likozarjeva - Novi dom - OŠ Stane Žagar - Stolpnice - Iskra II - Zg. Bitnje - Pražarna - Ješe -Stražisče PTT - Labore - Kranj ŽP - Globus - Kranj AP -Dijaški dom - Zdravstveni dom - Vodovodni stolp - Mini bar.
Linija ima 22 postajališč na razdalji 14 kilometrov, ki Jo avtobus s tremi vozniki prevozi v 30 minutah, ne da bi prekoračil dovoljeno hitrost. V Jutranji in opoldanski konici obratuje s 15-minutnim intervalom, vmes pa s enotirnim. Avtobus prevozi na dan 451 kilometrov. (Vozni red na 16. strani)
Linija št.: 4
STRAŽISČE - GLOBUS - STRAŽISČE: Stražisče DD -Stražisče samopostrežna - Stražisče PTT - Labore -Kranj ŽP - Globus - Kranj AP in obratno.
Linija ima 7 postajališč na razdalji 5 kilometrov, ki jo avtobus prevozi z dvema voznikoma (v intervalu) v 12 minutah, ne da bi pri tem prekoračil dovoljeno hitrost. Linija v jutranji in opoldanski konici obratuje s polurnim intervalom, vmes pa z eno urnim. Ima 25 odhodov z začetne postaje Stražisče. Podatki v voznem redu pa veljalo od ponedeljka do petka. (Vozni red na 15. strani)
Linija št.: 5
PREDOSLJE - RUPA - KRANJ: Predoslje šola - Predoslje • Brdo - Bobovek K - Lakner - Žaga - Davka K - Rupa vas -Cesta Kokrškega odreda - OŠ Simon Jenko - Kranj AP. KRANJ - RUPA - PREDOSLJE: Kranj - Dijaški dom -Zdravstveni dom - OŠ Simon Jenko - Cesta Kokrškega odreda - Rupa vas -Ilovka K - Žaga - Lakner - Bobovek K -Brdo - Predoslje - Predoslje šola.
Linija ima 11 postajališč na razdalji 7 kilometrov, ki Jih avtobus z dvema voznikoma prevozi v 13 minutah, ne dabi prekoračil dovoljeno hitrost. V Jurtranji, opoldanski in večerni konici obratuje s polurnim, vmes pa s enournim intervalom. V obeh smereh ima linija 50 odhodov, avtobus pa prevozi 260 kilometrov. (Vozni red na 18. strani)
LINIJA ŠT.2     PRIMSKONO-.PLANINA- STRAŽISČE- VOD.STOLP
Li
«01
»Jofc
s
Uu •tu
«01
Itoj
(Vo
POSTAJE
KN
1
D*
3 0«
S D'
7
D*
9 0*
10 D
11 0«
12 D
13 D
14
D
IS D
16 D
17 D
18 0
19 0*
20 D
21 D*
22 D
Petrol Pri Jaku Plinarna Planina III RuCigajeva K Likozarjeva Novi doi OS Stane Žagar Stolpnice Iskra II ZG.Bitnje Pražarna Jese
Stražisče PTT Labore Kranj 2P Globus Kranj AP Dij. doi Zdr. doi Vod. stolp Nini bar
1 I
1 I
2 I
2 I
3 I
3 I
4 I 6 I
6 I
7 I
8 I
8 I
9 I
10 I
11 I
12 I 12 I
12 I
13 P
04:47 04:48 04:49 04: SO 04:51 04:52 04:53 04:56 04:58 04:59 05:00 05:01 05:03 05:05 05:07 05:09 05:11 05:12 05:14 05:15
05:02 05:03 05:04 05:05 05:06 05:07 05:08 05:11 05:13 05:14 05:15 05:16 05:18 05:20 05:22 05:24 05:26 05:27 05:29 05:30
05:15 05:16 05:17 05:18 05:19 05:20 05:21 05:22 05:23 05:26 05:28 05:29 05:30 05:31 05:33 05:35 05:37 05:39 05:41 05:42 05:44 05:45
05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 06
05:45 05:46 05:47 05:48 05:49 05:50 05:51 05:52 05:53 05:56 05:58 05:59 06:00 06:01 06:03 06:05 06:07 06:09 06:11 06:12 06:14 06:15
06:00 06:01 06:02 06:03 06:04 06:05 06:06 06:07 06:08 06:11 06:13 06:14 06:15 06:16 06:18 06:20 06:22 06:24 06:26 06:27 06:29 06:30
06:15 06:16 06:17 06:18 06:19 06:20 06:21 06:22 06:23 06:26 06:28 06:29 06:30 06:31 06:33 06:35 06:37 06:39 06:41 06:42 06:44 06:45
06:30 06:31 06:32 06:33 06:34 06:35 06:36 06:37 06:38 06:41 06:43 06:44 06:45 06:46 06:48 06:50 06:52 06:54 06:56 06:57 06:59 07:00
06:45 06:46 06:47 06:48 06:49 06:50 06:51 06:52 06:53 06:56 06:58 06:59 07:00 07:01 07:03 07:05 07:07 07:09 07:11 07:12 07:14 07:15
07:00 07:01 07:02 07:03 07:04 07:05 07:06 07:07 07:08 07:11 07:13 07:14 07:15 07:16 07:18 07:20 07:22 07:24 07:26 07:27 07:29 07:30
07:15 07:16 07:17 07:18 07:19 07:20 07:21 07:22 07:23 07:26 07:28 07:29 07:30 07:31 07:33 07:35 07:37 07:39 07:41 07:42 07:44 07:45
07:30 07:31 07:32 07:33 07:34 07:35 07:36 07:37 07:38 07:41 07:43 07:44 07:45 07:46 07:48 07:50 07:52 07:54 07:56 07:57 07:59 08:00
08:00 08:01 08:02 08:03 08:04 08:05 08:06 08:07 08:08 08:11 08:13 08:14 08:15 08:16 08:18 08:20 08:22 08:24 08:26 08:27 08:29 08:30
08:30 08:31 08:32 08:33 08:34 08:35 08:36 08:37 08:38 08:41 08:43 08:44 08:45 08:46 08:48 08:50 08:52 08:54 08:56 08:57 08:59 09:00
09:30 09:31 09:32 09:33 09:34 09:35 09:36 09:37 09:38 09:41 09:43 09:44 09:45 09:46 09:48 09:50 09:52 09:54 09:56 09:57 09:59 10:00
10:30 10:31 10:32 10:33 10:34 10:35 10:36 10:37 10:38 10:41 10:43 10:44 10:45 10:46 10:48 10:50 10:52 10:54 10:56 10:57 10:59 11:00
11:30 11:31 11:32 11:33 11:34 11:35 11:36 11:37 11:38 11:41 11:43 11:44 11:45 11:46 11:48 11:50 11:52 11:54 11:56 11:57 11:59 12:00
12:00 12:01 12:02 12:03 12:04 12:05 12:06 12:07 12:08 12:11 12:13 12:14 12:15 12:16 12:18 12:20 12:22 12:24 12:26 12:27 12:29 12:30
12:15 12:16 12:17 12:18 12:19 12:20 12:21 12:22 12:23 12:26 12:28 12:29 12:30 12:31 12:33 12:35 12:37 12:39 12:41 12:42 12:44 12:45
12:30 12:31 12:32 12:33 12:34 12:35 12:36 12:37 12:38 12:41 12:43 12:44 12:45 12:46 12:48 12:50 12:52 12:54 12:56 12:57 12:59 13:00
12:45 13:00 12:46 13:01 12:47 13:02 12:48 13:03 12:49 13:04 12:50 13:05 12:51 13:06 12:52 13:07 12:53 13:08 12:56 13:11 12:58 13:13 12:59 13:14 13:00 13:15 13:01 13:16 13:03 13:18 13:05 13:20 13:07 13:22
I3:l{ i;
13:1'{ i;
I3:lj i;
I3:jj i;
I3:if i|
13:J 1,
13:1« i,
livf 1
1J: 13:! 1$: 13:3
1
l3:Jf 1 13:JJ 1 13:? 1
13:09 13:11 13:12 13:14 13:15
13:24 13:26 13:27 13:29 13:30
13:1 13:3
lJ:f 1
13:J 1 I3:jf 1
																						
3	4	S	6	7 8	9 10	U	12	13	14 15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28 J
0«	D	0*	D	Di D	D« D	0»	0	0	D D	D	D	0	D*	D	0»	D	0*	D	0«	D	D*	n 1*
05:45 05:48 05:50 05:52 05:53 05:55 05:56 05:57 05:59 06:01 06:02 06:04 06:05 06:06 06:08 06:09 06:10 06:11
06:00 06:03 06:05 06:07 06:08 06:10 06:11 06:12 06:14 06:16 06:17 06:19 06:20 06:21 06:23 06:24 06:25 06:26
06:15 06:18 06:20 06:22 06:23 06:25 06:26 06:27 06:29 06:31 06:32 06:34 06:35 06:36 06:38 06:39 06:40 06:41
06:30 06:33 06:35 06:37 06:38 06:40 06:41 06:42 06:44 06:46 06:47 06:49 06:50 06:51 06:53 06:54 06:55 06:56
06:45 06:48 06:50 06:52 06:53 06:55 06:56 06:57 06:59 07:01 07:02 07:04 07:05 07:06 07:08 07:09 07:10 07:11
07:00 07:03 07:05 07:07 07:08 07:10 07:11 07:12 07:14 07:16 07:17 07:19 07:20 07:21 07:23 07:24 07:25 07:26
07:15 07:18 07:20 07:22 07:23 07:25 07:26 07:27 07:29 07:31 07:32 07:34 07:35 07:36 07:38 07:39 07:40 07:41
07:30 07:33 07:35 07:37 07:38 07:40 07:41 07:42 07:44 07:46 07:47 07:49 07:50 07:51 07:53 07:54 07:55 07:56
07:45 07:48 07:50 07:52 07:53 07:55 07:56 07:57 07:59 08:01 08:02 08:04 08:05 08:06 08:08 08:09 08:10 08:11
08:00 08:03 08:05 08:07 08:08 08:10 08:11 08:12 08:14 08:16 08:17 08:19 08:20 08:21 08:23 08:24 08:25 08:26
08:30 08:33 08:35 08:37 08:38 08:40 08:41 08:42 08:44 08:46 08:47 08:49 08:50 08:51 08:53 08:54 08:55 08:56
09:00 09:03 09:05 09:07 09:08 09:10 09:11 09:12 09:14 09:16 09:17 09:19 09:20 09:21 09:23 09:24 09:25 09:26
10:00 10:03 10:05 10:07 10:08 10:10 10:11 10:12 10:14 10:16 10:17 10:19 10:20 10:21 10:23 10:24 10:25 10:26
11:00 11:03 11:05 11:07 11:08 11:10 11:11 11:12 11:14 11:16 11:17 11:19 11:20 11:21 11:23 11:24 11:25 11:26
12:00 12:03 12:05 12:07 12:08 12:10 12:11 12:12 12:14 12:16 12:17 12:19 12:20 12:21 12:23 12:24 12:25 12:26
12:30 12:33 12:35 12:37 12:38 12:40 12:41 12:42 12:44 12:46 12:47 12:49 12:50 12:51 12:53 12:54 12:55 12:56
12:45 12:48 12:50 12:52 12:53 12:55 12:56 12:57 12:59 13:01 13:02 13:01 13:05 13:06 13:08 13:09 13:10 13:11
13:00 13:03 13:05 13:07 13:08 13:10 13:11 13:12 13:14 13:16 13:17 13:19 13:20 13:21 13:23 13:24 13:25 13:26
13:1513:30 13:1813:33 13:2013:35 13:2213:37 13:2313:38 13:2513:40 13:2613:41 13:2713:42 13:2913:44 13:3113:46 13:3213:47 13:34 13:49 13:3513:50 13:3613:51 13:3813:53 13:39 13:54 13:4013:55 13:4113:56
13:45 13:48 13:50 13:52 13:53 13:55 13:56 13:57 13:59 14:01 14:02 14:04 14:05 14:06 14:08 14:09 14:10 14:11
14:00 14:03 14:05 14:07 14:08 14:10 14:11 14:12 14:14 14:16 14:17 14:19 14:20 14:21 14:23 14:24 14:25 14:26
14:15 14:18 14:20 14:22 14:23 14:25 14:26 14:27 14:29 14:31 14:32 14:34 14:35 14:36 14:38 14:39 14:40 14:41
14:30 14:33 14:35 14:37 14:38 14:40 14:41 14:42 14:44 14:46 14:47 14:49 14:50 14:51 14:53 14:54 14:55 14:56
14:45 14:48 14:50 14:52 14:53 14:55 14:56 14:57 14:59 15:01 15:02 15:04 15:05 15:06 15:08 15:09 15:10 15:11
15:00 .v»v 15:03 m 15:05 15:07 itf J7 15:08 J 15:10 I 15:111' 15:12 15:14 L 15:161 H
15:17 15:191 15:201} :*0 15:21 lf51 15:231 15:24 15:25 15:26
14 0«
12:08 12:10 12:11 12:13 12:14 12:17 12:20 12:22 12:23 12:25 12:28 12:32 12:33 12:34 12:35 12:36 12:38
15 V
16 0«
17 V
18
19 V
20 D«
21 V
22 0*
23 V
24 0«
25 V
26 0«
27 V
28 0«
29 V
30 0«
12:38 12:40 12:41 12:43 12:44 12:47 12:50 12:52 12:53 12:55 12:58 13:02 13:03 13:04 13:05 13:06 13:08
13:08 13:10 13:11 13:13 13:14 13:17 13:20 13:22 13:23 13:25 13:28 13:32 13:33 13:34 13:35 13:36 13:38
13:38 13:40 13:41 13:43 13:44 13:47 13:50 13:52 13:53 13:55 13:58 14:02 14:03 14:04 14:05 14:06 14:08
14:08 14:10 14:11 14:13 14:14 14:17 14:20 14:22 14:23 14:25 14:28 14:32 14:33 14:34 14:35 14:36 14:38
14:38 14:40 14:41 14:43 14:44 14:47 14:50 14:52 14:53 14:55 14:58 15:02 15:03 15:04 15:05 15:06 15:08
15:08 15:10 15:11 15:13 15:14 15:17 15:20 15:22 15:23 15:25 15:28 15:32 15:33 15:34 15:35 15:36 15:38
15:38 15:40 15:41 15:43 15:44 15:47 15:50 15:52 15:53 15:55 15:58 16:02 16:03 16:04 16:05 16:06 16:08
16:08 16:10 16:11 16:13 16:14 16:17 16:20 16:22 16:23 16:25 16:28 16:32 16:33 16:34 16:35 16:36 16:38
16:38 16:40 16:41 16:43 16:44 16:47 16:50 16:52 16:53 16:55 16:58 17:02 17:03 17:04 17:05 17:06 17:08
17:08 17:10 17:11 17:13 17:14 17:17 17:20 17:22 17:23 17:25 17:28 17:32 17:33 17:34 17:35 17:36 17:38
17:38 17:40 17:41 17:43 17:44 17:47 17:50 17:52 17:53 17:55 17:58 18:02 18:03 18:04 18:05 18:06 18:08
18:08 18:10 18:11 18:13 18:14 18:17 18:20 18:22 18:23 18:25 18:28 18:32 18:33 18:34 18:35 18:36 18:38
18:38
18:40
18:41
18:43
18:44
18:47
18:50
18:52
18:53
18:55
18:58.
19:02
19:03
19:04
19:05
19:06
19:08
19:08 19:10 19:11 19:13 19:14 19:17 19:20 19:22 19:23 19:25 19:28 19:32 19:33 19:34 19:35 19:36 19:38
19:38 19:40 19:41 19:43 19:44 19:47 19:50 19:52 19:53 19:55 19:58 20:02 20:03 20:04 20:05 20:06 20:08
20:08 20:10 20:11 20:13 20:14 20:17 20:20 20:22 20:23 20:25 20:28 20:32 20:33 20:34 20:35 20:36 20:38
31 0*
22:30 22:34 22:35 22:36 22:37 22:38 22:40
LINIJA ST.l PREBAČEVO- PLANINA-
POSTAJE
KN
2
0«
Prebaćevo Prebačevo I Hrastje N.Hrastje II N.Hrastje I Circe Stolpnice 0$ Stane Žagar Novi doi Otok I kos Globus Kranj AP
05:12 05:13 05:15 05:16 05:17 05:18 05:20 05:21 05:23 05:25 05:29 05:32 05:34
05:42 05:43 05:45 05:46 05:47 05:48 05:50 05:51 05:53 05:55 05:59 06:02 06:04
06:12 06:13 06:15 06:16 06:17 06:18 06:20 06:21 06:23 06:25 06:29 06:32 06:34
KRA^
--:--t'
06:42 06:43 06:45 06:46 06:47 06:48 06:50 06:51 06:53 06:55 06:59 07:02 07:04
Ol 4i 1*45 KM
ni
Unija št.: 6
•tJHA • BRTTOP • PLANINA - KRANJ: Boha - Predoslje šola - Britof Johjuic* - Gorenje - Primskovo OD - Primskoro ZD - čadeš -Plinarna - Planina m - Pokopališče - Otok - Nori dom - Stolpnice -Jkos . Globo* - Kranj AP.
pANJ AP - PLANINA - BRTTOP • SUHA: Kreni AP - Dijaški dom -jAravstvenl dom - Kranj AP - Globus - Ikoa • Stolpnice - OŠ Stane Ztgar - Nori dom - Otok - Pokopališče - Planina m - Plinarna - Čadeš "Primskovo ZD - Primskoro GD - Gorenje - Britof Johanca - Britof -Predoslje iola - Suha.
Unija lr •tirimi
t Ima 17 postajališč na razdalji 13 kilometrov, kijih avtobusi a —li vozniki prevozijo t 27 minutah, ne da bi prekoračili *o>oljeno hitrost.V Jutranji, opoldanski ln večerni konici obras-s polurnim, vmes pa s enournlm intervalom. V obeh smereh JJ*U Unija 49 odhodov, avtobusi pa prevozijo S98 kilometrov. (Vozni red na 18. strani)
Linija št.: 7
Unija št.: 8
SRAKOVLJE - KOKRI CA - GLOBUS: Srakovlje - Topors -Nedeljska vas - Lakner - veliki hrib - Gorenjska oblačila -Kranj AP - Globus.
GLOBUS - KOKRI CA - SRAKOVLJE: Globus - Kranj AP -Dijaški dom - Zdravstveni dom - Gorenjska oblačila -Veliki hrib - Lakner - Nedeljska vas - Topors - Srakovlje.
Linija ima 8 postajališč na razdalji 6 kilometrov, ki Jo avtobus s dvema voznikoma prevozi vil minutah, ne da bi prekoračil dovoljeno hitrost. V Jutranji in opoldanski konici obratuje s polurnim intervalom, vmes pa z enotirnim. Avtobus prevozi na dan 278 kilometrov. (Vozni red na 15. strani)
BREG - GLOBUS: Breg - Breg Aleš - Drulovka -Orehek trgovina - Orehek - Labore Draksler - Kranj ŽP • Gorenjski sejem - Dijaški dom - Zdravstveni dom -Kranj Avtobusna postaja (AP) - Globus. GLOBUS - BREG: Globus - Kranj AP - Gorenjski sejem -Kranj ŽP - Labore Draksler - Orehek - Orehek trgovina -Drulovka - Breg Aleš - Breg.
Linija ima 13 postajališč na razdalji 8 kilometrov, ki jo avtobus prevozi z dvema voznikoma (v intervalu) v 23 minutah. linija obratuje ves dan, interval ena ura, ima 31 odhodov avtobusa, avtobus pa prevozi 264 kilometrov. (Vozni red na strani 15.)
0*
37	38	39
D	D	D
20:30	21:30	-
20:31	21:31	-
20:32	21:32	-
20:33	21:33	-
20:34	21:34	-
20:35	21:35	-
20:36	21:36	-
20:37	21:37	•
20:38	21:38	-
20:41	21:41	22:05
20:43	-	22:07
20:44	-	22:08
20:45	-	22:09
20:46	-	22:10
20:48	-	22:12
20:50	•	22:14
20:52	-	22:16
20:54		22:18
20:56	•	-
20:57		-
20:59	-	•
21:00	-	-
LI N IJ A ST.3
Linija št.: 3
VODOVODNI STOLP -STRAŽISČE - PLANINA -PRIMSKOVO: Mini bar -H. Creina - Kranj ŽP -Labore - Stražisče PTT -Jeie - Pražarna - Zg. Bitnje - Iskra n - Solp-nice - OS Stane Žagar -Novi dom - Likozarjeva -Ručigajeva K - Planina m - Plinarna - Pri Jaku -Petrol.
Linija ima 18 postajališč na razdalji 12 kilometrov, ki jo avtobus s tremi vozniki prevozi v 26 minutah, ne da bi prekoračil dovoljeno hitrost. V jutranji in opoldanski konici obratuje s 15-minutnim intervalom, vmes pa z enournlm. Linija ima 35 odhodov, avtobus prevozi na dan 420 kilometrov, vozni red pa velja od ponedeljka do petka.
VOD.STOLP-
			1	2
POSTAJE			D*	D
Hini bar	0	0	05:15	05:30
H.Creina	1	I	05:18	05:33
Kranj 2P	2	I	05:20	05:35
Labore	2	I	05:22	05:37
Straliiče PTT	3	I	05:23	05:38
Jese	4	I	05:25	05:40
Pražarna	5	I	05:26	05:41
Zg.Bitnje	5	I	05:27	05:42
Iskra II	7	I	05:29	05:44
Stolpnice	8	I	05:31	05:46
OS Stane Žagar	8	I	05:32	05:47
Novi doi	9	I	05:34	05:49
Likozarjeva	9	I	05:35	05:50
Ručigajeva K	10	I	05:36	05:51
Planina III	10	I	05:38	05:53
Plinarna	11	I	05:39	05:54
Pri Jaku	11	I	05:40	05:55
Petrol	12	P	05:41	05:56
lAis
•'15 :J7 :J8 :<0 'M :<2 >
l*:<7 li^l
1 fesj
1^4
J»:55
31 0*
32 D
33 D
34 D
35 D
36 0
37 0
38 D
15:45 15:48 15:50 15:52 15:53 15:55 15:56 15:57 15:59 16:01 16:02 16:04 16:05 16:06 16:08 16:09 16:10 16:11
16:00 16:03 16:05 16:07 16:08 16:10 16:11 16:12 16:14 16:16 16:17 16:19 16:20 16:21 16:23 16:24 16:25 16:26
17:00 17:03 17:05 17:07 17:08 17:10 17:11 17:12 17:14 17:16 17:17 17:19 17:20 17:21 17:23 17:24 17:25 17:26
18:00 18:03 18:05 18:07 18:08 18:10 18:11 18:12 18:14 18:16 18:17 18:19 18:20 18:21 18:23 18:24 18:25 18:26
19:00 19:03 19:05 19:07 19:08 19:10 19:11 19:12 19:14 19:16 19:17 19:19 19:20 19:21 19:23 19:24 19:25 19:26
20:00
20:03
20:05
20:07
20:08'
20:10
20:11
20:12
20:14
20:16
20:17
20:19
20:20
20:21
20:23
20:24
20:25
20:26
21:00 21:03 21:05 21:07 21:08 21:10 21:11 21:12 21:14 21:16 21:17 21:19 21:20 21:21 21:23 21:24 21:25 21:26
22:05 22:07 22:08 22:10 22:11 22:12 22:14 22:15 22:16 22:17
LINIJA ST.l     KRANJ- PLANINA- PREBACEVO
POSTAJE
KH
2
0*
4
0«
6 0»
0«
10 0*
11 V
12 0«
13 V
Kranj AP Dij. doi 2dr. doi Vod.stolp Nini bar H.Creina I kos
Stolpnice OS Stane Žagar Novi doi Otok Cirče
N.Hrastje I N.Hrastje II Hrastje Prebaćevo I Prebaćevo
0 1 1 1 2 3 4 5 5 6 6 8 8 9 10 11 11
05:38 05:40 05:41 05:43 05:44 05:47 05:50 05:52 05:53 05:55 05:58 06:02 06:03 06:04 06:05 06:06 06:08
06:08 06:10 06:11 06:13 06:14 06:17 06:20 06:22 06:23 06:25 06:28 06:32 06:33 06:34 06:35 06:36 06:38
06:38 06:40 06:41 06:43 06:44 06:47 06:50 06:52 06:53 06:55 06:58 07:02 07:03 07:04 07:05 07:06 07:08
07:08 07:10 07:11 07:13 07:14 07:17 07:20 07:22 07:23 07:25 07:28 07:32 07:33 07:34 07:35 07:36 07:38
07:38 07:40 07:41 07:43 07:44 07:47 07:50 07:52 07:53 07:55 07:58 08:02 08:03 08:04 08:05 08:06 08:08
08:08 08:10 08:11 08:13 08:14 08:17 08:20 08:22 08:23 08:25 08:28 08:32 08:33 08:34 08:35 08:36 08:38
08:38 08:40 08:41 08:43 08:44 08:47 08:50 08:52 08:53 08:55 08:58 09:02 09:03 09:04 09:05 09:06 09:08
09:08 09:10 09:11 09:13 09:14 09:17 09:20 09:22 09:23 09:25 09:28 09:32 09:33 09:34 09:35 09:36 09:38
09:38 09:40 09:41 09:43 09:44 09:47 09:50 09:52 09:53 09:55 09:58 10:02 10:03 10:04 10:05 10:06 10:08
10:08 10:10 10:11 10:13 10:14 10:17 10:20 10:22 10:23 10:25 10:28 10:32 10:33 10:34 10:35 10:36 10:38
10:38 10:40 10:41 10:43 10:44 10:47 10:50 10:52 10:53 10:55 10:58 11:02 11:03 11:04 11:05 11:06 11:08
11:08 11:10 11:11 11:13 11:14 11:17 11:20 11:22 11:23 11:25 11:28 11:32 11:33 11:34 11:35 11:36 11:38
11:38 11:40 11:41 11:43 11:44 11:47 11:50 11:52 11:53 11:55 11:58 12:02 12:03 12:04 12:05 12:06 12:08
Al!
Unija št.: 1
Creina -/kos - Stolpnice - OŠ Stane Žagar - Novi dom - OŠ Stane Žagar - Novi dom - Otok - Deos - Globus - Kranj Otok - Čirče - N. Hrastje I - N. Hrastje H - Hrastje AP.
**ANJ - PLANINA - PREBAĆEVO: Kranj AP - Dijaški * Zdravstveni dom - Vodovodni stolp - Mini bar
Prebaćevo I - Prebaćevo.
„-,-., -w- -   - — -r,-, - TO.WW ^ Linija ima 14 postajališč na razdalji 11 kilometrov, kijih avtobus s
dom PREBACEVO - PLANINA - KRANJ: Prebačevo - Prebačevo štirimi vozniki v 24 minutah. Obratuje s polurnim Intervalom, ima - H. I - Hrastje - N. Hrastje H - N. Hrastje I - čirče - Stolpnice - 62 odhodov, avtobus pa prevozi ei2 kilometrov.
