mam št. 35 (1118) Leto XXII NOVO MESTO četrtek, ★★ 2. septembra 1971 NOVO MESTO - Danes ob 11. uri bo v Dolenjski galeriji tiskovna konferenca o arheološki rastavi o' novomeški prazgodovini Popoldne bodo ob 18. uri odprli razstavo: komentiral jo bo kustos ToneiCnez. METLIKA — Danes bodo ob 18. uri v Belokranjskem muzeju odprli fotografsko razstavo „Do izvira Kolpe“. Ob otvoritvi bodo pokazali tudi barvne diapozitive. KRŠKO - Danes se bodo člani sveta kooperantov pri AGRO-KOMBINATTJ odpeljali na 3-dnevni izlet po Avstriji. Obiskali bodo kmetijski sejem v Riedu in Moseijevo vinogradniško posestvo. SEMiC - Danes je v prodaji vsebinsko in ilustrativno bogata luijiga „Semič v Beli krajini*, ki jo je ob 20-letnici podjetja izdala tovarna ISKRA, napisal pa prof. Jože Dular. ’ SODRAŽICA - Z včerajšnjim dnem je začel Sodražico in okolko oskrbovati s kruhom zasebni pek Alojz Ajdič. SmarjeSke toplice - V torek so pobili že 31 vodnjakov za nov bazen, ki bo imel 38 vodnjakov. Takoj nato bodo začeli betonirati ploščo, hkrati pa že ravnajo zemljo za garderobe. TFKBNJE - Na prvi popočit-niški seji je v ponedeljek občinski komite Z K ugo^o ocenil izvajanje akcijskega programa, sprejetega v maju. Sklenil je, da bodo oktobra izvolili novo občinsko vodstvo ZK. > BREŽICE - Skupina udeležencev 8. medmuroUnega arheo-lošk^a kongresa za prazgodovino v Beogradu bo v soboto obiskala Posavski muzej in si ogledala bogato arheološko zbir-l ko. Na srečanju borcev govoril dr. France Hočevar — »Bitka« za Podgrad brez »zmagovalca« — Poslej v ta kraj: ne samo volovska vprega, tudi avtomobili v partizanski vasi Podgrad na Gorjancih še nikoli ni bilo toliko ljudi in toliko avtomobilov kot v nedeljo, 29. avgusta, ko je na velikem mitingu ob srečanju borcev in aktivistov Goijanskega bataljona in XII. SNOUB govoril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta dr. France Hočevar. Slavja, ki je bilo posvečeno 30-letnici vstaje in je bilo hkrati ena uvodnih prireditev v počastitev le- Spet v Metliko Občinski odbor ZZB NOV ter vse družbeno-politične organizacije iz Metlike vabijo nekdanje borce in aktiviste ter prijatelje Bele krajine od blizu in daleč na vsakoletno srečanje prvo septembrsko nedeljo. Program se začne 5. septembra ob 8.30 pred hotelom, ko bo start kolesarske dirke, nato bo polaganje vencev pred spomenik in koncert treh godb na pihala, sledi pa prijetno* tovariško popoldne na Pungartu in na Veselici. Kolesarji čez Gorjance Kolesarski klub Odred iz Ljubljane bo v sodelovanju z metliško občinsko skupščino pripravil v počastitev 30-letnice vstaje tradicionalno dirko „Po Beli krajini”. 4. septembra ob 14. uri bo dirka parov, za člane do Črnomlja in nazaj — dvakrat, za mladince pa do Semiča in nazaj. V nedeljo ob 8.30 pa' se bodo kolesarji pomerili na cestni dirkL Peljali bodo do Vinice, nazaj v Metliko, potem pa čez Gorjance v Novo mesto in spet nazaj v Metliko, kjer bo cilj. tošnjega praznika novomeške obči-»ne, so se med drugim udeležili tudi predstavniki italijanske partizanske brigade Fontanot ter skupina gorjanskih tabornikov, ki je v Podgradu končala štiridnevni pohod čez Rog od Krke do Kolpe. Na slavnostni tribuni pa so bili med častnimi gosti tudi prvi komandant glavnega štaba slovenskih partizanov Franc Leskošek - Luka ter bivši in sedanji prior kartuzije Pleterje. V kulturnem delu so na mitingu sodelovali; pevski zbor „Dušan Jereb”, godba na pihala, mladi pevci in recitatorji osnovne šole v Podgradu ter prvi člani SNG; Vida Levstikova, Vladoša Simčičeva in France Presetnik. Spominu rojaka Louisa Adamiča Jutri, v petek, 3. septembra, bosta občinska skupščina Grosuplje in Slovenska izse^enska matica počastili 20. obletnico tragične smrti rojaka in pisatelja Louisa Adamiča. Ob tej slovesnosti, ki se bo začela v novi grosupeljski osnovni šoli ob 17. uri, bodo preimenovali osnovno šolo po Louisu Adamiču, o ži\djenju, delu ter poslanstvu našega velik ^a rojaka pa bodo govorili Drago Seli-ger, Beno Zupančič ter ameriški Slovenec g. Vatro Gril. Andrej Kurent bo recitiral iz del Louisa Adamiča, pel pa bo pevski zbor domače osnovne šole. Nedeljska proslava se je začela že o5 8. uri pri Vinji vasi, kjer je predsednik občinske skupščine Franci Kuhar odprl prenovljeno in razširjeno cesto do Podgrada - z željo, da bi po njej nikoli ne odhajali ljudje iz teh krajev. Zatem sta enota JLA in enota teritorialcev prikazali napad na Podgrad. Mnogi obiskovalci so v nedeljo stopili še v osnovno šolo, ki sta ji stalna odbora Goijanskega'bataljona in XII. SNOUB ob pomoči občinske skupščine preskrbela novo opremo za učilnice. j ZORAN JAMA ODPRTA V soboto popoldan, 28. avgusta, se je ob otvoritvi kostanjeviške jame zbralo več kot 500 ljudi. Slovesnosti so se udeležili med drugimi predsednik Jamarske zveze Slovenije dr. Franc Habe, predstavnik Speleolo-škega zavoda Hrvaške Srečko Boži-čevic, tajnik Dolenjske turistične zveze Niko Paulič ter predstavnikf nekaterih slovenskih jamarskih klubov. Ob tej priložnosti so petnajstim kostanjeviškim jamarjem za požrtvovalno delo podelili srebrne značke Društva za raziskovanje jam Slovenije. Predsednik občinske skupščine Krško Jože Radej je pohvalil delo jamarjev ter jim zaželel še več uspehov v raziskovalnih akcijah in čifn-več obiskov jame, nato pa odprl jamo za ogled obiskovalcem. ALENKA BURJA Jože Lipovec z ženo Ančko. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Živa sta ostala le še dva: 7-letni sin in 15-letna hči, ki pa je težak invalid in vedno potrebuje materino pomoč. Poslednji šiht rudarja Lipovca Ni veliko upanja, da bi Jožeta Lipovca dobili živega iz rova — Ponovni vdori blata so začasno onemogočili reševalce — Z blatom zalitih 80 m rovov — Do kraja nesreče bodo morali kopati z zgornjega rova poševeh rov^ „Upam, da te ceste ljudje s Podgrada in iz drugih podgorjanskih krajev ne bodo uporabljali za odseljevanje,“ je med drugim dejal Franci Kuhar, predsednik novomeške skupščine (na sliki z mikrofonom), v nedeljo dopoldne pri Vinji vasi, predenje s škaijami simbolično odprl prenovljeno cesto Vinja vas — Podgrad. (Foto: Ivan Zoran) ATLETI V KR/\NJU ODLIČNI V soboto je bilo v Krai\ju najvaž nejše letošnje republiško atletsko prvenstvo za kriterij velikih sk)ven-skih mest. Novomeščani, ki so nastopili v obeh konkurencah, so odlično uspeli. Posebno so presenetila dekleta, Ki so osvojila četrto mesto, fantje pa so bili peti. Prihodnje leto bosta obe mestni reprezentanci spet nastopili v tem kakovostnem tekmovanju, nastop pa bo drugo je«n v Novem mestu. Med posamezniki je najbolj uspel Marjan Spilar, ki je končno le zalučal kopje čez 70 metrov, Pohvaliti moramo tudi Gazvo-dovo, ki je dosegla nov dolenjski rekord na 200 metrov, Vrtačiča*, Penka, Kristana in Simuniča. Tudi vsi drugi atleti so prispevali lep delež k temu izrednemu uspehu. Ko je 24. avgusta ob 18.30 skupina rudarjev malicala ob odvozni progi v jami kočevskega rudnika, je nenadoma vdrla s stropa v bližnjem rovu redka glina, kiji pravijo rudarji kar polivka. Takrat se je tudi del opornikov porušil, voda in blato pa sta hitro zalivala rov. Stalni mojster Ignac Nose je takoj zaklical; „Fantje, bežimo! Polivke! Rudarji Rudi Krese, Mohor Koželj, Janez Kralj in Mirko Stošič so se skupaj z Nosetom umaknili po rovu, ki se vapenja poševno navzgor. Ko so bili na varnem, pa so ugotovili, da Občina Trebnje praznuje z nedeljsko otvoritvijo nove podružnične šole na Jelševcu pri Trebelnem, na kateri je govoril zvezni poslanec Ludvik Zajc, s kulturnim sporedom pa so se predstavili šoIaqi, se je začelo praznovanje občinskega praznika. Jutri je na sporedu ob 14. uri otvoritev novih proizvodnih prostorov podjetja „Trimo“, ob 18. uri pa bodo izročili namenu novo galerijo likovnih samorastnikov. SKlepna slovesnost bo v soboto ob 14. uri, ko bo slavnostno zborovanje v spominskem parku in podelitev plaket občine Trebnje. Več o občini na 7. strani. med njimi ni Jožeta Lipovca, ki je malo prej tudi malical z njimi. Redka glina oziroma polivka je zalila 12 m rovov. Reševanje se je začelo takoj. Ob 20.15, ko so bili reševalci še največ 5 m od Lipovca, pa so se ponovno prostile podzemne sile; tekoče blato je spet prodrlo in tokrat zalilo 33 m rovov. Reševalci so postavili pregrado in črpalko. Nadaljnje reševanje iz te smeri - v katero so se umaknili tudi preživeli delavci - pa ni bilo mogoče, ker je vdiranje blata ogrožalo reševalce. Ob 22. uri se je spet sestaT tehnični kolegij in odločil, da bodo skušali priti do Lipovca tako, da bodo iz višjega rova skopali navzdol do rova, v katerem je Lipovec, pošc ven rov po premogu. Rov bi bil dolg 10 m in bi potekal v kotu 62 stopinj. Vendar se zemlja še ni umurua. Reševalce je naslednje jutro ob 6.10 pregnal nov vdor blata, ki je tokrat zalil še 80 m rovov. Ta vdor je onemogočil nadaljnje reševanje. Reševalci bodo šli spet na delo, ko se bo zemlja popolnoma umirila, saj bi se v nasprotnem laliko zgodUa le nova nesreča, ki bi terjala nove žrtve. Upanja praktično ni Vsi, ki vodijo reševanje, so prepričani, da je rudar Jože Lipovec zgubil življenje že pri prvem vdoru (Nadaljevanje na 4. strani) DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA Do konca tedna bo deloma sončno, vendar nestalno vreme. Ob koncu tedna pričakujemo ponovno poslabšanje vremena. r «»v-rr. s. j • > K ti Množica zbrano posluša govornike in kulturni program, ki so ga za otvoritev nove šole pripravili občiastvu učenci os?iovne šole Krško. (Foto: Jožica Teppey) Nocoj ob 18. uri zvečer bo v veliki dvorani Dolenjske galerije odprta obsežna arheološka razstava pod naslovom: PRAZGODOVINA NOVEGA MESTA, kjer bo prikazana bogata prazgodovinska dediščina dolenjske metropole iz 1. tisočle^a pred našim štetjem, od konca brpnaste dobe do prihoda Rimljanov v naše kraje. Na razstavi bo med ostalim tudi prvič prikazan inventar bogatega knežjega groba, ki je bil šele pred kratkim restavriran v Mainzu. Na razstavo vljudno vabljeni! Na sliki: obredna keramična posoda — kernos za mešanje odišavljenih pijač. tedenski mozaik Ampak rešitev iz vode je eno, rešitev pred svetovno vojno pa drugo in slednje (če ne zamerite, da malo pretiravamo) se je morda zgodilo, ko so v ameriškem letalstvu te dni odpustili okoli 100 častnikov: obtožili so jih, da so narkomani, večina med njimi pa je imela stik z jedrskim orožjem... kaj bi bilo, če bi kdo namesto na kljuko, pritisnil na sprožilec...? Je pa res, da se tudi v naših krajih dogajajo čudne reči: medtem, ko smo letos doživeli neverjeten razmah nudizma (kopanja brez kopalk), še nam obeta za prihodnje leto še nekaj več — v Poreču bodo namreč organizirali svetovni kongres nudistov. . . tako jim vsaj ne bodo mogli pobrati obleke, če bodo naredili večji račun kot pa ga zmore njihova denarnica... Ampak tudi nudizem se še prenese, pa čeprav na takem „nivoju“, toda to, kar se je pripetilo (kje pa drugje!) v Združenih državah Amerike, je pa res od sile: neki tehnik je ujel kačo in jo skušal udomačiti Zaprl jo je v zaboj in ga prekril z deskami Toda njegov pes je bil preveč radoveden in je prevrnil zaboj, pri čemer ga je kača pičila. Ko je reševal psa, je huda strupenjača pičila še tehnika! In veste, kako se je maščeval? Ugriznil je kačo! Pa še konec zgodbe: zaradi njegovega Ugriza je kača - poginila... čudno, da je žena sploh še živa, so komentirali sosedje.,. Jackie Onassis se sicer ni godilo tako hudo, toda ko je predvčerajšnjim blizu Varšave spremljala pogreb nekega svojega sorodnika, je vzbudila pri Poljakih tako radovednost, da jih je nekaj tisoč dobesedno navalilo nanjo. Rešili so jo fotoreporterji, ki so jo hitro potisnili na tramvaj, s katerim se je odpeljala na varno. Tramvaj je imel številko štirinajst... kaj bi bilo, če bi bila trinajstica? Javne razprave