0*
10 0*
u v
12 0*
13 V
14 0*
15 V
16 D*
17 V
18 0*
19 V
20 0«
21 V
22 D*
23 V
24 0*
25 V
26 0«
27 V
28 0*
29 V
30 0*
31 0«
m
*47 0lf48
ifso rf!$l
op
08:12 08:13 08:15 08:16 08:17 08:18 08:20 08:21 08:23 08:25 08:29 08:32 08:34
08:42 08:43 08:45 08:46 08:47 08:48 08:50 08:51 08:53 08:55 08:59 09:02 09:04
09:12 09:13 09:15 09:16 09:17 09:18 09:20 09:21 09:23 09:25 09:29 09:32 09:34
09:42 09:43 09:45 09:46 09:47 09:48 09:50 09:51 09:53 09:55 09:59 10:02 10:04
10:12 10:13 10:15 10:16 10:17 10:18 10:20 10:21 10:23 10:25 10:29 10:32 10:34
10:42 10:43 10:45 10:46 10:47 10:48 10:50 10:51 10:53 10:55 10:59 11:02 11:04
11:12 11:13 11:15 11:16 11:17 11:18 11:20 11:21 11:23 11:25 11:29 11:32 11:34
11:42 11:43 11:45 11:46 11:47 11:48 11:50 11:51 11:53 11:55 11:59 12:02 12:04
12:12 12:13 12:15 12:16 12:17 12:18 12:20 12:21 12:23 12:25 12:29 12:32 12:34
12:42 12:43 12:45 12:46 12:47 12:48 12:50 12:51 12:53 12:55 12:59 13:02 13:04
13:12 13:13 13:15 13:16 13:17 13:18 13:20 13:21 13:23 13:25 13:29 13:32 13:34
13:42 13:43 13:45 13:46 13:47 13:48 13:50 13:51 13:53 13:55 13:59 14:02 14:04
14:12 14:13 14:15 14:16 14:17 14:18 14:20 14:21 14:23 14:25 14:29 14:32 14:34
14:42 14:43 14:45 14:46 14:47 14:48 14:50 14:51 14:53 14:55 14:59 15:02 15:04
15:1215:42 15:1315:43 15:1515:45 15:16 15:46 15:17 15:47 15:18 15:48 15:2015:50 15:21 15:51 15:2315:53 15:2515:55 15:2915:59 15:32 16:02 15:34 16:04
16:12 16:13 16:15 16:16 16:17 16:18 16:20 16:21 16:23 16:25 16:29 16:32 16:34
16:42 16:43 16:45 16:46 16:47 16:48 16:50 16:51 16:53 16:55 16:59 17:02 17:04
17:12 17:13 17:15 17:16 17:17 17:18 17:20 17:21 17:23 17:25 17:29 17:32 17:34
17:42 17:43 17:45 17:46 17:47 17:48 17:50 17:51 17:53 17:55 17:59 18:02 18:04
18:12 18:13 18:15 18:16 18:17 18:18 18:20 18:21 18:23 18:25 18:29 18:32 18:34
18:42 18:43 18:45 18:46 18:47 18:48 18:50 18:51 18:53 18:55 18:59 19:02 19:04
19:12 19:13 19:15 19:16 19:17 19:18 19:20 19:21 19:23 19:25 19:29 19:32 19:34
19:42 19:43 19:45 19:46 19:47 19:48 19:50 19:51 19:53 19:55 19:59 20:02 20:04
21:15 21:16 21:1' 21:19 21:20 21:21 21:23 21:24 21:26 21:28
LINIJA ST.5     PREDOSLJE- RUPA- KRANJ AP
POSTAJE
KM
1 2 3 4 S 0       0*      D       D* D
6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 D       D     D       D       DO*       0      0*       D     0»      0«      0«      0*      D«      D*      0* D*
Suhi
Predoslje šola
Predoslje
Brdo
Bobovek K
Lakner
2aga
Ilovka K Rupa vas Cesta kokr.odr. OS S.Jenko Kranj AP
05:08 05:11 05:12 05:14 05:15 05:16 05:18 05:19 05:20 05:21 05:22 05:24
05:41 05:42 05:44 05:45 05:46 05:48 05:49 05:50 05:51 05:52 05:54
06:11 06:12 06:14 06:15 06:16 06:18 06:19 06:20 06:21 06:22 06:24
06:41 06:42 06:44 06:45 06:46 06:48 06:49 06:50 06:51 06:52 06:54
07:11 07:12 07:14 07:15 07:16 07:18 07:19 07:20 07:21 07:22 07:24
08:11 08:12 08:14 08:15 08:16 08:18 08:19 08:20 08:21 08:22 08:24
09:11 09:12 09:14 09:15 09:16 09:18 09:19 09:20 09:21 09:22 09:24
10:11 10:12 10:14 10:15 10:16 10:18 10:19 10:20 10:21 10:22 10:24
11:11 11:12 11:14 11:15 11:16 11:18 11:19 11:20 11:21 11:22 11:24
12:11 12:12 12:14 12:15 12:16 12:18 12:19 12:20 12:21 12:22 12:24
12:41 12:42 12:44 12:45 12:46 12:48 12:49 12:50 12:51 12:52 12:54
13:11 13:12 13:14 13:15 13:16 13:18 13:19 13:20 13:21 13:22 13:24
13:41 13:42 13:44 13:45 13:46 13:48 13:49 13:50 13:51 13:52 13:54
14:11 14:41 14:12 14:42 14:14 14:44 14:15 14:45 14:16 14:46 14:18 14:48 14:19 14:49 14:20 14:50 14:21 14:51 14:22 14:52 14:24 14:54
15:11 15:12 15:14 15:15 15:16 15:18 15:19 15:20 15:21 15:22 15:24
16:11 16:12 16:14 16:15 16:16 16:18 16:19 16:20 16:21 16:22 16:24
17:11 17:12 17:14 17:15 17:16 17:18 17:19 17:20 17:21 17:22 17:24
18:11 18:12 18:14 18:15 18:16 18:18 18:19 18:20 18:21 18:22 18:24
19:11 19:12 19:14 19:15 19:16 19:18 19:19 19:20 19:21 19:22 19:24
20:11 21:11 20:12 21:12 20:14 21:1* 20:15 21:15 20:16 21:1* 20:18 21:1* 20:19 21:1' 20:20 21:2° 20:21 21:21 20:22 21:22 20:24 21:24
LI N IJ A ST.5     KRANJ AP- RUPA- PREDOSLJE
POSTAJE
KM
2
0*
4
0*
10 D
U D*
12 D
13 0*
14
D
15 D*
16 0*
17 D*
18 0*
19 D*
20 0*
21 0«
Kranj AP Dij. doi Zdr. doi OS S.Jenko Cesta kokr.odr. Rupa vas Ilovka K 2aga Lakner Bobovek K Brdo
Predoslje Predoslje šola
05:25 05:27 05:28 05:30 05:31 05:32 05:33 05:34 05:36 05:37 05:38 05:40 05:41
05:55 05:57 05:58 06:00 06:01 06:02 06:03 06:04 06:06 06:07 06:08 06:10 06:11
06:25 06:27 06:28 06:30 06:31 06:32 06:33 06:34 06:36 06:37 06:38 06:40 06:41
06:55 06:57 06:58 07:00 07:01 07:02 07:03 07:04 07:06 07:07 07:08 07:10 07:11
07:25 07:27 07:28 07:30 07:31 07:32 07:33 07:34 07:36 07:37 07:38 07:40 07:41
08:25 08:27 08:28 08:30 08:31 08:32 08:33 08:34 08:36 08:37 08:38 08:40 08:41
09:25 09:27 09:28 09:30 09:31 09:32 09:33 09:34 09:36 09:37 09:38 09:40 09:41
10:25 10:27 10:28 10:30 10:31 10:32 10:33 10:34 10:36 10:37 10:38 10:40 10:41
11:25 11:27 11:28 11:30 11:31 11:32 11:33 11:34 11:36 11:37 11:38 11:40 11:41
12:25 12:27 12:28 12:30 12:31 12:32 12:33 12:34 12:36 12:37 12:38 12:40 12:41
12:55 12:57 12:58 13:00 13:01 13:02 13:03 13:04 13:06 13:07 13:08 13:10 13:11
13:25 13:27 13:28 13:30 13:31 13:32 13:33 13:34 13:36 13:37 13:38 13:40 13:41
13:55 13:57 13:58 14:00 14:01 14:02 14:03 14:04 14:06 14:07 14:08 14:10 14:11
14:25 14:27 14:28 14:30 14:31 14:32 14:33 14:34 14:36 14:37 14:38 14:40 14:41
14:55 14:57 14:58 15:00 15:01 15:02 15:03 15:04 15:06 15:07 15:08 15:10 15:11
15:25 15:27 15:28 15:30 15:31 15:32 15:33 15:34 15:36 15:37 15:38 15:40 15:41
16:25 16:27 16:28 16:30 16:31 16:32 16:33 16:34 16:36 16:37 16:38 16:40 16:41
17:25 17:27 17:28 17:30 17:31 17:32 17:33 17:34 17:36 17:37 17:38 17:40 17:41
18:25 18:27 18:28 18:30 18:31 18:32 18:33 18:34 18:36 18:37 18:38 18:40 18:41
19:25 19:27 19:28 19:30 19:31 19:32 19:33 19:34 19:36 19:37 19:38 19:40 19:41
20:25 20:27 20:2« 20:30 20:31 20:32 20:33 20:34 20:3* 20:31 20:3« 20:40 20:41
LI N IJ A ST.6     SUHA- BRITOF- PLANINA- KRANJ
POSTAJE
KN
2 0*
4 0*
10
v
11 o«
12 V
13 0*
14 V
IS 0*
16 V
17 D*
18 V
19 V
20 V
21 0»
22 V
23 0*
24 0*
25 D
Suha
Predoslje Iola Britof
Britof Johaaca Gornjo Priiskovo 60 Priiskovo ZD Cadi! Plinarna Plaiiia III Pokopališče Otok
Novi doa
OS Stan Žagar
Stolnico
I kos
Globus
Kralj AP
10 I
U I
12 I
13 9
LINIJA
05:23 05:25 05:26 05:27 05:29 05:30 05:31 05:32 05:33 05:34 05:36 05:37 05:38 05:39 05:41 05:44 05:46
Šfo
05:50 05:53 05:55 05:56 05:57 05:59 «6:00 06:01 06:02 06:03 06:04 06:06 06:07 06:08 06:09 06:11 06:14 06:16
06:20 06:23 06:25 06:26 06:27 06:29 06:30 06:31 06:32 06:33 06:34 06:36 06:37 06:38 06:39 06:41 06:44 06:46
06:53 06:55 06:56 06:57 06:59 07:00 07:01 07:02 07:d3 07:04 07:06 07:07 07:08 07:09 07:11 07:14 07:16
07:23 07:25 07:26 07:27 07:29 07:30 07:31 07:32 07:33 07:34 07:36 07:37 07:38 07:39 07:41 07:44 07:46
08:23 08:25 08:26 08:27 08:29 08:30 08:31 08:32 08:33 08:34 08:36 08:37 08.38 08:39 08:41 08:44 88:46
09:23 09:25 09:26 09:27 09:29 09:30 09:31 09:32 09:33 09:34 09:36 09:37 09:38 09:39 09:41 09:44 09:46
10:23 10:25 10:26 10:27 10:29 10:30 10:31 10:32 10:33 10:34 10:36 10:37 10:38 10:39 10:41 10:44 10:46
11:23 11:25 11:26 11:27 11:29 11:30 11:31 11:32 11:33 11:34 11:36 11:37 11:38 11:39 11:41 11:44 11:46
12:20 12:23 12:25 12:26 12:27 12:29 12:30 12:31 12:32 12:33 12:34 12:36 12:37 12:38 12:39 12:41 12:44 12:46
12:50 12:53 12:55 12:56 12:57 12:59 13:00 13:01 13:02 13:03 13:04 13:06 13:07 13:88 13:09 13:11 13:14 13:16
13:23 13:25 13:26 13:27 13:29 13:30 13:31 13:32 13:33 13:34 13:36 13:37 13:38 13:39 13:41 13:44 13:46
13:53 13:55 13:56 13:57 13:59 14:00 14:01 14:02 14:03 14:04 14:06 14:07 14:08 14:09 14:11 14:14 14:16
14:23 14:25 14:26 14:27 14:29 14:30 14:31 14:32 14:33 14:34 14:36 14:37 14:38 14:39 14:41 14:44 14:46
14:50 14:53 14:55 14:56 14:57 14:59 15:00 15:01 15:02 15:03 15:04 15:06 15:07 15:08 15:09 15:11 15:14 15:16
15:23 15:25 15:26 15:27 15:29 15:30 15:31 15:32 15:33 15:34 15:36 15:37 15:38 15:39 15:41 15:44 15:46
15:50 15:53 15:55 15:56 15:57 15:59 16:00 16:01 16:02 14:03 16:04 14:06 16:07 16:08 16:09 16:11 16:14 16:16
16:23 16:25 16:26 16:27 16:29 16:30 16:31 16:32 16:33 16:34 16:36 16:37 16:38 16:39 16:41 16:44 16:46
17:23 17:25 17:24 17:27 17:29 17:30 17:31 17:32 17:33 17:34 17:36 17:37 17:38 17:39 17:41 17:44 17:46
18:23 18:25 18:26 18:27 18:29 18:30 18:31 18:32 18:33 18:34 18:36 18:37 18:38 18:39 18:41 18:44 18:46
18:53 18:55 18:56 18:57 18:59 19:00 19:01 19:02 19:03 19:04 19:06 19:07 19:08 19:09 19:11 19:14 19:16
19:23 19:25 19:24 19:27 19:29 19:30 19:31 19:32 19:33 19:34 19:36 19:37 19:38 19:39 19:41 19:44 19:46
19:50 19:53 19:55 19:56 19:57 19:59 20:00 20:01 20:02 20:03 20:04 20:06 20:07 20:08 20:09 20:11 20:14 20:14
20:23 20:25 20:26 20:27 20:29 20:30 20:31 20:32 20:33 20:34 20:36 20:37 20:38 20:39 20:41 20:44 20:46
KRANJ AP- PLANINA- BRITOF- SUHA
21:* 21:23 21:25 21:24 21:2^ 21:29
21:3« 21:31 21:32 21:33 21:34 21:34 21:3? 21:3« 21:59
21:41 21:4< 21:4*
	1	2	3 4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20*	21	22	23	24
POSTAJE	D*	V	0* V	V	¥	V	V	V	D*	V	D*	V	D«	V	0«	V	V	V	V	0«	V	0«	D
Kranj AP Dij. doi Zdr. doi Kranj AP Globus Ikos
Stolpnice
05:19 05:21 05:22 05:24 05:26 05:29 05:31
OS Stane 2agar 05:32 Novi doi 05:33 Otok 05:34 PokopaliSCe 05:36 Planina III 05:37 Plinarna 05:38 Cadež 05:39 Priiskovo ZD 05:40 Priiskovo GD 05:41 Gorenje 05:43 Britof Johanca 05:44 Britof 05:45 Predoslje iola 05:47 Suha 05:50
05:49
05:51
05:52
05:54
05:56
05:59
06:01
06:02
06:03
06:04
06:06
06:07
06:08
06:09
06:10
06:11
06:13
06:1*>
06:15
06:17
06:20
06:19 06:21 06:22 06:24 06:26 06:29 06:31 06:32 06:33 06:34 06:36 06:37 06:38 06:39 06:40 06:41 06:43 06 M 06:45 06:47
06:49 06:51 06:52 06:54 06:56 06:59 07:01 07:02 07:03 07:04 07:06 07:07 07:08 07:09 07:10 07:11 07:13 07:14 07:15 07:17
07:49 07:51 07:52 07:54 07:56 07:59 08:01 08:02 08:03 08:04 08:06 08:07 08:08 08:09 08:10 08:11 08:13 08:14 08:15 08:17
08:49 08:51 08:52 08:54 08:56 08:59 09:01 09:02 09:03 09:04 09:06 09:07 09:08 09:09 09:10 09:11 09:13 09:14 09:15 09:17
09:49 10:49 09:51 10:51 09:52 10:52 09:54 10:54 09:56 10:56 09:59 10:59 10:01 11:01 10:02 11:02 10:03 11:03 10:04 11:04 10:0611:06 10:07 11:07 10:0811:08 10:0911:09 10:1011:10 10:1111:11 10:1311:13 10:1411:14 10:1511:15 10:1711:17
11:49 11:51 11:52 11:54 11:56 11:59 12:01 12:02 12:03 12:04 12:06 12:07 12:08 12:09 12:10 12:11 12:13 12:14 12:15 12:17 12:20
12:1912:49 12:2112:51 12:22 12:52 12:24 12:54 12:2612:56 12:2912:59 12:31 13:01 12:32 13:02 12:33 13:03 12:34 13:04 12:36 13:06 12:37 13:07 12:38 13:08 12:39 13:09 12:40 13:10 12:41 13:11 12:43 13:13 12:44 13:14 12:45 13:15 12:47 13:17 12:50 -
13:19 13:21 13:22 13:24 13:26 13:29 13:31 13:32 13:33 13:34 13:36 13:37 13:38 13:39 13:40 13:41 13:43 13:44 13:45 13:47
13:49 13:51 13:52 13:54 13:56 13:59 14:01 14:02 14:03 14:04 14:06 14:07 14:08 14:09 14:10 14:11 14:13 14:14 14:15 14:17
14:19 14:49 14:21 14:51 14:22 14:52 14:24 14:54 14:26 14:56 14:29 14:59 14:31 15:00 14:32 15:02 14:33 15:03 14:34 15:04 14:36 15:06 14:37 15:07 14:3815:08 14:39 15:09 14:40 15:10 14:41 15:11 14:4315:13 14:44 15:14 14:4515:15 14:4715:17 14:50 -
15:19 15:21 15:22 15:24 15:26 15:29 15:30 15:32 15:33 15:34 15:36 15:37 15:38 15:39 15:40 15:41 15:43 15:44 15:45 15:47 15:50
15:49 15:51 15:52 15:54 15:56 15:59 16:00 16:02 16:03 16:04 16:06 16:07 16:08 16:09 16:10 16:11 16:13 16:14 16:15 16:17
16:49 16:51 16:52 16:54 16:56 16:59 17:00 17:02 17:03 17:04 17:06 17:07 17:08 17:09 17:10 17:11 17:13 17:14 17:15 17:17
17:4918:49 17:5118:51 17:5218:52 17:5418:54 17:5618:56 17:5918:59 18:0019:00 18:02 19:02 18:0319:03 18:04 19:04 18:06 19:06 18:07 19:07 18:0819:08 18:09 19:09 18:10 19:10 18:11 19:11 18:13 19:13 18:14 19:14 18:15 19:15 18:17 19:17
19:19 19:49 19:21 19:51 19:22 19:52 19:24 19:54 19:26 19:56 19:29 19:59 19:30 20:01 19:32 20:02 19:33 20:03 19:34 20:04 19:36 20:06 19:37 20:07 19:38 20:08 19:39 20:09 19:40 20:10 19:41 20:11 19:43 20:13 19:44 20:14 19:45 20:15 19:47 20:17 19:50 20:20
20:19 20:21 20:22 20:24 20:26 20:29 20:31 20:32 20:33 20:34 20:36 20:37 20:38 20:39 20:40 20:41 20:43 20:44 20:45 20:47
22:1* 22:21 22:2* 22:2* 22:2* 22:2* 22:31 22:32 22:33 22:3* 22:3« 22:3> 22:3* 22:3* 22:* 22:4» 22:** 22:" 22:4j
22:41
22:5«
____✓
n n n
Skupščina občine Trzic in izvršni
vam želita
VEffiE PRAZNIKE IN 6DEČN0 NOVO LETO 1994!
DROGERIJA
TRGOVSKI CENTER BFT,
Predilniška 16
TRŽIČ
TRŽIČ, KOROŠKA 26 stari del mesta - 200 m
od cerkve naprej 16 vrst HZZ Iz krušno peči
VOŠČIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN VAS HKRATI OBVEŠČAMO, DA LAHKO NAROČITE DOSTAVO
PIZZNADOM PO TELEFONU 52-055
Hy - Med, Tržič, d.o.o.. Pot na polje 60, Pristava tel,: 064/57 - 577
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SE PRIPOROČAMO !
d.O O
Tržič
Predilniška 16
OBIŠČITE NASO PRODAJALNO !
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SE TUDI V LETU 1994 PRIPOROČAMO ZA OBISK
Nudimo vam:
- vodovodni material in material za centralno ogrevanje
- keramične ploščice
- lepila in fugirne mase
Možnost plačila na 3-4 čeke pri nakupu blaga v naši prodajalni v vrednosti nad 5.000 SIT. DOSTAVA IN MONTAŽA NA VAŠ DOM«
Odprto: 7-19, sobota 7-12, tel&fax:064/50-516
	
	K-^-K^J^—___ Brezje 2 pri TRŽIČlT""^ tel.: 064/56 009
i*t 44 tudi v 1994 pUfnn*o*m6> o4&6	
TOKOSmžič @
TOVARNA ORODJA ZA KMETIJSTVO, OBRT IN STORITVE TRGOVINA DETELJICA
MO VAM VESELE PRAZK
IM VAS TUDI V PRIHODNJEM LETU VABIMO V NAŠO DOBRO ZALOŽENO TRGOVINO V TRGOVSKEM CETfTRU DETELJICA V BISTRICI PRI TRŽIČU
SALON POHIŠTVA
COMMERCC,
Proizvodno prodajni center BPT Tržič Tel: Fax.: 064/50-557
VOŠČIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SE PRIPOROČAMO !
1ML MG. GREGOR 1 Yr INŽENIRING VJ CERKLJE
ŠPELA Tržič PIZZERIJA KAVARNA SLAŠČIČARNA
DOSTAVA PIZZ NA DOM, tel.:50-267
ŽEUM0 VAM VESELE PRAZNIKE IN SETVDIV1994 PRIPOROČAMO
KONTAKT
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE. PROIZVODNJO IN PRODAJO TRZIC, d.o.o.
P
Lom 53, Tržič Telefon: 064/51-746 061/158-212 Int. 367 Tolofcoc: 064/51-746
llivIZORJ! ELirOrJ^IKE VE^N^T
BW37XT        29.990 SIT BTV SI VlTDC   43.490 SIT BTV 63. O.TDC 66.000 SIT
PRODAJAMO TUDI PRALNE STROJE IN VGRADNE ELEMENTE GORENJE.PRiTRJEVALNA SIDRA IN VIJAKE. OBIŠČITE NAS V BIHT
(TRGOVIN! SIDRO PRI TOVARNI TRIHX V TRŽIČU IN V LOMU 53-POLE« GASILSKEGA DOMA INFORMACIJE PO TELEFONU: 064/51-764 064/83-204
VOSĆ/AfQ VAM VESELE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO 1994
OMARA ZA PREKRIVANJE MESA
UP 80 (KG) 59.00 SIT TIP 125     64.000 SIT TIP 250     72.000 SIT TIK0 Tržič tel.: 064/50 198 UGODNI PLAČILNI POGOJI
ŽEUMO
VAM VESELE PRAZNIKE IN
SREČNO 1994
TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKE KOVINSKE OPREME
TTKO p.o.
Koroška 17
64 290 Tržič
SLOVENIJA
tel +386 64 53 477
fax +386 64 50 346
oo SGP TRŽIČ
SPLOŠNO   GRADBEN O   PODJETJE TRilĆ
i-
TRŽIČ - Blejska c.8 - Telefon 064 53288
VAM ŽEU VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LET01994
POSTELJNO PERILO • PPTI
Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča je svojo že tako izredno bogato ponudbo za praznični december še posebej popestrila.
Izbirali boste lahko jogi in navadne rjuhe ter prevleke za odeje in blazine v vseh dimenzijah - tako za eno posteljo kot tudi dvoposteljno komplete. Morda vas bolj zanimajo zelo kakovostni prti z bogatim izgledom, ki jih lahko dopolnjuje še nadprt in servieti. Ko vsej paleti oblik in velikosti prištejemo še mavrico barv in atraktivnih vzorcev, boste zagotovo našli tudi nekaj čisto po vašem okusu.
Posteljnina in prti so vedno lepo in zanesljivo uporabno darilo.
Najpopolnješa ponudba vas čaka v naši trgovini na Deteljici v Tržiču.
Želimo vam prijetne praznike ter srečno in uspešno novo leto 1994.
Nižji davki in lepše življenje
Podjetje Mercator - Preskrba ie samostojna delniška družba, ki deluje v sklopu podjetja Mercator - Poslovni sistem Ljubljana. So zelo mlad in ustvarjalen kolektiv, saj je povprečna doba 150 zaposlenih le 24 let. V letu 1993 so dosegli nekaj vidnih rezultatov. Tako so odprli novo trgovino z belo tehniko na Deteljici, v sodelovanju s Planiko Kranj so prav tako na Deteljici odprli oddelek prodajalne obutve, obnovili so bifeje,' renovirali diskont v Križah in odprli novega na Deteljici. Preuredili so tudi trgovino na Slapu ter preselili oddelek železnine v blagovnico v Tržiču. Skratka, vse leto so se trdili, da bi bili konkurenčni in šli v korak s časom, vse to z namenom, da bi bili kupci čimbolj zadovoljni. Za novo leto 1994 pa imajo v načrtu odprtje novih trgovin v Kranju in na Deteljici ter računalniško vodenje večjih prodajaln. Predvsem pa si želijo izboljšanja gospodarskih razmer, manjše obremenitve za plačilo dajatev državi in tako večjo kupno moč, da bi vsi skupaj lahko lepše živeli.
3&
Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želijo veselo praznovanje novega leta in srečno v 1994!
Edino Tržičani imajo svojega smučarskega asa
Bojan Križaj ni obrnil hrbta smučarskemu športu
Ko se je pred petimi leti poslovil od smučarskih tekmovanj, ga ni več mikal vrnitev v "beli cirkus4'. Ves čas pa ostaja povezan s smučanjem, kjer poma zlasti mladim tržiškim tekmovalcem.
Zvirče, decembra - Dosedanji najuspešnejši slovenski tekmovalec v alpskem smučanju, Tržičan Bojan Križaj, se ne pojavlja ravno pogosto v medijih, odkar je prenehal tekmovati. Njegova priljubljenost med Slovenci zato ni nič manjša, še posebej pa njegovo ime ponovno stopa na površje ob novih uspehih slovenskih smučarjev. Ko ga Je Gorenjski glas zaprosil za pogovor, je rad privolil prav zato, ker Je beseda tekla, predvsem o našem smučanju in njegovi sedanji povezanosti s tem športom.
Tekmovati ste prenehali kot najuspešnejši slovenski alpski smučar. Vas je morda kdaj pozneje vseeno zamikalo, da bi se ie pojavili na startu kakšne tekme?
"To je bilo po olimpijski sezoni leta 1988. Na sami olimpiadi sem imel smolo, zato se nisem mogel udeležiti tekmovanj. Pred njimi sem odpotoval domov, potem pa sem samo simbolično nastopil na finalu svetovnega pokala. To je bila moja zadnja tekma. Prvi trenutki, ko se človek
Eosveti povsem drugim rečem, o je na razpotju in začenja življenje znova, so ponavadi najbolj kritični. Tiste trenutke sem preživel, kot bi temu lahko rekel, v majhni nostalgiji; pa ne toliko za samimi tekmovanji, ampak sem bolj pogrešal druščino in potovanja. Kar naenkrat sem imel več časa za vse. To je bilo nekaj novega zame. Sicer pa pravo tekmovalno vzdušje oziroma tekmovalni nagon sem v tistih trenutkih pokopal. Nikdar več nisem šel na start, niti se nisem boril za kakršnekoli rezultate v smučanju."
Najbrž pa ste spremljali delo in rezultate slovenske smučarske reprezentance?
"Dejstvo je, da sem dobil takoj ponudbo Smučarske zveze Slovenije, da bi se vključil v strokovno delo. Ob vsej utrujenosti zaradi tekmovanj, zlasti psihični, enostavno nisem našel pravega motiva. Rekel bi, da sem čisto iz tretjega zornega kota opazoval našo ekipo. Pozneje sem se nekoliko vključil v delo; tudi sedaj včasih sprejmem povabilo za opazovanje treningov. Potem dam svoje komentarje, vendar zamenjava kogarkoli ni prišla več v pošt-ev."
Kaj pa smučanje kot rekreacija in razvedrilo?
"Časa za razvedrilo na smučanju imam zelo malo, praktično, skoraj nič. Vendar je ves moj posel povezan s smučanjem, tako da sem vsaj poklicno pri tem športu. Moram reči, da mi to zelo ugaja; da nisem odrezan od tistega, kar sem prej počel ves čas. Glede tega imam res srečo."
Stik s tekmovalnim smučanjem ste ohranili vsaj posredno. Veliko pomagate domačemu, tržiške-mu smučarskemu klubu. Lahko zvemo kal o teh vaših prizadevanjih?
"Jasno je, da osnovna skrb velja smučarskemu klubu v domačem kraju. Od začetka sem se bal raznih funkcij, ker s tem nisem imel nobenih izkušenj. Čutil pa sem moralno dolžnost, da pomagam po svojih močeh prav tam, kjer sem se sam veliko naučil. Ker sem premalo doma, nisem mogel sodelovati pri strokovnem
delu. Z vodstvom kluba sem se odločil, da jim bom raje pomagal v organizacijskem smislu, pri pridobivanju denarja. Vsi vemo, da je to najbolj boleča rana v našem športu. V Smučarskem klubu Tržič dobro vemo, kaj hočemo, pa tudi,
kakšne so naše možnosti. Vsak ima določene naloge, ki vodijo k skupnemu cilju. Pri tem ima pomembno vlogo tudi tradicija. Zal to ne velja za snežne razmere, saj je bila zadnja leta celo Zelenica precej gola. Ker mladi nimajo možnosti za smučanje, širokega zaledja že nekaj časa nimamo več. Najmlajše selekcioniramo po drugihmeto-dah. Smučanja se začnejo učiti praktično šele v klubu, kar zahteva dodatne napore vseh delavcev v njem. Klub ima okrog petdeset kategoriziranih tekmovalcev v alpskem smučanju, ki je vodilna panoga v Tržiču. Ker ima tudi sekcijo za skoke, je gotovo najmočnejši v kraju. Nova motivacija za delo v klubu sta tudi dva nova avta,
anja, če je sposoben za to. Dejstvo je, da oba z ženo skrbiva, da ima najboljše po-
§oje za vadbo in tekmovanja, prašujete, ali ne tekmuje tudi hčerka? Andreja, ki je starejša, se je lani hudo ponesrečila pri smučanju. Delno zato in delno zaradi večjih zahtev pri šolanju v gimnaziji se je odločila, da bo prenehala tekmovati."
Po več sušnih letih za slovenske smučarje je začetek letošnje sezone zelo obetaven. Kaj menite o sedanji generaciji naših tekmovalcev?
"Povedal bi, da je Slovenija zelo majhna. Zato je skoraj nemogoče pričakovati konstantno dobre rezultate. Pri nas se majhen procent ljudi ukvarja s tekmovalnim smučanjem, zato iz te majhne baze ne more vsaka generacija vreči na površje nadpovprečnega smučarja, ki bi bil sposoben ves čas segati po vrhunskih rezultatih. Sedanja generacija ima take talente tako pri ženskah kot pri moških. Mislim, da so napori smučarskih strokovnjakov zopet obrodili sadove. Žal je prejšnja generacija, mislim predvsem na pokojnega Roka
Bojan in Boštjan Križaj, vzornik in posnemovalec
za kar je bilo treba napeti kar veliko sil, da smo z njima zamenjali dotrajani vozili."
Menda dokaj uspešno stopa po vaših stopinjah ain Boštjan. Je moč pričakovati nove uspehe iz Kri-žajevega rodu?
"Sina sem res popolnoma zastrupil s smučanjem. Očitno je, da koraka nazaj niti noče niti ne more več storiti. Smučanja je pri nas spet v ospredju. Včasih je to kar mučno za vse. Sam pa se spominjam, kako sem kot otrok z velikimi očmi gledal svoje idole. V svojih spominih se enačim z njim, zato mu stojim ob strani. Mislim, da je talentiran in tudi perspektiven v svoji kategoriji. Pri teh letih, stopa v 13. leto, je nemogoče napovedati, kaj bo v prihodnje. Tista leta, ko se človek izoblikuje kot oseba, tekmovalec in športnik, šele prihajajo. Vse je podredil napredovanju v tem športu, čeprav sem mu točno povedal, kaj ga ob tem čaka. Lani je na enem največjih tekmovanj dečkov na svetu osvojil dve srebrni medalji, kar je velik pokazatelj, da je na pravi poti. Zaenkrat mu lahko še veliko povem in pokažem o smučanju, vendar le takrat, kadar sva sama. Ko je v skupini, pod vodstvom klubskega trenerja, pa to ne pride v poštev. Niti nisem eden tistih staršev, ki bi za vsako ceno forsiral sinovo smučarijo naprej. Pri meni velja moto, da lahko opravi preboj v smučarski svet tudi brez forsir-
Petroviča in Tomaža Čižmana,
Erehitro prenehala tekmovati, fit uspešnosti se je nekoliko pretrgala, sedaj pa so tekmovalci spet odskočili od poprečja. Delno je to odvisno tudi od generacije same, vendar ob takem načinu dela lahko vedno znova pričakujemo, da bo slovensko smučanje uspešno."
O priljubljenosti smučanja med Slovenci is leta v leto priča množično sodelovanje v akciji PODARIM - DOBIM. Tudi vas ponovno videvamo v reklamah za akcijo. Kaj torej mislite o njej?
"Smučarska zveza Slovenije je v hudih finančnih težavah. Velika svetla točka pri financiranju njenih tekmovalcev je zanesenjaštvo slovenskega naroda, da podpirajo to akcijo in se vključujejo vanjo. Če lahko s svojim imenom ali obrazom pomagam k razširjanju akcije, sem to vedno pripravljen storiti. O samih snemanjih reklam bi človek lahko napisal celo knjigo. Vse nastaja spontano; tudi to, da se človek tisočkrat zmoti pred kamero, čeprav prej izgleda vse zelo enostavno. Prihajalo je do mnogih komičnih scen, ki so nas ob pomanjkanju časa morda celo ujezile. Danes to ostaja lep, nepozaben spomin."
Po nedavnih anketah o popularnosti oseb v Sloveniji imate športniki prednost pred politiki. Vam laaka, da je tako, pa da vaa ljudje niso pozabili kljub daljši odsotnosti v
javnosti?
"Za marsikoga, zame pa sploh, je to veliko presenečenje. V slovenskem prostoru seres ne pojavljam veliko, posebno ne v medijih. Drugače si ne znam predstavljati, kot tako, da so ljudje politike siti. Gotovo je lep občutek, da se me spominjajo. Gre za potrdilo, da so ljudje praktično tekmovali z mano, da sem tudi njih zastrupil s tem smučanjem. Popolnoma pa se zavedam, da ni enostavna stvar, biti politik; sploh pa ne v porodnih krčih, kot je Slovenija še sedaj. Morda bo čez nekaj let slika drugačna glede politikov, upam pa, da bodo tudi takrat smučarji še vedno uspešni."
Slava je lahko neprijetna stvar. Kako jo vi doživljate?
"V svojo zasebnost ne pustim
?reveč brskati. Tukaj si dopuš-am pravico, da koga tudi zavrnem. Če potegnem črto pod vse skupai, lahko rečem, da mi je popularnost več koristila kot škodila. Glede tega se ne smem pritoževati. Dejstvo pa je, da so včasih novinarji nekoliko preveč radovedni, da
Eišejo nepreverjene stvari, tudi rez moje vednosti. V domači okolici ne vzbujam več kakšne posebne pozornosti, jče se pojavim na cesti. Drugače je v Ljubljani ali drugih krajih, kjer še opazim kakšen začuden obraz."
Vsa leta ostajate zvesti Tržiču. Kakšno se vam zdi domače mesto sedaj, ko ste obhodili že dobršen kos sveta?
"Če mi ne bi karkoli tukaj ustrezalo, bi se gotovo umaknil drugam. Vedno sem rad prihajal domov, kjer tudi nameravam ostati. V Tržiču me moti le, da je industrija na robu obstoja. Mislim, da bi bilo treba delati bolj načrtno pri reševanju problemov. Za tržiško prebivalstvo je tudi velika škoda, da tržiška inteligenca uhaja drugam, sploh v poslovnem smislu."
Če smo lahko tudi mi nekoliko radovedni, nam lahko zaupate, a čim ae trenutno ukvarjate, pa kakšne načrte imate?
"Razen pomoči mladim smučarjem tudi mene v poslovnosti ne veže nič na Tržič niti na Slovenijo. Moja dejavnost, ki je v povezavi s smučanjem, je usmerjena v glavnem na japonsko tržišče. Moj cilj je obdržati tako kontinuiteto dela, kakršno imam sedaj. Nikakor ne bi rad zabredel tako daleč, da bi se za delo popolnoma razprodal. Skušam ohraniti pravo razmerje med delovnim in prostim časom kljub nekaterim načrtom. Znano je, da sem pred nedavnim šel v nakup parcele v Tržiču. Razen zanimive lokacije tamkajšnji objekti niso vredni ničesar. Dejansko še ne poznam prave vsebine, kaj bo tam, zato je prezgodaj, da bi povedal kaj bolj določnega.
Sprašujete, kako preživljam prosti čas? Tukaj imam krog ljudi, s katerimi se večkrat srečujem. Uživam v njihovi družbi. Z nekaterimi odhajamo na letne dopuste na morje, saj se tudi otroci poznajo med sabo. Prosti čas zapolnjujem z raznimi športnimi dejavnostmi, od kolesarjenja do tenisa. Delam precej stvari, ki jih velika večina ljudi v moji starosti ne počne več. To mi daje občutek še vedno aktivnega človeka."
Hvala za pogovor! • Stojan Saje
TRGOVINA
TRŽIČ, Tig svobode 20. Tel.:064/50-534
VAM TELI VESELE PRAZNIKE IN SREČNO m
TRZISKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE
v v
TRZIC
Vam Mi vesele praznike in srečno, uspehov polno 1994
SITRs.   MJtuLoa r/ PRAZNIKE
IN SREČNO
64294 %iit UL064 57-726 NOVO LETO
TRGOVINA.
Predilniška 16. TRŽIČ TRGOVSKI CENTER BPT
Delovni čas
"tSaS:lS «164/53 571 ■* 379
Ugodna predpraznična ponudba Izdelkov po akcijskih cenah, kjer je nakup v trgovini K&M 100% zadetek v polno brez žrebanja.
OB KONCU LETA SE VAM LEPO ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE, TER VAM OB NOVEM LETU ŽELIMO VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN OSEBNIH USPEHOV.
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN TUDI V
1994
VELIKO UŽITKOV Koroška 26,64290 TRŽIČ
TOdtalSS&oS      OB NAŠIH IZDELKIH
T  R Z I 1934
MBSNINm
ATA JOŽA
INTEGRAL
AVTOBUSNI PROMET TRŽIČ SMM^m JVOTO MJE3FO
Prijateljstvo z Borovljami
Tržič - Na decembrskem zasedanju tržiške skupščine so podprli predlog za sprejem Listine o prijateljstvu med občinama Tržič in Borovlje na Koroškem v Avstriji. Ta predlog je dala komisija za mednarodno in medobčinsko sodelovanje pri SO Tržič, ki je ugotovila, da njihova občina, zlasti pa domače gospodarske ustanove, društva in organizacije potrebujejo nove stike ifl povezave. Ker občina Borovlje namerava pnhodnje leto skleniti sodelovanje z več mesti iz Nemčije in Italije ter s Tržičem v Sloveniji, bo to tudi priložnost za nove vezi v evropskem prostoru-• S. Saje
SREDA, 29. decembra 1993
ČETRTEK, 30. decembra 1993
PETEK, 31. decembra 1993
9.00 Praznični program: 9.00 Risanka
t.20 Pravljice iz mavrice: Veter eter potepuh 9.40 Zimska pravljica 9.55 Žabica in kit, kanadski film 11.30 Tedenski izbor 11.30 Videošpon 12.25 S Petrom Ustinovom okoli sveta, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Studio Citv 14.20 Intervju
15.20 Hans Fallada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 16.15 Svet poroča 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.00 RPL 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Otroci voščijo otrokom 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče
20.35 Rim tedna: Babica gre na
jug, slovenski film
22.05 Glasbeni utrinek: Lado Re-
brek: Katedrala
22.15 TV dnevnik 3, Vreme
22.32 Šport
22.40 Sova;
Burleske Charlieia Chaplina, ameriška ČB nanizanka; Rdeči lisjak, angleška nadaljevanka
14.35 Omizje 15.50 Bobenček 16.25 Sova, ponovitev 18.45 šola podjetništva, izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Navihan-ka, balet v izvedbi angleškega kraljevega baleta 21.50 Oči kritike
19.25 CMT 20.00 Srečni Luka 20.30 Dance session 21.00 Mat-lock, ameriška nanizanka 22.00 Elizije - Poklic bodočnosti 22.35 Marloro music show 23.00 A shop 21.10 CTM 0.00 Modro, ki vznemirja, erotična nanizanka
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zadnji cesar, 3. del 10.30 Neskončna zgodba, ponovitev 11.55  Citv  Life, Kalkuta
i2.10lndustrija na razpotju 13.00 las v sliki 13.10 Afrika, moje življenje, ameriška mini serija 14.45 Risanke: Stan in Olio 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Clara, 5. del 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Orli pravice, ameriška komedija 22.05 Pogledi od strani 22.15 The mixer -Mož z Eaton Placea 23.00 Čas v sliki 23.05 Buckaroo Banzai - osma dimenzija, ameriški zf film 0.40 Gremlini 2.20 Poročila/1000 mojstrovin
/ 11.55Šport: Svetovni pokal -smuk (m), iz Bormia 13.00 Družinske vezi 13.25 Jakob in Adele, serija 14.15 Narava iz človeške roke, 3. zadnji del 15.00 Kdo je kdo?, nemška komedija 16.20 Slika Avstrije 16.45 Palača na Ring-strasse 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Čas v sliki 18.05 Pri Huxta-blovih 18.30 Kar pogumno 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Solni baron, 5. del 21.50 Novo v kinu 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 šport 23.25 VVorld masters,
interfTIarheting
PODJETJE ZA GRAFIČNO IN MARKETINŠKO DE|AVN0ST, LJUBLJANA 61117 Ljubljana, Stegne 19, p.p. 10, tel. 061/15-91-318, faks. 061/15-91-634
iščemo
Več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na področju Gorenjske. Delo je honorarno. Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve. Provizija je stimulativna.
7.55 Poročila 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Magične roke Stana Parkerja 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Hobsonov izbor, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.30 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 14.00 Poročila 16.05 Marjana in njena vesela druščina, angleška nadaljevanka 16.30 Besede 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Svet v letu 93 22.45 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja
tekmovanje profesionalnih plesnih parov 0.35 Round Christmas 0.05 Poročila/1000 mojstrovin
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Countrv club / A. šifrer 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije
16.15 TV koledar 16.25 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 16.40 Rojstvo Evrope, ponovitev dokumentarne serije 17.35 Cassidv, avstralska nadaljevanka 18.30 Turnir v malem nogometu, prenos 19.30 Dnevnik 20.15 Polna hiša. ameriška humoristična nanizanka 20.45 Cassidv, avstralska nadaljevanka 21.45 Parada, angleški barvni film 23.25 Proti toku
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.15 Srečni Luka 10.45Koala 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Matlock, ponovitev ameriške nanizanke 16.10 A shop 16.20 Kup laži, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Male živali 19.10 A Shop
9.00 Napoved programa - EPP 10.00 Novoletna voščila obrtnikov in podjetij 12.15 Naš zgodovinski spomin - EPP 13.00 Novoletna voščila obrtnikov in podjetij 15.00 Dogodki danes - jutri 15.16 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Novoletna voščila obrtnikov in podjetij 18.00 Obvestila - EPP
8.00 Dober dan 8.30 telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodnoza-bavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno tf="HLB".18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa
SREDA
CENTER amer. ris. ALADDIN ob 16. uri, amer. kom. ROBIN HOOD -MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. erot. thrill. NEČISTI POLICAJ ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA fran. drama VRNITEV CASANOVE ob 18. in 20. u ri ŽELEZNIKI amer. kom. LJUBICA OTROK JE NARASTE L ob 18. uri
9.00 Praznični program 9.20 Pravljice iz mavrice: O bo-benčku in paličkah 9.40 Zgodbe iz školjke 10.30 Velika parada komedij, ameriški film (čb)
11.55 Mlade slovenski baletni plesalci se predstavljajo 12.30 Šola podjetništva, izobraževalna serija 13.00 Poročila
13.05 Po domače, ponovitev
15.50 Oči kritike, ponovitev
17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški
program: Živ žav
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Pari, TV igrica
19.10 Otroci voščijo otrokom
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.55 Šport
20.10 Žarišče
20.40 četrtek na ledu: Hrestač 21.40 Tednik
22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.50 Poslovna borza 23.05 Sova:
Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka;
Rdeči lisjak, zadnji del angleške
12.55 Oberstdorf: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 15.30 Na svidenje, Rdeča kapica 17.05 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Dediščina sončnih bogov, dokumentarna serija 20.50Novoletni koncert, posnetek iz Portoroža 21.50 Povečava: Pogled nazaj 23.00 Butnskala, slovenski film
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.0 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Ameriška angleščina 11.35 Deklica z vžigalicami 12.00 Poročila 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Ženska v rdečem, ameriški barvni film 14.25 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroška oddaja 16.30 Praznovanje 17.30 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Informativni program 21.40 Poročila 21.40 Ekran brez okvirja 22.45 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja
V
TV koledar 12.55 Novoletna turneja v smučarskih skokih, prenos iz Obersdorfa 15.45 Deklica z vžigalicami, ponovitev 16.15 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 16.40 Cassidv, avstralska nadaljevanka 22.15 Dunaj, mesto mojih sanj, avstrijski barvni film
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.15 Srečni Luka 0.45 Koala, risanka 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Matlock, ponovitev nanizanke 13.00 A shop 16.20 A shop 16.30 Poulične tolpe, dokumentarni film 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ročk starine 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.00 Srečni Luka, risanka 20.30 Izgubljena generacija, ameriški barvni film 21.55 Matlock, ameriška nanizanka 23.20 A shop 0.00 Modro, ki vznemirja, erotična nanizanka
9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zadnji cesar 10.40 V kraljestvu srebrnega leva, nemški film 13.00 čas v sliki 13.10 Afrika, moje življenje, zadnji del ameriške mini serije 14.45 Risanke 15.00 Smrkci 15.15 Char-lie Brown 15.45 Čez galaksijo in potem levo 16.10 Otifanti, risanka 16.35 Operacija Dunarea, zadnji del 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Clara, zadnji del 17.35 Luč v temi 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch 19.22 Znanost 19.30 Čas v
Vse za srečno otroštvo
slikiA/reme 20.00 Šport 20.15 Hri-vovski zdravnik 21.05 Pogledi od strani 21.15 Ambo terno 21.25 Nič ni bolj noro od resnice, ameriška komedija 22.50 Moje življenje z Elvisom, zadnji del ameriškega TV filma 0.25 Čas v sliki 0.30 Gledališče groze, ameriška komična grozljivka 2.10 Poročila/1000 mojstrovin
8.30 Vremenska panorama 10.30 Luč v temi 12.55 Šport: Smučarski skoki: novoletna skakalna turneja, iz Obersdorfa 15.45 Dunajske zgodbe, nemška komedija 17.15 Palača na Ringstrasse, 7. del 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Leto 1993
?1.05 Habsburžani, 9. del 22.00 as v sliki 22.35 Divje palme, 3. del 23.20 Mrtvi trdno spijo, ameriška kriminalka 1.10 Hello Austria, Hello Vlenna
mobitel
Pe KRANJ
«064/222-616
(loto bobnar)
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 Študentski program Radia Kranj
9.00 Napoved programa 10.00 Novoletna voščila obrtnikov in podjetij 12.15 Naš zgodovinski spomin - EPP 13.00 Novoletna voščila obrtnikov in podjetij 15.00 Dogodki danes - jutri 15.16 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne
oddaje RA Slovenija 16.00 Novoletna voščila obrtnikov in podjetij 18.00 Obvestila - EPP
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
ČETRTEK
CENTER PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU ob 17. in 20. uri STORŽIČ amer. ris. ALADDIN ob 16. uri, amer. kom. ROBIN HOOD -MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA fran. drama VRNITEV CASANOVE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom LJUBICA OTROK JE NARASTEL ob 20. uri RADOVLJICA akcij, grozlj. MORANA ob 20. uri BLED amer. kom. SAM DOMA II. del ob 18. in 20. uri
8.30 Risanka
9.00 Pravljice iz mavrice: Čarodejni dimnikar
9.20 Makalonca, lutkovna pravljica 10.00 Ebba in Didrik, zadnji del švedske nadaljevanke 10.30 Trnuljčica, ameriški film 11.30 Polarna lisica, japonski dokumentarni film 13.05 Poslovna borza 13.15 Povečava: Pogled nazaj 15.35 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik
17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Otroci voščijo otrokom 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport
20.10 Kako je zvenelo, novoletna oddaja
21.10 Leteči cirkus Studia Citv
22.20 Avdicija
0.00 Novoletno voščilo
0.05 Novoletni videomeh
1.30 Latinski paradiž
2.30 Benč in Tomo
15.50 četrtek na ledu: Hrestač 16.50 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 J. Strauss: Netopir, posnetek predstave SNG Ljubljana 22.35 Filmski maraton: 22.35 Orli pravice, ameriški film 0.25 Vroča sedla, ameriški film 1.55 Žrelo, ameriški film
10.05 Snežni mož 11.10 Santa Barbara, skeči za otroke 10.20 čarovnik iz Oza 11.10 Skeči za otroke - Santa Barbara 11.35 Sneženi mož 11.45 Risanke 12.00 Poročila 12.05 The golden seal, film za otroke 13.35 Sneženi mož 13.55 Monoplus 14.25 Sneženi mož 14.40 Nori arestanti, ameriški film 16.30 Turbo limateh shovv 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara.ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Novoletni program: Me je kdo iskal?; šampanjec, šampanjec 1.00 Highlander 2, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
16.20 TV kpledar 16.30 Santa Barbara 16,55 Skrivnosti, serijski film 17.20 Cassidv, serijski film 18.15 Ekran brez okvirja 19.30 TV dnevnik 20.10 Glasbena številka 20.15 Mladi Indiana Jones 21.05 Mediteraneo, italijanski film 22.35 Hit depo
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.15 Srečni Luka 10.45 Koala 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A shop 12.00 Matlock, ameriška nanizanka 13.00 A shop 15.40 Izgubljena generacija, ponovitev filma 17.05 Matlock, ameriška nanizanka 18.00 Luč svetlobe 18.45 Koala, ameriška risana serija 19.00 Srečni Luka 19.30 Osvajalci vesolja, risani film 20.40 Soba v drugem nadstropju, romantična drama 22.25 Vohuni, laži in gola bedra, ameriška komedija 0.00 Dama v belem, ameriška grozljivka 1.40 Brez diha, erotični film 3.10 Modro, ki vzemirja, erotična nanizanka
radio triglav
MHz
9.00 Čas v sliki 9.05 Duhovi iz mlina 10.25 Blundersovi, risanka 10.30 Pravljice iz vsega sveta 10.55 Garfield in njegovi prijatelji 11.20 Sanjač Kale 11.45 Na kometu 13.00 čas v sliki 13.10 Rjavi medved in bela medvedka, risanka 14.00 Skrivnost stare graščine, avstralski otroški film 15.15 Konfeti - letni pregled 15.40 Mini čas v sliki 15.50 Disnevjeva čarobna noč 17.00 Piratski oddajniki, nemška komedija 18.35 Kopališki mojstri iz Malibuja, nanizanka 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.00 Silvestrski nagovor kardinala Hansa Herman-na Groerja 20.15 Večer artistov 22.00 Silvestrski skedenj glasbenikov 0.00 Ob novem letu 0.07 Srečen spust v novo leto
9.00 Čas v sliki 9.05 Cosby shovv 10.30 To je bil divji zahod, ameriški vestem 12.55 Lepote češke 13.15 Več kot prijatelja, ameriška komedija 14.50 Svet se vrti nazaj, avstrijska komedija 16.15 Palača na ringu, nadaljevanka 17.00 Zabavni program 18.00 čas v sliki 18.05 Ironimus 93 18.35 Slika Avstrije 19.00 Netopir, opereta Johanna Straussa 22.15 čas v sliki 22.20 Smešni uspehi 23.50 90. rojstni dan ali večerja za enega, komični skeč 0.00 Ob novem letu 0.07 Ukročen upornik, italijanska komedija 1.50 Veliki posel pri Brinksu, ameriška kriminalna komedija 3.30 Noro poslanstvo, hongkonski akcijski film 4.55 Hvala, babica, italijanska komedija
* b	komskaI	
rjsKi	M1 1 l J lil Ji 1	i
m PORUČITI 21 s-		
"OBISKALI		
S VAS BOMO		
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Silvestrski program
9.00 Napoved programa - EPP 10.00 Otroški silvestrski program 12.00 Morda ste preslišali ali spre-
?ledali, kaj vse se je zgodilo v kofjeloški občini v letu 1993 13.00 Novoletne čestitke obrtnikov in podjetij 15.00 Dogodki danes -jutri 16.00 Silvestrski popoldanski program 19.30 Preživite z nami še to noč
R TRIGLAV JI
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni npr. 26. 11., 10. 12., 24. 12. itd.) 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA
^W J W ŠKOFJA LOKA
Zera* noNW
OKUS IN AROMA VAŠIH ŽELJA
PETEK
V kranjskih kinematografih ni predstavi ŠKOFJA LOKA amer. kom. LJUBICA, OTROK JE NARASTEL ob 18. uri
KOMENTAR
Levo in desno v politiki
Recimo, da nam je naloieno, da moramo vse driavljane naše mlade države v političnem smislu razdeliti na levičarje in desničarje, kar pa bi ostalo, bi bili sredinci. Preden bi se lotili tega posla, bi se seveda morali kar se da natančno dogovoriti, kaj naj nam pomeni levo kaj desno (in kaj sredina v politiki) -vse zdaj in tu. Glede na to, da se o tem ta čas še posebej veliko govori, se zdi, da posel ne bi bil posebej težak. A kmalu bi se -ial ali na srečo - izkazalo, da kolikor toliko natančna definicija teh "lokacij" ni enostavna, pa čeprav gre zgolj za načelno ravne. Ločevanje levega in desnega (turi sredinskega) je mogoče le, če razvidno definiramo vsaj odnos do dela in kapitala in njuno zapleteno medsebojno relacijo, razmejimo nacionalno od nacionalističnega, če znamo opredeliti odnos med narodom in državo (zlasti v večnacionalni skupnosti, kar Slovenija je), če vemo, kako opredeliti in urediti odnos do tujcev v luči univerzalnih človekovih pravic, če poznamo načine za urejanje odnosov med posameznikom in raznovrstnimi združbami, če imamo jasen odnos do zgodovine, ekologije, mednarodne politike in še Česa. In kje je meja ločnica med levimi in desnimi pogledi na ta vprašanja? Jasne ni, najbolj splošno pa velja, da levičarstvo pomeni zastopanje ekonomskega programa, ki naj zagotavlja blagostanje širokim ljudskim slojem, pomeni zagotavljanje in varovanje demokracije, priznavanje, spoštovanje in varovanje človekovih in državljanskih pravic ter naklonjenost spremembam in odprtost do vsega novega. Vprašanje je, ali taka opredelitev levičarstva (desničarstva) lahko služi za zanesljivo in aktualno delitev na levo in desno v slovenski politiki. Po mojem ne. Slovenskih strank se na podlagi te ohlapne definicije ne da (zanesljivo) deliti na leve in desne; prava zmeda pa nastane, če stranke presojamo po njih praktičnem (ne pa po programih) delovanju. Kljub temu pa se pri nas govori o levici, sredini
in desnici, ti pojmi pa služijo celo za hvalo in grajo. Zanimivo pa je,da se slovenski politiki neradi označujejo za levičarje (desničarje), če že, potem pravijo, da so sredinskih nazorov (z levim ali desnim prizvokom). Po tem sodeč levičarstvo, oz. desničarstva pri nas ta čas nima polne moralne legitimitete. Alije to posledica zgodovine ali to raste že iz aktualnih razmer ni pomembno. Bo pa nedvomno držalo, da bo slovenski politični prostor normaliziran (uravnovešen) šele tedaj, ko bosta razvidno, povsem legalno in legitimno artikulirani in dejavni tako levica kot desnica. To dejanje pa bo šele definiralo sredino in ne obratno kot nekateri zmotno mislijo ali pa zgolj iz stiske v praksi ubirajo drugačno pot normalizacije politične scene.
Naredimo korak naprej in vsaj naštejmo kriterije, na katerih se - tako se mi zdi -opredeljuje naše aktualno razumevanje levega in desnega.
1. Levičarji naj bi bili vsi, ki so bili partizani ali izhajajo iz partizanskih družin. Ta kriterij odpove tako teoretično (partizanstva se ni formiralo na kriteriju levo - desno) kot na praktični personalno ravni -dokazov kolikor hočeš.
2. Levičarji naj bi bili vsi, ki so bili nekoč člani KP, oz. ZK. Če bi ta kriterij veljal, potem bi se mnogim slovenskim "desnim" strankam občutno zmanjšalo število članov, nekatere pa bi izgubile celo funkcionarje.
3. Levičarstvo naj bi bilo drugo ime za jugoslovenarje.
Dejavnost naših strank in posameznikov v procesu slovenskega osamosvajanja (gledano tudi skozi daljši čas) ta kriterij negira.
4. Levičarji naj bi bili nenacionalni (internacionalisti v slabšalnem pomenu besede), torej naj ne bi imeli pozitivnega nacionalnega čutenja. Tudi to ne bo držalo, ker smo Slovenci - z redkimi izjemami - nacionalisti (to pot naj se razume kot pozitivno čustvo).