Temeljito proučevanje stvari ali le formalnost? Ali nas čas ne bo prehitel? — Slabo opravljeno je navadno treba popravljati Minilo je že polovico časa, določenega za javne razprave o kmečkem starostnem zavarovanju, organizirane razprave med kmeti pa se menda še začele niso. Vsaj slišali nismo o njih, ne brali v časopisih. Kmečki ljudje se menijo le med sabo, ugibajo in čakajo, kdaj bodo prišli organizatorji in jim nekatere stvari natančneje razložili, hkrati pa poslušali tudi njih, da povedo svoje želje in predloge. Čas hitro teče — javne razprave o starostnem zavarovanju kmetov naj bi bile zaključene do 15. oktobra. Tako je sklenila republika skupščina. ----------------------------- Ali bo do takrat moč prisluhniti vsem upravičenim željam in predlogom ter proučiti možnosti za njih uresničitev, če bomo javne razprave predolgo odlagali? Ali gre za to, da bi starostno zavarovanje kmetov kar najbolje pripravili, ali le za to, da bi predlagana izliodišča in teze kar najlaže spravili „skozi“, da bi skupščina lahko že v tem letu sprejela zakon? Ali na|' bo javna razprava zgolj formamost, ker je pač ni dovoljeno obiti? Površno pripravljene javne razprave se pogosto hudo maščujejo. Spomnimo se priprav republiškega zakona o gozdovih. Po njegovem spreje^'u so se zaostrile razprave o njegovem izvajanju. Njegovo vsebino je bilo treba ponovno temeljito proučiti in zakon dopolniti, spremeniti. Če bi prva javna razprava bila temeljitejša, bi pozneje bilo veliko manj negodovanj in jeze, prihranili pa bi tudi veliko časa, porabljenega za nadaljevanje razprav. V teh mesecih naj bi bile tudi javne razprave o tezah za zakon o združevanju kmetov v zadruge, organizac^e združenega dela in pogodbene skupnosti. Tudi o njih ni slišati nič. Obe vprašanji sta tesno povezani, čeprav ju bosta urejala dva ločena zakona. / Vse se vrti okrog vprašanja, kako zbirati sredstva za pokojnine kmetov. Najpogosteje je slišati dve mnenji: po prvem naj bi družba prispevala večji delež, po drugem naj bi izboljšali go-spodaijenje kmetov, da bi od večjih dohodkov lahko več prispevali. TELEGRAMI MADRID - Prihodnje leto bodo v Argentini predsedniške volitve in na njih bo morda kandidiral tudi strmogljavljeni bivši predsednik Juan Peron, je izjavil v Madridu njegov osebni predstavnik. Bivši argentinski predsednik živi v Španiji v izgnanstvu že nekaj let. RIM - V Italiji se je v nedeljo začela sezona lova. Že prvi dan je odšlo na lovišče poldrug milijon lovcev, ki pa očitno niso bili najbolj pazljivi, saj so zaradi različnih nesreč in nepazljivosti že prvi dan našteli štiri mrtve in okoli 150 ranjenih. VIENTIAN - V Južnem Laosu so se včeraj začeli hudi boji med enotami kraljevske vlade in Laa. i-HU-iUšiSfi av-s Komaj dvajset kilometrov pred italijansko obalo je zgorel grški trajekt (ladja za prevoz potnikov in avtomobilov) Heleanna (na sliki), pri čemer je izgubilo življenje 24 potnikov, okoli 250 pa jih je bilo ranjenih. Točnih podatkov o žrtvjA še ni, prav tako pa še ni znan natančen vzrok požara. Kapitana so aretirali in ga obtožili malomarnega ravnanja ter nepazljivosti, na rovaš posadke pa letijo vse pogostejši očitki, daje namreč ravnala strahopetno in sploh ni skušala pomagati več kot 1000 potnikom, kolikor jih je bilo na ladji. Preiskava je v teku. (Telefoto: UPI) Patet SAIGON - Južnovietnamske osvobodilne sile so v minulih dneh napadle okoli 100 položajev sovražnika. Trdijo, da takih bojev ni bilo že štiri mesece. SANTIAGO - Delavci največje tovarne gum o včeraj prevzeli podjetje v svoje roke. Okoli 2000 delavcev te tovarne, ki je deloma last neke severnoameriške družbe, je svojo akcijo obrazložilo s tem, daje direkcija slabo vodila podjetje. PARIZ - Francoski finančni* minister D’Estaing je zatrdil, da bo dolar kot svetovno valuto zamenjalo neke vrste papirnato zlato, kar naj bi odločilno pomagalo rešiti sedanjo krizo. OTTAVA - Predsednik Združenih držav Amerike Richard Nixon bo ojiskal prihodnje leto Kanado. Do obiska naj bi prišlo spomladi. KARTUM - Medtem ko je vojaško sodišče zahtevalo za nemškega plačanca Rolfa Steinerja zaradi različnih zločinov, ki naj bi jih zagrešil v Sudanu, snutno kazen, pa so poročili, da bodo pred sodišče postavili tudi 6 članov sudanske KP, ki so obtoženi ,,sovražne dejavnosti proti državi“. HAVANA — Fidel Castro je obtožil ameriške imperialiste, da so pomagali pri strmoglavljenju levičarskega režima v La Pazu. Načelno je tudi zadnje mnenje pravilno. Načelo pa bi morali dopolniti in povedati nadrobno, kako naj kme^'e zve-čujejo svoje dohodke. Kako razvijati boljšo oiganizacijo pridelovanja na kmečkih posestvih in koliko lahko pomagajo pri tem nove oblike organizacije? V kmetijstvu ubiramo nove poti. Kmetije krepimo zlasti s preusmeijanjem gospodarjenja in z večjim pridelovanjem za trg. Ta pot pa je v prinieijavi z nujnostjo zelo počasna, ker je potrebno veliko sredstev, posojil. Tak razvoj torej še ne bo kmalu dajal dovolj sredstev za starostno zavarovanje vseh kmetov. Pospeševanje kmetijstva bi moralo zajeti veliko več kmetij, vsaj toliko, kolikor naj bi jih še imeli v prihodnjih desetle^ih. Za javne razprave o starostnem zavarovanju kmetov in njihovem združevanju v zadruge je še veliko vprašanj. Podoba pa je, da nekateri le čakajo, kaj bosta prinesla nova zakona, in bodo fele takrat začeli razpravljati, kaj naj bi spremenili. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Poletje dokončno jemlje slovo - in z njim vred pravkaršnje počitniško obdobje, ki je imelo kajpak precej vpliva (čeravno je, denimo, zvezni izvršni svet v novi zasedbi proglasil tudi Čas letošnjih počitnic za svoje delovno obdobje) tudi na notranjepolitično in gospodarsko dejavnost na vseh ravneh. Tako v vsem poletnem času nismo imeli priložnosti spremljati kakšnih posebno aktivnih potez naših odločilnih činiteIjev (čeprav ne moremo reči, da se sočasno niso dogajale stvari — na primer še ne povsem dokončana SVETOVNA MONETARNA KRIZA z vsemi njenimi posledicami in kaj dramatičnimi zapleti za svetovno gospodarstvo — ki so za nas prav tako izredno pomembne), kar je navsezadnje tudi razumljivo: dokaj razgibano obdobje notranjepolitične dejavnosti tik pred poletnim predahom je bil čas DOKONČNIH PRIPRAV za razne ukrepe, v marsičem tudi priprav za prehod na nove sisteme, v bližnjih dneh pa si že lahl^ obetamo prve KONKRETNE URESNIČITVE oziroma vsaj začetek dejavnosti, da bi do uresničitev pripravljenih rešitev tudi zares prišlo. Toliko nasploh pred začetkom letošnjega jesenskega obdobja - ki si od njega lahko obetamo, da bo v vseh pogledih (v mislili imamo kajpak predvsem notranjepolitično in gospodarsko področje urqanja raznih problemov in še nerešenih vprašanj) kar se da razgibano. Prve napovedi so že tu: za prihodnji četrtek (9. septembra) je že sklicano zasedanje republiškega zbora skupščine SR Slovenije, na programu zasedanja pa bo obravnava osnutka USTAVNIH AMANDMAJEV' od XXV. do XLV11. k republiški ustavi, torej besedilo osnutka amandmajev, ki ga je še pred počitnicami sprejela skupna komisija vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja. Bržkone pa se ne motimo, če predvidevamo, da utegnejo priti že na tem prvem skupščinskem zasedanju po poletnih počitnicah na dnevni red še kakšna aktualna vprašanja - denimo med poslanskimi vprašanji (kjer bo morebiti dobila svoj epilog tudi znana AKCIJA 25 POSLANCEV, ki je sicer doživela precejšen zaplet, vendar tej zvezi je komite IS menil, da bi bilo treba dokončnega razpleta ob njej, vsaj po naši ponovno proučiti predlog o vprašanju carine sodbi, le še ni bilo!) Ker smo maloprej omenili svetovno monetarno krizo, katere odmevi so sicer skorajda že potihnili, vse njene posledice pa se še niso pokazale — vsaj v našem gospodarstvu še ne — je na terp mestu gotovo prav, da povzamemo izjavo zveznega sekretarja za finance Janka Smoleta, ki je v zvezi s TRDNOSTJO DINARJA po nedavnih pre- in nekatere druge slovenske predloge, ki težijo k temu, da bi bil nastop jugoslovanskih podjetij na tržiščih s konvertibilnimi valutami bolj konkurenčen. Pereča nelikvidnost našega gospodarstva (pravzaprav je nelikvidnost neprijetno breme vse naše skupnosti) je v državnem merilu — pa tudi v republiških okvirih, čeprav je tu resda sorazmerno manjša — še vedno po- tresih na svetovnem monetarnem poprišču sebno trdo vprašanje. Podpredsednik ZIS dr. poudaril, da svetovna monetarna nevihta ni Jakov Sirotković je v zvezi s tem izjavil, da neposredno ogrozila trdnosti našega dinarja, se mu zdi, da splošni kliring (po katerem so da pa je njegova stabilnost predvsem odvisna vedno glasngše zahteve) le ne bi privedel do od naše notranje GOSPODARSKE STA- povsem zadovoljivih rezultatov, ter da bo v BILNOSTI. Zvezni sekretar Smole je dejal. Pred koncem dopustniškega zatišja zvezi s ^o našo akutno „boleznijo** treba ukreniti še kaj dodatnega. Kakorkoli že — problemi v zvezi z nelikvidnostjo se čedalje bolj zaostrujejo, tako da ponekod (posebno v južnih republikah) celo sprožajo vprašanje IZPLAČILA OSEBNIH DOHODKOV po posameznih delovnih organizacijah. Dr. Sirotković je povedal, da bodo republike v tem primeru vsekakor posredovale s presežki iz svojih proračunov, kar je že dogovorjeno. In ko smo že pri osebnih dohodkih — prejšnji četrtek so na RO sindikatov delavcev v prometu in zvezah Slovenije razpravljali o predloženih samoupravnih sporazumih da naša vlada skrbno spremlja premike na svetovnih tržiščih ter vse ukrepe v zvezi s tem (npr. znano ameriško omejitev uvoza z dodatnbiii carinskimi dajatvami) ter da bo o merilih za delitev dohodka in osebnih do-ukrenila vse, kar bo v njeni moči, da bo na- hodkov ^še za štiri panoge s področja tega šemu izvozu omogočila odprto pot tudi na sindikata ter predlagane samoupravne spo-ameriško tržišče, ki je za nas še vedno eno razume podprli. Po tem soglasju (o omenje-najpomembnejših. Poseben poudarek ternu nUi samoupravnih sporazumili bo morala pomembnemu vprašanju našega celotnega dati dokončno oceno še verifikacijska ko-izvoza je dal na svoji seji minulo soboto tudi niisija republiškega izvršnega sveta) se je komite republiškega izvršnega sveta za eko- število doslej ODOBRENIH SAMOUPRAV-nomske odnose s tujino - kjer so poudarili, nIH SPORAZUMOV v Sloveniji povečalo žc da bo treba narediti vse, da se bodo naši iz- na 18, kar pomeni, da začeta akcija za vozniki obdržali na ameriškem tržišču (saj usmerjanje delitve dohodka, uzakonjena z slovensko gospodarstvo - ki je pri tem naj- republiškim zakonom, akcija za pravično bolj zainteresirano - izvozi na ameriški trg uravnavanje SOCIALNE DIFERENCIACIJE kar 9 odstotkov vsega svojega izvoznega ter za ublažitev tolikšnih razlik v dohodkih blaga) in da bo v tem smislu treba podvzeti (kj so ponekod že kar kričeče velike) ven-posebne UKREPE ZA SPODBUJANJE IZ- Jarle uspešno napreduje. To pa lahko v VOZA, ki bodo ublažili breme novih 10-od- okvini našej^a splošnega družbenega razvoja stotnih uvoznih taks na ameriškem trgu. V samo pozdravimo! tedenski zunanjepolitični pregled y zadnjih dneh je dobila sovjetska diplomatska pobuda, ki jo je bilo zadnje čase moč le slutiti, povsem jasno obeležje: številne informacije o prav tako številnih obiskih sovjetskih državnih in partijskih voditeljev ne dovoljujejo o tem več prav nobenega dvoma Za Jugoslovane je kajpak najbolj zanimiv tisti del teh sovjetskih prizadevanj, ki neposredno zadevajo nas — v tem smidu'velja opozoriti na Uižnji obisk šefa so-vjetdce partije Leonida Brež-njeva, ki bo ta mesec — točen datum obi^a še vedno niso sporočili — prišel v Jugoslavijo. Obisk bo neuraden. Zakaj prihaja Brežnjev k nam, kaj si lahko obetamo od tega obiska? Vprašanje, zastavljeno precej preprosto, nikakor nima tudi takega odgovora. Predvsem je tieba opozoriti na