5. Levičarji naj bi imeli dobrohotnejši odnos do tujcev. Morda, a v Sloveniji (kot tudi v razviti Evropi) je to vse bolj kulturno -civilizacijsko vprašanje in vse manj posledica politične delitve na levo in desno.
Stvari bi se lahko lotil tudi z druge strani (kdo je desničar?), a rezultat bi bil podoben. Dejstvo ostaja, da sta ta čas besedi "levičar" in "desničar" najpogosteje etiketi za diskvalifikacijo političnih nasprotnikov, sredins-kost pa pri mnogih beg pred razvidnostjo, ki jo terja politično delo. Dokler bosta ta dva pojma sinonima za nekaj slabega, dotlej bomo v čakalnici demokracije. Za tisoče, ki so nekoliko slabši v zgodovini, kaže spomniti, da je celo Lenin nekoč pisal o "otroški bolezni levičarstva v komunizmu" umestitev Kreka, Kocbeka, Vidmarja,... med levičarje ali desničarje pa tudi ne bi bilo lahko opravilo. Delitev na levo in desno (sredinsko) v politiki obstaja, je pa vedno zahtevno opravilo; posebno pa to velja za družbe, kot je naša, ker se je tema pojmoma prepogosto dajalo (in se še daje) napačen pomen. Zato s tema oznakama ne kaže biti radodaren, ker malo povesta, pogosto zavajata, skoraj vedno pa sprožata nelagodje ali celo sovraštvo. Najbolje je, da se pri razločevanju slovenske politike pomagamo s svetopisemsko - po njih delih jih boste spoznavali -ne pa po besedah ali izveskih, ki so nekaj pomenili samo v času cehov, danes pa malo ali nič.
Zato se uvodoma zastavljeni nalogi - v dobro vseh nas -odpovejmo!
PREJELI SMO
Kakšna naj bo nova občina!?
Dne 19. novembra 1993 in 20. novembra 1993 je bil na kranjski občini seminar fondacije "Konrad Adenauer" iz Nemčije na temo "lokalna samouprava". Predavali so dva nemška župana krajev z 6000 in 15.000 prebivalci in poklicni organizator v njihovi državni upravi Ko poslušam in berem naše umotvornike na to temo, ne morem mimo tega, da v zgoščeni obliki ne predstavim širšemu krogu bralcev njihov pogled na to temo. Njihovi pogledi so izkušnje dveh dolgoletnih županov v deželi, katere organiziranost naj bi imeli za vzor. Njihove ugotovitve in priporočila so:
- Nemčija je imela do 70-tih let zelo majhne občine. Takrat je politika ugotavljala, da so majhne občine zelo neučinkovite, neracionalne, da je nujno združevanje. To "reformo" so v 70-tih letih izvedli. Sedaj ugotavljajo, da je bila v večini primerov uspešna. Stroški uprave so se s tem nadpovprečno zvišali, kvaliteta storitev občanom je padla. Občine svojega prostora več ne obvladujejo, kot bi bilo treba. Odtujevanje uprave občanom je vse večje, kolikor večja je občina. Velike občine naj bodo samo v velikih strnjenih naseljih, tam so seveda nujno zo.
• Sistema, ki bi določal velikost in razmejitev občin ni mogoče določiti Občani naj sami ugotove, kaj lahko posamezne Kraje povezuje in kaj ne.
- V Schwarzwaldu je tako združena občina Villingen-Schtvenningen s 70.000 prebivalci. Nikdar več je ne bi združevali Verjetno jo bodo ponovno razdelili na manjše enote. Še vedno bi, tako kot pred tem, skupno urejali infrastrukturne probleme - ceste, čistilne naprave, vodovod in podobno.
- Prepričani so, da je optimalna velikost občine 4000 do 6000 prebivalcev, ne glede na velikost teritorija. Ta ni bistven. Vsaka občina mora biti kolikortoliko zaključena, obvladljiva celota.
- Vsaka nemška občina ima popolnoma enake pristojnosti, ne glede na velikost. Berlin s 40.000.000 prebivalci ali hribovska občina s 300 prebivalci. Pri enakih pristojnostih se razume, da je npr. problem pros-torske ureditve neprimerljiv oziroma zelo različen..
- Majhne občine zmorejo občanom nuditi veliko več kot anonimne velike občine. Te male občine zmorejo dihati in Živeti ter prisluhniti občanom hitreje in bolje, še posebej, če taki kraji izhajajo iz zgodovinskih in drugih posebnosti. V malo odročnejšem kraju take občine se more ustanoviti krajevne svete s prenesenimi kom-petencami.
Glavni vohuni ponovno v kinu:
CASANOVA DAJE LEKCIJE AMERIŠKI FILMSKI INDUSTRIJI
Za poslovne ljudi so vohuni prekletstvo, ki te lahko spravi na kolena. Toda ženske jih imajo najraje. To je vsekakor eden od osnovnih načel, ki jih je v svet agentov vnesel nesmrtni vitez de Seingalt.
Pravcati užitek je zasleditiv kinematografih, ki so poplavljeni od bolj ali manj neokusnih in pretirano akcionaŠkih ameriških dolgometražcev, evropski film. Ne moremo mimo podatka, da se ravno evropski film trenutno nahaja v največji krizi, kajti grozi mu, da ga bo pohrustal ameriški kapital.
Pravi škandal je, da Američani vsiljujejo svojo logiko distribucije filmov in način ustvarjanja filmov kontinentu, kjer se je film rodil. Krize se zavedajo vse evropske filmske velesile s Francijo in Italijo na čelu. In v tem stilu lahko razumemo tudi francoski film "Vrnitev Casanove": Tema filma je povsem evropska, oziroma francoska,. v njem pa se pojavi v glavni vlogi nihče drug kot sam Alain Delon. Da se v filmu pojavi Delon, kije zaščitni znak zlate dobe francoske filmske industrije, saj je poosebljal sex simbol svoje generacije v vlogi grofa de Seingalta, lahko enostavno interpretiramo kot poskus vrnitve dignitete evropskemu filmu. Kot glavni očitek, ki ga razberemo iz ogleda tega dolgo-metražca, je lekcija ameriškim kolegom, da preprostone znajo delati filmov.
Trditev se zdi na videz absurdna, če ne celo škandalozna:
Toda če želite napraviti vohunski film, morate posneti film o enem najbolj poznanih ljudi svoje obrti - Casanovi Recimo, da je zgodba Casanove vzorec vohunskih zgodb in filmov hkrati Samo spomnimo se najslavnejšega agenta sodobnega časa, agenta njenega veličanstva Jamesa Bonda. 007 ne samo, da doživlja podobne dogodivščine kot de Seingalt, marveč uporablja iste metode pri doseganju
svojega poslanstva, namreč žensk.
Seveda je James Bond na nek način trivialen Casanova; čeprav razkrinkava mednarodne kriminalce in s tem koristi svojim delodajalcem in se pri tem ne odreka lastnim užitkom, osvaja Ženska srca že z enim samim pogledom. In to je škandalna napaka, ki so jo ameriški vohunski filmi samo še absurdno potencirali.
Giovanni Giacomo ali Casanova de Seingalt (1725 -1798) je pri svojem vohunskem delu ugotovil, da so ženske ključ do informacij, ki jih potrebuje. Vsekakor pa si je za tarče izbiral družice potencialnih pre-vratnikov, o katerih je po nalogu države poizvedoval.
Casanovovi spomini, ki so izšli posmrtno v francoskem
jeziku, služijo mnogim zgodovinarjem kot izrednosubtilen in zanimiv opis ljudi in običajev 18. stoletja, kar preprosto pomeni, da jih je vitez izredno dobro poznal Vsekakor v poznavanje te omike spadajo tudi ženske.
Ženske na dvoru so bile vedno orodje moških, ki so jim odrejali bodoče soproge, da bi podvojili bogastvo in moč. Plemiči so dobivali dovoljenja za poroko razmeroma pozno, kajti v zakon so morali kaj prinesti s seboj, torej podedovati. Lastniki premoženja pa so postali šele, ko so se njihovi starši želeli odpovedati svoji moči Tako so mnogokrat v zakon z bogatimi vplivnimi možmi srednjih let stopale mlade, nizkušene pub-ertetnice.
Ne gre izgubljati besed, da robati in opešani možje, ki so
mislili, da z denarjem lahko ukazujejo vsem in kupijo vse, niso znali potešiti svojih mladih žena. A ker so slednje morale roditi potomce, da so se izkazale za vredne, so k tem podjetju priskočili na pomoč prijatelji plemiči in duhovniki, vse za to, da se je rod in vpliv družine nadaljeval. In s tem so bile mlade žene vpeljane v umetnost obrti varanja.
Mnoge ženske so na ta način prihajale v kontakte z najrazličnejšimi veljaki, ki jim zaupali življenske tegobe. Komu pa naj bi jih kot ženskam, ki so jih ljubili in ki so jim ljubezen vračale.
Casanova je, kot smo že povedali, funkcioniranjedružbe po zakulisnih kanali poznal in jih izkoriščal. Kot spreten ljubimec, je ženske ovijal okoli prsta, ti pa so ga nagrajevale z informacijami. Seveda pa se tovrstne igrice niso odvijale hipoma, marveč je bilo potrebno pripravljati pajčevine več mesecev.
V filmu Vrnitev Casanove je bila tovrstna podtalnost funkcioniranja družbe prikazana sijajno. Predvsem je bil navdušujoč realističen prikaz dobe in razmer v 18. stoletju, katere bi amer i kane i izume tničili kot so jih v Hollywoodu vedno, do osladne neprepoznavnosti
Skratka Vrnitev Casanove je film, za katerega lahko rečemo, da je prava Klofuta ameriški akcionaški aroganci in naivnem prepletanju dogodkov v filmih. To preprosto pomeni, da je ameriška filmska industrija lep prikaz neomikanosti in plehkosti njihove publike.
Tomaž KUKOVICA
- Nemška zakonodaja o lokalni samoupravi je grajena po principu: "Kar je v stanju storiti nižja instanca, ji mora višja prepustiti "
• Nemška občina skrbi predvsem zato, da se v tem kraju da dostojno živeti, da je prostorska ureditev optimalna, v skladu z danimi možnostmi, da je omogočeno normalno delovanje šol, vrtvec, izgradnja in njh vzdrževanje, učitelje plačuje dežela (država). Enako velja za občinske knjižnice, športne narave, čistilne naprave itd.
• Vsaka občina izdaja svojim državljanom vse osebne dokumente • potne liste in drugo, sprejema prijav e in odjave bivanja, izdaja gradbena dovoljenja, vodi matične knjige itd.
- Občinski svet odloča samostojno v vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost občine.
- Financiranje občine je določeno z zakonom. Občina ima pravico do 16 odstotkov deleža vseh davkov, ki jih dežela in država pobereta na njenem področju. Ima pravico določati še svoje lastne - občinske davke (davke na dobiček in zemljišče in drugo). Država namenja občinam še določena dodatna sredstva (Finanzausgleich).
- Občinski svet ima svojega župana, ki je obenem tudi kontrolni organ delovanja sveta in skrbi za izvedbo sklepov sveta. Določeno je število članov sveta. Pri 1000 prebivalcih je 8 občinskih svetnikov, pri 5000 prebivalcih in več jih je 18, pri 10.000 do 20.000 22 in pri več kot 50.000 jih je 32. Župan je šef uprave in predsednik
občinskega sveta. Zupan ima vedno dva namestnika, ki ga občasno in po dogovoru zamenjujeta.
- Upravni aparat občine je odvisen od velikosti občine. Velja pa pravilo, da je v občinah do približno 10.000 prebivalcev 2,0 do 2,5 uradnika na 1000 prebivalcev. Zanimivo je, da imajo večje občine več uradnikov na 1000 prebivalcev kot manjše. Primer občine s 15.000 prebivalci: ima 60 uradnikov zaposlenih v občinski upravi in še 300 zaposlenih v vseh ostalih ustanovah, ki spadajo v občinsko skrb (komunala, šola, vrtci, zelenice, občinska poslopja, itd.).
- Planiranje prostora ima dve stopnji 1. Prostorsko ureditveni plan. Podobno kot naš PUP (Flachennutzungsplan).
2. Zazidalni načrt (Be-baungsplan), ki za celotno zazidalno območje določa natančnejše kriterije, v okviru katerih smejo nastajati novi objekti Okvirno že določi cestno omrežje, kakšne stavbe so možne, oblike streh, višino stavb in še morebitne druge specifične pogoje.
O vsem suvereno in dokončno odloča občinski svet. Gradbena dovoljenja (na tej osnovi) izdaja za to opolnomočeni občinski strokovnjak. Občina z 6 do 7 tisoč prebivalci praviloma nastavi svojega strokovnjaka z gradbenimi pooblastili. Občina vsa dela oddaja z razpisi
- Vsaka občina ima svoj občinski statut. Obstaja od države izdan vzorec (Muster-satzung) za občinske statute, ki pa si ga občine zelo različno prilagajajo po svoji meri.
- Informiranje občanov ni predpisano. Vsaka občina pa v svojem lastnem interesu skrbi za dobro informiranost. Od občine
do občine zelo različno. Odvisno od odnosov z mediji, tiskarnami, zelo intenzivno poteka informiranost preko političnih strank. Zbori občanov, ki se sklicujejo predvsem v ta namen, pa so običajno slabo obiskani.
• Predvsem terenske razmere silijo občine k tesnemu sodelovanju, predvsem pri reševanju infrastrukturnih problemov kot npr. ceste, čistilne naprave, smetišča, šolska poslopja, športne naprave itd. Občine vedno najdejo ustrezne rešitve, dogovore. V primeru spora pa nastopi arbitraža državne uprave, kar pa je silno redek primer.
• Tako kot naj bi bilo v R Sloveniji, ko bi si državna uprava pridržala 80 odstotkov kompetenc, je upravljanje občine zagotovo nemogoče - absurd. Moralo bi biti tako, da se vse, kar je le mogoče opravi na ravni občine. Kar v občini ni mogoče, naj se nivojsko delegira navzgor in ne obratno, kot so intencije pri nas.
Na vprašanje, zakaj tako, so nemški strokovnjaki odgovorili
- opravičili takole:
- če razdelimo eno kroglo v več manjših krogel, dobimo večjo površino in s tem večjo gibljivost
- Manjše enote so splošno znano vedno bolj racionalne.
- Manjši je vedno uspešnejši
- Manjša skupina ljudi veliko raje upošteva lokalne probleme, ker so res njihovi problemi, zato večja solidarnost in boljše sodelovanje.
- Pri velikih skupinah -občinah je tudi problematika in njeno reševanje vse manj osebno in zato nezainteresiranost.
- Pri velikih skupinah je reševanje problema za občane Že zelo anonimno, občani nimajo zadostnega pregleda, zato nastopi tudi mnogo večja možnost manipuliranja,
- Občina mora biti tam in taka kot ljudem (in ne politikom) najbolj ustreza.
- Človek je predvsem samostojno bitje (v demokracijah) in iz tega izhajajoče bo dobro delovala samo družba v takih oblikah, za katere se ljudje sami odločijo. Rok Žibert
	mmmovANJE
	If KINU DOM KAMNIK 1 lil 31.12, ob 21. uri Igra ansambel llIlira^PAHlfeK..-: i fn rezervacije: 70, 831-470, 832-662
	
061/817-6'	
POSKRB :,;-;r..: «11	tUENO ZA DOBRO \NO IN PIJAČO!
SONY
(loto bobnar)
GALA NOVOLETNI OPERNI KONCERT
Festivalna dvorana Bled -1.1.1994 ob 18. uri
Nastopajo:  OLGA GRACELJ - sopran JANEZ LOTRIC - tenor VALENTIN ENČEV - bariton
Orkester: SNG - OPERA IN BALET LJUBLJANA Dirigent:     Igor Švara
Na sporedu bodo arije ix oper Nabucco, Trubadur, Carmen, Riggoletto, Don Carios.
Prodaja vstopnic agencija jr'ZĆ&ctćZb&s
Bled, Ribenska 2, tel. 78-842 78-046
NAJCENEJŠA TRGOVINA S POHIŠTVOM
sedaj tudi v Škofji Loki!
prodna pobito*. * tr-porim'
MAŽA
škofja Loka,Titov trg 7 (na avtobusni postaji) tel. 064 623-276
Do 30. 12. 93 vam nudimo tudi
do 40 % AKCIJSKI POPUST!
3 M kuhinje 86.801 SIT dnevna soba 77.015 SIT otroška soba 78.897 SIT
ali celo ceneje...........
Bled
(pod hotelom Park)
SUPER BOŽIČNA IN NOVOLETNA PONUDBA
Ob vsakem nakupu zimske konfekcije vam do konca leta nudimo 15% praznični popust
vam
srečno mm ueto
ODPRTO IMAMOrod 9. do 19. ure, OB SOBOTAHiod 9. do 18. ure.
Vljudno vabljeni!
AVTO ŠOLA Škofja Loka Fran ko vo nas. 157 TEL 633 -114
620 - 211
310 - 222
AVTO ŠOLA SEM JE ZAČELA S SVOJO DEJAVNOSTJO. KANDIDATSKI IMAJO OPRAVUEN TEČAJ IZ CPP IN VELJAVNO ZDRAVNIŠKO SPRI&VALO, LAHKO TAKOJ ZAČNEJO Z VOŽNJO NA VOZIOH RENAULT 5
foto bobnar
%A HOTELOM 9EUm - KKAW
• TOTO1HGOVTOA -EXFHjES lABORVnmiJ
91JIMJE!« mU%m v M mM/MM* v «Wf
ERVIS
brezplačne vesee ulice
petek popoldan in v soboto dopoldan
za vaše otroke!
OTROCI!      ^^(uC 10. do- 12. une Od ponedeljka do četrtka, 27. *C* 30. eUce*H£>ut,   ) t&l vas v TC Dom Naklo
čaka vaš FERDO.^ /5< ^ f^ ^
TC DOM Naklo
Za starše pa NOVOLETNI PRODAJNI PROGRAM: novoletni okraski: kroglice, že od 682 SIT; girlande, cul 177 SIT; peric, od 223 SIT glasbene lučke, sneg, svečke, umetne smrečice, naravne smrečice v lončkih,
in dobra izbira igrač.
Osnovna šola Peter Kavčič, Škofja Loka
razpisuje prosta dela in naloge
1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 1. 2. 1994.
2. PREDMETNEGA UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu). Nastop dela takoj. oz. po dogovoru.
Pogoji: dokončana PA ustrezne smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov šole v 8 dneh od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po preteku razpisa.
radio triglav
96 MHz
UPRAVA (064) 81-744    81-744    81-744 81-744
z \ o
JEKLOx
šaša MT'«^fJt. \\
z <
M
O <
u O
Q_
O
O
JESENICE, C. v ROVTE 12a
DEL. CAS: 8-18 SOBOTA: 8-12
PRODAJA MATERIALA J vodovodni moterial J sanitarna keramika  J ogrevanje J plinske naprave B0SCH, JUNKERS, BERETTA, UNICAL, SIME, OCEAN
PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA ^      J plinskih naprav        J centralne kurjave uj      J vodovodnih inštalacij J propanskih cistern
O SERVIS Z      J plinskih trosil   J plinskih in oljnih gorileev
x <
M LU
>
X <
U
< z
o
> O Z
SVETOVANJE J z vseh področij hišne energetike
PONUDBA MESECA
Termostat IMITTLSCMP 3.500,00 SIT
Pipe kroglične BUGATTI1 /2" 390.00 SIT
Koleno pocinkano 3/4"ART 90 91,50 SIT
Novoj 2/2 pocinkano ART 2801/2 61,90 SIT
Privijolo pocinkano ART 3301 /2" 221,00 SIT
Baterijo za bide s sifonom 13.383,90 SIT
Bojler električni 51 10.100,00 SIT
Bojler električni 101 10.900,00 SIT
WC desko lesena oreh 4.913,00 SIT
Termostotski ventil 3/8" ravni 2.244.00 SIT
Garnituro koparsko Belo Strumko 17.990.00 SIT
Baterijo tu? s pomično prho 6.295,70 SIT
Univerzalni strgalnik EASY STRIPPER 3.499,00 SIT
Garnituro ODLIV-PRELIV 1.195,00 SIT Rezervoar za tekoči naftni plin
z vso pripodajočo opremo 1000 kg 207.284.00 SIT primeren za gostinske lokale in za ogrevonje stanovanjskih hi?
O
ca
<
< z
X
UJ
t—
o
MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE IN KREDITA NA 3 LETA. PLINSTAL 064/861 551     PLINSTAL 064/861 551
Inšpektorji obiskali prodajalce petard
Le kaj je v petardah magičnega?
Policisti in inšpektorji UISG so pred prazniki obiskali več prodajaln
Kranj, 28. decembra - Ne pomagajo dosti dobronamerna policijska opozorila, poročila o nezgodah, niti jezni protesti ljudi v pismih bralcev; petarde pokajo že ves december, v teh prazničnih dneh še posebno oglušujoče, zanimivo pri tem pa je tudi to, da se nad njimi ne navdušuje samo rosna mladež, pač pa imajo otroci za to nemalokrat tudi podporo staršev.
Policisti in inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko so pred prazniki obiskali več prodajalcev t.i. eksplozivnih sredstev. Preverjali so zlasti, ali imajo za trgovanje ustrezno dovoljenje ministrstva za notranje zadeve in primerne prostore za hrambo, zanimalo pa jih je tudi, komu petarde, rakete In podobne bučne in bleščeče stvari prodajajo.
V Kranju so od petih pregledanih prodajaln zasledili kršitve v dveh. Kot je povedal inšpektor UNZ Zvone Jurkovič, jim niso mogli pokazati dovoljenja za prodajo v lokalih MD 7 na C. Jake Platiše 17 in v Barbi na Tončka Dežmana 3. Tržna inšpekcija je zasegla zalogo, postopek bo sprožen tudi pri sodniku za prekrške. Razen odgovornih v teh dveh firmah bo k sodniku povabljen še
prodajalec, ki ni strokovno usposobljen za prodajo, prodajalec, ki je prodajal otroku, grosist, ki lahko prodaja podjetjem samo z vedenjem, da imajo dovoljenja, dva mladoletnika oziroma njuni starši in eden, ki je pokal s petardami na javnem kraju.
Na Jesenicah inšpektorji kršitev niso zaznali, v Lescah pa so poslovodji Antonu H. zasegli 75 "piratk" (petard), ki so bile brez atesta in ustreznih navodil za uporabo v slovenskem jeziku.
V Škofji Loki so prodajali eksplozivna sredstva brez dovoljenja v Ton-sportu, v prodajalni Garant v Blaževi ulici, v SZ pri Sv. Duhu in v kiosku Boža B. v Šolski ulici.
Kot zanimivost povejmo, da so policisti v osnovni šoli Jela Janežiča v Podlubniku pri otrocih zasegli okrog 300 petard. Eden od učencev je
povedal, da jih je kupil z denarjem, ki so mu ga doma dali za malico. Zaradi kršitve zakona o javnem redu in miru so sodniku za Drekrške predlagali tudi 2o-letnega Roberta A., ki je s petardami motil ljudi v Podlubniku.
Inšpektorji razen kršitev še ugotavljajo, da prodajalci praviloma niso strokovno usposobljeni za prodajo pirotehničnih sredstev. S to preventivno akcijo so želeli vsaj delno omejiti praznične kanonade, morda
Preprečiti tudi kakšno nesrečo, fadzor nad "pokalci" je v praznični gneči namreč izredno težaven. Čeprav bodo skušali biti policisti prisotni na čim več krajih, kjer pričakujejo pokanje, povsod seveda ne morejo biti zraven. • H. Jelovčan
GARAŽNA HIŠA V ŠKOFJI LOKI Frankovo naselje
za vaš avto:
GARAŽNI BOKS V TRIPLEX GARAŽNI HIŠI
Možen takojšen nakup (s popustom) ali obročno - primopredaja AVGUST 1994
INFORMACIJE - PRODAJA:
SGPTEHNIK ŠKOFJA LOKA -telefon 620-371 LOKAINVEST d.o.o. ŠKOFJA LOKA - telefon 621-781 KRAJEVNA SKUPNOST TRATA  -telefon 631-925
Tretja ovadba proti podjetniku Samu V.
Kupoval, plačal pa ne
Kranj, 28. decembra -Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Jaka Demšar je povedal, da so kriminalisti ovadili javnemu tožilstvu Sama V., lastnika in direktorja zasebne firme Intemix iz Železnikov. To je že tretja ovadba.
29-letnega Sama V. utemeljeno sumijo, da je od julija 1991 do novembra lani prigoljufal 4,7 milijona tolarjev. V raznih podjetjih po Sloveniji je z naročilnico in akceptnim nalogom kupoval blago, ki ga potem ni plačal. Tako je, denimo, mariborsko firmo prikrajšal za sto videorekorderjev, podjetje iz Ormoža za deset tisoč modularnih blokov, v neki ljubljanski firmi je "kupil" 13.400 kilogramov pralnega praška everest in 4200 kilogramov linda, podjetju iz ^lenia je ostal dolžan deset televizorjev in tako dalje.
Kriminalisti so Sama V. prvič ovadili tožilstvu že junija lani zaradi suma, da je poslovne partnerje ogoljufal za 2,7 milijona tolarjev. Tudi letos so proti njemu že napisali kazensko ovadbo, in sicer zaradi suma kaznivega dejanja krive ovadbe.
Sama V. je v torek zaslišal preiskovalni sodnik, ki pa ni odredil pripora. • H. Jelovčan
PETARDE !?
Petarda je zanetila požar in družina je za praznik ostala brez doma. Ima tudi vaš otrok "samo piratko"v žepu?
Za božič šest hudih nezgod
Kranj, 28. decembra - Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah kar dvanajst hujših prometnih nezgod, od tega polovica za božične praznike. Dobili smo tudi novo, 45. letošnjo žrtev prometa. Ranjenih je bilo osemnajst ljudi. Največ nezgod je bilo v radovljiški občini, pet, štiri v kranjski, dve v škofjeloški in ena v jeseniški občini.
Glavni vzroki za nezgode so "tradicionalni": nepravilna stran vožnje, pretirana hitrost, oboje povezano z alkoholom. Petim povzročiteljem so policisti že dokazali pijanost, po podrobnejših analizah bo ta številka zagotovo še višja.
Prehitro v ovinek
Hotavlje - V četrtek, 23. decembra, ob 21.25 je21-letni Dejan Kokalj s Trebije vozil s stoenko od Trebije proti Gorenji vasi. Na Hotavljah je v ostrem desnem ovinku avto zaradi prevelike hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj pripeljal 33-letni Milan Križič iz Idrije. Avtomobila sta trčila, v nezgodi je bil hudo ranjen Kokalj, njegov sopotnik, ki ga je vrglo iz avta, in Križič pa lažje. Vse so odpeljali v UKC.
Peš po avto cesti
Kranj - Isto noč, okrog desetih, je v nezgodi na avtomobilski cesti umrl 21-letni Simon Markovič iz Stra-hinja. Markovič je šel peš po desnem voznem pasu, ko je iz nasprotne smeri, od Podta-bora proti Ljubljani, z merce-desom 300 turbo diesel nemške registracije pripeljal zdomec, 34-letni Alojz Kranj-čevič iz okolice Krškega. Ta je ravno prehiteval vozilo avstrijske registracije, ko je pred seboj opazil pešca. Kljub zaviranju ga je zbil. Markovič je bil takoj mrtev.
ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO!
Vlomilci v črpalko prijeti
Kranj • Ljubljanski policisti so prijeli tri fante, ki so 22. decembra nekaj po četrti zjutraj vlomili v Petrolov bencinski servis ob magistralni cesti v Radovljici.
Vloma, o katerem smo že poročali, so osumljeni: 19-letni Hubert G. iz Kopra, 19-letni Goran T, prav tako iz Kopra, in 18-letm Nenad C. z Jesenic.
Vsi trije so gojenci prevzgojnega doma Radeče. 18. decembra so v Ankaranu ukradli opel astro, s katero so po vlomu v Radovljici tudi ušli gorenjskim policistom, ki so jim na poti napravili zasedo. Od Radovljice do Medvod, kjer so zasledovanje prevzeli ljubljanski policisti, so prišli v pičlih 17 minutah. • H. J.
Spregledal pešakinjo
Jesenice - V petek ob osmih zvečer je 24-letni Tomaž Torkar z Jesenic peljal z golfom po cesti Cirila Tavčarja proti prednostni cesti maršala Tita na Jesenicah. Ko se je na semaforju prižgala zelena luč, je zavil desno proti železniški postaji, pri tem pa spregledal pešakinjo Rozino Torkar, roj. 1921, z Jesenic. Zbil jo je na prehodu za pešce, po nezgodi pa hudo ranjeno odpeljal v zdravstveni dom in od tam v jeseniško bolnišnico.
Irk pod "skakalnico"
Radovljica - V petek zjutraj, malo po peti uri, je 33-letni Miha Gluščič iz Lesc s katrco vozil od Podvina proti Radovljici. Med vožnjo po klancu navzdol (t.i. skakalnici) je zavil prek desnega robu ceste na bankino, trčil v plastični smernik, zapeljal na varovalno ograjo, kjer je avto vrglo v zrak, ga po 17 metrih prevrnilo na streho, tako je drsel še skoraj sto metrov po cesti. Nekaj za tem je za njim
Eripeljal z jugom 26-letni ojan Čižmič iz Radovljice, ki se je zaletel v prevrnjen avto. Gluščič je bil v nezgodi hudo ranjen, zdravi se v jeseniški bolnišnici.
Avto zaneslo v jarek
Boh. Bistrica - V soboto ob pol štirih popoldne je 50-letni Viktor Šolar, ki je na začasnem delu na Nizozemskem, z
osebnim avtom vozil od Savice proti Boh. Bistrici. Približno 400 metrov od naselja Savica je avto zaradi prevelike hitrosti na poledeneli cesti zaneslo na bankino, tam se je uspel ogniti peša-kinji, nakar je "zletel" s ceste v tri metre globok jarek. V nezgodi je bila zelo hudo ranjena sopotnica na levem zadnjem sedežu, 21-letna Marianne Helena Šolar, drugi trije sopotniki pa so bili lažje ranjeni. Vse so odpeljali v bolnišnico na Jesenice.
Neznani voznik prekinil elektriko
Lancovo - V nedeljo po polnoči je na regionalni cesti Sp. Lancovo-Zg. Lancovo neznani voznik osebnega avta, verjetno Z 101, 128 ali jugo starejšega tipa, rumene barve, trčil v leseni drog električne napeljave. Pretrgali sta se dve žici, zaradi česar skoraj eno uro ni bilo elektrike v Radovljici, delu Lesc, na Sp. Lancovem in v Brdih, še daljši pa je bil izpad na Zg. Lancovem, v Voščah in Lip-nici. Policisti prosijo voznika avtomobila, ki ima močno poškodovano prednjo stran, ali koga, ki bi o njem vedel kaj povedati, da se oglasi. • H. Jelovčan
Bogastvo v avtu
Kranj - V noči na 20. december je neznanec vlomil v tovorni avto Z 101.
Avto je bil parkiran na Trgu Prešernovih brigad v Kranju. Vlomilec je odnesel za 1,2 milijona tolarjev posteljnine, bund, jaken in drugih oblačil. • H. J.
ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA, d.o.o. Kidričeva 57
takoj zaposli
VODJO KUHINJE
Pogoji:
- KV kuhar
- 2 leti delovnih izkušenj
- poskusno delo tri mesece
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim Časom.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov ŠEŠIR Škofja Loka, d.o.o., Kidričeva 57 v 8 dneh od objave.
SPOKLICIH 211-4*3 © -OBISKALI,
o VAS BOMO I
EKSPRES IZDELAVA KUUČEV -KLJUČAVNIČARSTVO RADIK0VIČ d.o. KRANJ
POSLOVALNICA I - za trgovino Globus POSLOVALNICA II - Kebetova 8, Kranj
Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice, brusimo vse vrste rezil, graviramo napise in Številke. Cenjenim strankam sporočamo, da imamo v zalogi varne in proti vlomu zaščitene cilindrične vložke winkltaus ter zastopništvo in servis.
ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO LETO 1994
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Zaščita potrošnika
Potrošnikov vodič skozi prave labirinte
Vsak od nas je potrošnik. In kot potrošniki vsak dan vstopamo v vrsto pravnih odnosov, kateirh se velikokrat niti ne zavedamo. Ali ob nakupu v veleblagovnici, na bencinski črpalki ali ob popravilu našega televizorja kdai pomislimo, da smo dejansko sklenili pogodbo? Tega se največkrat zavemo šele takrat, ko jezni ugotovimo, da ima blago, ki smo ga kupili, napako ali da je bila storitev opravljena nekvalitetno. Kakšne pravice imamo v tem primeru, na koga se lahko obrnemo? Na vsa ta in številna druga vprašanja nam lahko odgovori priročnik, ki ga je pripravila Zveza potrošnikov Slovenije.
Zveza potrošnikov.Slovenije ie bila ustanovljena pred tremi leti in je nevladna, neprofitna organizacija, ki sredstva za svoje delovanje pridobiva predvsem s članarino. Namen Zveze je v vzgoji, informiranju in varstvu potrošnikov. Te cilje
dosega z izdajanjem Revije za potrošnike VIP in delom pravne pisarne, ki odgovarja na konkretne probleme in skuša med prizadetima strankama doseči sporazumno rešitev. Aktivna je tudi pri pripravi nove potrošniške zakonodaje, predvsem Zakona o varstvu potrošnikov, katerega namen je ustrezno zaščititi potrošnika in njegove pravice.
Sam priročnk je razdeljen na osem poglavij, ki obravnavajo najbolj pogosta razmerja, v katera vsakodnevno vstopamo. Poleg splošnega dela, kejr dobimo prve informacije o pogodbenih razmerjih, nas priročnik pouči o prodajni pogodbi in znotraj nje o odgovornosti prodajalca za napake, garanciji izdelka in prodaji na obroke. V pogodbi o delu nas seznani s pravicami, ki jih imamo ob naročilu določene storitve pri, na primer, obrtniku. Tudi v stiku z banko vstopamo v vrsto pravnih razmerij in tem je namenjeno posebno poglavje.
Veliko koristnega bomo izvedeli v delu, ki je namenjen zavarovalnemu pravu. Zviti zavarovalniški agenti nas lahko s še bolj zvito sestavljenimi poslovnimi pogoji privedejo do tega, da kljub plačilu drage premije sploh ne zavarujemo tistega, kar smo želeli. Stanovanjsko področje se kaže kot posebej pereče, številne odgovore na vaša vprašanja pa boste našli ravno tu. Vaše pravice kot lastnika ali najemnika stanovanja proti sostanovalcem in proti upravniku so tukaj jasno prikazane. Zadnje poglavje govori o potrošniku kot turistu, torej uporabniku storitev posamezne turistične agencije. Velikokrat odidemo na dopust in organizacijo celotnega potovanja zaupamo določeni turistični agenciji. Pri tem pa ne pomislimo na nevščenosti, ki se nam na oddihu lahko primerijo zaradi nestrokovnega dela agencije. In če se že zavedamo, da imamo napram agenciji vrsto pravic, velikokrat pozabimo na izred-
REVIJA   ZA POTROŠNIKI
NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE
ime in priimek poklic__
kraj in poštna številka datum in podpis-
Naročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP.
Naročnina za leto 1994: 3500 SIT Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti.
NAROČILNICA ZA PRAVNE OSEBE
Naročam___ izvodov Revije za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP.
Naročnino za leto 1994 v znesku 7000 SIT bomo plačali v 8 dneh po prejemu računa.
Revijo pošiljajte na naslov:.....______...... -----_-
podjelje/organizacija/oseba__________
naslov: ulica_______
kraj In poštna številka ______ ......... ........______
PRIROČNIK
NAROČILNICA
POTROŠNIK   IN POGODBE
ime in priimek
poklic___
naslov: ulica
kraj in poštna številka-----_----_----------------
datum In In podpis-------------------
Naročam priročnik Potrošnik in pogodbe. Priročnik bom plačal po povzetju. Cena: za člane ZPS 800 SIT + poštni stroški za nečlane 960 SIT +  postni stroški za pravne osebe 1600 SIT + postni stroški
GLAS
no kratek rok za reklamacijo potovanja - osem dni.
Na vsa ta vpašanja nam torej odgovarja brošura Potrošnik in pogodbe. S tem pa delo Zveze potrošnikov na tem področju ni zaključeno. Njihov namen je obnavljanje in dopolnjevanje priročnika, kot se bo spreminjala obstoječa zakonodaja in kot bodo kazali problemi, ki se bodo pojavljali v njihovi pravni pisarni.
Začeli smo z ugotovitvijo, da je vsak izmed nas potrošnik. In vsak izmed nas se mora zavedati pravic in dolžnosti, ki jih kot potrošnik ima. Da bi spoznali pasti, ki na nas prežijo v vsakodanjem žviljenju in bi se jim znali izogniti, naj nam služi omenjeni priročnik. Njegov namen ni, da ga preberemo in nato vržemo v kot, temveč da nam pomaga na vsakem koraku in v vsaki situaciji. • Pravna pisarna ZPS, Jure Markič
Nova pravila Merkurjeve kartice
Kranj, 27. decembra - Merkurjeva kartica zaupanja je doslej omogoča 5-odstoten popust, nova pa Se višji popust pri večjih vrednostih nakupa, veljati bo začela s 1. januarjem, stara pa bo v veljavi do 31. januarja prihodnje leto.
Nove kartice pošiljajo s posebnim pismom, v katerem so popusti podrobneje pojasnjeni. Namesto dosedanjega enotnega 5-odstotnega popusta, kar velja še do konca leta, bo v prihodnjem letu osnovni popust 4-odstoten, ki ga bo priznavali tudi pri plačilu s čeki na več obrokov in pri nakupu na potrošniško posojilo. Osnovni popust bo veljal pri nakupu do 5 tisoč tolarjev, pri n nakupu do 50 tisoč dolarjev bo popust 5-odstoten, pri nakupu do 200 tisoč tolarjev 6-odstoten, pn nakupu do 400 tisoč tolarjev 7-odstoten in pri nakupu nad 400 tisoč tolarjev bo popust 8-odstoten.
Kranjsko trgovsko podjetje Merkur je kartice zaupanja uvedlo
fired dvema letoma in vpisanih imajo 70 tisoč kupcev. Nanje je etos odpadlo 29 odstotkov prodaje oziroma približno 75 odstotkov gotovinske prodaje, kar potrjuje, da se je kartica dobro uveljavila.
M.V.
Zimska reviera v Čatežu
Kranj, 27. decembra • V Termah Čatež so odprli pokrito-odprti bazen, ki so ga pomenovali pokrita zimska termalna riviera "Vodomcev zaliv".
Odkar ne dopustujemo več na hrvaški obali, so si mnogi že izbrali slovenska zdravilišča, tudi med Gorenjci so zelo priljubljene Terme Čatež. Poslej so privlačne tudi v hladnih mesecih, saj so tam pred kratkim odprli pokrito zimsko termalno riviero. Na 1.200 kvadratnih metrih vodne površine se razprostirajo bazeni z vodnimi slapovi, vodno gobo, "vodnim plesom", otroškim bazenom, vodnim toboganom, solariji, finsko in turško savno, podvodno in vibracijsko masažo ter kozmetični salon, restavracija in trgovina.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
		MM |	MAJTUrNUlMOAJM I			
MENJALNICA	1 DEM		1 ATS		100	ITL
						
A BANKA (Trtic, Jesenice)	7158	7830	18,78	1838	738	732
ADUT Tržič (Deteljica)	78.68	78.90	10,83	10,90	7.70	7,80
AVAL Bled, Kranjska gora		78,90	1038	18.83	7.75	735
C0PIA, Kranj	76.78	77,00	10,84	10,95	7.75	7,85
CREDTfANSTALT N.banka Lj	7MI	78.90	1835	10.85	735	738
EROSfStari Mayr), Kranj	7638	78,90	10.84	10.93	7.7*	7,85
F>AIR Tržič (Deteljica)	7835	7630	1833	10,82	735	732
GEOSS Medvode	78,70	77,00	18.86	10.92	7.75	735
HRANILNICA LON, d.d.Kranj	78,78	78.99	103*	10,81	735	7,78
MDA-trtnlca Ljubljana	78.75	78.95	10.84	16,98	7,70	7,86
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice	7835	7735	10.80	10.95	73«	735
INVEST Škofja Loka	7638	77.05	10.82	18,95	7.65	7.88
LB-GORENJSKA BANKA Kranj	75,88	77.10	1034	10,97	735	738
LEMA, Kranj	78,68	78.90	10.84	10.94	7.73	7.84
MERKUR-Partner Kranj	75,88	78,18	1030	1033	7.77	7,79
MERKUR-Žei, postaja Kranj	75,88	76.18	10.80	10.83	7.77	7.79
Mi KEL Stražisče	7835	76.90	1035	10.80	7311	735
OTOK Bled	78,41	78.75	10.81	10,87	7.70	7,83
POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah)	75*1	7838	1035	1038	738	733
SHP-Slov. hran. In poa. Kranj	78,85	78,85	10,85	10,90	7,7»	7,82
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	75.88	78.18	1030	10,83	7,77	7,79
SLOGA Kranj	78,55	78,95	18.75	10,95	730	7.75
SLOVENUATUnST Boh. Bistrica	75.68		1034		735	
SLOVENIJATURJST Jesenice	78^8	78,85	18,78	1038	7.68	7.86
ŠUM Kranj	78.78	7738	1038	10.82	7,75	735
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka	78.78	78,95	18,88	16,82	7.75	735
TJ ASA Kranj	78,78	7730	1835	10.88	7.78	738
UKBŠk.Loka	75.88	76.95	16,75	16,88	7.60	733
VflLFAN Kranj	7636	77.00	1838	18,82	7.7«	735
VHILFAN Radovljica, Grajski dvor	78,78	77.68	16.82	16.98	7.73	7.85
POVPREČNI TEČAJ	7835	7838	1838	10.92	73«	73*
Pd Šparovcu v Avstriji Je	ATS ob nakupu blaga po				10,80	tolarjev.
Pri nakupu In prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provirije.)
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
prčtzrttRg trt &xrečxxa xtoixtx letal
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.:064/211 387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tol.:714 013
Kakšna bo usoda Velika planina
Odločitev konec leta
V kamniški občini naj bi do konca leta pripravili program nadaljnjega razvoja rekreacijsko turističnega centra na Veliki planini, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo rekli zadnjo besedo o usodi oziroma obnovi žičniških naprav. Vendar pa projektna skupina, ki je zadolžena za izdelavo sanacijskega programa še ni predložila nobenih načrtov, zato bo podporo verjetno dobil predlog, po katerem naj žičniških naprav, ki bi med drugim zahtevale velika finančna vlaganja, ne bi obnavljali, pač pa razen sedežnice in kabinske žičnice, odstranili. V občini so mnenja, da bi bilo bolje če bi na Veliki planini ohranili smučarske teke, alpsko smučanje pa v celoti preselili na sosednji Krvavec, ki bi ga bilo potrebno odpreti tudi s kamniške strani. Poleg tega sta v Tihi dolini dve ekološko sporni vlečnici, ki obratujeta še na tekoče gorivo, kar pa je v nasprotju z Alpsko konvencijo, ki obratovanja takšnih naprav ne dovoljuje.
Taksen koncept razvoja predlagajo tudi tuji strokovnjaki. Poleg zimskega turizma naj bi po ekološkem konceptu razvijali tudi poletni turizem, s tem pa Veliko planino povezali z Logarsko dolino in tamkajšnjimi turističnimi kmetijami. • M. G.
BUNDE - PUHOVKE
uvoz iz KITAJSKE samo      6.900.- SIT
Cankarjeva 4, KRANJ Tel. 223-866
Pohitite, koli<ina o
ELNN
Na osnovi odločitve uprave družbe Elan Ski, d.o.o., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem objavljamo prosto delovno mesto
DELOVODJA v proizvodnji smuči
Pogoji:
Višja izobrazba organizacijske ali tehniške smeri, pasivno znanje 1 tujega jezika in organizacijske sposobnosti. Možnost napredovanja.
Prijavljeni kandidati bodo vabljeni na razgovor.
Pisne prijave s podatki s izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Elana, d.d., Begunje št. 1, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Z VESELJEM VAS OBVEŠČANO, DA BO ,      SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JUTRI, Slovenska v SREDO, 29.12.1993, OB 9.00 uri Strokovno
Hranilnica in      ODPRLA POSLOVALNICO V PREDDVORU Hitro Posojilnica     V SKLOPU TRGOVSKEGA CENTRA VENCELJ. Prijazno
MftpIOl
KMETIJSTVO
ORENJSKI GLAS • 26. STRAN UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Petek, 24. decembra 1993
novim letom
(njigovodstvo na kmetiji
0 dogovoru in na predlog ministrstva za kmetijstvo
1 gozdarstvo bo kmetijska svetovalna služba s 1. inuarjem 1994 uvedla poenostavljeno knjigovodst-o na nekaj kmetijah po Sloveniji. Na začetku bo v ta rogram vključenih 460 kmetij, ki so bile izbrane z
različnih območij Slovenije, enakomerno glede na velikost, proizvodno usmeritev kmetije in območje z različnimi naravnimi dejavniki. Na Gorenjskem bo sprva zajetih okrog 30 kmetij, trend pa je v smeri vsakoletnega povečevanja števila takih kmetij.
Razlog za uvedbo knjigovodstva je v potrebah po sistemu informacij, ki bo omogočal argumentacijo za uveljavljanje kmetijskih interesov tako v kmetijski politiki kot v razmerju do celotne vladne gospodarske politike. Koristi bo imel tudi kmet, sai bo lahko na osnovi obdelanih podatkov lažje ugotavljal svoje gospodarske prednosti in pomanjkljivosti, skratka razmišljal bolj gospodarno. Analize bodo zanimive tudi za Kmetijsko svetovalno službo; omogočale bodo boljše svetovanje na podlagi dejanskega stanja konkretne kmetije.
Poudariti je potrebno, da se bodo kmetije za vodenje knjigovodstva odločale prostovoljno. Davek se bo še vnaprej plačeval le na osnovi katastrskega dohodka. Le tisti kmetje, ki imajo interes, bodo torej vodili knjigovodstvo.
Pri zapisovanju podatkov bo kmetom na razpolago območni svetovalec, sploh na začetku, seveda na željo in po potrebi kmeta. Vsi podatki o kmetiji bodo tajni. Vsaka kmetija bo vodena pod šifro, ki jo bo poznal le kmet sam in terenski svetovalec. Obveza kmeta bo, da bo sproti vpisoval zahtevane podatke v obrazce in jih mesečno pošiljal na republiško upravo za pospeševanje kmetijstva, kjer jih bodo zapečatene posredovali naprej v računalniški vnos in obdelavo podatkov. S tem bo zajamčena tajnost in nedotakljivost individualnih podatkov. Le zbirniki bodo posredovani ministrstvu za vodenje kmetijske politike in po potrebi raziskovalnim organizacijam za raziskovalne namene. Druge javne službe ne bodo dobile teh podatkov.
Kmet, ki se bo odločil za vodenje knjigovodstva, bo v začetku naslednjega leta dobil celotno gospodarsko poročilo za preteklo leto za svojo kmetijo in kmetije v njegovi usmeritvi in tako lažje ugotavljal svoje gospodarsko stanje in ga primerjal z drugimi. Vsaj enkrat mesečno ga bo obiskal svetovalec, pri čemer mu bo lahko svetoval in odgovarjal tudi na druga vprašanja, ki ga zanimajo. Predvidena je protiusluga v obliki organiziranega srečanja oz. strokovne ekskurzije vseh sodelujočih kmetov in brezplačna naročnina na revijo Kmetovalec.
Država s tem nima nikakršnega namena nadzorovati poslovanje posameznih kmetij. Podatke potrebuje izključno zaradi splošnega vpogleda v dejansko stanje naših kmetij in zato, da bi jih uporabila kot argument pri uveljavljanju intervencij v kmetijstvu.
Olga OBLAK, dipl. inž. kmet
Kmetijska svetovalna služba Kranj
Prometni davek za alkoholne pijače
Konec marca naj bi začel veljati zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač. Po tem zakonu naj bi davek za liter žgane pijače s 40 volumenskimi odstotki znašal 300 tolarjev, steklenica piva bo dražja za deset tolarjev, liter naravnega vina pa tolar manj. Zadružna zveza Slovenije in seveda tudi številni vinogradniki in vinarji menijo, da je vladni predlog za takšno obdavčitev nedodelan, saj ni v skladu z že sprejeto strategijo razvoja kmetijstva, so menili na seji odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Strategija namreč upošteva tudi razvoj vinogradništva, s katerim pa predlog nove obdavčitve ni usklajen. V Sloveniji je popolnoma ali delno odvisno od pridelave grozdja in prodaje vina okoli 20.000 kmečkih družin. • M. G.
Letno srečanje kmetov in kmetic kranjske občine
TRAKTORJI
umi
- Slovensko romunska kooperacija -moči od 35 do 101 KM
- poleg navade tudi vinogradniško sadjarska Izvedba
- s pogledom na zadnja aH vsa štiri kolesa
- gosenlčarji
IZKORISTITE MESEC UGODNEGA NAKUPA!
SAMO V DECEMBRU:
- 3% POPUSTA ZA TRAKTORJE -10% POPUSTA ZA KABINE
UGODNI KREDITI PRODAJA STARO ZA NOVO
JMGROkNTO „.on }g§i£gjgPm
TELEFON IN TELEFAX 064/221-192
Strankarska pripadnost ni pomembna
Kranj, 26. decembra - Tik
pred koncem leta so se na pobožični dan, ki je hkrati tudi dan Svetega Štefana, na svojem letnem stanovskem srečanju že tretjič zbrali kmetje in kmetice iz kranjske občine. Srečanja, na katerega so prišli kmetje ne glede na svojo politično usmerjenost, so se udeležili tudi nekateri strankarski in politični predstavniki.
Srečanje je sicer pripravila kranjska podružnica SLS, ki je zaradi številčne udeležbe na lanskoletnem srečanju v Naklem, letos morala pripraviti srečanje v dvorani Zadružnega doma na Prim-skovem. Prvič so kmetje imeli svoje stanovsko srečanje pred dvema letoma. Tako ima 26. december svojo simboliko, saj smo se pred tremi leti na ta dan Slovenci odločili za samostojno državo, ta dan pa je tudi praznik Svetega Štefana, ki je zavetnik živine in konjski patron.
glavni tajnik Slovenske ljudske stranke Franci Fel-trin, tajnik Slovenske kmečke zveze Ciril Smrkolj, kranjski župan Vitomir Gros, predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Orehar, občinski sekretar za gospodarstvo Andrej Tavčar in Jaka Korenčan, ki je pri kranjski vladi zadolžen za kmetijstvo. Poleg strankarskih in političnih predstavnikov so se srečanja udeležili tudi predstavniki zadrug.
Jaka Korenčan je v uvodnem govoru poudaril, da so
{;oremski kmetje v letošnjem etu, ko nas je močno prizadela suša, naleteli na skoraj popolno nerazumevanje vlade, ki ni izplačala se nobenih regresov, zato pa bodo kmetje že v prvih dneh prihodnjega leta deležni občinske pomoči. Hkrati se bodo v kranjski občini zavzemali za boljše izobraževanje kmečkih otrok, med drugim tudi s štipendiranjem. Ivan
Za postrežbo so skrbela brhka dekleta v narodnih nošah.
Srečanja so se udeležili tudi poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Ivan Oman,
Tičar, predsednik občinskega odbora je poudaril pomen finančne plati pridelave
Uradni del je popestrila mlada citrarka Mojca Peric.
Gorenjski zastopnik za Seat
Podjetje Al po Iz Kranja Je s podpisom pogodbe Porsche Inter autom lz LJubljane, ki Je generalni zastopnik avtomobilov Seat v Sloveniji, pred kratkim postalo pooblaščeni prodajalec teh vozi na Gorenjskem. V svojem prodajnem salonu na četi Staneta Žagarja v Kranju imajo v prodaji novi seat ibiza, limuzino seat toledo ln dostavni avto seat terra, spomladi pa pričakujejo še na osnovi Ibize narejeno limuzino cordoba. Seat le Španski del koncerna Volkswagen Audi ln Ima tudi prevzeto njihovo tehnologijo. Podjetje Al po bo v kratkem uredilo tudi pooblaščeni servis, minule dni pa so razstavljali na Novoletnem sejmu v Kranju. • M. Gn foto: J. Pelko
Ivan Oman: kmečki kruh ima vedno trdo skorjo.
hrane, cenovne politike in dobre zastopanosti kmetov v parlamentu, z njim pa se je strinjal tudi kranjski župan Vitomir Gros, ki je kmetom že večkrat svetoval, naj se poleg pridelave hrane usmerijo tudi v trženje in lastno prodajo svojih pridelkov, saj Bodo le na ta način lahko gospodarsko uspešni.
Ivan Oman je dejal, da kmetje ponavadi na svojih srečanjih dejal, govorijo o kravah ali politiki in poudaril vlogo kmečkega življa pri procesu osamosvajanja Slovenije. Oman je tudi dejal, da je častno biti kmet in da bo kmečki kruh v vseh časih in pod vsako oblastjo imel trdo skorjo.
V kranjski občini so se po
besedah predsednika izvršnega sveta lotili celovitega raz-reševanja kmetijske problematike, še posebej pa so si v programu naložili zaustavitev preseljevanja v mesta in razvoj podeželja. To hkrati pomeni, da v kranjski občini ne bo več gradnje velikih nehumanih naselij in drobitve kmetijske zemlje.
Stanovsko srečanje kmetov je občinska podružnica Slovenske ljudske pripravila tudi z namenom, da kmetje spregovorijo o svojih težavah, poleg tega so pripravili tudi pomoč kmetu iz škofjeloške občine, ki mu je požar uničil
fospodarsko poslopje in na oncu leta so se seveda tudi
Soveselili. • M. G., foto: anez Pelko
Avtoceste ogrožajo kmetijsko zemljo
Vse kaže, da bo kmetijska zemljišča spet ogrožala gradnja novih avtocest. Kljub burni razpravi v državnem zboru m številnim opozorilom poslancev Slovenske ljudske stranke, Zelenih- ekološko socialne stranke in nekaterih drugih, je državni zbor s 45 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o gradnji avtocest, ki prepušča presojo o zemljiščih namenjenih za gradnjo avtocestni družbi. Medtem ko nekateri lastniki kmetijskih zemljišč, na katerih so avtoceste že zgrajene, še do danes niso dobili v celoti povrnjenih odškodnin, utegne nov zakon povsem omogočiti uporabo tudi najkakovostnejših kmetijskih zemljišč. Prav zato sta Slovenska kmečka zveza in Zelena zveza pri SLS pred kratkim sklicali izredno sejo vodstev, na kateri sta dr. Franc Zagožen in Žaro Pregelj
Sovabila tudi predsednike Zelenih- ekološko soeialne stranke, zadružne zveze Slovenije, Slovenskega ekološkega gibanja in Zveze društev za varstvo okolja. Na seji so se dogovarjali o nadaljnjih aktivnostih. • M. G.
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9
Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo
LES PRAVEGA KOSTANJA
za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro.
žfcLiMo Vam Veseue $ožič>& &j&zo{jx£
SUM 101
MIANM
Prijetno branje
Sveti Duh 38 Škofja Loka
Tel.: 633-753
OBLAČILA ZA PROSTI ČAS
UREJA: Vilma Stanovnik
-9-9-
BIO - FIT
ŠPORT IN REKREACIJA KORITNO 6. BLED 64260 TELEFON: 064/76-141 SLOVENIJA
* TENIS * BALINIŠČE
* FTTNES * SAVNA
* NAMIZNI * KAVA BAR TENIS
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM SLOVENSKIM ŠPORTNIKOM LETA 1993
ROKOMETAŠI, KANUISTI. BUKOVČEVA IN MAJCEN
Po izbiri Društva športnih novinarjev Slovenije so si lovoriko najboljših slovenskih športnikov letos zaslužili plavalec Igor Majcen, atletinja Brigita Bukovec, rokometa reprezentanca Slovenije in kanuistična ekipa 3xCl- Posebno priznanje Andreju Jelencu.
Ljubljana, 26. decembra - Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v nedeljo zvečer prizorišče sklepnega dejanja minulega športnega leta. V družbi najvišjih predstavnikov slovenskega športnega in političnega življenja, med katerimi je bil tudi predsednik države Milan Kučan, so zaslužena priznanja prejeli športniki, ki so letos uspešno zastopali Slovenijo.