dejstvo, da imamo sicer s Sovjetdco zvezo precej skupnih stališč in stičnih točk, da pa so v naših odnosih tudi reči, ki bi se jih zanesljivo dalo izboljšati. Ob pripombi, da Brežnjev vrača obisk — da je torej, dmgače povedano, v skladu z mednarodnim protokolom na njemu vrsta za obisk — je vsek^or na mestu ugotovitev, da ocenjujemo njegov prihod kot eno izmed možnosti za izboljšanje naših medsebojnih stikov in odnosov — vendar pa ob upoštevanju nekaterih predpostavk. Jugoslovanska zunanja politika tmelji med drugim na doslednem spoštovanju suverenosti in nacionalne neodvisnosti in menimo, da je treba v odprtem in prijateljskem razgovoru reševati tiste reči, ob katerih sicer dovoljujemo različna stališča. Menimo tudi, da bi morali temeljiti naši odnosi s Sovjetsko zvezo na določilih znanih dokumentov — moskovske in beograjske deklaracije — in smo jih pripravljeni razvijati še naprej na načelu enakopravnosti. Nobenega dvoma ni, da bo Sovjetska zveza tudi poslej na n^a-tere probleme pedala drugače kot Jugoslavija, toda to naj ne bi bil razlog za slabe odnose — še zlasti, če smo tudi mi pripravljeni drugim priznati pravico do drugačnih stališč. Naposled je treba povedati, da prihaja do obiska v obdobju, ko smo imeli priložnost zaznati taka in drugačna znamenja pritiska, kar je razumljivo imelo slabe odmeve pri nas. Obetamo si, da bodo razgovori Tito— Brežnjev koristni, pričakujemo, da bodo problemi, če ne že rešeni, pa vsaj bolj jasno postavljeni in stališča natančneje opredeljena. Spričo tega, da bomo o obisku uglednega gosta iz Sovjetske zveze vsekakor še imeli priložnost poročati, preletimo na kratko še tiste informacije, omenjene na začetku, ki potrjujejo trditev, da smo zadnje čase res priča dokajšnji prizadevnosti Sovjetske diplo- macije. Najprej spomnimo na to, da bosta Brežnjev in Pod-gomi jeseni obiskala Francijo, da kani Podgomi odpotovati v Severni Vietnam in da bo Ko-sigin obiskal Alžirijo ter Norveško, pa bomo — ne da bi naštevali še številne druge obiske na nižji ravni — videli, kako zelo široka so prizadevanja Moskve za nadaljevanje in utrjevanje stikov med Sovjetsko zvezo in nekaterimi deželami. Bržkone ne bomo izdali prevelike skrivnosti, če pripomnimo, da prihaja do vseh teh turnej in potovanj po nekoliko prijaznejšem spogledovanju med VVashingto-nom in Pekingom. V tem smislu Diplomatska ofenziva imamo lahko sovjetske pobude za nekakšno proti potezo ame^ riško—kitajskemu zbliževanju. V Afriki so medtem streljali na dveh koncih. Po kratkem obmejnem spopadu med Tarua- . nijo in Ugando, katerega začetek je še vedno nejasen, prav tako pa podatki o mrtvih, ranje-nili ter škodi, so poskusili v Čadu (3,5 milijona prebivalcev in nekaj manj kot 1,3 milijone kvadratnih kilometrov površine) izvesti državni udar, ki pa ni uspel. Prevratnike so aretirali, vodja se je odločil za samomor. Za to afriško državo je značilna precejšnja politična in vojaška prisotnost Francije, ki ima tod celo nekaj bataljonov svoje tujske legije. Legija pom^a vladnim silam v boju proti upornikom, ki si že dalj časa prizadevajo strmoglaviti sedanji režim. Doslej še nimamo podatkov, da bi bili ti uporniki kakorkoli povezani s prevratniki neuspelega državnega udara. V Boliviji, kjer so pred dnevi strmoglavUi predsednika Torre-sa, so združene opozicijske stranke (natančneje rečeno: del opozkije) ustanovile nekakšen skupen odbor, ki si je zadal nalogo, da se bori proti sedanjemu desničarsko usmerjenemu režimu. V tem pravzaprav ni nič neniivadnega, kajti vsa dosedanja praksa političnega delovanja v tem delu sveta si je podobna — po krajšem ali daljšem obdobju vladanja nekega režima zberejo nasprotniki dovolj sil za protiudarec in potem se slika ponovi, vendar z zamenjanimi vlogami. Povsem zanesQivo lahko predvidevamo, da tudi sedanji režim ne bo ostal dolgo na oblasti in še več, zanesljivo je tudi, da se ne bo mimo poslovil od nje. To je morda ždostno, toda taka je politična resničnost v Boliviji, pa ne samo v njej, ampak v marsikateri državi Južne Amerike. Kot gobe po dežju rastejo stanovanjski bloki na Znančevih njivah, ki jih gradi SGP PIONIR za trg. Letos bo vseljivih 70 stanovanj, prav toliko pa tudi prihodnje leto. Večina stanovanj je prodanih še pred dograditvijo. (Foto: M. Vesel) čredno je sapisntn ••• Toliko nesreč kot zadnje tedne na dolenjskih cestah že zlepa nismo doživeli. Rekordno število mrtvih in ranjenih - to je žalostna bilanca na cestah ob koncu turistične sezone. Miličniki in preiskovalci pregledujejo vzroke, a že na prvi pogled ni težko ugotoviti, da je človek največkrat tisti, ki je kriv za ta pokol. Prehitre vožnje, nepazljivost, malomarnost, neznanje - to $o najbolj pogostni vzroki. Ce k temu dodamo še vse navedene okoliščine, ki zadnje čase spremljajo te nesreče - tako je eno nesrečo zakrivila krava, po eni nesreči pa je voznik brezobzirno pobegnil, potem je razumljiva zaskrbljenost. Cesta postaja morišče. Neverjetno je, kako je mogoče, da praktično vsak, ki hoče voziti, tudi dobi vozniški izpit. Skorajda nerazumljivo ob drugem podatku, da je še vedno veliko takih, ki niso sposobiji narediti osemletke. Zato imamo za volani prave morilce, ljudi, ki spremenijo svojo vsakdanjo podobo in vidijo v vožnji predvsem izpolnitev svojih skritih želja. Zato so ljudje toliko bolj z veseljerh sprejeli zadnje sklepe, ko so po nesreči krivce priprli: voznika vprege, ki je ušla na avtomobilsko cesto, in zdomca, ki je z mercedesom poskušal pobegniti po karambolu. Po eni strani daje ljudem tak postopek večji občutek varnosti na cesti, ker je doslej vse prevečkrat prevladovalo mnenje, češ kaj mi pa morejo, po dru^ strani pa bodo zaradi strožjih ukrepov tudi tisti, ki so na cestah, morali biti bolj pazljivi. V črnomaljski tovarni COSMOS—BELT opravljajo montažo novih talilnih peči, ki so jih v celoti izdelali doma. Po sistemu cepljene litine bo omogočena proizvodnja mnogo boljše kakovosti, kar z^o-ta^ja podjetju uspešen konkurenčni boj na tržišču. (Foto: R. Bačer) MESEČNI REKORD. Dolgotrajna pasja vročina je tudi zaslužna za to, da je mirenska tovarna ,J)ana“ v juliju dosegla svoj mesečni rekord: za pet milijonov dinarjev izdelkov. Letni načrt predvideva za 50 milijonov dinaijev celotnega dohodka in bo, kot kaže, tudi dosežen. (Foto: M. L.) - NOVO' ŠOLSKOl LETO V NOVIH ŠOLAH Magična moč denarja občanov Začetek letošnjega pouka z novimi šolami v Krškem, Škocjanu in Novem mestu — Grmska šola za preizkušanj[e novih učnih metod Turistični barometer Začetek novega šolskega leta mineva v Novem mestu v znamenju dveh novih šd, ki sta bili zgrajeni do vne organizacge nakažejo krajevni samoprispevek na zbirni račun 842, občinska skupščina pa ta račun vsake toliko časa prazni m nakazuje pripadajoči znesek v eni posta^^i posamezni kr:yevni skupnosti. Kr^evna skupnost sicer denar dobi tako kot prej, vendar pa je zdaj brez pr^kda, katera delovna organizacija ji je za svoj delež krajevnega samoprispevka že nakazala in katera ne. V zameno za to ima zdaj republika prek zbirnega računa 842 popoln pregled nad vserpi krajevnimi samoprispevki, vplačanimi na njenem območju. 2e v uvodu 5mo omenili, da je v tej zadevi navidezno samo pravkar opisana posledica. Cemu služi republiki zdaj zelo lahko dosegljiv podatek o vplačanem kr^evnem samoprispevku, ni znano. Precej drugače pa je s krajevnimi skupnostmi. Le-te si morigo ustvarjati evidenco s prepisovanjem podatkov iz občinskega računovodstva. To je navide; zelo preprosto, toda v novomeiSci občini je npr. 21 KS, nekatere so zelo oddaljene, vse nimajo najboljšega ka<* dra in težave so tu. To je ena plat zadeve, druga pa je v naslednjem: krajevni samoprispevek je prispevek, za katerega so se občani po niybolj samoupravni poti popolnoma prostovoljno odločili okviru najo^e samoupravne skupnosti - KS. Novi predpis je na zelo neprimeren način posedel v veliko pripravljenost občanov in njihovo najožjo samoupravno skupnost okrnil za eno izmed osnovnih samoupravnih pravic: za evidenco, ki ji lahko z drugo besedo rečemo tudi informiranost. Brez te, pa kot trdimo, ni samoupravljanja. M.JAKOPEC SEJEM NA VESELI GORI V soboto, 4. septembra, bo na Veseli ^ori pri Šentrupertu glavni letni sejem za govejo ^vino in konje. Naprodaj bodo tudi različni kjamarsKi izdelki. Prijatelje turizma organizatoiji vabijo, naj si ob tej priložnosti ogledajo bližnji starinski grad Skrljevo, ki je odflaljen samo 20 minut. BUCKA: ZATRT PRISAD Zaradi vraničnega prisada, ki sc je pojavil na "območju Bučke, 14. avgusta v tem kraju živinskega sejma ni bilo. Veterinarska postaja sporoča, da je bofczen zatrta ter je od 23. avgusla naprej spet*mogoč reden promet z živino in da ni več prepovedi za sejem. prosvetni delavci iz drugih dolenjskih šol. 5 milijonov škocje Prebivalci po toči prizadetih vasi v metliški občini prijavljajo škodo, ki sicer še ni dokončno znana, pan pa so strokovnjaki ob obisku terena occnili, da gre za 4 do 5 milijonov dinaijev izgube. Kmetje so tako oškodovani, da se bo spisek nezmožnih plačila davkov, prispevka za socialno zavarovanje itd. občutno povečal. UpCštevati je treba, da je tu še začetek šolskega leta, ki za kmete pomeni prav tako hudo finančno breme. Občinska skupščina je skknila svoje davke odpisati, prav tako pa se nameravajo potegovati za republiški sanacijski kredit. Z njim bi preko domačega sklada za pospeševanje kmetijstva pomagali vinogradnikom na noge, kajti brez pomoči se nobeden ne bo postopil nadaljnje obnove. Ce bo tako lepo zastavljena obnova vinogradQv propadla, bo celoten razvoj kmetijstva, usmeijen v vinogradništvo, zaostal. Suša še grozi Čeprav je skromen dežek v zadnjih dneh večkrat namočil Belo krajino, so vodnjaki še vedno suhi. Vode nastrežejo morda za enodnevno uporabo, potem pa jc Ureba spet s sodi do Kolpe. Področje Dra-šič, Radoviče, Hrast in Suhor so prizadeti tembolj, ker je do Kolpe daleč. Vaščani prosijo, naj bi vodo dovažali s cisternami, toda teh ni dobiti. Gasilci pomagajo, kjer morejo, toda za vaške potrebe so zmogljivosti malih gasilskih cistern premajhne. Kriza za vodo traja že vse od pomladi. OBISCITE KOŠIRJEVO RAZSTAVO! V Dolenjskem muzeju oz. galeriji razstavna Drago Košir nad 40 kipov in reliefov. Zanimiva razstava, ki jo je pretekli četrtek zvečer odprl ravnatelj muzeja prof. Janko Jarc, je. »nila že od otvoritvi lepo šte- vilo ljubiteljev umetnosti iz Novega mesta, Trebi\jep, Brežic in drugih krajev. Avtor je podaril Dolenjski galeriji kip TALCA, ljubitelji kiparstva pa imajo priložnost kupiti razstavljena dela. Na obisk in ogled zanimive razstave vljudno vabljeni! Prav gotovo ob letošnjem velikem uspehu pri gradnji šol ne gre prezreti tudi gradbincev Pionirja, ki so tako samo še potrdili sloves točnega in kvalitet-n^a graditelja, naj gre za gradnjo velikih hotelov ob Jadranskem moiju ali pa večjih objektov doma. In kar je najvažnejše: pri gradnji novih šol, v katere so se otroci vselili letos, je še enkrat prišla do izraza pomoč občanov, ki so s samoprispevkom odločno pomagali pri gradnji, hkrati pa s takim dejanjem pokazali svojo privrženost hitrejšemu napredku krajev, v katerih živijo. 