Tradicionalna prireditev "Športnik leta" je bila namenjena pregledu največjih športnih dosežkov slovenskih športnikov v minulem letu, pri čemer je treba opozoriti, da v dosežke štejejo rezultati zimske sezone 1992/93 ter poletni in jesenski rezultati. Tako nova sezona 1993/94 še ni bila upoštevana, čeprav se je zadnja dva meseca že začela in čeprav so naši športniki (predvsem smučarji in smučarke) že dosegli vrsto lepih rezultatov.
V konkurenci najboljših slovenskih ekip v igrah minulega leta so bili glavni konkurentje za naj športnike košarkarji Smelt Olimpije, slovenska košarkarska reprezentanca in slo-
Pokrovitelji prireditve "Športnik Slovenije" so bili: Olimpijski komite Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport, Coca - Cola, Zavarovalnica Triglav, Electa, SCT, Tobačna Tovarna - Boss, Tehnounion, Eurospekter, Kompas - Hertz, Tehno-chem, Petrol in Delo - revije. Organizacijo prireditve je pripravil Zavod Tivoli, prireditel pa je bilo Društvo športnih novinarjev Slovenije.
Blejska veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj sta čestitala novim najboljšim slovenskim športnikom v posamičnih športih, junakom divjih voda, Simonu Hočevarju, Boštjanu Žitniku in Jožetu Vidmarju.
venska rokometna reprezentanca. Bronasta kolajna naših rokometašev na sredozemskih igrah v Franciji je bila odločU-
Predsednik države Milan Kučan je najboljšim slovenskim športnikom čestital za vrsto lepih rezultatov in jim na posebnem sprejemu v Cankarjevem domu zaželel tudi srečno in uspešno novo leto.
na, da je lovorika najboljših letos pripadla rokometašem. S to kolajno na sredozemskih igrah so naši rokometaši osvojili tudi prvo slovensko kolajno na velikih tekmovanjih za slovenski moštveni šport in zanikali pesimistične napovedi, da slovenska moštva z razpadom Jugoslavije v Evropi in svetu nimajo več pravih možnosti za velike uspehe.
Težja je bila odločitev športnih novinarjev o najboljših ekipah v posamičnih športih. Lani so bili to blejski veslači, ki pa so lepe rezultate dosegali tudi letos - zlasti Iztok Čop in Denis Žvegelj, ki sta osvojila bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Vendar pa se je tehtnica prevesila v korist
"zlatih" kanuistov na divjih vodah. Tako so priznanja prejeli: Simon Hočevar, Boštjan Žitnik in Jože Vidmar.
Naslov športnika leta je po odločitvi športnih novinarjev letos pripadel plavalcu Igorju Majcnu. Povsem zasluženo, kaj-
ti Igor je z bronasto medaljona evropskem prvenstvu (in uvrstitvijo v finale svetovnega prvenstva) ponovno napovedal zlate čase našemu plavanju, ki
J'e 'zaslovelo z uspehi bratov 'etrič in se bo kot kaže nadaljevalo z uspehi mladih plavalcev in plavalk na čelu z Radovljičanko Alenko Kejžar.
Smučarka Špela Pretnar, pa-dalka Irena Avbelj in atletinja Brigita Bukovec pa so bile v iztekajočem se letu slovenske športnice, ki so vzbudile največ zanimanja slovenske javnosti. Po izboru športnih novinarjev pa jenaslov najboljše pripadel Brigiti Bukovec, ki je z izvrstnim nastopom na 100 metrov ovire na stuttgartskem polfinalu svetovnega prvenstva postavila tudi nov državni rekord s časom 12,98 in presegla magično mejo 13 sekund. Brigita pa je že prej na sredozemskih igrah v isti disciplini osvojila zlato medaljo. • V. Stanovnik, sliki: J.Pelko
SAMO PETRAČ, NAJBOLJŠI MED SLUŠNO PRIZADETIMI ŠPORTNIKI
KOLESAR, SMUČAR IN KOŠARKAR
Prejšnji teden je Športna zveza gluhih Slovenije v sodelovanju z Zvezo za rekreacijo in šport invalidov pripravila izbor športnika leta. Med posamezniki je naslov osvojil 19-letni kolesar Samo Petrač iz Škofje Loke, ki je tudi član najuspešnejše ekipe, košarkarske reprezentance gluhih Slovenije, poleg tega pa je tudi izvrsten smučar.
Samo, ki je slušno prizadet od rojstva in sliši le 2 odstotka (s slušim aparatom nekaj bolje), se je že od malega zapisal športu. Že v vrtcu Najdihojca v Podlubniku se je pod mentorstvom vzgojiteljice Marije Matek navdušil za smučarijo. Postal je član smučarskega kluba Alpetour, katerega član je še danes. "Ko je bil star trinajst let sva šla na prvo evropsko tekmovanje slušno prizadetih v Schladming. Šele tam smo ugotavljali, da je šport slušno prizadetih na izredno visoki ravni. Kljub temu da je bil Samo dober smučar, da ie bil v klubu, ni bilo večjih uspehov," se začetkov tekmovalne poti med smučarji spominja Samov oče Franc, ki je vedno razumel sinovo željo in navdušenje za šport.
Toda Samo, ki je še vedno rad smučal ni odnehal in leta 1991 se je udeležil svetovnih zimskih iger slušno prizadetih v Kanadi. Tam je bila medalja že blizu, kar je Samu dalo še večjo voljo
Eo treningu. Lani, na evrops-em prvenstvu v Franciji, pa je bil peti v paralelnem slalomu in tretji v veleslalomu.
Vsa leta šolanja je poleg staršev in mlajšega brata Iztoka (ki je tudi odličen smučar) Samu pomagal in ga spodbujal profesor telovadbe Svetlan Vu-jasin, saj je v njem videl velikega športnega talenta. Tako je Samo postal tudi član slovenske košarkarske ekipe slušno prizadetih športnikov, največji uspeh svoje športne kariere pa je dosegel letos poleti na svetovnih igrah slušno prizadetih športnikov v Bolgariji. Kot kolesar je v posamični vožnji osvojil bronasto medaljo. "To je res velik uspeh, če povem samo, da so na igrah sodelovali športniki 52 drŽav, ki tudi v letnih športih dosegajo zavidljivo visoke rezultate. Tako je napri-mer zmagovalec 100-metrskega teka dosegel čas 10,4 sekunde, tenis sta igrala dva, ki sta med petstoterico na svetovni lestvici...," prav Samov oče. Sicer pa
Samo ima v svoji zbirki že vrsto pokalov in medalj.
ESamo tudi član kolesarskega uba JUB Dol iz Ljubljane. Samo je do petega razreda obiskoval osnovno šolo Ivan Grohar v Podlubniku, nato pa je moral v osnovno šolo za usposabljanje slušno in govorno prizadetih na Vojkovo v Ljubljano. Tam je nato hodil tudi v srednjo šolo (kot odličen dijak jo je končal brez mature) in se je izučil za tiskarja. Letos poleti je opravil diferencialne
izpite na Fakulteti za šport, kjer je od septembra tudi redni študent. Poleg tega ima že več kot leto dni vozniški izpit in je imeniten plesalec. Pred seboj pa ima še vrsto športnih ciljev, med drugimi čimboljši nastop na zimskih olimpijskih igrah sluš-noprizadetih leta 1995 v Lille-hammerju, ter seveda nastope na kolesarskih dirkah doma in na mednarodnih tekmovanjih. • V. Stanovnik
PRIZNANJA ZA VRHUNSKE ŠPORTNE DOSEŽKE
ČASTNO MERJENJE MOČI Z VELIKIMI
Športniki in trenerji, ki so v minulem letu dosegli uspehe na mednarodnih tekmovanjih, svetovnih in evropskih prvenstvih, so dobili priznanja Športne zveze Slovenije
Lj ubij na, 26. decembra - Kar 64 priznanj športne zveze Slovenije za vrhunske dosežke športnikom in trenerjem je ob iztekajočem letu dokaz, da Slovenci trdno stojimo ob strani najboljšim športnikom sveta in da častno merimo moči z največjimi narodi sveta. To je poudaril tudi predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman, ki se je ob koncu leta športnikom zahvalil za trud in jim zaželel vsaj toliko lepih rezultatov tudi v prihajajočem letu.
Za izredne uspehe je predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman čestital tudi naši najboljši padalki, Ljubljančanki Ireni Avbelj, ki nastopa za ekipo ALC iz LescFoto: J.Pelko
Novo športno leto pa se je že začelo, saj sezona 1993/94 že šteje za dosežke prihodnjega leta. Toda prej se je bilo treba posloviti od starega, v katerem so slovenski športniki in športnice kar nekajkrat stali na stopnicah za zmagovalce.
Tako je letošnja priznanja za uspešne nastope na svetovnih in evropskih članskih in mladinskih prvenstvih prejelo kar 60 športnikov in njihovih trenerjev. Med njimi je bilo tudi nekaj Gorenjcev: balinar Boian Novak, ki je bil drugi na svetovnem članskem prvenstvu v hitrostnem izbijanju, padalci Branko Mirt, Roman Pogačar, Matjaž Pristavec in Roman Kanin za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v para skiju.veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v dvojcu brez krmarja ter kolesar Samo Petrač za tretje mesto na svetovnem prvenstvu gluhih. Za uspeh, zmago, na mladinskem svetovnem
Ervenstvu v para skiju ie dobil priznanje Matjaž Pristavec, v ekipi, i je bila druga na mladinskem svetovnem prvenstvu v balinanju pa sta bila tudi dva Gorenjca, Gregor Moličnik in Uroš Vehar.
Med trenerji so letošnji nagrajenci Športne zveze Slovenije tudi Drago Bunčič, trener leskih padalcev ter Miloš Janša (na sliki) in Stanko Slivnik, trenerja blejskih veslačev. • V.Stanovnik, sliki: J.Pelko
NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIKI
FINALE IZBORA 1993
Kranj, 27. decembra - S slovesno razglasitvijo najboljšega gorenjskega športnika, športnice, ekipe v individualnih športih m ekipe v igrah bomo 6. januarja v večnamenski dvorani osnovne šole Ivan Grohar v Skofji Loki končali letošnjo akcijo IZBOR 1993.
V akciji so sodelovali gorenjski športni novinarji in dopisniki, rezultate njihovih glasovanj pa bomo predstavili v četrtkovi praznični novoletni številki Gorenjskega glasa. Po prvem štetju se bodo letos za mesto najboljših med športnicami potegovale Barbara Mulej, Špela Pretnar in Alenka Kejžar, med športniki pa največ glasovnic prihaja za Jureta Koširja. Med športniki v individualnih igrah so glavni konkurenti za lovoriko najboljših padalska paraski ekipa in veslača Čop in Žvegelj, med ekipami v igrah pa bo kot kaže največ glasovnic za državne hokejske prvake. Skratka - vse bo odločeno jutri, v četrtek pa boste lahko v praznični številki že prebrali končne rezultate.
Do takrat bomo v našem uredništvu zbrali tudi vse dopisnice, na katerih ste bralci ugibali o najboljših gorenjskih športnikih, končana pa so tudi glasovanja poslušalcev na gorenjskih radijskih postajah.
Torej, letošnji Stotinkin izbor pod pokroviteljstvom Gorenjske banke, je zaključen. Čaka nas le še štetje glasovnic in slovesna razglasitev rezultatov, ki jo pripravljamo skupaj z ženskim rokometnim klubom Lokastar.
Več o prireditvi, nastopajočih in nagradah pa bomo zapisali v četrtkovi in prvi ponovoletni Stotinki. • V. Stanovnik
Pridobitev za goste in športnike
V HOTELU GOLF ODPRLI NOV BAZEN
Bled, 27. decembra - Nov bazen s termalno vodo v hotelu Park in spremljajoči rekreacijski objekti so veljali 1,6 milijona nemških mark. Hotel Park ie petnajst let pomaga Plavalnemu klubu Radovljica in tudi zdaj so podpisali pogodbo o nadaljnjem štiriletnem poslovnem sodelovanju.
Minuli četrtek so v hotelu Park na Bledu odprli prenovljen notranji bazen s termalno vodo, ki jo črpajo 300 metrov pod jezerom in ima 23 stopinj. Ob bazenu, v katerem vodo doogrevajo do 27 stopinj, vodno masažo pa na 35 stopinj, so za goste hotela in za zunanje obiskovalce zgradili tudi savno, solarij, fitness - skratka ponudbo, ki jo zahtevajo današnji gostje.
Na Bledu so torej v podjetju G & P - hotela Golf in Park -
grvi, ki želijo slediti izročilu slavnega Riklija, ki je včasih na led s svojim zdravljenjem na način: »Pravi zdravniki so sonce, voda in zrak« privabil številne slavne tuje goste. V obeh hotelih so z naložbo, ki je veljala kar 1,6 milijona mark, resno stopili na pot obetavnega zdraviliškega turizma. Direktor Park hotela Ludvik Kerčmar pravi: »Tako pomembna pridobitev ne le za hotel Park, ampak za ves blejski turizem, je res zahtevala izdatna sredstva, saj so vse naprave, ki smo jih vgradili, najbolj sodobne in sledijo zahtevam moderne tehnike. Sredstva so bila deloma lastna, deloma kredit dobaviteljev in Gorenjske banke. Projekt je izdelala Zora Završnik, glavni izvajalec del pa je bil Energoplan iz Ljubljane, dobavitelj opreme pa Elektra iz Ljubljane. Za zelo zahtevne prezračevalne in druge naprave je poskrbela Minerga iz Maribora.«
Tak poslovno turistično - rekreacijski center v Parku, ki so ga zgradili v rekordnem času, pa je za gorenjske športnike le posebnega pomena. Ludvik Kerčmar pravi:
»V hotelu park ie petnajst let po svojih močeh pomagamo Plavalnemu klubu Radovljica. Prav v našem bazenu, ki smo ga zdaj tako uspešno obnovili, so trenirali najboljši plavalci iz Radovljice, ki so v zadnjem času na čelu z imenitno Alenko Kejžar dosegli izjemne rezultate. Sponzorstvu se tudi zdaj ne bomo odpovedali, saj imajo odslej pri nas še boljše pogoje za trening. Ob svečani otvoritvi smo zato podpisali pogodbo s Plavalnim klubom Radovljica o nadaljnjem štiriletnem poslovnem sodelovanju.« * D. Sedej
JOŽE ANTOLIN ŠE VEDNO NA ČELU PK TRIGLAV
Kranj, decembra - Konec leta je tako v delovnih kolektivih kot v športnih čas za seštevanje obračunov in doseženih uspehov. Tako so plavalni delavci PK Triglav v četrtek pripravili v dvorani Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole letni občni zbor.
V uvodu ie predsednik kluba Jože Antolin, da je ta letni občni zbor prelomnica v dosedanjem delovanju kluba, saj bo prvič v zgodovini tega kluba prišlo do sprememb v delovanju. V Upravnem odboru se uvaja funkcija direktorja kluba. S tem gre za korenite spremembe, ki bodo klubu omogočile kvaliteten preskok v bistveno višji razred delovanja in s tem doseganje boljših rezultatov dela. Seveda je poudaril, da je pred nami skorajšn-ja dograditev pokritega zimskega 50-metrskega bazena, s katerim bo kranjsko in slovensko plavanje dobilo izredno dobre pogoje za nadaljnji razvoj plavanja. Na koncu je predsednik Jože Antolin Še predlagal, da se ne ukvariajmo
Ereveč s preteklostjo, kajti tako neproduktivno početje bi kaj itro lahko imelo za posledico to, da bi nam ušla prihodnost. V nadaljevanju občnega zbora je bila burna razprava na novi Statut kluba, ki je bil na koncu sprejet, za novega predsednika in ob enem mandatarja za novi Upravni odbor pa je bil izvoljen in potrjen dosedanji predsednik Jože Antolin.
Na koncu zbora so bila podeljena tudi priznanja najuspešnejšim, to pa so: Marko Milenkovič, Aleš Aberšek, Simon Mladenovič, Tanja Blatnik, Maša Jamnik, Alenka Jereb, Sanda Mladenovič, Petra Omejc, Špela Potočnik, ter trenerji Sandi Savni k, Branka Pire, Igor Veličkovič, Roman Žun, Srebra Milenkovič, Mojca Jamnik, Alenka Pire in direktor Bojan šmid. • Jože Marinček
Marko Milenkovič - najboljši kranjski plavalec
t iLjflMjE mmmmmmm:
FAVORITI ZMAGALI V POKALU
OKS Gorenjske tudi v letošnji sezoni organizira pokalno tekmovanje v kegljanju za vse klube z Gorenjskega ne glede na njihovo raven hgaŠkega tekmovanja.
V preteklem tednu so bile odigrane tekme četrtfinala, za katerega je žreb določil zanimive pare. Sistem tekmovanja je na izpadanje, zato so bile tekme še bolj zanimive in izenačene. V Tržiču je v prvi tekmi LOG STEINEL dosegel zmago ob neodločenih točkah zaradi večjega skupnega števila kegljev, v drugi tekmi pa je prvoligaš TRIGLAV v zanimivi in izenačeni tekmi premagal člana druge državne lige LJUBELJ. Na Jesenicah so bile v mestnem derbiju boljše JESENICE, le v Skofji Loki je domači LUBNIK brez težav premagal ADER-GAS. Rezultati: ELAN : LOG STEINEL 4 : 4 (4728:4750) LJUBELJ : TRIGLAV 3 : 5 (4998:5009), KR. GORA : JESENICE 3 : 5 (5019:5078), LUBNIK : ADERGAS 7 : 1 (4870:4701). Tekmovanje se bo nadaljevalo 22. januarja 1994 s polfinalnimi boji. • Jože Pogačnik
JESENIČANI SO PRVIČ V LETOŠNJEM DRŽAVNEM PRVENSTVU PREMAGALI OLIMPIJO HERTZ
ZMAJI "POMRZNILI" V P0DMEŽAKLJI
Jeseniška hokejska dvorana v Podmežaklji je minuli četrtek zopet nabito polna pričakala večni derbi med Acroni Jesenicami in Olimpijo Hertz - Na Jesenicah z manj skrbi v novo leto.
Jesenice, Kranj, 23. decembra - Državni hokejski prvaki, Id so minuli četrtek gostili zeleno bele iz Ljubljane, so srečanje pričakovali z več optimizma kot dosedanja. Kljub nekaj napakam v pravem delu in vrsti zamujenih priložnosti v drugi tretjini srečanja se do konca niso predali, rezultat tega pa ie bilo kar lest golov v mreži ljubljanskega vratarja Stana Reedicka. Kot kaže Forma ielezarjem narašča, s tem pa dokazujejo, se še malo niso odrekli željam po novem naslovu državnih prvakov.
Tekmo v Podmežaklji je najbolje začela mlada jeseniška napadalska trojka Omerzel -Jure Smolej - Vari, rezultat tega pa je bil tudi prvi gol Omrzela, ki je izrabil napako Ljubljančanov in v tretji minuti zatresel mrežo temnopoltega ljubljanskega vratarja Reedicka. Ta je za "odlično" posredovanje s tribun namesto gnilega paradižnika dobil zrelo banano.....
Po vodstvu so se Jeseničani uspavali, to pa je najprej v osmi minuti izrabil Jobe, le malce kasnje pa še Hriberšek. Do konca prve tretjine so bili
gostje uspešni še enkrat, napako domače obrambe je ponovno izkoristil Jobe. Tako so domačini odšli na prvi odmor med ničkaj navdušujočimi žvižgi s tribun.
Drugo tretjino so domači vendarle začeli bolj udarno, na 2:3 pa je znižal Andrej Razinger. Toda majhno razliko je hitro spet povečal Jeseničan v zelenem dresu Toni Tišler. Več upanja za zmago so imeli domačini spet po golu Račkova, vendar pa je bil Tišler ponovno natančen in tudi na zadnji odmor so Ljubljančani odšli z dvema goloma prednosti.
Napad Marko Smolej - Matjaž Kopitar - Andrej Razinger, je poskrbel za odločilen preobrat v začetku zadnjega dela srečanja.
S kar tremi zadetki je Udar Rahmatulin zapečatil usodo ljubljanskih zmajev.
Prednost gostov pa železar-iem ni vzela žele po zmagi. Izkušen domači napad Marko Smolej - Andrej Razinger -Matjaž Kopitar je začel odločilni del srečanja v svojem slugu. Najprej je dal gol Kopitar, dve minuti kasneje Marko Smolej, vodstvo pa je zagotovil Andrej Razinger. "Raza" je bil uspešen še enkrat, usodo gostov iz Ljubljane pa je s kar tremi goli zapečatil Rahmatulin. Tako je bil končen rezultat tekme 9:5 (1:3, 2:2, 6:0).
Srečanje na Jesenicah je bilo do zadnje tretjine zelo športno, ob koncu pa so gostom začeli popuščati živci. Igra je bila vse bolj groba, svojih znanih ne-športnih potez pa se znova nista mogla ubraniti Sheehv in Jobe.
Manj športne sreče kot Jeseničani pa sta na zadnjih letošnjih tekmah imeli ekipi Bleda in Triglava. Triglavani, ki so v Kranju gostih ekipo Slavije iz Zaloga, so igrali oslabljeni, brez
vratarja Pretnarja in Mahkovi-ca. Napako Leonova pri izenačenem rezultatu tik pred koncem, ko je zastreljal kazenski strel, pa je kaznoval Lešnjak in Slavija je zmagala z izidom 6:7(1:3, 3:3, 2:1). Gole za Triglav so dosegli Križnar in Kozomara po dva ter Drinovec in Vojvoda po enega.
Blejci, ki so po spremenjenem razporedu namesto doma igrah v Celju, so kljub izenačeni igri v prvih dveh tretjinah na koncu dobili tri gole in ostali brez točk. Rezultat srečanja je bil 5:2 (1:0, 1:2, 3:0). Gola za Bled sta dala Rožkov in Stol-bun.
Hokejisti so do novega leta prosti, že v nedeljo, 2. januarja, pa se prvenstvo nadaljuje s pari: Olimpija Hertz - Bled, Slavija -Maribor in Celje - Acroni Jesenice (prenos po TVS). Triglav je v 14. kolu prost. * V. Stanovnik, foto: J. Pelko
<9omet mmmmmm
GORENJSKI NOGOMETNI PRVAKI
Po jesenskem delu tekmovanja sta v članskih ligah prva Jesenice in Trboje, v mladinskih Živila Naklo in Podgorje, v pionirskih pa Gorenjski glas Creina, Jesenice in Polet.
Kranj, decembra - V A
članski ligi so prve Jesenice z 20 točkami pred Creino z 18, Lescami 16, Železniki 15, Britofom 13 sledijo pa Zari ca, Alpina Žiri, Polet, Bitnje, Bled, Sava in Tržič. V B ligi so prve Trboje s 13 točkami, kolikor jih ima tudi Preddvor na drugem mestu. Sledijo Šenčur 11, Podgorje, Velesovo in Hrastje po 10, Jesenice B, Kondor, Top Trade in Pod-brezje. Med mladinci A liga so
Erva Živila Naklo zli točkami. )rugi so z enakim številom točk Leščani. Sledijo Velesovo, Polet, Jelovica LTH, Sava in Visoko. Tržič je bil izključen iz tekmovanja. V B mladinski ligi pa je vrstni red naslednji: Podgorje 10, Trboje 10, Bitnje 8, Hrastje 7, Kondor 4, Top Trade 3 in Alpina brez točke. Bled je bil izključen iz tekmovanja. V kadetski ligi je po jesenskem delu na vrhu gneča. Hrastje imajo 13 točk, Železniki 12, Jesenice 12 in Živila Naklo 10. Sledijo Sava, Jelovi-
ca LTH, Zarica, Polet, Britof in Bohinj. Med starejšimi pionirji Kranj prepričljivo vodi Gorenjski glas Creina. Ima 20 točk. Druga je Sava s 16 točkami in tretji Jelen Triglav s 14 točkami. Sledijo Zarica 12, Šenčur 12, Mavčiče 10, Živila Naklo 9, Visoko 6, Trboje 5, Kokrica 4, Podgorje 4 in Velesovo 2. V skupini starejših
?ionirjev S so prve Jesenice z 1 točkami pred Bledom 9, Lescami 4 in Bohinjem brez točke. Tržič je bil izključen iz tekmovanja. Med starejšimi pionirji J vodi Polet s 17 točkami. Sledijo Jelovica LTH 14, Alpina 11, Top Trade 7, Kondor 6 in Bitnje 3. Med mlajšimi pionirji premočno vodstvo Gorenjskega glasa Creine. Ima 26 točk, Jelen Triglav na drugem in Živila Naklo na tretjem mestu
Sa imata do 18 točk. Sledijo esenice 16, Sava 14, Zarica 14, Železniki 12, Kokrica 8, Hrastje 7, Šenčur 7, Britof 5 Lesce 5, Visoko 5 in Stotinka 3. . • R. Gros
ZABILI 155, PREJELI 2 GOLA!
"MALI AJAX"
IZ KOKRŠKEGA LOGA
Kranj, decembra - O najmlajših športnikih redko teče beseda. Treba pa je vedeti, da na Gorenjskem tekmuje kar okoli 35 pionirskih moštev, samo v najbolj kakovostni kranjski ligi pa 14 ekip starejših pionirjev.
Daleč najbolj uspešni so pri tem mladi nogometaši NK GORENJSKI GLAS - CREINA, ki so dosegli (verjetno) slovenski rekored! V 13 tekmah so zabili neverjetnih 91 golov m dobili le enega, vse tekme zmagali. Njihovi mlajši vrstniki so zabili 64 in dobili le en gol, trener Jože Križaj pa je zadovoljen z vadbo in pristopom svojih varovancev: "Gre za načrtno in resno delo vadba domala vsak dan, priprave poleti na morju ali v Bohinju, tekme izven Gorenjske. V moštvu je tudi Miran Mežek iz Lesc ter Klemen Šantak in Klemen Dolenc iz Britofa kar dokazuje dobro sodelovanje z drugimi klubi. "Mali Ajax" pa so starejši pionirji Creine pod vodstvom študenta višje trenerske šole Marka Trebca: "Gre za že opravljeno prvo selekcijo. Igralcev je toliko, da žal vsi včasih ne morejo obleči dresa, zato se dogovarjamo za nove oblike povezav z drugimi klubi. Fantje vadijo vsak dan, treningi so tudi dopoldne, pozitivne so bile letne priprave v Bohinju, med zimskimi počitnicami odhajajo na morje. Vse to plačujejo starši, ki veliko pomagajo pri delu kluba. Fantje so že tri leta v tem ritmu, zato seveda tudi močno odstopajo od vrstnikov. Škoda, ker tako z mladimi ne delajo tudi drugod, zato je nam "ogledalo" pravzaprav igranje tekem v Ljubljani in drugod. Škoda ie, da nimamo še boljših pogojev za vadbo, saj je v tem moštvu jedro gorenjske reprezentance, zanesljivo pa tudi precej talentov, ki naj bi v prihodnje uveljavili našo nogometno šolo in naš, gorenjski nogomet," je dejal Marko Trebeč. Klub to nadarjeno generacijo skuša oplemenititi še s kakšnim igralcem iz regije, fantje pa so do zdaj pokazali izredno prizadevnost pri vadbi. "Želimo si, da bi za to mladino dobili še kakšnega pokrovitelja, saj drugače njihov razvoj ne bo tako uspešen," pravi predsednik kluba Borb Zdešar, ponosen na "Mah Ajax" iz Kokrškega loga.
IZBOR ČASNIKA EKIPA
OBLAK NAJBOLJŠI TRENER
Slovenski športni časnik Ekipa je izbral najboljše slovenske nogometaše In trenerje. Za najboljšega vratarja je bil izbran Branko Zuapan, vratar reprezentance In Publtkuma Iz Celja. Najboljši tuji nogometaš v slovenski ligi je Kliton Bozeo, ki igra za Maribor Branik. Naslov najboljšega mladega igralca je osvojil Mladen Rudonja iz Izole. Najboljši nogometaš v letu 1993 je Gregor Zidan iz Maribora Branika, za najuspešnejšega trenerja pa je bil izbran Brane Oblak, trener nogometašev Živil iz Naklega. • J. K.
NK Gorenjski glas - Creina (do 14 let): (stojijo od leve) Klemen Eržen, Peter Križaj, Klemen Javomik, Tadej Baltič, Jasmin Čirič, Dario Ivičič, Anže Berra, Andrej Troha, (čepijo z leve) Blaž Šmid, Darko Grubač, Klemen Konc, Jure P olj k a, Peter Kolmanko, Aleš Rani, Jure Bauman, Dragan šutič.
ROKOMETAŠICE KRANJA SO SE UVRSTILE V ELITNO KONKURENCO
KAKO ZADRŽATI DOBRE IGRALKE?
S tem vprašanjem se v najboljšem ženskem rokometnem kolektivu na Gorenjskem ubadajo že nekaj let, saj dekletom ne morejo ponuditi drugega kot naporne treninge - Mlade v klub prinašajo novo Upanje, žal pa je iskanje sponzorja zaenkrat še brez sadov.
Kranj, 24. decembra - Rokometašice Kranja, Id so si z zmago v tadniem kolu z ekipo Žalca zagotovile nadaljevanje sezone v elitni ženski modri ligi so se te dni zbrale na novoletnem srečanju. "Včasih smo se dekletom vsaj ob novem letu s skromnimi darili lahko oddolžili za trud, letos pa kaj več kot skromne zakuske nismo mogli pripraviti," je dejal eden od redkih zanesenjakov, ki *e vztrajajo v ženskem rokometnem klubu Slavko Osferman. Kljub temu pa so bila dekleta in trener dobre volje - sezona se je tanje začela nad pričakovanji.
Lani je krmilo prve ženske ekipe rokometašic Kranja prevzel Pavel Srečnik, ki je že
prejšnjo sezono pomagal trenerju Božu Crijevicu. "V letošnji ekipi je ostala slaba polovica lanskih igralk, vse ostale v ekipi Pa so praktično novinke. Nekatere med njimi so lani že igrale kot rezervne igralke, toda več •zkušenj imajo le Meta Gradivu, Romana Jeruc, Jelka Čefer-in in Daša Ropret. Posebnost ?aše ekipe pa je, da so v njej izključno domače igralke," pravi trener Pavel Srečnik.
RokometaSice Kranja se bodo svojim navijačem ponovno predstavile v soboto, 15. janurja, ko ob 20. uri v četrtfinalu pokala Slovenije v dvorani na Planini gostijo ekipo Belinke Olimpije.
Toda kljub mladosti in neizkušenosti večine so se rokometa-šice Kranja uspele v jesenskem delu tekmovanja iz bele prebiti v elitno modro žensko rokometno skupino prve državne
namizni TEmsmtmsjmnin
KRIŽE 1 PRVAK PRVEGA DELA
Z odločilnim srečanjem med Krizami 1 in Krizami 3 za naslov prvaka v gorenjski namiznoteniški ligi, se je končal prvi del tekmovanja sezone 93/94. Vodilni vseh 10 kol križe 3 so morale v enajstem v medsebojuem obračunu priznati premoč slednje, ki je tako na vrhu po prvem delu tekmovanja. Tik za njima sta s točko manj na tretjem mestu EG Šk Loka 1 in četrtem Gumar-gostilna Bencdik iz Stražišča. V drugem delu lige, ki naj bi se začela po 17. januarjem 94, je tako za naslov prvaka še vse odprto, saj nekatere ekipe še niso pokazale vsega, kar nedvomno drži tudi za ekipo Javor Commerca, v kateri je večina igralcev prve ekipe Merkurja.
Rezultati 11. kola: Šenčur : Križe 2 0:10, EGP Šk. Loka 1 : Jesenice 8:2, Odisej: Predoslje 10:0, Javor Commerc: Kondor 4:6, Križe 3 : Križe 1 2:8, EGP Šk. Loka 2 : Gumar 1:9.
Končni vrstni red 1. dela tekmovanja: 1. Križe 1 18, 2. Križe 3 18, 3. EGP Šk. Loka 1 17, 4. Gumar-Benedik 17, 5. Kondor Godešič 14, 6. Odisej 13, 7. Javor Commerc 11, 8. Križe 2 8, 9. Jesenice 7,10. EGP šk. Loka 2 6,11. Predoslje 2,12. Šenčur 1. • Janez Starman
©psojKA mmmmt33333inim
GORENJCI NISO RAZOČARALI
Prejšnjo soboto se je končal jesenski del tekmovanja v vseh Članskih državnih ligah. V moški konkurenci 1. DOL se je Pokazalo, da igralci Vigros Pomurja le niso tako močna ekipa, kot je to kazalo pred začetkom prvenstva, saj so ob porazu z Ohmpijo, ki je brez poraza zas'užnona prvem mestu, imeli še kar nekaj težav s "slabimi" klubi. Odbojkarji Minolte Bled so na dobri poti k osvojitvi mesta, ki jim bo naslednje leto zagotavljalo igranje v 1A odbojkarski ligi. Blejski odbojkarji so dokazali, da se da, tudi brez Pomoči tujcev, enakovredno boriti za vrh prvenstvene tabele. Za razliko od ekipe Minolta Bled, pa igralcem iz Žirovnice ni šlo vse Po načrtih. Preko dosedanjega prvenstva niso pokazali ravno konstantne forme, tako da je prišlo do nekaj nepotrebnih porazov hi se bodo za dosego svojega cilja, to je uvrstitve na 6. mesto Prvenstvene razpredelnice morali še močno potruditi.
Ker so se nekatere ekipe v 1. DOL - ženske dokaj okrepile, so nekateri napovedovali dokaj "slabo" sezono za igralke Autohit Bleda. Te pa so brez okrepitev, glede na lansko sezono, dokazale, da se na Bledu še vedno igra kvalitetna odbojka in po jesenskem delu zasedajo celo drugo mesto, takoj za prvimi favoriti lige Cimosom iz Kopra. Blejske odbojkarice so doživele le poraza s primorskima ekipama v Kopru in Novi Gorici, imele nekaj težav Še z igralkami v Novem mestu, ostale nasprotnice, pa so dokaj suvereno premagale. Tako kot v moški konkurenci se tudi igralkam v ženski konkurenci I. DOL začenja prvenstvo že takoj Po novem letu (8. januarja) in igralke Autohit Bleda se bodo Vsekakor poskušale obdržati na visokem 2. mestu v 1. DOL.
V ženski konkurenci II. DOL so študentke zbrane v ekipi ŠOK Vital premočan nasprotnik za ostale ekipe, saj so do sedaj oddale 'e dva niza. Na dobri poti za uvrstitev v 1. B ligo pa je tudi drugo Uvrščena ekipa Alpin Triglav iz Kranja, ki ima pred prvimi zasledovalci 4 točke prednosti. Toda odbojkarice iz Kranja se bodo morale v drugem delu še močno potruditi, saj imajo sila neugoden razpored tekem. Prav razpored tekme, pa je na začetku Prvenstva "pomagal" ekipi Mehanizmov iz Krope, da so kot novinke v ligi kazale prav proti vrhu razpredelnice. Ko pa so se Začele tekme z boljšimi nasprotniki, so jim ponagajale še Poškodbe in ekipa se je po prvem delu prvenstva uvrstila v sredino lestvice, kamor realno tudi sodi.
Na dobri poti, da tudi Gorenjska dobi svojega predstavnika v jnoški konkurenci II. DOL pa so igralci Termo Lubnika iz Škofje loke, ki po prvem delu III. DOL z zmago naskoka vodijo pred ekipo Prvačine. Še posebno "težo" prvemu mestu daje tudi dejstvo, da so drugouvrščeno ekipo premagali v gosteh. Ostali gorenjski predstavniki so prvi del tekmovanja končali v sredini lestvice, le ekipa Bohinja, pa se bo morala bolj potruditi in si zagotoviti obstanek v III. DOL. V ženski konkurenci je v vodstvu,
Sovratnik iz II. DOL, ekipa Šentvida, ki pa je derbi z . eseničankami v svoji dvorani dobila dokaj srečno. Tako imajo jeseniške odbojkarice, z dobrimi igrami v drugem delu prvenstva, »e dokaj realne možnosti za napredovanje v II. DOL. Ostale gorenjske ekipe so si po prvem delu zagotovile varno razvrstitev v sredino lestvice, saj so na zadnjih mestih mlade ekipe prvoligaških ekip. • Branko Maček
Pavel Srečnik, trener rokometašic Kranja.
lige."Naš cilj je bila jeseni res modra skupina, toda tega nismo želeli uresničiti za vsako ceno. Jeseni smo v klubu ocenili, da so za podvig nekako 70-od-stotne možnosti. Trenirah smo dobro, saj smo imeli za trening dobre pogoje tako v dvorani na Planini kot na Prešernovi šoli, enkrat tedensko pa dekleta trenirajo tudi step aerobiko na Brdu. Tako lahko povem, da smo imeli od začetka letošnje sezone do sedaj 70 treningov in 35 tekem. Za večje uspehe med najboljšimi v nadaljevanju prvenstva pa ocenjujem, da ni možnosti, saj smo edina ekipa te lige, ki se poleti ni okrepila. Precej klubov ima kvalitetne igralke iz Bosne, naše najboljše igralke pa klub zapuščajo, saj jim razen treningov in tekem ne moremo ponuditi ničesar. Tako
Romana Jeruc je med najboljšimi strelkami po jesenskem delu tekmovanja v beli skupini. Na desetih tekmah je dala kar 50 golov.
sta že odšli Mežkova in Lcniče-va, v klubu pa se sprašujemo, kako zadržati ostale. Smo namreč tudi ena redkih ekip, ki vsa leta nastopa brez sponzorja in kot kaže ga v Kranju še ne bomo mogli dobiti tako kmalu," ugotavlja trener Srečnik.
Toda kljub temu dekleta ne obupavajo. Potrudile se bodo, da tudi v elitni skupini slovenih ženskih rokometnih ekip ne razočarajo. "Potihem lahko računamo, da bomo vsaj v domači dvorani uspeli zmagati katero od tekem, saj bi radi obdržali stik s kvaliteto. O večjih podvigih pa kjub volji in dobri pripravljenosti ni realno razmišljati, " pravijo v klubu. • V. Stanovnik
iRPOLO mmtmmmiimn
MEGGITOURS KRANJ 90
SI ŽELI PONOVNO V EVROPO
Kranj, decembra - Na redni letni skupščini so se zbrali tudi vaterpolisti Meggitoursa Kranj 90, ki so nas zastopali na osmini finala Pokalnih zmagovalcev Evrope v Parizu.
Skupščino so vaterpolisti pripravili z razumevanjem balinarjev balinarskega društva "Center" v njihovih klubskih prostorih. V uvodu je predsednik kluba Marjan Pičulin ml. poudaril, da so letos dosegli najboljše uspehe, saj so v prvenstvu Slovenije dosegli tretje mesto, kar je tudi njihov največji domet, saj je prvo mesto rezervirano za Triglav, drugo pa za Micom Koper. Zaradi zapletov v prvenstvu Slovenije, ki so jih povzročili vaterpolo delavci Micom Koper so odigrah Pokalno fiale s Triglavom in se kot drugi v pokalu uvrstili v igranje Pokala evropskih pokalnih zmagovalcev. Prav s to uvrstitvijo pa so nastali finančni problemi, ki so jih uspešno rešili s Janezom Kodričem lastnikom firme Meggitours, za kar so mu izredno hvaležni, saj je prevzel vso odgovornost za uspešen nastop v Parizu. Tudi finančno so leto končali s pozitivno nulo, kar je dobro delovanje uprave, ki so jo praktično vodih le trije in to predsednik, trener Sandi Mikoletič in blagajnik Darko Zupanič. Vsi igralci so bili tudi seznanjeni, da bo naslednje tekmovanje potekalo nekoliko drugače kot letos, saj se mora prvenstvo zaradi obveznosti do reprezentance končati do 15. julija. Zato so vsi igralci obljubili, da bodo pridno trenirah in poskušali osvojiti tretje mesto v državnem prvenstvu, ki naj bi peljalo na tekmovanje za FINA pokal. Da pa ne bi vse delo ostalo le na trojici so obljublili, a bodo v nadaljevanju pomagali UO, saj so člani UO prav tako igralci kot ostali.
Tako lahko ponovno pričakujemo, da bomo imeli Kranjčani v evropskih pokalih dva predstavnika. • Jože Marinček
«oto plezanje mmsmn
KRANJSKI ČLANI PLEZALNEGA KLUBA ŠKOFJA LOKA
IZJEMNI DOSEŽKI MLADIH
Kranj, 28. decembra - Ob pregledu dosežkov konec leta pri športnem plezanju ni moč prezreti dobrih rezultatov mladih Kranjčanov, ki delujejo v škofjeloškem plezalnem klubu. Prek poletja so opravili v stenah vrsto vzponov, kakršne v njihovi starosti dosegajo le redki. Večina jih je označenih, kot se temu reče strokovno, z rdečo piko, nekaj pa so jih opravili tudi na pogled.
Najpomembnejši vzponi, ki jih je opravil Aleš ČESEN (11 let), so na Bohinjski Beli: Strelicija IX-/LX, Madonna IX-, Solza IX-, Nathalie VIII+/IX-, Lady VIII+; v Dolžanovi soteski: Tri srca VIII+, Mozartove kroglice VIII+; v Mišji peči: Kurčji ročk VIII-(na pogled). Anže STREMFELJ (10 let) • Bohinjska Bela: isto kot Aleš in Španski jezdeci IX-. Katarina STREM FELJ (13 let) • Bohinjska Bela: Strelicija, Solza, Španski jezdeci, Nathalie in Ladv. Rok PERČIČ (13 let) - Bohinjska Bela: Španski jezdeci, Nathalie, Lady; Dolžanova soteska: Tri srca; Retovje: Grifon VIII-(na pogled). Marko Perčič (15 let) - Bohinjska Bela: Stephanie IX, Solza in Nathalie. • S. S.
NAŠI ZELO SOLIDNI
Pariz, decembra - V Evrodisneylandu v Parizu je bilo evropsko prvenstvo v pospešenem šahu za mlade do 12 in do 14 let. Sodelovalo je 36 držav. Slovenijo pa so zastopali zmagovalci kvalifikacij v Postojni
Največ je dosegla Helena Rižnar (ŠD Lipa Ptuj), ki je osvojila 5. mesto s 5.5 točke med dekleti do 14 let. Na žalost je izgubila zadnji dve partiji in tako zapravila priložnost za najvišjo uvrstitev.
Na 9. mestu je končala turnir v konkurenci deklet do 12 let Darja Kapš (Stari trg ob Kolpi) s 5.5 točke.
Zli. mestom in petimi osvojenimi točkami je tudi Uroš Kavčič (ŠS Tomo Zupan Kranj) dosegel največji uspeh. Podobno kot Helena je v zadnjih dveh kolin zapravil priložnost za 3. mesto. Vendar pa se lahko pohvali, da je premagal evropskega prvaka iz Szombathelvja. • Aleš Drinovec
POSAMIČNA PRVENSTVA OBČINE KRANJ V ŠAHU ZA MLADINO
Kranj, decembra - Na osnovni šoli Jakoba Aljaža je bilo letošnje prvenstvo občine Kranj v šahu v konkurencah za fante in dekleta do 10, do 12, do 14 in do 16 let. Prvenstev se je udeležilo več kot 80 igralcev in igralk.
Fantje do 16 let (10 igralcev): 1. Blaž Kosmač (9, Ekonomska sr. ŠolaV 2. Andrej Bizaj (6.5, OŠ Simon Jenko), 3. Dejan Stojič (5.5, OS France Prešeren), itd...
Fanjte do 14 let (14 igralcev): 1. Žiga Žvan (8, OŠ Matija Čop). 2. Branko Panič (7, OŠ Lucijan Seljak), 3. Matevž Mrak (7, OS Jakob Aljaž), itd...
Fantje do 12 let (25 igralcev): 1. Aleš Zaletelj (8, OŠ Lucijan Seljak), 2. Marko Gašprešič (8, OŠ Lucijan Seljak), 3. Jaka Čebašek (7, OŠ Stane Žagar), itd...
Fantje do 10 let (17 igralcev): 1. Zlatko Angelov (9, OŠ Jakob Aljaž), 2. Uroš Šifrer (8, OŠ Simon Jenko), 3. Milan Pavlica (6, OŠ Jakob Aljaž), itd...
Dekleta do 16 let (2 igralki): 1. Špela Meden, 2. Simona Zakoč (obe OŠ Simon Jenko)
Dekleta do 14 let (2 igralki): 1. Polona Meglic 2. Tatjana Zlatanovski (obe OŠ Simon Jenko)
Dekleta do 12 let (6 igralk): 1. Vesna Panič (OŠ Lucijan Seljak), 2. Sabina Jurič (OŠ Matija Čop), 3. Sladjana Djukanovič (OŠ Matija Čop), itd...
Dekleta do 10 let (2 igralki): 1. Jelena Balažic (OŠ Predoslje), 2. Vesna Gros (OŠ Stane Žagar). • Aleš Drinovec
DANES FINALNI OBRAČUNI
Zalog pri Cerkljah - Danes, v torek, se bodo ob 15. uri začeli finalni obračuni drugega šahovskega turnirja, ki ga organizira Okrepčevalnica Marička iz Zaloga, na katerem od meseca novembra sodeluje 22 šahistov v starosti do 50 let in šest šahistov v starosti nad 50 let. Med veterani, ki so že zaključili s tekmovanjem, ie zmagal Peter Juhant (Cerkljanska Dobrava). V današnji zaključni del tekmovanja pa so se uvrstili šahisti Lojze Repmk (Zalog), Vinko Janežič (Sp. Brnik); Boris Šorn (Zalog) in Rok Hrovat (Komenda). Ob 18. uri bodo odigrali simultanko na desetih deskah. • J. Kuhar
MAZI DRUGI NA BOŽIČNEM TURNIRJU
Braca, 26. decembra - Na avstrijskem Koroškem v Brnci je bil tradicionalni božični bitropotezni turnir. V 15 kolih se je za praktične nagrade pomerilo 79 šahistov. Najboljši je bil mednarodni mojster Ferčec iz Pule, ki je zbral 13 točk. Drugo mesto pa je zasedel Kranjčan Leon Mazi z 12.5 točke. Tretji je bil Steiner Joseph (12), 4.- 7. pa so bih z 10.5 točkami še: Vladimir Hrešč, Vojko Mencinger, Dušan Zorko in Reschun Saschi. Od slovenskih predstavnikov so bili še 9. Zoran Veličkovič, 11. Silvo Simončič, 17. Marjan Butala in 18. Aleš Drinovec. * Aleš Drinovec
SLOVENSKA RATTNG LISTA ZA PRVO POLOVICO 94
Kranj, 23. decembra - Obračunani so rezultati turnirjev za slovensko rating listo. Za turnirski šah je bilo prijavljenih 17 turnirjev za pospešeni šah pa 26. Vodeči na obeh listah so naslednji: Ro: 1 Zdenko Kožul (2570/7, ŽŠD Maribor ŠK Metalna), 2.-3. Ivan Farago (2516/7, LŠK Iskra), 2.-3. Adrian Mihaljčišin (2516/7, Lipa Ptuj), 4. Dražen Sermek (2495/20, Murka Lesce), 5. Bruno Parma 2480/0, Ljubljanska zavarovalnica), 6.-7. Enver Bukič (2470/7, LŠK Iskra), 6.-7. Aljoša Grosar (2470/18, Nova Gorica), 8. Zvonimir Meštrovič (2444/6, Triglav Krško), 9. Janez Barle (2435/7), 10. Georg Mohr (1431/19) oba ŽŠD Maribor ŠK Metalna.
Pri članicah je vrstni red naslednji: 1. Milka Ankerst (2179/6), 2. Narcisa Mihevc (2175/5) obe ŽŠD Maribor ŠK Metalna, 3. Kiti Grosar (2171/5, Nova Gorica), 4. Vera Bukič-Kržišnik (2159/1, LŠK Iskra), 5. Mira Vospernik (2125/2, ŽŠD Maribor ŠK Metalna), 6. Anita Ličina (2089/5), 7. Tatjana KoŠanski (2084/0) obe Lipa Ptuj, 8. Pavla Košir (2071/7), Napredek Domžale), 9. Simona Orel (2070/13, Tomo Zupan Kranj), 10. Petra Ipavec (2051/16, ŠK Komenda).
Na listi za pospešeni šah (Ro60) ie stanej naslednje (le igralci s
Kartijami): 1. Dražen Sermek (2479/27, Murka Lesce), 2. Zvonimir leštrovič (2475/54, Triglav Krško), 3. Aljoša Grosar (2467/9, Nova Gorica), 4. Leon Gostiša (2437/45, Vrhnika), 5. Georg Mohr (2434/ 32, ŽŠD Maribor SK Metalna), 6. Iztok Jelen (2418/45, LŠK Iskra), 7. Branko Roguli (2412/9, ŠK Kovinar VP Pintarič), 8. Vojko Mencinger (2390/37, Murka Lesce), 9. Rudi Osterman (2381/26, Tomo Zupan Kranj), 10. Igor Jelen (2359/45, LŠK Iskra).
Pri aktivnih članicah je stanej naslednje: 1. Nada Marušič (2047/9, Jesenice), 2. Petra Ipavec (2037/34, Komenda), 3. Nataša Krmelj (2024/8, LŠK Iskra), 4. Alojzija Pongrac (2019/ 17, Murka Lesce), 5. Pavla Košir (2013/17, Napredek Domžale), 6. Maja Šorli (1947/25, Tomo Zupan Kranj), 7. Simona Orel (1935/45, Tomo Zupan Kranj), 8. Darja Kapš (1844/9, Stari trg ob Kolpi), 9. Jana Krivec (1799/8, N ova Gorica), 10. Irena Šterbenc (1770/9, Stri trg ob Kolpi).
Rating liste lahko naročite po tel. 064/47-375 (Aleš Drinovec). * Aleš Drinovec
n if.f
TRGOVINA Z TV-VID€0-flVDIO«HI - FI«T€L€FONI MARRNTZ, SONV, T6CHNICS, delovn,i0°dsrlSo !?ur« PRNflSONIC, PHILIPS, JBL, JAMO so^mu^mI
Cankarjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledal išča/ZT u04/£fc£'Uvv
mali oglasi pridelki
PREJELI SMO
Javni apel "kranjskemu dobrotniku" g. Grosu
Kranjska podjetja, 109 jih je naštel "naš" iupan, je predlaganih v revizijski postopek. Ta naš iupan meni, da nobeno podjetje ne bo izšlo "neomadelevano" in da bo marsikateri direktor končal na sodišču.
Spoštovani "dobrotnik kranjski", ali ste res mnenja, da so v kransjkih podjetjih le direktorji, ki so primerni za sodišče. Ali ste se morda kaj vprašali, koliko od teh direktorjev skrbi za delavce, za obstanek njihovega podjetja in da jih dnevno pesti misel na zagotavljanje kruha tisočim delavcem. Lepo bi bilo, če bi se občasno spustili z županskega trona in prišli pogledat, kaj počnejo ti direktorji in kakšno je njihovo okolje. Izgovori, da h "komunističnim" direktorjem ne boste hodili, je le strah pred soočenjem z realnostjo gospodarstva.
Da se povrnem k revizijam in kraji družbenega premoženja. Kolikor mi je poznano, gre v pretežni večini primerov za izplačila dobička in za izplačila regresov. Vsako izplačilo je moralo imeti likvidnostno in dohodkovno osnovo. Ta izplačila so torej izpeljala le dobra podjetja, pri tem, da so vsa izplačila morala preko SDK. V obdobju teh izplačil je bilo s stališča zakonodaje popolnoma legalno in je nelogično, da se zadeve sprejemajo za nazaj" in nas kaznujejo za zadeve, ki so bile popolnoma zakonite (kako bi jih sicer SDK izvajal'). Poleg tega je jasno, vsaj tako piše v zakonu, da je oškodovanje v obliki regresa le, če je bil s tem kupljen delež v podjetju, torej če je šlo za lastninjenje. Tega pa v kranjskih podjetjih ni bilo moč izvesti, saj so vsa podjetja v reviziji
Druga plat medalje, na katero v svoji evforiji prijavljanja niste pomisli, je, da ste s postopki revizije povzročili gromozanski gospodarski zastoj. Ne samo, da se je morala celotna vrhnja struktura v podjetjih ukvarjati z zbiranjem podatkov za SDK, namesto da bi reševala gospodarske teiave, ste s tem zavrli vse investicije v razvoj podjetja, saj ni logično, da bi zaposleni nekajkrat plačevali investicije.
Vztrajate pri tem, kar vam je kot "parlamentarnemu upokojencu" izjemno lahko, da je potrebno zavreti vsa lastninjenja, da naj vsa podjetja pridejo pod Kor letov sklad (v zakonskem roku se podjetjem namreč ne bo uspelo zaradi revizij lastniniti). Pa morebiti poznate podjetje, ki je pod skladom uspešno in nima tehnoloških viškov. Poleg tega pa niste nikdar opozorili, da velik del oškodovanj pomenijo prispevki in davki, plačani iz bruto plač. To pomeni, da so kradli tudi upokojenci, šolstvo, vojska, država... Ali nimate občutka, da to nekoliko diši na dvoličnost?
Gospod Gros, javno vam zastavljam naslednja vprašanja:
1. Ali se zavedate, da ste z revizijami, pa ne zaradi tega, ker bi odkrili oškodovanje družbenega premoienja, sproiili kar nekaj "Tekstilindusov"'
2. Ali se zavedate gospodarske škode, ki ste jo povzročili s prijavljanjem podjetij kar počez?
3. Ali lahko konkretno navedete, kaj je po vaše drulbcno
premoienje in jaj je oškodovanje le-tega?
4. Ali lahko javno odgovorite, da je kraja, če so si delavci s svojim lastnim delom pridobljeni dobiček razdelili in ob tem driavi plačali vse prispevke?
5. Ali lahko javno odgovorite, da je kraja, če so si delavci po veljavni zakonodaji z vsemi plačanimi prispevki razdelili regrese?
6. Zakaj se izogibate soočanja Z realnostjo in ne obiščete podjetij v "svoji" občini kranjski?
Franc Koprive
Televizijska oddaja o aidsu
3. decembra 1993
Od te oddaje sem mnogo več pričakoval, kot pa je bilo povedano. Nastopali so sami doktorji Mislim, da so bili tudi vsi zdravniki Njihovo izvajanje je bilo zelo zavito v tančico, kot da bi delali v rokavicah. Niso nam povedali nič določenega, kako ta bolezen nastane. Niti tega ne, kdo je najbolj izpostavljen za to bolezen. Rekli so samo to, da je neozdravljiva, ker zanjo nimajo zdravil, da bi jo preprečili. Jaz pa, ki sem star človek, mislim, da je glavni krivec, ker se ne upošteva šesta bo tja zapoved, ki pravi "Ne nečistujf" Tudi tega niso povedali, ali je to v glavnem bolezen mladine ali odraslih, ali pa je to splošna bolezen. Mladina, posebej študentje nimajo v času študija ničesar brskati po spolnosti Prvo naj jim bo sveto studiranje, drugo zaposlitev in šele tretje spolno udejstvovanje. Za spolno iivljenje bodo imeli še dovolj časa takrat, ko bodo tudi duševno zreli za ta dejanja. Z vzdrževanjem v spolnosti ne bodo prav nič prikrajšani
Aids me spominja na bolezen kugo, ki je razsajala pred davnimi časi prav tu v naših krajih Na naši njivi je stal spomenik umrlim za kugo. Nekaj kilometrov dalje pa sta bila še dva. pri razširitvi ceste so vse tri podrli Prejšnja oblast jih ni postavila nazaj. Mnogim bi bili danes prav lahko za opomin m svarilo pred aidsom. Oče mi je povedal, da so takrat, ko je morila kuga, mrtvega človeka potegnili skozi okno s kavelj-nom in ga nato po tleh vlekli do jame - skupnega groba, zato da se ne bi še sami okužili. Tudi z aidsom se lahko zgodi kaj podobnega. Pri nas je sicer šele začetek. Ko sem jaz hodil v šolo, smo imeli tudi predmet o "higieni". Poučevali so nas o zdravstvu in o čistoči V zadnjem razredu pa tudi o tem, kaj nas čaka v nadaljnjem življenju. Poudarjali so tudi to, da nam vedno ne bo šlo vse gladko, tudi na spolnem področju ne. Spodbujali so nas, da ne smemo nikoli obupati Mlad človek naj se uči ali pa dela in tudi s športom naj se ukvarja... Tako bo imel manj časa za razne neumnosti. Slovencev nas je tako in tako malo in sedaj nam grozi še ta bolezen. Tako da smo upravičeno lahko zaskrbljeni za naš nadaljnji razvoj in obstanek. Če bomo na razne načine prezgodaj umirali bo naš narod kaj kmalu lahek plen tujcev. Zato je zadnji čas, da se strnejo zdravstveni delavci in vzgojitelji v šolah za poučevanje teh strašljivih primerov bolezni današnjega časa.