1 Dolenjske občine so namreč v zadnjem desetletju prav s pomočjo denarja občanov gradile veliko pomembnih objektov in tudi tako napredovale iz zaostalosti. J. SPUCHAL Turistični vrvež je začel ugašati, to se vsako leto najbolje vidi takrat, ko začno zapuščati gostje kampinge. Tako je tudi zdaj, saj je novomeški kamp Krka že napol prazen, pa tudi na Otočcu in na Vinici je znatno manj gostov kot prej. Na vseh dolenjskih kampingih je zato te dni mogoče dobiti prostor brez težav, drugače pa je v hotelih, ki so še naprej dobro zasedeni. Zato priporočajo turi^ stom rezervacije. Dolenjske Benetke, kot pravijo Kostanjevici, so ob številnih kulturnih spomenikih dobile še eno zanimivost. Jama Studena z lepimi kapniki, med katerimi izstopa „dedek Mraz“, je odprla svoja vrata obiskovalcem. Po več letih prizadevnega dela je to lepa zmaga tam-kajšiijih jamarjev, hkrati pa predstavlja novo možnost za poživitev turizma, ki m’kakor ne more ujeti koraka s kulturno razvejanostjo kraja. Otvoritev jame je prišla ob pravem času, da bo za prihodnjo sezono že mogoče pr^raviti dovolj dobre reklame! Kmetijski nasveti Obolenja želodca in črevesja Pri mladih živalih so obolenja želodca in črevesja zelo pogostna. Na zunaj se kažejo kot driske, živali postanejo manj živahne, neodporne; če se bolezen poslabša, marsikatero tudi pobere. Ker je na splošno preprečevanje vedno boljše kot zdravljenje, pri vnetjih želodčne in črevesne sluznice pa to še posebej velja, najprej nekaj stavkov o vzrokih bolezni. Driske pri teletih imajo svoje vzroke včasih že v pomanjkanju A in D vitaminov ter rudninskih snovi v prehrani laav. Zlasti to velja za zimo, ko je krma revnejša s temi snovmi. Pogost vzrok obolenj je tudi slaba higiena. Mrzlo, postano, včasih celo okisano mleko zelo rado izzove bolezen. Tudi umazana posoda je lahko vzrok, prav tako pa pitje gnojnice, h kateri se zateka žival, ko je žejna. Pogost vzrok obolenj je tudi prehlad, ki se lahko zaplete do vnetja pljuč in s tem povzroči še težje obolenj. Ce poznamo vzroke, bolezen lahko preprečimo. Ce pa je bolezen že v hlevu, jo je treba zdraviti. Priporočajo, da zdravljenje začnemo z enodnevnim postom, sle^ napajanje z mlekom, ki mu je dodan kamilični čaj. Kot preizkušeno domače zdravilo je še vedno v veljavi prekuhano laneno seme. Svoj čas so priporočali tudi tanin v mleku, klajno apno ter zdravljenje s pomočjo sulfonamidov. Proti driski je znanost dala že bolj učinkovito zdravilo, kot so našteta. To so antibiotiki, predvsem oni iz skupine oksitetra-ciklinov, ki jih dajemo skozi usta živali, ponavadi dvakrat na dan. Ce žačnemo pravočasno zdraviti, se bolezen običajno v nekaj dneh pozdravi. Posebno poglavje so črevesne motnje pri konjih, imenovane kolike, ki nastanejo povečini zaradi napak v lamljenju konj. Niso redki primeri, ko živali pojejo, zato tu še posebej velja načelo, da je treba, če gre za količkaj hujši primer, poklicati na pomoč živinozdravnika. Ta lahko z injekcijami zadnji hip reši žival. Ne pozabimo: približno petina vseh konj, ki poginejo, pogine prav zaradi kolike. Inž. M. L. Poslednji šiht... (Nadaljevanje s 1. str.) blata. Vendar nekje globoko le tli majhen žarek upanja, da je Lipovec, ki je oče dveh otrok, le še živ. Prav zaradi tega upanja na rudniku še niso izobesili črne zastave, v knjigah pa Lipovca še vedno vodijo, da , je v jami“. Vendar bo ta poslednji šiht rudarja Lipovca zelo dolg. Zadnji vdor blata 25. avgusta je po mnenju strokovnjakov za nekaj dni zavrl reševanje. Nesreča je zelo pretresla kočevske rudarje, ki vedo povedati, da je *o tudi prva prava rudniška nesreča v tem rudniku. Res so se že prej dogajale tudi zelo hude nesreče, a pri vagon.čkih in drugod. Posebno je žalostno, da se je huda nesreča zgodila zdaj, ko kočevski rudnik začenja preusmerjati proizvodnjo in ga bodo postopoma ukinjali. Kmalu po nesreči si je kraj nesreče ogledal tudi republiški rudarski inšpektor Matija Cerovac. Na naše vprašanje o vzroku nesreče je dejal, da domnevajo, da do nesreče ni prišlo po krivdi ljudi, ampak ker je nenadoma, brez kaikršnih koh poprejšnjih znakov, ki so pri takih dogodkih običajni, vdrla v jamo voda oziroma blato. V zapisniku komisije, ki raziskuje vzrok nesreče, piše: „Tak nenaden vdor vode in mulja, brez poprejšnjih značilnih predznakov, je mogel nastati le tako, da si je voda, ki se je akumulirala v krovinskih ghnastih plasteh 5. premogovnega sloja v ruš-nih svodih, našla ugoden erozijski kanal ob kakšni prelomnici ali tek-tondci motnji in kot po lijaku stekla v odkop, odnašajoč s seboj razmočeno glinasto hribino. Odkod je voda dotekala v zarušeni svod nad S. slojem, je težko kaj gotovega reči, verjetno pa je stalno in že dalj časa pronicala po 4. premogovnem sloju oziroma krovinskih plasteh nad njim, ki komunicira po izdankih s površino." V soboto, 28. avgusta, ko smo spet obiskali rudnik, so pripravljali vse potrebno za nadaljnje reševanje. JOŽE PRIMC Ob zaključku številke smo iz Kočevja izvedeli: reševalci so v torek ob 10.15 prišli do Jožeta Lipovca, ki pa je bil mrtev. Iz jame so ga prinesli ob 11. uri, dr. France Rupnik, obratni zdravnik, sodi, da se je rudar utopil oziroma zadušil. Drugih poškodb na pokojniku ni bfio. Ponesrečenega rudarja so včeraj pokopali na kočevskem pokopališču. KOLESA KRADEJO - V noči na 25. avgust je izpred Luzaijeve gostilne v Škocjanu nekdo ukradel žensko kolo, last Franca Bobaija iz Male Strmice. Borisu Tauferju iz Vrhovčeve ulice v Novem mestu pa je bilo ukradeno žensko kolo znamke „Rok“. Lepo je biti mlad v novi šoli V Krškem so v nedeljo odprli vrata novega šolskega poslopja za 1000 otrok — Ob šoli so v parku prvih krških borcev odkrili 10 bronastih plaket padlih — Šolo sa gradili tudi s samoprispevkom občanov Vsem, ki so bili v^eni tesnih učilnic v starih šolskih poslopjih na levem in de^em bregu Save in učilnic v samskem domu, pomeni nova krška šola Jurija Dalmatina pravo razkole. Ta zgradba poglablja vezi med starši in učitelji, vezi med šolo in delovnimi kolektivi. Gradili so jo s- samopriSpe\4com občanov, s posojilom republike izobraževalne skupnosti, s prispevkom KS Kr3co, občinske skupščine in posojilom Dolenjske banke. Krška osnovna šola je zrasla v rekordnem času, saj je bil pjed tetom dni na njenem mestu še velik sadovnjak. Nova šola je naj večja in naj-kpša v občini. Obiskovala jo bo četrtina vseh šoloobveznih otrok. Njena vrata je v nedeljo, 29. avgusta, v prisotnosti nekaj tisočev domačinov in gostov odprl direktor republiškega Zavoda za šolstvo Boris Li-pužič. Postala bo drugi dom za tisoč učencev od Zdol do Krškega, Do-knje vasi in Trške gore. Na ne- deljsko slovesnost so prišli učitelji sedanjih in nekdanjih mladih rodov, borci in številni drugi gos^e, ki so se ob tej priložnosti poklonili tudi prvim kr^im borcem v parku, ki so ga ob šoli uredili v njihov spomin. Deset bronastih plaket je napravil po fotografijah padlih kipar Vladimir Štoviček iz Leskovca. Med gosti, ki so si prišli ogledat novo oaiovno šolo v Krškem, so bili; podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Britej, predsecfnik kultur-no-prosvetnega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek, sekretar sekretariata za notranje zadeve SRS Silvo Gorenc, Dušan Kompare, Boris Lipužič in drugi. Slavja so se udeležili predstavmki sosednjih občin, nosilci p^izanske spomenice, mladina in starši iz vse občine. Šolarji sji presenetili obiskovalce z obsežnim kulturnim programom. J.TEPPEV ŠENTJANŽ: ODLIČEN PRIDELEK HMELJA V Šentjanžu so minuli teden nehali obirati hmelj. Sodelovalo je do 500 obiralcev. Stiije avtobusi so vozili vsak dan iz Mirenske doline, Studenca in Velik^a Trna. Vreme je bilo naklonjeno. Med obiralci je bilo veliko šolskih otrok, ki so si prislu-■žiU denar za knjige in zvezke. B. D. Končno smetišče Fred kratkim v Ribnici teden dni niso pobirah smeti, ker jih KOMUNALA ni imela kam voziti. RIKO je prepovedal uporabljati staro smetišče, občina pa ni določila novega smetišča. Zdaj je vse spet urejeno. Novo smetišče, ki si ga je uredila KOMUNALA s pomočjo vojaštva, je v Mali gori, kake tri kilometre od Ribnice. Že 10.000 obiskovalcev Delavno kostanjeviško turistično društvo Turistično društvo Kostanjevica je prejšnji teden pregledalo dosedanje delo. UgotoviU so, da so se za to leto doslej še najbolj pripravili. Domačini, kakor tudi tujci so z V. IMPOLJCA: MOTORIST V NEZAVESTI — 22. avgusta malo pred polnočjo se je Franc Rozman z Rake s sopotnikom Jožetom Junka-jem peljal na še neregistriranem motornem kolesu iz smeri Loga proti Raki. V Impoljcije na ovinku zapeljal v desno po vseku in se prevrnil. Voznika motorja je v^lo 10 metrov daleč na rob ceste, kjer je obležal v nezavesti, sopotnik pa je dobil le lažje odrgnine. Ponesrečenega Rozmana so odpeljali v celjsko bolnišnico. TRNJE; HUDO TRCENJE - 26. avgusta ponoči je motorist Joso Zoričič iz Prudnice vozil iz Brežic proti Dobovi, ko mu je v Trnju na ovinku naproti pripeljal Anton Hajdinjak iz Vuhreda. Slednji je z avtomobilom vozil po levi. Pri trčenju je bil motorist hudo poškodovan in so ga odpeljali v brežiSio bolnišnico, škode pa je za okrog 5.000 din. MIRNA: FICKO JE LETEL -Franc Hribar z Mirne je 26. avgusta zjutraj zapeljal fička s stranske ceste na prednostno cesto na Mirni ter treščil v kombi, ki ga je prav takrat mimo privozil Anton Golob iz Tržišča. Fička je vrglo 16 metrov daleč s ceste, škoda pa je ocenjena na 4.000 din. Prvi planinec na Kočevskem Anton Majcen je prvi član PD Kočevje, ki je obhodil transverzalo 26. avgusta je bila v Kočevju mai\jša slovesnost kočevskih planincev, na kateri je predsednik Planinskega društva Jože Adamič podelil Alojzu Majcnu značko slovenske planinske transverzale. Alojz Močenje prvi kočevski planinec, ki si je pridobil ta znak. V z»injih štirih leUh je obhodil vse postojanke, ki so predpisane za ta znak in se raztezajo od Maribora do Ankarana. V imenu Planinske zveze Sk)-venije je predsednik Adamič podelil še srebrne častne znake in diplome zaslužnim planincem Jožici Kavčič, Janezu Duriniju, Andreju Arku in Ivanu Arku. Znake so prejeli za delo v planinski organizaciji. J. P. MOKRONOG; ŠTIRJE POŠKODOVANI - 23. avgusta ponoči seje Stane Knez iz Puščave s kolesom peljal od Mokronoga proti Puščavi, za njim pa je z mopedom vozil Martin Repovž s Homa, kije med prehitevanjem kolesarja zbil na tla. Za prvim mopedistom sta pripeljala še Franc in Ignac Mikec, povozila že na tleh ležečega Repovža ter se tudi sama prevrnila. Vsi štirje so se telesno poškodovali. Gmotne škode je za 1.200 din. Dežurni poročajo TAT'NA OBISKU - 25. avgusta okrog 14.30 se je Ana Vozel iz Kidričevega trga v Novem mestu samo za trenutek odstranila iz stanovanja, ki ga za seboj ni zaktenila, medtem pa ji je nekdo iz ročne torbice vzel 1.800 din. OB BETONSKO 2ELEZ0 -Franc Hudoklin iz Dol. Suhadola je 23. avgusta prijavil miličnikom, da mu je nekaj dni prej s parcele, kjer gradi hišo, zmanjkalo 14 kosov betonskega železa. Neznanec ga je oškodoval za 1.000 din. KJE SO KOKOŠI - V noči na 28. avgust je iz kokošnjaka Jakoba Špeharja v Vel. Bučni vasi zmanjkalo 25 kur. NEDOSTOJEN V DELIKATESI — 28. avgusta dopoldne so novomeški mibčniki do iztreznitve pridržali Ladislava Lavriča iz Stavče vasi, ker se je nedostojno obnašal in pretepal v delikatesni trgovini na Cesti komandanta Staneta. IZGINILI DVE SMREKI - 29. avgusta je Franc Gabrijel iz Šmaijete prijavil miličnikom tatvino dveh smrek v njegovem gozdu. Kot pravi, ga je neznanec olajšal za n^)ma^j 400 din. m zadovoljstvom sprejeli končno urejeno kopališče, čeprav vsega zaradi pomanjkanja denaija še niso uredili. Društvo je poskrbelo tudi za reklamo ko stanje viških znamenitosti. Tako obiskovalci laliko kupijo v kiosku pri gradu pet različnih vrst barvnih razglednic Kostanjevice, značko ter simbol mesta - čuka, različne prospekte Dolenjske kakor tudi prospekt treh društev, KrStega Brestanice in Kostanjevice, kije opremljen z lepimi motivi teh krajev ter z napisi v treh svetovnih jezikih. Marsikateri obiskovalec zelo rad poseže po lončenih izdelkili, narejenih na Prekopi, ter drugih ročnih delih in spominkih. Zanimiva je tudi legenda Kostanjevice, kjer so označene zanimivosti mesta, kar omogoča turistom, da si hitreje in laže ogledajo kostanjeviške znamenitosti. Formo vivo si je letos ogtedalo več kot 10.000 obiskovalcev. Največ je bilo domačih gostov, takoj pa slede Francozi in Italijani. Obiskovalci so si razen Forme vive še z večjim občudovanjem 'ogledali tudi nekdanji cistercijanski samostan iz 13. stotetja. • ALENKA BURJA 4 0 5 4 5 s 0 4 4 4 4 4 4 4 4 j 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4^ Lepo je biti učitelj! 4 4 4 ^4A Ko bo 1. septembra v kočevski šoli spet zapel šolski zvo- ^ nec, ne bo za ravnateljsko mizo več sedela Tilka Kovačevič, ^ ker bo prav tega dne začela uživati zasluženi pokoj. , Že v otroških letih, kci^sem bila stara kakih 9 lef, sem si želela postati učiteljica. Na domačem vrtu v Mozlju sem si pogosto zamišljala, da sem učiteljica, in sem učila - zeljnate glave.“ „Nekoč, ko me je mama spet poslala na vrt po zelenjavo in sem spraševala zeljnate glave poštevanko, sem zaslišala pravilen odgovor. Odgovorila je moja teta, ki se je po tihem priplazila do vrta in me opazovala in poslušala. To me je bilo sram!“ Tilka Kovačevič je v Mozlju dokončala pet razredov osnovne šole, v Kočevju meščansko šolo in leta 1940, tik pred vojno, v Ljubljani dveletno trgovsko šolo. „Za učiteljišče ni bilo denarja, pa sem morala n^ trgovsko šolo. Še tisti dve leti sem se v glavnem sama vzdrževala s poučevanjem drugih." Čeprav je bila trgovska šola takrat zelo cenjena, ni dobila službe. Bilje doma v Mozlju do 15. junija 1942, ko je odšla v gozd. Do decembra 1943 je bila mladinska aktivistka za območje od Kočevja, do Ljubljanskega barja in sekretarka okrožnega komiteja SKOJ. Leta 1943 se je udeležila Kočevskega zlx)ra in 1. kongresa Zveze slovenske mladme v Kočevski reki. Na mladinskem kongresu se je tudi prijavila za aktivistično delo na Primorskem, kjer je bila instruktorka pri oblastnem komiteju SKOJ. Na Primorskem je potovala s pomočjo ponarejene osebne izkaznice, saj tam ni bilo kočevskih gozdov, ki bi jo skrivali pred sovražnikom bolje kqt vse izkaznice. Ljudje so bili zelo dobri in je ohranila na Primorsko lepe spomine. Prestala je več težkih trenutkov. Leta 1944 bi jo v nekem skrivališču v vasi Osp pri Kopru skoraj odkrili ustaši; nekaj dni pred koncem vojne pa so jo pri Gorici prijeli četniki, a jim je na srečo ušla. Po vojni je bila najprej na Glavnem odboru Zveze slovenske rnladine, nato pa je šla v pedagoški t^aj. Opravila je tudi strokovni ižpit in uresničila se ji je največja želja, da je postala učiteljica. Učila je v Dobovi, Novem mestu in Prečni. Nato je bila leto in pol upravnica ajladinske politične šole pri CK ZSMjUčila je še v Stari cerkvi pri Ko<}Evju, nato pa je živelj ui delala-2^^ let, se pravi do ^i^kojitve, v Kočevju. Tu je najprej učila, nato pa je bila leto dni'pomočnik ravnatelja in 12 let iavnateljic^šole. „Ne, nikoli nisem kot učiteljica obžalovala, da sem se odločila za ta poklic. Naj lepše mi je bilo, kadar so otroci znali, kadar so bili pridni, da se nismo kregali. Tudi težki trenutki so bih, a jili pozabiš. Lepo je biti učitelj!" Prav v letih njenega ravnatelje-vanja je bilo treba prebroditi težave s šolskimi prostori, kadri (učitelji), materialno oskrbo šol, nagrajevanjem prosvetnih delavcev in druge. Tilka Kovačevič meni, da mladega človeka obUkujejo starši, šola in družba. Samo eden ali dva izmed teh činiteljev sta običajno premalo za dobro vzgojo otroka. Nfladim prosvetnim delavcem pa priporoča, naj nikoli ne pozabijo, da so učitelji in vzgojitelji. JOŽE PRIMC % I 4\ 4' \ 4- I J 4 4 4 J 4 4- 4 4 4 I 5 TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V ČATESKIH TOPLICAH Pokali za zmagovalce med orači Pomerilo se je osem ekip iz Slovenije — Ekipa iz Murske Sobote prva, ekipa iz Brežic druga — Najboljši posameznik je bil Martin Godler iz Bre- žic v Čateških Toplicah je bil v nedeljo slovesen zaključek XV. republi^ega tekmovanja traktoristov. Osem ekip iz raznih krajev Slovenije je v petek zvečer opravilo preizkus znanja iz motoro-znanstva, kmetijskega strojništva, agrotehnike in prometnih predpisov, v soboto so tekmov^ v oranju jn spretnostni vožnji s trak-toijem z dvoosno prikolico. V vsaki ekipi so bili po štiije tr^to-risti. Med tekmovalci je bilo šest zasebnih kmetov in 26 poklicnih traktoristov. ^ Prvi kočevsU planinec, ki si je pridobil značko slovenske planinske transverzale, je Alojz Majcen. Značko mu je podelil na nedavni slovesnosti predsednik PD Kočevje Jože Adamič. (Foto: J. Primc) Prvo mesto je zasedla ekipa KIK Pomurka iz Murske Sobote z 948,4 točke in s tem osvojila prehodni pokal. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Agrarie iz Brežic. Ta dvojica bo zastopala Slovenijo na zveznem tekmovanju. Tre^e mesto je osvojila ekipa kombinata Hmezad iz Žalca, za njo pa so se uvrstile še ekipe iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Kočevja in Marit^ra. Med posamezniki je zmagal Martin Godler iz Brežic. Drugo mesto je osvojil Martin Muhič iz Ljubljane, tretji je bil Jože Markoja iz Murske Sobote, četrti Maijan Frelih iz Kranja in peti Štefan Bukvič iz Murske Sobote. Pokal sveta Ljudske tohnike si je kot najboljši traktorist prislužil Martin Goidkjr iz Brežic, ki je kot najboljši orač prejel tudi pokal Kmečkega glasa. V teoretičnem znaryu se je najbolje idcazal Jože Žmavc iz Kdo je pobegli voznik? v soboto 28. avgusta okoli 20.20 zvečer se je v bližini vasi Grobne zgodila huda nesreča, v kateri je izgubil življenje 76-letni Viktor Tekavčič iz Grobelj. Ko je wSačil ob desnem robu ceste od Šentjerneja proti domu, ga je dohitel neznan avtomobilist, ga zbil na tla in brezvestno odpeljal dalje. Tekavčič Je dobil tako hude poškodbe, da je takoj umri. Za pobeglim voznikom avtomobila poizvedujejo. Med delom v smrt 21. avgusta okrog 15.20 se je v Opekarni Brežicc pripetila smrtna nesreča pri delu. Jože Rozman iz Trebeža je pri čiščenju padel v stroj za mešanje gline. Čeprav so ^a takoj prepeljali v brežiško bolnišnico, mu ni Dilo več pomoči: zaradi hudih poškodb je ponesrečenec umrl. Brežic in prejel pokal republiškega odbora sindikalnih delavcev kmetijstva. Tudi v spretnostni vožnji je zmagal član brežiške ekipe Franc Šetinc. Domači tekmovalci so se tokrat zelo dobro izkazali in osvojili vrsto pokalov. Ob zaključku tekmovarya se je član izvršnega sveta M. Zidar zahvalil Ljudski telmiki za prizadevnost pri oiganizaciji tovrstnih tekmovanj, ki naj bi v prihodnje pri- vabilo še večje število zasebnih kmetov ter poklicnih traktoristov pri kmetijskih orgamzaciiah. Tradicionalno republiško teKmovanje se uveljavlja kot pomemben zbor uporabnikov kmetijskih strojev in je za obdobje, ko mo togi zamenjujejo vprego, izredno spodbudno in koristno. J.T. Kap na obisku 28. avgusta popoldne je znani Novomeščan Ludvik Peček, upokojeni cestni nadzornik, prišel na obisk k Blažičevim v Žabjo vas. Pred hišo je sedel na klop, po nekaj minutah pa se je zgrudil in obležal mrtev. Zdravmk, ki je prihitel na kraj nesreče, je ugotovil, da je Pečka zadela nenadna kap. Slikarji v Novoteksu Slikarski koloniji seje pridružil pred koncem tudi akademski slikar Božidar Jakac 25. avgusta Avgust Fajfar, opoldne je inž. direktor tekstilne tovarne NOVOTEKS, sprejel člane prve slikarske kolonije. Vi je delala od 16. do 26. 8. v Dol. Toplicah. V prijetnem razgovoru, ki seje razvil v zanimivo izmenjavo raznih predlogov za nada^nje delo slikarskili kolonij v občini, je čas hitro potekel. Slikarji so predvsem ponovno pozdravili zamisel tovarne, da nameni del svojih sredstev tudi za tako propagandno dejavnost, kot je olua-njevai\je pokr^ine v umetniških delih. Zdi sc jim, da vodi taka pot v Sihodnjih letih do uresničitve vcr :e zamisli: Novo mesto in z njim vsa občiiia bi dobib pomembno zbirko najboljših del številnih slikarjev iz doline reke Krke, upodobitve njenih mlinov in drugih lepot. Zato je podpiranje takih kolonij prav gotovo hvafcvredno in nadvse koristno delo, ki ga bo treba nadaljevati. Umetnine ^do ostale pri organizatorjih kolonije, videli pa jih bomo na vsakokratnih razstavah kolonije. Letošt\ja naj bi bila 3. deccmbra odprta v Dolenjski galeriji. Slikaiji so si nato ogledali proiz- vodico v tovarni, želeli pa so, da bi jih prUiodnjič med delom ob Krki obiskali tudi delavci iz neposredne proizvodnje in si ogledali delo umetnikov. Taka zbliževanja bodo hvaležno srečanje v btnloče. Slikarska kolonija je opravila pomembno delo, o katerem bomo še slišali. Tg Badovinca so ujeli 29. avgusta so okoli 3. ure zjutr:y po nalogu preiskovalnega sodnika priprli Nikolo Badovinca, starega 22 let, doma iz Budičev pri Ozlju. Uro prej je na novomeškem glavnem trgu vlomil v OKbni avto „zastava 750“, last Jožeta Bratkoviča iz I^ečne. Ko je Badovinac, ki nima vozniškega dovoljenja, hotel priti s parkirnega prostora na cesto, je zadel Se sosednji avto. Badovinac jo je nato ucvrl z avtom proti Goijancem, vendar mu je že v bližini tovarne IMV preprečil pot Ciril Pucelj. Kmalu so prihiteli miličniki in Badovinca odj^'ljali v zapor. POKOPANI (v LIKAR;) UPI DOPUST NI BIL PRIJETEN Strast je prišla kot plima, ju dvignila v omotico in vsa vrtoglava spustila v oseki. Sele tedaj se je Jana spomnila svoje, sramežljivosti, iz njenih oči je zasijala prošnja: „Tone, ne... ne ukaj!“ Prošnja je bila nesmiselna, zavila sta se v koc in fio viharju sta se še malo ljubkovala. Vsa zadihana sta se poljubljala in božala, anina in Tonetova mladost sta kipeli. Ko je Tonetova roka.spet zašla med Janine noge, je Jana tiho, da se je komaj sama slišala, vzdihnila; ,Tone, greva naprej, v gozd ..Tone je besede bolj razbral z njenih ustnic kot pa jih je slišal. Brez besed sta se oblekla in objeta počasi odšla proti gozdu... Toneta in Jano je bilo poslej veliko videti skupaj. Ljudje v vasi šo ;ovorili: „V tej Jani mora biti živ ogenj!“ Imeli so prav: Tone je bil, cot da bi okreval po dolgi bolezni. Janina ljubezen ga je prenovila. Vsak prosti trenutek sta izkoristila za skrite radosti; njuni ljubezenski renutki so se Tonetu zdeli vse lepši. Morda je bilo tako tudi zato, ker e bilo na polju dela veliko, časa ža njune sestanke pa malo. Prav zato ta se sestajala hlastno in strastno, jemala in predajala sta se še vsa zadihana od teka, ko sta ubežala vasi in njenim pogledom pod varne n skrite krošnje starih dreves, kjer sta si v gozdu naredila prijetno gnezdece, da sta bila varna tudi pred rahlejšim dežjem. Sreča žal ni trajala dolgo: Tone je opazil, da Jana izgublja veselje, da ni tista, ki je bila v začetku njune ljubezni, da je vse večkrat odsotna, da tava z mislimi Najsi je še tako podrobno premislil vse svoje početje, v njeni ni našel vzroka za Janino ravnanje. Zato jo je nekega večera vprašal liaravnost. Jana, omotična od ljubezni, si je z rokama zakrila goloto, ko se je odmaknila od Toneta: „Ne, ne sprašuj, nič mi ni, vse je v najlepšem redu!“ Tone z odgovorom ni mogel in ni hotel biti zadovoljen. Zato jo je spraševal ob najrazličnejših priložnostili. Jana pa je postajala vse bolj zaprta vase, njuni sestanki so izgubili nekdanjo omotično sladko razburljivost. Jana je sama uvidela^ da v nedogled skrivnosti ne more jodaljševati. Nekega večera ja zato, potem ko ji je Tone dolgo pri-tovarjal, le izdala svojo skrivnost: ,,Tone, ne, zakaj bi pripovedovala, saj bom s tem izgubila tvojo ljubezen. Pa vendar, srce mi pravi, naj jovem. Nekoč bi ti tako ali tako morala povedati, slovo bo zdaj mogoče manj boleče, kot bi bilo čez mesece. Tone, tisto pismo o Vlariji - sem napisala jaz. Zaljubljena sem bila vate, saj sem še danes, morda še bolj kot takrat. Pismo je izmišljeno. Tone, oprosti...