Franc Mrak Ljubljana-Šentvid
217-960
APARATI STROJI
AVTORADIO starejši, kasetofon (avtoreverse) deluje, na radiu manjša napaka in razni zvočniki zelo poceni prodam. « 218-647 292«
Več TERMOAKOMULACIJSKIH PEČI In BOJLERJA 80 in 10 litrov, prodam. Zelič, Zg. Duplje 6. 0 47-
239 29260
ŠTEDILNIK Kolorex, mak) rabljen, prodam. 0 622-490 28283
ŠIVALNI STROJ Bagat v omarici, ugodno prodam. 0 311-090 28284
Dobro ohranjen ŠTEDILNIK Iskra Corona (dva plin - dva elektrika), prodam. 0 50-475 29300
Ugodno prodam malo rabljeno malino za brizganje plastike RICO 60 g. «77-477 28317
ELECTROli
POSEBNA PONUDBA MESECA BARVNI TELEVIZOR 5Scm lelookran, ravan ekran samo 57.760 SIT - 5% POPUST
Iz ostalega programa: TV37cmTTX 39.444 SIT
TV51cmTTX 45.520 SIT
TV55cmTTX 53.124 SIT
TV 72 cm TTX, stereo 102.600 SIT HIFISTOLPIzCDod      37.240 SIT
C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure
S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI
J
GR. MATERIAL
ELEKTRIČNE OMARICE zunanje ter notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. 0 061/751-425 ali
751-432_28275
VRATNO KRILO, novo mahagonl, 75 cm, prodam. O 622-490 28288
Cementno sM STREŠNIKI, novomeški, novi, 90 kom, prodam. 066-
052 2831S
KOLESA
MOPED Tomos Colibri, ter vetrobran za APN, prodam, 0 733-494, zvečer. 28281
OBLAČILA
KRZNENO JAKNO St 46, prodam.
m 403-192_28250
POROČNO OBLEKO št. 42, prodam.
0 721-217 28256
VERITAS - obiščite Izposojevalnico poročnih oblek z dodatki na Jenkovi 1, Kranj. 0 312-207 raos
OTR. OPREMA
Otroški STOLČKI z mizico naprodaj.
■ 57-313_28254
Dva otroška stolčka TRI P TRAP, nova, ugodno prodam. 0 621-414
OSTALO
Stare KROJAŠKE PUPE, kupim. 0
725-612_28257
Zapakiran (potopni) HLADILNIK za mleko, prodam. S 43-483 28267
Jedilni beli KROMPIR In krmni krompir, prodam. Gorjup, Trboje 61.
28258
4 kozarce JURČKOV, ugodno prodam. 0 217-596 28261
REPO za kisanje, prodam. 823-944
061/
28278
SENO in REPO, prodam. Dvorje 77/ a, Cerklje. 28288
Prodam okusno DOMAČE ŽGANJE. •57-365 28318
POSESTI
CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 1994. APRON NEPREMIČNINE, KRANJ
29326_
RAZNO PRODAM
5 m3 BUKOVIH DRV, domače ŽGANJE in gozdarski VITEL, prodam. 0 403-611, zvečer. 29268
SA1VSMICE
- RTV SERVIS
- TV antene
■SAI antene (439 OM)
STORITVE
SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške, cena 439 DEM, garancija, montaža, servis. 0 310-223 29262
TV ANTENE, montaža, servis, dograditev A kanala, M MTV kanala. 0
310-233 28263
Polnilci AKOMULATORJEV za to-vornjake, traktorje ki osebna vozila.
0 736-701 28288
KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna vrata, vam Izdelamo po naročilu. 0 82-104 28280
Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi...Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. 046-369 29313
Nudim prevoze tovora s kombijem.
0215-211_29324
STANOVANJA
CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO iN USPEŠNO LETO 1994. APRON NEPREMIČNINE, KRANJ
SATELITSKI
sistemi" Amstrad"
199 I-C^VPnJ/vI J*- >"V TV IN RADIJSKI PROGRAMI
NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO II) GARANCIJA, OBROKI jPftfNpru
Z MONTAŽO SAMO OOT
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
ŽK.LOKA, OODK&lC 125
TEL: 064 633-425
VOZILA DELI
Vse rabljene REZERVNE DELE za Z 750, prodam. 0 64-438 29282
PRTLJAŽNIK za 6 parov smuči, prodam. 0 215-076 29253
VOZILA
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Legat, Savska 2/a, Lesce. 29247
GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 12/94, prodam za cca 3.700 DEM ali menjam. • 218-647
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobre mame, sestre, tašče, babice in prababice
MARIJE ŠOLAR
p.d. LuHove mame z Rudna 38
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali. Hvala vsem dobrim sosedom za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se dr. Habianu, dr. Možganu za večletno zdravljenje, sestrama Minki in Francki za obiske in nego na domu, g. župniku Bojanu Likarju za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, sosedu Vencelju Demšarju za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala!
VSI NJENI
GOTOVINSKO POSOJILO
V ENEM DNEVU, GARANCIJA ČEKI, AVTO, ZLATO, SUKE.
TRGOVCI
ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH STRANK Z ZAMIKOM PLAČILA
MiiTNA lA^TAVU AUUOA
CANKARJEVA 4/1 LJUBLJANA (PASAŽA NEBOTIČNIKA) OD 10. D016. URE
ZASTAVO 128 11 GX, karambolirano, nevozno, letnik 12/87, prodam. 0
47-349 29249
Dodatno opremljen avto TAVRIA, letnik 11/92, ugodno prodam. 0 872-083 29251
FORD FIESTO 1.3 I Disco, letnik 1993, prodam. 0 218-323 ali 66-676
29256
MAG IMPEKS, Stegne 11, Ljubljana; PRODAJA RABLJENIH VOZIL: TIPO DGT, letnik 1989, UNO letnik 1987, HONDA CIVIC, letnik 1986. PASSAT KARAVAN, letnik 1988, POLO VW, letnik 1986, OPEL KADETT 1.6 diesel, letnik 1985 in 1986, KADETT 1.3 bencinar letnik 1985. Informacije in ogled 0 061/159-2212, Int. 421, od 9. do 16. ure. 29266
BMW 316, letnik 1983, prodam ali zamenjam za cenejši avto z dopla-čllom. 0 217-906_29271
YUGO 45 EX, letnik 1988, cena 3100 DEM, rdeče barve, prodam. 0 733-
038 29272
Z 750 SKALA 55, letnik 1988, garaži ran, cena 3900 DEM, prodam.
0 801-339 29276
FORD FIESTA, letnik 1988, ugodno prodam. 0 217-715 29277
ZASTAVO 101, letnik 1979, lepo ohranjeno, garaži rano, reg. do 4/94, cena 900 DEM, prodam. 0 47-696
29260_
VAUXHALL CHEVETTE L. garažiran, reg. do 10/94, prevoženo 81.000 km, brezhiben, vreden ogleda, prodam.
0 723-575_29294
VW HROŠČ KARAVAN, prodam. Potočnik, Snakovška c. 11, Križ«.
29296
YUGO KORAL 45, letnik 1988, reg. do 11/94, prevoženo 40.000 km, odlično ohranjen, prodam. 0 51-803
29301
Z 101, letnik 1982, reg. do 6/94, izredno ohranjen, ugodno prodam.
045-170 28306
Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1991/9. 051-956 od 15. do
18. Ufa 28307
Prodam JUGO 45, letnik 1989, možno na bančni kredit. 0312-255
29308_
Odkup In prodaja avtomobilov. AVTOPRIS, d.o.o.. 0312-255 20308
Prodam LADA SAMARA 1300, letnik 1993. 0312-255_»310
Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992. 0327-381, popoldan 28sn
Ugodno prodam KOMBI IMV FURGON, reg., ohranjen, letnik 1987.
0329-061 28312
Prodam Z 750, obnovljeno (neregis-triran), letnik 1979. 0312-439 28316
FORD FIESTO 1.3 I disco, letnik 1993, prodam. 0218-323 ali 66-676
mobitel
Pe KRANJ
©064/222-616
Prodam VISO C 15 E, letnik 1988.
0242-100 28320
R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Filip Nastran, Trata 4, Cerklje, 0422-098
28921
ZAPOSLITVE
Zaposlimo komunikativne sodelavce s smislom za zastopniško delo. 0 0609/617-132_28268
RILI D.O.O., C. 1. MAJA 21/a, Kranj; zaposli dve osebi za delo v TURISTIČNI AGENCUI. Pogoj: znanje enega tujega jezika (angelščina aH nemščina) In* LATA registracija. Nastop takoj, OD po dogovoru. Informacije osebno ali na 0 325-545.
29274_
Zaposlim za polovični delovni čas PRODAJALCA s poznavanjem aku-satike In glasbe na Bledu. 0 725-
214_29298
Honorarno zaposlimo dva KOMERCIALISTA na področju Gorenjske, za trženje potrošnega materiala po trgovinah ln podjetjih. Pogoj: avtote-lefon, srednja izobrazba, starost od 25 do 40 let. Pisne ponudbe na naslov: EMPA D.O.O., Letališka 33, Ljubljana, v roku 7 dni po objavi.
SATELITSKE ANTENE
nemške  in angleške
NEUHAUS in PACE
Z  montažo  že od
469 DEM
možnost
NA OBROKE
GARANCIJA SERVIS in KVALITETA
■n- 064-422-585 421-108 {   Q609 617-778
SAT TRflDE:
ŽIVALI
Zadnjo četrt KRAVE, prodam. 277
165-
29264
TELICO SIMENTALKO, staro 12 dni, prodam. 0 66-253 28286
ZAJKLE in ZAJCE stare 4 mesece, zelo ugodno prodam. 0 45-532
29273
Oddam tri NEMŠKE OVČARKE stare 3 mesece. 0 67-237 29278
BIKCA SIMENTALCA starega 1 teden, prodam. Anderle, Smokuč
40. 0 801-278_29285
PRAŠIČE za zakol ali nadaljno rejo, prodam. 0 49-252_28288
622-
29287
KRAVO za zakol, prodam. 490
KOKOŠI mlade pred nesnostjo, prodajamo. PERUTNINARSTVO, Moste 99, Komenda. 0 061/841-
471_28282
Mladi OVCI za zakol, prodam. 0 65-
532_28287
PRAŠIČA za zakol, prodam, visoko
71. 0 43-210_28298
PRAŠIČE za zakol, domača krma, prodam. 0 311-766 29303
Prodam polovico mladega BIKA.
046-138_29314
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, domača krma. Krajnik, Breznica 5, škofja Loka
IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE
E
0)
SINTESIZERJI Roland, Casio, Kavval, Vamaha in Hohner, po najugodnejših cenah. Zahtevajte prosprktel SINKOPA D.O.O, ŽIROVNICA 87. Tel. 802-274 ali 802-218
ODKUP, prodaja, kreditiranje In prepisi vozil, AVTOSPORT, Planina 3, Kranju., od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Tal. 331-503 aH 323-171, Int. 12.
Odkupujemo hlodovino bukve, javorja, oreha, kostanja in češnje. Tel. 58-094
Ugodno prodam nove moške PULOVERJE. Tel. 312-450
TELIČKO SIMENTALKO 120 kg, prodam. Zgosa 47/a, Begunje. Tel. 733-121
REZERVNE DELE za R 4, skoraj vsa, razen motorja, prodam, cena 12000 SIT. Tel. 633-539, zvečer
V ZAHVALO EN SPOMIN
DR. FRANCU REŠKU
Prenaglo in tak tiho
vas smrt je zapeljala na večne te poljane, kot kaplja ali solza, ki z očesa kane.
Le kaj nam iivim ie ostane? Zahvala za pomoč,
ki so prejeli jo od vas vsi bolni in trpeči Za kar je prošnja nas: naj vas le Bog osreči
Kedaj slovo?
Ko roie ovenijo in luči na grobovih dogorijo? In ko še zadnjič vam zvonovi odzvonijo s poslednjimi pozdravi, kakor nekdaj v Mariji avi
Vemo trdno - Uveli boste z nami kakor nekoč in tudi to,
da pridemo za vami prav vsi hvaleini vam krajani
REZKA Dražgoše, december 1993
V SPOMEN
Zakaj si moral rano nam umreti, ko s teboj bilo lepo je živeti, odkar utihnil je tvoj glas, Žalost - bolečina je pri nas.
Danes, 28. decembra 1993, minevata dve leti, odkar je za vedno odšel od nas ljubljeni mož in ati
JANKO DOLINAR
Spominjamo se te z ljubeznijo v srcu!
Žena Anica, hči Damjana, sinova Uroš in Matej Podgora, 28. decembra 1993
ZAHVALA
Zlo mine in dobro mine, toda blaženost je večna in večnost je Bog.
(I. Meštrovič)
V 82. letu starosti je prenehalo biti dobro srce našega dragega
ANTONA ČERNETA
roj. na Bledu, živeč v Kopru
Hvala sorodnikom z Bleda in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter se ga spominjate.
Žalujoči: žena Nada, hčerka Vera, sinova Boris in Janez z družinami 22. decembra 1993
ZAHVALA
Žalosti, solze, bolečine
preneslo tvoje ni srce.
Niti zbogom nisi rekla,
niti roke nam podala,
le za očetom si odšla.
Naš dom ovila je črnina,
in v naših srcih ostala bolečina.
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete
ROZINE BREŠAR
roj. Kozina, p.d. Brešarjcvc mame iz Čirč
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, prispevali za sv. maše, za denarno pomoč, ter jo tako številno
Csspremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala kolektivu ADY in MANN za vso pomoč. Hvala g. župniku Stanetu Zidarju za lep pogrebni obred in sveto mašo, ter pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih.
ŽALUJOČI VSI NJENI Čirče, 13. decembra 1993
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded
IVAN OBLAK
šofer v pokoju
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v sredo, 29. decembra 1993, na kranjskem pokopališču
v družinskem krogu.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete
MARIJE ŠUBERT
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem IMP ITAK, prijateljem, znancem in vsem, ki ste z nami sočustovali, nam izrekli ustna in pisna sožalja, poklonili cvetje in jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Zahvala gre tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Naklega za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi, ld so jo imeli radi Orehek, 24. decembra 1993
JABOLKA I. vrsta, cena 65.00 SIT, Prodam, šercerjeva 11, Radovljica. T* 802-706
^O KORAL A 45, letnik 1990. tarino rdeče barve, prodam. Tel. <03-210
AUDI 100, letnik 1978, za rezervne <fele. prodam. Tel. 82-996
|no sobno stanovanje, prodam. Supukovtč, Alpska 17, Lesce.
LADO 1200 , letnik 1986, po delih, Prodam. Tel. 49-421
zazidljivo PARCELO v Šenčurju 360 5*2. prodam. V račun vzamem avto. T«l. 327-605
£ 4 GTL, letnik 1989, prodam. Tel. 58-174
^Kna Jelovica 2 kom. , nova, 140 *100 z žaluzijo. prodam. Tel. 43-546
JRAKTOR TORPEDO DEUTZ 4806 G. letnik 1987, cena po dogovoru, Prodam. Tel. 632-846 od 19. do 20. *a. vsak dan.
^soko brejo TELICO SIMENTALKO. Prodam. Tel. 70-202
Drobni KROMPIR, prodam. Jeglič, Podbrezje 192
Takoj zaposlimo KV KUHARJA. Tel. 712-020
Prodam PRAŠIČE za zakol. Tel. 65-575
Z101, letnik 1977, reg. do 3/94, cena 800 DEM, prodam. Tel. 215-033, od 15. ure dalje.
Naravno suhe HRASTOVE PLOHE, prodam. Tel. 67-106
VW HROŠČA diesel. letnik 1986, prevoženo 150.000 km, prodam. Tel. 81-616
Oddam v najem polovico HIŠE, 65 m2. opremljeno in GARAŽO. Tel. 216-208
Poceni prodam PRALNI STROJ Gorenje Ni ŠTEDILNIK kupperbusch. Tel. 52-003
126 PGL, letnik 1988. ohranjen, prevoženo 43000 km, cena 2200 DEM, prodam. Tel. 52-003
Starejši rabljen TRAKTOR do 45 kon. moči, kupim. Tel. 061/738-619
Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK. Tel. 216-708
AvTOMOBILISTl - AKUMULATORJE za vaše vozilo nudi najceneje AGROIZBIRA ČIRČE. 12 V - 40 Ah -3500 SIT, 12 V - 45 Ah - 4200 SIT. 12 V-50 Ah-4800 SIT. Možnost plačila s čekom 30 dni. Tel. 324-802
AGROIZBIRA KRANJ, nudi ugodno blago za generalno popravilo traktorjev Fiat, Zetor, Univerzal, Ursus, Torpedo. Tomo Vbikovič., IMT; Akumulatorje Vesna in Topla: 12 V 97-100 Ah, cena 8100 SIT, GUME Barum 12.4/11-28. cena 21.900 SIT. POKLIČITE NAS. Tel. 324-802
Restavracija PARK KRANJ v sodelovanju z plesno šok) Step by Step, vabi ob sredah na družabne plesne večere. Tel. 214-441
SATELITSKI SISTEMI od 450 DEM z montažo, možen kredit. Skupinski in vrtljivi sistemi, dekoderji. Tel. 719-014
Ugodno prodam SMETNJAKE in dvokolesne SAMOKOLNICE za silažo aH žaganje. Kveder Bojan, Predoslje 132.
OSMRTNICA
Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena in stara mama
JOŽICA HVASTI
roj. Mlakar
Od nje se bomo poslovili jutri v sredo, 29. decembra 1993, ob 15. uri na pokopališču v Žireh.
Žalujoči: mož, sinova z družino in ostalo sorodstvo Frankfurt, Chicago, 22. decembra 1993
		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi najdražje žene, hčere in sestre
		NATAŠE HREN
		rojene Strah
Vsem sorodnikom, prijateljem in tistim, ki so jo imeli radi, jo spremili na pokopališče v Kranju, darovali cvetje in nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Hvala tudi duhovniku za zadnje slovo. Iskrena hvala vsem njenim sodelavcem za denarno pomoč in hvala tudi vsem drugim.		
Žalujoči: mož Gregor, mami Milena, sestra Lidija in vsi njeni		
		Borovnica, Kranj, 23. decembra 1993
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame, babice, tete in tašče
VIDE MUBI
z Okroglega pri Naklem
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Se posebna zahvala dr. Kuraltovi in dr. Ravniharjevi za požrtvovalno pomoč ob njeni bolezni in tolažilne besede ob smrti. Iskrena hvala tudi kolektivom UNZ Kranj, Gorenjska oblačila Kranj, Merkur Kranj, Marmor Hotavlje in Iskra Števci. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega za lepo zapete žalostinke in hvala tudi podjetju Navček, d.o.o., z Visokega za organizacijo pogreba. Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
ŽALUJOČI VSI NJENI
GLAS
Škofja Loka, 25. decembra - Mercator - Mesoizdelki Škofja Loka je na Mestnem trpu v Skofji Loki odprl prenovljeno prodajalno mesa, ki je postala mesni butik z izredno pestro ponudbo: poleg "klasične" bodo namreč prodajali tudi konjsko meso, divjačino m mesne izdelke. V adaptacijo so vložili 15 milijonov tolarjev, prodajalni pa, ker so se odločili, da poslej ne bodo le številke, nadeli ime Mesko.
GLAS
Promenadni koncerti
škofja Loka • Danes, jutri in pojutrišnjem, vsakič ob 18. uri se bodo na Mestnem trgu odvijali promenadni koncerti, ki jih za Ločane prireja Izvršni svet občine škofja Loka. Danes bo nastopila Godba na pihala škof-
{'a Loka, jutri bo igral Harmoni-tarski orkester Niko Železniki, v Četrtek pa Godba na pihala Alples iz Železnikov. • L. M.
Srečanje
Pokrajina 93
in prodajna razstava
Kranj - Danes, torek, 28. decembra, ob 18. uri bodo Foto-
frafska zveza Slovenije, Fotoklub aneza Puharja in Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju odprli razstavo fotografij in diapozitivov Pokrajina 93. Ob 19. uri pa bo v dvorani starega župnišča projekcija barvnih diapozitivov. Prav tako ob 19. uri pa bo v mali galeriji otvoritev novoletne prodajne razstave članov Društva likovnih umetnikov Kranj. • (ai)
Kranj - Moški pevski zbor Kranj pod vodstvom prof. Janeza Forška ta mesec uspešno nastopa po različnih krajih Slovenije. Predstavil seje v galeriji Živila v svetovnem trgovinskem centru v Ljubljani, v Šmarjeških Toplicah, na Primskovem, v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, v Moravskih Toplicah, v cerkvi na Jezerskem. Danes pa bo nastopil tudi v dvorani Zavarovalnice Triglav v Kranju. • A. Z.
Voščilo in opozorilo kranjskih gasilcev
Ogenj naj ne pokvari praznikov
Kranj, decembra - Predsednik komisije za preventivo pri Občinski gasilski zvezi Kranj Cveto Lebar izroča našim bralcem voščilo gasilcev za bližajoče praznike. Ob izreku želje, da jih ne bi obiskal "rdeči petelin" v prihodnjem letu, sporoča tudi nekaj opozoril na nevarnosti požara v brezskrbnem prazničnem vzdu-Sju.
Previdnost je še zlasti potrebna takrat, ko se družina odpravi za več dni od doma. Peci in druge ogrevalne naprave je treba ugasniti, obenem pa zapreti jeklenke za plin. Tudi če smo doma, moramo poskrbeti, da so vsi gorljivi predmeti dovoli odmaknjeni od odprtih kurišč. Perilo sušimo v primerni razdalji od peči, vedno pritrjeno na sušilnik ali vrv. Tla pred kuriščem naj bodo iz negorljivega materiala. Iz takega materiala morajo biti tudi posode, kamor odlagamo vroč pepel; prav je, da so pokrite. Ko polnimo cisterno s kurilnim oljem, naj bo peč ugasnjena oziroma hladna. V vseh drugih prostorih hiše ali stanovanja moramo biti
Kzorni na red in čistočo, saj je shranjevanje vnetljivih stvari m :rkoli zelo nevarno. Zlasti cigaretne ogorke naj kadilci ugašajo vedno v pepelniku; vsebino le-tega smemo izprazniti le v negorljivo posodo za smeti. Tudi vžigalice shranimo na mestih, ki niso dostopna otrokom. Pa še to! Praznična smrečica, lahko zagori kot baklja, če ne bomo previdni ob uporabi voščenih svečk, električnih lučk in raznih gorljivih okraskov. Ne samo za zdravje, ampak zlasti za ogenj so nevarne petarde, zato jih ne mečite kamorkoli!
Da bi se obvarovali pred ognjem, namestite priročna sredstva za gašenje ali ročni gasilni aparat v bližini kurišč. Če aparata ne znate uporabljati, poiščite strokovno pomoč v najbližjem gasilskem društvu, še svetujejo strokovnjaki iz kranjske gasilske zveze. Kadar zagori, takoj pokličite gasilce na številko 93 ali center za obveščanje na 985. No, pa srečno! • S. Saje
RADiO
SI.3 F/7
vodstva PD Kranj
Kranj, 28. decembra - Danes ob 18. uri se bo v klubskem prostoru Planinskega društva Kranj sešel njegov upravni odbor na 5. redni seji. To bo tudi priložnost za kratek nagovor predsednika društva svojim sodelavcem in za predpraznično družabnost. • S. S.
Brezplačno drsanje
Kranj - Med božično-novo-letnimi prazniki bo v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma v Kranju brezplačno drsanje. Omogočila sta ga PPC Gorenjski sejem in občina Kranj, ki je zagotovila del denarja za pokritje stroškov obratovanja drsališča. Od danes, 28. decembra, do petka, 31. decembra, je brezplačno drsanje vsak dan od 9.30 do 11. ure in od 13.30 do 15. ure. • AŽ.
Kuharski in šiviljski tečaj
Šenčur - Turistično društvo Šenčur bo takoj po novem letu organiziralo kuharski in šiviljski tečaj. Šiviljski tečaj I. in II. stopnje se bo začel 10. januarja (vodila ga bo Alma Prestor), začetni in nadaljevalni kuharski tečaj (vodila ga bo Zalka Jova-novič) pa se bo začel 12. januarja. Informacije in prijave za oba tečaja, ki bosta v prostorih Turističnega društva Šenčur, dajejo in zbirajo v prostorih Ljubljanske banke v Šenčurju.
Socialni partnerji napovedujejo
Pogajanja se nadaljujejo
Ljubljana, 24. decembra - Pogajalska skupina vseh treh socialnih partnerjev, vlade, gospodarske zbornice in sindikatov, je podpisala skupno izjavo, v kateri napovedujejo, da se nadaljujejo pogajanja za sklenitev socialnega sporazuma in tarifne priloge h kolektivni pogodbi za gospodarstvo ter pogajanja za splošno koletivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Podpisniki, vlada, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Pergam, Vzajemnost - sindikat nezaposlenih in socialno ogroženih ter negospodarski sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe za negospodarstvo, soglašajo, da je osnova za nadaljevanje pogajanj besedilo osnutka socialnega sporazuma, sprejeto 20. decembra letos s posredovanimi predlogi in pripombami.
Od 1. januarja 1994 velja in se uporablja tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo iz leta 1993, dokler ne bo dosežen sporazum o tarifni prilogi za prihodnje leto.
Vlada je podpisala izjavo kot delodajalec ui podpisnik splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Do sklenitve nove, spremenjene pogodbe, velja letošnja kolektivna pogodba za ncgos-podarstvo, soglašajo podpisniski. ♦ D. Z.
GLAS
Pokojnine že v četrtek
Kranj, 28. decembra - Te dni bodo upokojenci dobili zadnjo letošnjo pokojnino. Povečana bo za dobrega dva odstotka, izplačevati pa jo bodo začeli že v četrtek. Zadnji in predzadnji dan letošnjega leta, 30. in 31. decembra, bodo pokojnine že na bankah in tudi poštarji jih bodo začeli raznašati. Upajo, da bosta dva izplačilna dneva dovolj, da bo množica upokojencev, ki dobiva pokojnine prek pošte, še letos prišla do svojega denarja.
Socialni partnerji napovedujejo
Pogajanja se nadaljujejo
Ljubljana, 24. decembra -Pogajalska skupina vseh treh socialnih partnerjev, vlade, gospodarske zbornice in sindikatov, je podpisala skupno izjavo, v kateri napovedujejo, da se nadaljujejo pogajanja za sklenitev socialnega sporazuma in tarifne priloge h kolektivni pogodbi za gospodarstvo ter pogajanja za splošno koletivno po-
Sodbo za negospodarske ejavnosti.
Podpisniki, vlada, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Pergam, Vzajemnost - sindikat nezaposlenih in socialno ogroženih ter negospodarski sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe za ne-
gospodarstvo, soglašajo, da je osnova za nadaljevanje pogajanj besedilo osnutka socialnega sporazuma, sprejeto 20. decembra letos s posredovanimi predlogi in pripombami. Od 1. januarja 1994 velja in se uporablja tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo iz leta 1993, dokler ne bo dosežen sporazum o tarifni prilogi za prihodnje leto.
Vlada ie podpisala izjavo kot deloaajalec m podpisnik splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Do sklenitve nove, spremenjene pogodbe, velja letošnja kolektivna pogodba za negospodarstvo, soglašajo podpisniski. • D. Ž.
Sprevod dedka Mraza
Kranj, 28. decembra - Danes bo Kranj obiskal dedek Mraz. Ob 16. uri bo s svojim pravljičnim sprevodom obhodil mesto, spremljala ga bo kranjska godba na pihala. Na Glavnem trgu se bo ustavil, nagovonl otroke in jih obdaroval. Ob 17. uri sc bo oglasil tudi v Deželi igrarije, ki jo danes zapirajo.
Peter Orehar, predsednik kranjske vlade: "Tolarček t& tolarček, pa bo proračun pokrit!" - Foto: J. Pelko
prodaja novih In rabljenih strojev (kovina, les, plastika)
PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO
Hrastje 52,64000 Kranj Tel/Fax: 064/331-719 delovni čas^sak dan od 9-19H sobota od 9-12H
• prodaja strojnega orodja in naprav
- borza strojev
"manjše in večje proizvodne Inije (testenine, kava, svece, pivo...)
- inženiring proizvodnih programov
Novoletna
številka
Gorenjskega
glasa
bo izšla
v četrtek,
30.12.1993
SN£6! SUPe*. OHHll Mi fn t* TREBA V Sujlgo, 5*7 ZIHJK*
Su>z6A tako f^-^Mo m srvj'