“ Tone je požrl slino, ostrmel z odprtimi usti, nato se je obrnil in odšel, ne da bi spregovoril besedo. Niti pozdravil ni. Jana je jokala v gozdu, kjer je s Tonetom doživljala najlepše ljubezenske trenutke, se oštevala, ker je povedala resnico - v resnici pa ji je odleglo, čeprav je zaradi tega izgubila Toneta. Tolažila se je, da se bo vrnil, saj je Marija omožena. Kdor bi mislil tako kot Jana, tisti je Toneta hudo slabo poznaL Za Jano se je zmenil tako kot za lanski sneg. Spet se je vrgel v delo, čeprav je mati takoj opazila, da v njegovih očeh ni več tistega ognja kot pred tedni in da tudi njegov obraz ni več tako poln, da je spet upadel A z odvečnimi vprašanji ni silila v sina. Tone pa je na vse načine iskal priložnost, da bi se sestal z Marijo. Najsi se je še tako trudil, na samem je nikoli ni mogel dobiti. Cas ni bil njegov zaveznik, bil je neučakan, želel jo je dobiti čimprej. Ko je že mislil, da se mu to ne bo posrečilo, mu je izdatno pomagalo naključje. Marijo je srečal v gozdu, ko se je vračala z vedrom vode, ki jo je zajela na studencu. Njeni so delali na polju, do vode pa je bilo bliže k studencu kot domov. Ko je zagledala Toneta, se mu je skušala najprej izogniti. Takoj je uvidela, da bi bilo to dejanje brez pomena. Čeprav je vsa trepetala, se je skušala narediti čim bolj ravnodušno in ga je {nalomarno pozdravila. Ko sta si bila vštric, je Tonetu zastala noga: „Marija, oprosti!** „Oprostila sem ti tisti hip, ko si sl obrnil in šel, takrat, ko si šel v Nemfljo. Kriv si bil sam; pogovoril bi se bil z menoj, ko je bil čas. Zdaj sva znanca in nič drugega!** je skušala biti Marija čimbolj hladna, A glas ji je trepetal, tega ni mogla zakriti. Tega ne bi mogla skriti še pred kom drugim, kaj šele pred Tonetom. To je on dobre čutil: „Marija!** Ko jo je pogledal, je imela solzne očL Ko je je poljubil, je bila tako presenečena, da ji je vedro padlo iz rok in se je voda polila po suhi poti. Kakor je izsušena zemlja hlastno vpijala kaplje mrzle studenčnice, tako so Marijine ustne vabljivo vpijale Tonetova'usta. Od poljuba je Mariji vzelo sapo, šele čez čas je pfišla toliko k sebi, da je izdavila: „Tone., ne,... zdaj je prepozno, moža imam ... To je povedala s takim glasom, kot bi dekle, ki ima na vsak prst po pet fantov, dejala, da je še nedolžna. Tonetova, leta zadržana sla je udarila na dan: če je Marijo še tako potiskal na dno srca, naj jo je ' zavestno izključeval iz svojih misli - vedno je bila tu. Zdaj jo je držal v objemu, čutil je, kako se ji prsi vzdigujejo in padajo ob sunkovitem dihanju; ni imfel ne volje ne moči, da bi tajil svojo ljubezen, ki je spet z vso silo butnila na dan. Začutil je ogenj po vsem telesu, obvladati se ni več mogel Začutil je, kako je trava postala višja od njiju, trav? ob gozdni poti, kamor sta padla kot v snu. Spet je v roki začutil njene mehke, voljne prsi, njene bradavice, ki so otrdele med njegovimi prsti. Spet... po koliko letih? Ni važno, se je tolažil, spet bo kot nekoč. Tolažil seje, a žc v tolažbi je vedel, da ne bo nikoli več kot nekoč. Nikolu Tudi Marijina strast je kazala, da ji ni vseeno, čigava je. Tone je v njej znal prebuditi vse skrite plamenčke, za katere Andrej še vedel ni. „O, Tone!** je vzdihovala na vrhuncu strasti, ko je bil globoko v njenem telesu. Ko je strast upadla, ko je spet lahko kolikor toliko trezno pomislila, je zagledala lesketajoče se vedro, se je spomnila polite vode, moža na polju... Preplašeno je skočila pokonci, se naglo oblekla — Tone jo je gledal, tisti hip v nagoti, kot vilo iz pravljice, žalostno in veselo, pričakujoče in razočarano hkrati - in vsa zadihana stekla nazaj k studencu in potem na polje. Tone bi najraje ležal še naprej v travi ob poti, kjer je vsaka bilka imela Marijin vonj, kjer je vsaka poležana trava dokazovala, da ni bil ien, ampak da je bila Marija spet njegova. Njegova, čeprav samo za hip. Odtlej sta se sestajala naskrivaj. Tone je komaj čakal na trenutke z Marijo, ona e je počutila kot preganjana žival, kot srna na begu pred lovci: živela je v neprestanem strahu, da jo bo kdo videl, opazil, da bo povedal Andreju. A zanjo je bilo tako, kot je z vsemi tistimi, ki ljubijo nevarnosti. Večja ko je nevarnost, raje vidijo, bolj so pogumni. Komaj je čakala srečanj s Tonetom^ tistih presenečenj, ki sta si jih izkazovala vedno znova. Tako sta bila neučakana, da za besede med njima ni bilo časa. Vse sta povedala z ljubeznijo. Tone je v njej spet prebudil nekdanjo Marijo. Ko jo je prijel za prsi, je vsa zadrhtela, ko jo je, vso voljno, začel slačiti, sc mu je predajala jprav obredno. Marija je skrbela, da je bila vedno oblečena kar najmanj, da je Tone kar najhitreje prišel do ujene golote, do njenih prsi, do njenega trebuha, bokov, do njene sramežljivosti. Tako sta se predajala drug drugemu, enkrat silovito in zagnano, drugič nežno, tiho. Odzvanjala sta si kot dva zvonova, ki ju mežnar zaziblje hkrati. Spet sta vedela za vse tiste skrite nežnosti, na katere sta v teh letih pozabila. Spomnila sta sc vseh nežnosti, pozabila sta nase. Vas je začela sumničiti, šušljati. Najprej tercialke, ki so se križale in potem zaupno pripovedovale prijateljicam, zraven pa dodale; „Ampak, prosim vas, zares zaupno, tega nc smete nikomur povedati!** 1 ak dodatek je bil najboljši znak, da bo novica šla hitro naprej. (Nadaljevanje prihodnjič) Ščurki kar pri belem dnevu 14 dni V Dolenjskih Toplicah, ki izgubljajo svoje nekdanje dobro ime — Čistoča je vredna kritike, gostje spijo za zaprtimi okni J s 4 # 5 S 4 4 \ 5 s 4 s 5 S 4 J 5 S J ** \ 4 5 J S 4 5 5 J 0 s Za l4 dni sva letos odšli v Dolenjske Toplice, a se nisva vrnili preveč zadovoljni. Pravijo, da je to zdravilišče: zato se nama zdi nerazumljivo, kako morejo dovoliti, da delajo avtomobili pred zdraviliškim domom tak hrup, da nihče ne more zaspati. Postaja milice je le nekaj metrov stran; kaj ne bi mogla narediti reda? Gostje smo morali spati za zaprtimi okni zaradi izpušnih plinov hrumečih avtomobilov. Ob sobotah in nedeljah je bilo še huje, saj je trajalo kričanje ia vžiganje avtomobilov do dveh zjutraj ali še dlje. Mnogi gostje so se pritoževali, •da bodo šli raje stanovat v zasebne turistične sobe. Tudi nad snago se nas je veliko pritoževalo. V jamskem bazenu so na primer za našimi hrbti ob belem dnevu lezli ščurki. „Ali je že prišel naš prijateljček? “ smo se šalili in neka tovarišica je enega ščurka ubila s copato. Slovenci smo se samo bali, da bi ščurke videU tudi tujci, ki hodijo v zdravilišče, in sram nas je Bo vsak delal red po svoje? „2e 12 let imam obrt za izdelovanje okrasnih predmetov, posedujem pa obrtno dovoljenje, ki zadošča za prodajo mojih izdelkov kjerkoli v Jugoslaviji. 29. avgusta sem v Loškem potoku doživel neprijetno presenečenje, ki ga zlepa ne bom pozabil. Ob 6. uri zjutraj sem postavil tam stojnico za prodajo svojih izdelkov pred staro šolo ob cerkvenem prostoru, med mojo stojnico in cerkvenim prostorom pa je bila javna pot. Ko sem imel že vse pripravljeno za prodajo, se je pojavil tamošnji župnik. S svojim nastopom, kije bil vse prej kot vljuden in dostojen, je povzročil nepotreben spopad, ki ga bom kar se da na kratko opisal. Opozoril me je, da moram stojnico v 10 minutah umakniti, češ da stoji na cerkvenem zemljišču. Odvrnil sem, da to ni res in da je ne bom umaknil. Še naprej je vztrajal pri svoji zahtevi in zagrozil, ,,da bo poklical svoje fante Na to sem mu odvrnil, da nisem bežal pred švab-skimi mitraljezi in da se tudi tu ne bora umaknil, ker sem na svoji zemlji (bil s«m v partizanih od 8. 9. 1943 v IX. in XVI. brigadi in pri GŠ NOV in POS.) Na to mojo dokaj nedvoumno trditev je zavito odvrnil: „Ce ste tako za Švabe, zakaj ne greste Nemcem dvigat njihov standard? ** Jaz sem pribil: „Ne sprenevedajte se, saj sem prej dovolj določno poudaril, da sem bil med tistimi, ki so preganjali Švabe, BG in dom^e izdajalce!" On pa spet na to: „Zakaj pa potem prodajate tu za belogardiste? * Dodal je še, da me bo obmetal z gnilimi jajci, če se ne ums^nem. Kmalu se je res vrnil in razbil ob prednjih vogalih moje stojnice po eno jajce. Ker so prisotni ljudje najin spor opazovali in mi nekateri tudi z vzkliKi pomagali, me je nato pustil pri miru. Vse opisano je trajalo od šestih zjutraj do 9.30. Stojnico sem nato ob 13. uri podrl in odšeL Sprašujem se, od kod župniku iz Loškega potoka pravica, da sam dela red, saj imamo v naši ureditvi, kolikor mi je znano, organe, ki so p^ sebej pristojni, za to. To vprašanje načenjam tudi zato, ker nas »j-marje, kot nam pravijo po domače, prav pri prodaji naših izdelkov ob cerkvah že ločujejo po barvi. Še posebej pa me je prizadel tisti del župnikovega nastopa v nepotrebnem sporu, ki ga je on povzročil, ko je močno udarila na dan nepotrebna politična ost, zlasti kar zadeva obdobje iz NOB. Proti takšnemu ravnanju najodločneje protestiram in pričakujem, da bodo pristojni organi v občini Ribnica opravili svojo dolžnost 'BRANKO ZEGA, izdelovanje okrasnih izdelkov, Vrazova 61, Maribor bilo, kaj si bodo mislili o Dolenjskih Toplicah. Ker zaradi ščurkov jamski bazen ni bil primeren za kopanje, sva se potem kopali v drugem pokritem bazenu. Iz 1965. leta se spominjam svetlečih se belih ploščic in čistoče, ki je vladala povsod. Zd^ pa se je v nizki vodi lepo videl umazan rob, ki je kazal, do kod je voda segala prej. Ljudje, ki težko hodijo, so se spotikali tudi ob dvignjene ploščice, ki so se odlepile s plastične preproge, pa jih ni nihče zamenjal. Razen tega je bila umazana okolica bazena, tleh pa je bila položena stara in strgana preproga. Neka tujka iz severne Italije, ki hodi v Dolenjske Toplice že 15 let zapored, je dejala: „Nekoč je bilo to tako lepo zdravilišče, da je bilo veselje priti vanj. Zdaj pa je vsako leto večja nesnaga (ščurkov pa niti videla ni! - op. p.) Čeprav sem se na to zdravilišče kar navezal^ bom prihodnje leto šla raje v Cateške Toplice.** Da ne bo samo graja, naj poveva se nekaj pohvalnih besed: hiana v zdravilišču je obilna in dobra, postrežba je ljubezniva in vljudna. ' In še to: pisali sva zato, da bi v Toplicah naredili red in da bi Dolenjske Toplice spet postale take, kakršne so bile nekoč. Bojiva se, da se s takim zdraviliščem, kakršnega imamo zdaj, pred tujci ne moremo kaj prida postaviti, nezadovoljni pa so tudi domači gos^e. E. P. in V. P. iz Ljubyane Umazano mesto? Novo mesto je letos turistično znatno bolj zaživelo kot prejšnja leta, saj so že ob polletju zabeležili v obeh hotelih skoraj toliko prenočitev kot prejšnja leta v vsem letu. Prav zato ne bi bilo odveč posvetiti čistoči v mestu malo več pozornosti, kot jo meščani posvečajo zdaj. Hortikulturno društvo se sicer bori za okrasitev oken in balkonov, za lepe vrtove in čistočo, a za zdaj ne bi mogli reči, da je njiliov uspeh popoln. Pohvalno pa je, da je mesto dobilo okrasno cvetje in da visijo skoraj na vsaki drugi hiši košare za aneti. Vse to pa žal ne pomaga dovolj, ker so košarice za smeti za mnoge zgolj v okras — smeti pa mečejo po tleh. Če dodamo še to, daje vodnjak s Kettejevimi verzi sredi mesta, ki naj bi bil glavna privlačnost, pravzaprav večji del poletja sameval brez vode, zato pa so se na njegovem dnu nabirale smeti, potem je razumljivo, da čistoča me§ta k turističnemu razvoju ni preveč prispevala. Turisti, kot radi poudarjamo, gledajo ne samo na posteljo in v lonec, ampak tudi na drobne malenkosti, mi pa ne ... Prvi slovenski vojaški internat Odprli so ga na Roški cesti v Ljubljani — Po končanem šolanju bodo fantje šli na vojaške akademije — Več Slovencev v vojaških poklicih? Pretekli teden so sprejeli v Ljubljani na Roški cesti prve gojence v dovenski vojaški internat. Ker je ta varstvenovzgojna ustanova prva v naši republiki, smo po svečani otvoritvi poiskali njenega upravnika, Novomeščana Lojzeta Šonca, in ga povabili na razgovor. ,.Splošno Ztiano je, da se slovenska mladina zelo nerada odloči za službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi. Prav zaradi tega smo se ob sodelovanju z zveznim sekretariatom za narodno obrambo odločili, da letos sprejmemo prvo generacijo otrok. Ob razpisu se je prijavilo okoli 120 fantov, danes pa se jih je vpisalo 70. V glavnem so to otroci kmečkih in delavskih staršev, nekaj pa je tudi mestne mladine. Naš internat se ne bo ločeval od ostalih ljubljanskih; ravno nasprotno, otrokom bomo lahko nudili še veliko več: stanovanje, hrano, obleko, vse šolske potrebščine, nekaj denatjd za osebne potrebe, zabavo (ogled kino predstav, opere ali drame) ter športno rekreacijo, vse bodo imeli brezplačno! Naj omenim še, da bodo vsem, ki bi potrebovali dodatno pomoč pri učenju, pomagali absolventi slovenskih vojaških akademij. Otroci so se že vpisali v najrazličnejše ljubljanske srednje šole; ko bodo vsak dan opravili šolske obvez- Kaj bo s šolarji In šolo v Polomu? nosti, bo 8 vzgojiteljev nadzorovalo, da bodo naredili domače naloge, da se bodo učili in da bodo še naprej dobro izdelovali, kot so že do sedaj (ob vpisu je bilo 18 % otrok odličnih, 48 % prav dobrih, ostali pa so končali prejšnje šolanje z dobrim u^ehom). Prostori internata so v stari, toda prenovljeni zgradbi. Predvidoma bomo v njej 2 leti. Nato se bomo preselili v novo poslopje, kjer bo prostora za 300 gojencev. Ko bodo fantje končali šolanje, jih bomo poslali na vojaške akademije. Po mnenju zveznega sekretariata za narodno obrambo in uprave našega domaje taka oblika najboljša rešitev, da pritegnemo tudi nekaj slovenskih fantov v vojaške poklice.** M. G. Čeprav je do začetka pouka ostal še dober teden (pismo smo prejeli 24. avgusta, op. ur.), je marsikaj na podružničnih šolah kočevske osemletke ostalo nerešeno. Podružnične šole se z istimi težavami srečujejo vsako leto, a nihče se ne najde, ki bi jih znal odstraniti. Manjka učiteljev. Tudi na več razpisov se ni prijavil nihče. Največja težava je vsekakor na osnovni šoli v Polomu. Tu vsako leto nastajajo iste težave, ki jih končno z velikimi napori le rešijo. Letos se je zataknilo: učitelja ne morejo in ne morejo dobiti. Kolektiv osnovne šole Struge je že lani predlagal, naj bi vozili otroke iz Poloma na njihovo šolo. Svojo zamisel so sporočili obeski skupščini in pa TIS. Resje, ot se je o tej zamisli veliko govorilo, vendar je še zmeraj na mrtvi točki, ker ni nikogar, ki bi se za reševanje te zadeve ?javočasno in odločno zavzel. Vsak aka le zadnji dan, ko je voda že v grlu. Potem pa poskušajo z raznimi nemogočimi kombinacijami. Sploh pa se čudimo, zakaj ne uresničijo predloga šole Struge, ker so prebivalci Poloma odločno zanj. Na osnovni šoli Polom je 24 otrok od 1. do 8. razreda. Mislim, da ni treba izgubljati besed o kako-^ vosti pouka in pridobljenem znanju' učencev, pa čeprav da učitelj vse od FRANC CIMPRIČ osnovna šola Struge 61313 Struge/DoL OPOMBA UREDNIŠTVA; o usodi šole v Polomu smo se pozanimali pri občinski skupščini Kočevje in pri TIS. Peter Šubic, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe, je povedal, da od junija lani, odkar je na tem delovnem mestu, ni prejel nobene vloge v zvezi s šolo v Polomu oziroma Strugah. Vendar pa so ga učitelji s Strug pred kratkim obiskali in ga seznanih s položajem, ko naj bi s šole v Strugah vzeli enega učitelja in ga poslali v Polom. Tako bi ostali na struški šoli le trije učitelji (ena učiteljica bo še na porodniškem), namesto petih. Marija Miklič, tajnica TIS, pa je Dovedala, da je takih ali še večjih težav, kot bo na šoli v Strugah, več: na šolah s l*redgradu in Osilnici sploh nimajo učitelja. V sprejetem programu razvoja šolstva v občini za obdobje naslednjih petih let je predvideno, da bo šola v Polomu ukinjena, učenci pa se bodo vozili v šolo na Prevole, v Struge ali Kočevje. Kot najboljša inačica je omenjena tista, da bi se vozili otroci v Kočevje. Z^otavljala bi namreč prevoz z manjšimi stroški in še boljše učne pogoje. Šola v Polomu bo verjetno še leto^ ostala, do prihodnjega šolsk^a leta pa se bo treba odločiti za najboljši izmed naštetih inačic. Ko smo se pogovarjali o usodi šole v Polomu^še s tem in onim, smo prišli do prepričanja, da bi zelo verjetno res že letos lahko vozili učence iz Poloma na to ali ono šolo, če bi se kdo zavzel in to zadevo res skušal urediti. Res je tudi, da bo vožnja nek-aj veljala in da bo taka rešitev dražja, kot če bi bil učitelj v Polomu. Vendar pa bi le morali tudi upoštevati, daje učitelje za zakotne kraje težko dobiti in da tja pošiljko skoraj izključno le še štipendiste. Ce je kdo sprejel štipendijo, pa ga le še ne bi smeli obravnavati, kot da je „vragu zapisal dušo**. Tisti, ki odločajo, kdo bo šel v zakotni kraj poučevat, naj se spomnijo, da pred leti tudi sami niso odhajali z veseljem poučevat na take šole. Zavzemati bi se morali, da bi bilo, kolikor je le mogoče hitro, čim manj Martinov Kačurjev. Pri današnjem vsestranskem napredku poslati v zakotno vas, zelo oddaljeno od najbližjih prometnih zvez, nekoga, ki nima avtomobila, je skoraj tako, kot da bi ga vtaknili v zapor, taborišče oziroma ga poslali na prisilno delo. Ceste Cesta skozi vas Brege postaja vse bolj podobna obregu bbžnje Save. Jame in debelo kamenje so že kar onemogočili promet z vprego in kolesarjem. Kljub temu, da na tisoče kubikov peska iz bMnje gramoznice dan za dnem drvi po njej, ga ni za prepotrebno cesto. Ljudje se pritožujejo nad prepogostimi pluženji cestišča, kot da ne poznamo bolj učinkovitega načina. Zakaj ne bi podjetja, ki jo uporabljajo, zbrala denar, da bi ta odcep ceste prevlekIL Zahvala JLA in IMV Odred Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta se iskreno zahval uje komandi novomeške garnizge JLA, Industriji motornih vozil iz Nov^a mesta in Dolenjskemu letalskemu centru za pomoč pri izvedbi 4-dnevnega partizansko-tabornišk^a pohoda ,JCrka - Kolpa** čez Rog. Enako hvalo izrekamo tudi Združenju zveze borcev NOV Novo mesto za denarno pomoč, prisrčno toyariško zahvalo pa naj prejmeta tudi poročnik Dra-goslav Ilič in odlični šofer Franc Fink iz IMV za vse, kar sta nudila udeležencem akcije! UPRAVA OGT z asfaltom, kot se je to že zgodilo v sosednji vasi Drnovo? I SKOFUANEC, Brege 2, Leskovec pri Kr^em »Razžalili ste mi čast« Pred kratkim smo prejeli pismo naslednje vsebine: Spoštovani! V 33. številki vašega lista sem na zadnji strani opazil svoje ime Ludvik Jakša. Tam tudi piše pod naslovom „Velika tatvina mladih fantov**, da sem z drugimi fanti kradel v dveh avtomobilili, ki sta bila na parkirnem prostoru pri motelu „Jasnica**. Prosim vas, da mi sporočite priimek in ime novinarja ali osebe, kije to napisala. Se počutim prizadetega zaradi žaljenja časti. Za vaše razumevanje se vam najlepše zahvaljujem. Prejmite lep po- Ludvik Jakša, Ljubljanska 5 61330 Kočevje Opomba uredništva: Na pristojnem mestu smo ponovno preverili vse v zvezi s člankom ,,Velika tatvi- na mladih fantov** in zvedeli, da je vseh pet mladih fantov - tudi Ludvik Jakša - prijavljenih zaradi velike tatvine okrožnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani V prijavi je našteto, da je bilo ukradeno iz obeh avtov vse tisto, kar je pisalo v članku. Razen tega piše v prijavi tudi, da noben izmed petih fantov ni priznal, da bi kaj ukradel. V prijavi nadalje piše, da je Marjan Veselič vlomil v avto banjaluške registracije, ki so ga hoteh ukrasti, Jakša pa je bil zunaj in je podložil -kamen pod zadnje levo kolo. Ostalih treh fantov ni bilo zraven. Lastnik avta je prijavil krajo 150 avstrijskih šilingov. Avta nista mogla ukrasti, ker je imel zaklenjeno krmilo. ,,0d tu sta šla oba do osebnega avta fiat 500,** piše dalje v prijavi, ,,kjer je Veselič spet vlomil in sedel za volan, Jakša pa je bil pri avtu. Avto sta skušala spraviti v po^on, vendar ga nista znala, čeprav ni imel naprave za zaklepanje krmila in menjalnika. Nato se je Jakša usedel v avto in sta se s pritiskom na sklopko (v prostem teku) pripeljala do skupine ostalih fantov, kisovstopiliv avto, Jakša pa je šel ven in avto porival. Vendar ni bil dovolj močan. Na pomoč mu je prišel še Mirko Veselič, nakar sta avto rinila skupaj 250 m daleč.** Itd. Iz tega avta je bilo ukraden^a precej več, kot i prvega, trdi njegov lastnik. Ludvik Jakša - čeprav Se ni izrečena sodba - pri vsej stvari zelo verjetno ni nedolžna ovčica. Kar $e tiče ,,žaljenja njegove časti'*, si jo je „žalil** sam. Pametno bi bilo, da takih in podobnih zadev ne bi več počenjal m da bi si v bodoče izbiral boljšo družbo. TRGOVSKO PODJETJE NOVO MESTO JE PRIPRAVILA ZA VAS MESEC NAGRADNE PRODAJE od 1. do 30. septembra 1971 , v V vseh naših prodajalnah na Dolenjskem In v Beli krajini boste za vsak nakup z gotovino nad 100,00 din dobili nagradni kupon, s katerim lahko postanete dobitnik naslednjih nagrad: \ • PRALNI STROJ • ROČNE URE • TV SPREJEMNIK • SESALCI ZA PRAH • ŠIVALNI STROJ • SUŠILCI ZA LASE • HLADILNIK • EL MLINČKI • EL ŠTEDILNIK • EL BRIVNIKI • FOTOAPARATI • RAZNO^DRUGO BLAGO V SKUPNI VREDNOSTI NAD 30.000 DIN Žrebanje kuponov bo v petek, 1. oktobra 1971 ob 20. uri na zabavni prireditvi DOLENJKE v restavraciji motela Otočec, izid žrebanja bo objavljen v Dolenjskem listu 7. oktobra 1971 Trgovsko PODJETJE novo mesto PR Fin. PRAZNIKOiM OtSeiNE TREBNJE — PRED PRAZNIKOM OBĆINE: TREBNJE — PRED PRAZNIKOM OBĆINE TREBNJE — PRED PRAZN Letina postaja vse bolj bogata O dosežkih trebanjske občine v minulih 365 dneh Morda se prvi hip zdijo praznovanja tistim, ki imajo vsega dovolj, staromodna in nepotrebna. Za trebanjsko občino, ki šteje med manj razvite, proslava občinskega praznika, ki bo v soboto, 4. septembra, ne bo odveč. Nasprotno: bo prilo^ost, ob kateri se bodo obč.jii lahko poveselili novih pridobitev. V nedeljo so odprli novo šolo na Jelševcu, gradijo že drugo na Trebelnem. V Trebnjem raste sodoben otrobi vrtec. Na Mimi gradijo tovarno za predelavo krom-piija. Jutri bodo odprli nove proizvodne prostore podjetja TRIMO ter umetnostno galerijo, v kateri bodo razstavljena dela likovnih samorastnikov. Kljub vztrajnim prizade-Vanjem v zadnjih letih za obči- -5 no Trebnje še vedno velja, da | po narodnem dohodku šteje med manj razvite slovenske občine. Družbeni proizvod seje y minulih petih letih povečeval za 73 odst. na leto, kar je dokajšnja stopnja, vendar še vedno premajhna, da bi občina lahko dohitela bolj razvite. Družbeni proizvod je lani znašal 5484 din na prebivica. Veliko pričakujejo od srednjeročnega programa razvoja za obdobje od 1971 do 1975. leta. V tem obdobju je predvidena rast družbenega proizvoda za več kot 10 odst. na leto ter rast zaposlenosti za 4,5 do 5,5 odst., kar je vi^e od rasti, predvidene za vso Slovenijo. S pospešenim razvojem dohiteti bolj razvita območja, to je poglavitna naloga. Tisoči ton konstrukcij iz »Trima« Srednjeročni načrt razvoja predvideva bistvene spremembe v strukturi proizvodnje, predvsem v korist industrije. Zlasti je treba zvečati število delovnih mest v tej gospodarski panogi. Od podjetg naj opišemo najprej TRIMO - Trebanjsko industrijo montažnih objektov — ki je rekonstruirala in povečala svoje obrate, ki jih bodo svečano izročili namenu jutri. Lani in letos so v TRIMU investirali 5,4 milijone novih dinarjev v nakup tehnološke opreme in gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti. Ko bodo nove kapacitete v celoti izkoriščene, bo tovarna izdelovala 4000 ton kovinskih konstrukcij ali drugače povedano: 200.000 površinskih metrov tipskih montažiih industrijskih dvoran, ob tem pa še 1500 ton cistern. Število zaposlenih se je že zdaj povečalo od lanskih 140 na letošnjih 250, ^^rihodnje pa bo še naraščalo. To zagotavlja proizvodna usmeritev, ki je bila V „Trimu“: valjenje s posebno napravo, ki omogoča hitrejše izdelovanje sestavnih delov za tipske kovinske montažne stavbe. Zdaj končana investicija omogoča 4-krat večjo proizvodnjo tudi vzrok za spremembo imena (prej se je podietje imenovalo ,,Kemooprema“). Nove možnosti so nastopile predvsem z ustanovitvijo konzorcija, v katerem so še jeseniška Železarna, podjeli „Kovinar** in „Kovino-servis“ z Jesenic in ,J*rojekt-metal“ iz Ljubljane. Razen montažnih hal, ki jih s pomočjo posebnega postopka izdelujejo iz hladno oblikovane pločevine, je v načrtu tudi izdelovanje tiskih telovadnic, vikend hišic in še nekaterih drugih objektov. V tem so, kot ocenjujejo strokovnjaki, še velike razvojne možnosti. V podjetju pripravljajo tudi srednjeročni razvojni načrt, v katerem je načrtovan nadaljnji vzpon. Gospodinjski stroji iz Mirne Na Mirni deluje industrijsko podjetje Tovarna gospodinjske opreme kije že tretje leto obrat novomeške Industrije motornih vozil. Sedanje delo tega podjetja dokazuje, da so velike težave, ki so nastopile leta 1968, delno pa tudi že prej, v glavnem mimo. Pripojitev k močnemu in velikemu podjetju je odprla nove možnosti. Tovarna go^odinjske opreme izdeluje razen šivalnih strojev znamke veritas in singer tudi dele ža avtomobilske prikolice in avtomobile, prav zdaj pa pripravlja še proizvodnjo gospodinjskih strojev, zaradi česar je tudi spremenila svoje ime. V načrtu je gradnja novih proizvodnih zmogljivosti. Razen TRIMA in Tovarne gospodinjske opreme je del občinske kovinske industrije tudi nedolgo tega ustanovljeno podjetje INKOT v Trebnjem, v katerem delajo klimat^e in prezračevalne naprave, ki jih prodajajo po vsej Jugoslaviji. V industrijo šteje tudi ,^ohoije“ na Dobu pri Mirni, ki je obrat 'KPD Dob. »Dana«: večji delež sokov Pri opisu gospodarstva ni mogoče mimo mirenske DANE, tovarne rastlinskih specialitet in destilacije. Z lansko in letošnjo naložbo v nove proizvodne kapacitete, za kar je bilo porabljenih 12 milijonov novih dinarjev, je DANA postala veliko in gospodarsko močno podjetje s širokim izborom proizvodnje. Razen klaačnih alkoholnih pijač izdeluje močne alkoholne pijače na osnovi rastlinskih izvlečkov, zatem različne brezalkoholne pijače, lani pa je vsemu temu pridružila še izdelovanje sadnih sokov iz domačih surovin, kar je pomembno tudi za dolenjsko sadjarstvo. Mirenska DANA, ki zaposluje že 260 ljudi, ppvečini iz mirenske doline, je letošnjo proizvodnjo povečala skoraj za polovico, ,v juliju je dosegla rekordno mesečno proizvodnjo v vrednosti 5 milijonov novih DBH INOVOMESTO DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA — VASA BANKA Ljubljane. Predelovalnica bo potrebovala 6 milijonov kg krompirja na leto, ki ga bo odkupila od pridelovalcev predvsem iz trebanjske občine, ki so doslej marsikdaj težko prodali svoj pridelek. Ker bo Kmetijska zadruga Trebnje v nadaljnjih letih predvsem skrbela za pospeševanje zasebnega kmetijstva, bo temu prilagodila tudi samoupravo kmetov. V vseh večjih krajih bodo še to jesen ustanovili posebne kmetijske-gospodarske odbore, h katerim bodo pritegnili kar največ kmetov in s pomočjo katerih bodo decentralizirali samoupravljanje. Spored praznovanja: PETEK, 3. SEPTEMBRA: Ob 14. uri: otvoritev novih proizvodnih prostorov podjela „Trimo“ v Trebnjem; govoril bo Leopold Krese, predsednik gospodarske zbornice SRS Ob 18. uri: otvoritev galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem; govorila bosta Ciril Pevec, predsednik ObS Trebnje, in dr. Mirko Juterš^, član umetniškega sveta Tabora Ob 19. uri: polaganje vencev v spominskem parku v Trebnjem. SOBOTA, 4. SEPTEMBRA: Ob 10. uri: na strelišču v Prapročah strelsko tdcmovanje za pokal predsednika občinske skupščine Ob 14. uri: v spominskem parku v Trebnjem slavnostno zborovanje s kulturnim programom — govoril bo Maijan Jenko, poslanec republi&ega zbora skupščine SRS — podelitev plaket občine Trebnje Trebnje pred praznikom Sadni sokovi v ,4oypack“ embalaži so razen konjaka „admiral brandy“ zadnja novost v mirenski ,J)ani“. V poldrugem mesecu obratovanja so jih prodali 3 milijone vrečic. Za izdelovanje sokov bodo letos odkupili blizu 500 ton industrijskih jabolk dinarjev. Podjetje se že vseskozi prizadeva, da bi solidno poslovalo in stalno povečevalo kakovost izdelkov, za katere je prejelo že vrsto priznanj in odlikovanj na različnih sejmih. Dve smeri: živinoreja in krompir v srednjeročnem razvojnem načrtu je predvideno postopno zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva. To ne pomeni, da bo kmetijstvo zanemarjeno. V občini bo treba še bolj pospeševati razvoj kmetijstva, katerega usmeritev je zdaj jasna. »Prvo mesto ima živinoreja, ki daje od 70 do 75 odst. dohodka iz kmetijstva. V živinoreji velja posebna pozornost odkupu mleka, ki bo letos znašal že p«l-drugi milijon litrov ter prireji mesa. Vsi pospeševalni ukrepi bodo pomagali temu namenu. Druga najpomembnejša usmeritev je pridelovanje laompirja. 15. decembra bo na Mirni, kot je predvideno, začela poskusno obratovati tovarna za predelavo krompuja, ki jo gradi ljubljanski GRADIS, investitor pa je Tovarna hranil KOLINSKA iz Obrt, gradbeništvo Zadnja leta so se začela močneje uveljavljati tudi obrtna podjela. Na prvem mestu Mizarja delavnica Trebnje kije z gradnjo novih proizvodnih prostorov in z nakupom strojev močno povečala proizvodnjo, po razvojnem programu pa bo celo podvojila število zaposlenih. Izdeluje predvsem opremo za poslovne prostore - v sodelovanju s podjetjem „Slove-nijales**. Sorodno podjetje je šentlovrenško Mizarsko podjetje ,JHrast“, ki po naročilih izdeluje gostinsko opremo. Med obrtnimi podjetji je poznano še ,4Crojaštvo“ v Trebnjem, ki izdeluje konfekcijo ter Čevljarsko podjele Mokronog, ki trg zalaga s trpežnimi čevlji. Med obrtna podjela šteje tudi Komunalno obrtno podjele Trebnje, ki se uveljavlja s svojim gradbenim obratom tudi zunaj občinskih meja. Na Mirni deluje Gradbeno opdtardco podjetje Mirna, ki gradi stano-'vanja za trg in zasebne stanovanjske hiše, pripravlja pa tudi rekonstrukcijo opekarne v Prelesju. S stanovanU, ki so družbena last, go^odari Stanovanjsko podjetje Trebnje,kije letos ustanovilo tudi lastno gradbeno skupino, s katero prevzema dela tudi za druge naročnike. Trgovina in možnosti turizma Za trgovino v občini velja, da je navzlic velikemu napredku v zadnjih letih še vedno premalo razvita. V občini je mnogo več prodajaln kot jih je bilo svoj čas, približno polovico vseh je last poslovne enote „Gradišče** Mercator, vendar ugotavljajo, da ne zadoščajo za naraščajoče potrebe in da se kupna moč odliva v večja mesta. V občini imata svoje poslovalnice tudi novomeški podjetji ,JDolenjka‘* in .JNIovotehna**. Gostinstvo in turizem še zdaleč nista izkoristila možnosti, ki jili nudijo: lepa narava, bližina avtomobilske ceste, Mirenska dolina s starimi gradovi in bogatimi lovišči, Mirna s kopališčem, Trebnje s smučarsko vlečnico in lovsko kočo, De-benec, asfaltna cesta, ki bo še letos dokončno zgrajena do Mokronoga itd. Na tem področju bo treba narediti še marsikaj in bogato se bo obrestovalo. Šolstvo po načrtu, tabor v občini sestavljajo srednjeročni razvojni načrt za gospodarstvo, že dalj časa pa po posebnem programu sfabijo za napredek šolstva in otroškega varstva. Že od sredine 1966 plačujejo prebivalci trebanjske občine prispevek za šolstvo; tako zbrani denar služi kot osnova za gradnjo novih šol in popravila še uporabnih šolskih poslop^. Zgrajena je šolana Jelševcu, zdaj pa je na vrsti šola na Trebelnem. V Trebnjem gradijo moderen otroški vrtec, na Mirni bodo uredili posebno šolo za prizadete otroke, v kateri se bodo lahko učili otroci iz vse občine. Posebna skrb bo posvečena kakovosti šolskega pouka. Na kraju tega zapisa n^, samo bežno, omenimo še kulturna prizadevanja, zlasti Tabor slovenskih likovnih samorastnikov, ki je po svojih likovnih prireditvah v kratkem času postal znan naši javnosti. Jutri zvečer bodo v Trebnjem odprli še posebno likovno galerijo, v kateri bodo stalno razstavljena dela likovnih samorastnikov, prav ta galerija pa bo omogočila Taboru nove možnosti za delovanje. Občanom čestitajo za praznik: OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE OBčmSKA KONFERENCA ZKS TREBNJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL TREBNJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET TREBNJE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV TREBNJE OBČINSKA KONFERENCA ZMS TREBNJE TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA — Novo mesto SE PRIPOROČA S SVOJIMI POSLOVALNICAMI NOVOTEHNA — Novo mesto ČESTITA PREBIVAIXEM OBCINE TREBNJE IN SE PRIPOROČA ZA NAKUP VSEH VRST BLAGA V PRODAJALNI V TREBNJEM, POSEBNO PA SE V NOVI TRGOVINI ZA AVTOMOBILSKE NADOMESTNE DELE it. 35 (1118) — 2. septembra 1971 DOLENJSKI LIST liri llil i ,^ssst!‘ Za kratek čas VODORAVNO: 1. področje, območje, krogla, 6. albanska prestolnica, 8. igralec na orgle, 9. avtomobilska oznaka ital. mesta Impe-rie, 10. osebni zaimek, 11. čez steno moleči del strehe, 13. igralna karta, 14. največje objadransko mesto, 16. eden izmed Sokratovih tožilcev, 18. skalna stena, 21. oranje, 22. ime ameriškega glasbenika King-Colea, 23. orodje za premetavanje, 25. vzvišena Urška pesem, 26. olajšava za emeritus (doslužen), 27. zadano delo, 29. plin, 30. ameriški filmski igralec (Gregory), 31. okrajšava za slovenski, 33. rimski kralj, kije zgradil Ostijo, 36. starorim^i pozdrav, 38. Amerigo Vespucci, 39. lito železo, 41. ^odljivec v vrtovih in nasadih, 42. pismeno potrdilo. NAVPIČNO: 1. miren, ravnodušen človek, 2. trgovsko ime, podjele, 3. flzikalna enota dela, 4. m^-hen plug, 5. južni sadež, 7. zapor, 12. žival, ki leti, 15. velik gorski vrh, 16. grški bog sonca, 17. nespreten človek, 19. cev za pretakanje, 20. kozaški poveljnik, 24. prst, 28. palica za čiščenje pluga, jO. cerkvena pesem, 31. ime pev^e Voče, 34. -notranjska gora, 35. četrt, 37. letni posek, 40. naziv. 90 let matere petih partizanov — Kaj, namizni prt naj bi vam obrnil? Kje ste pa že videli prt, ki bi imel tri strani? AL 1 2 3 4 5 L 6 7 e 9 ■ k 11 12 ■ :13 ■14 15 16 17 16 /■ 19 20 21 ■ 22 23 24 25 ■ as 27 28 129 30 31 32 ■ 1 34 35 36 ■ 38 39 / 41 n 42 BREZ BESED REŠITEV KRIŽANKE OD 26 AVGUSTA .VODORAVNO: 1. Zagreb, 7. gnezdo, 8. oda, 9. VT, 10. D. O., 11. pir, 12. brzina, 14. Aare, 15. krop, 18. obloga, 20. protin, 21. E. K., 22. Bi, 23. Kozjak, 26. Angela, 27. otor, 28. kadi, 30. epakta, 33. P. S., 34. Aar, 35. Uk, 37. LE, 38. edafon, 40. ranina. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Nered na srbski meji (Na srbski meji) nastal je zopet nered. Na nekem otoku Donave imelo je 40 avstrijskih jetnikov in nekaj paznikov delo; iz srbske strani pa je prebivalstvo napalo te jetnike, čuvaje razorožilo in seboj na Srbsko odgnalo. Avstrijski zastopnik v Belem gradu se je pritožil. (Sirna Avstrija) spominjala se je dne 18. avgusta rojstnega dne našega presv. cesarja. Vsi narodi proali so ta dan Vsemogočnega, da nam ohrani našega cesaija še mnogo let. (V Zagrebu) vršila se je minole dni velika narodna svečanost, ko so odkrili spomenik pesnika Kačiča. Prišli so k tej slavnosti in ob jednem razstavo sl' ogledat tudi Dalmatinci. Slavnostni govor je imel ban sam. (Ruski c a O njegova soproga v spremstvu predstolonadednika, grško kraljico in drugimi sorodniki potujejo na Dansko. Od tam obišče ruska cesarica tudi Pariz. (Na 'Kitajskem) vedno preganjajo kristjane in evropejce. Ni dolgo, kar so jih več pomorili, jim hiše požgali in imetje oropali. Evropske vlade so poslale v Kitaj vojno bro-do>ie, katero bode čuvalo podanike; in ako kitajska vlada ne bode strogo postopala, bodo jo pa veliki pomorski topovi prisilili, da brani vse oivalce v lutaji. (Leta 1890) se je izselilo iz Avstro-ogrske monarhije 55.658 ljudi in sicer iz Cislajhanskega 28.236, iz onstranske polovice pa 27.422. 789 Matohova mama iz Irce vasi pri Novem mestu je v začetku tega meseca proslavila 90-letnico življenja — Vseh pet njenih otrok je bilo v partizanih, dva izmed njih pa sta darovala svoje življenje jih je šlo v južno Ameriko, ostali pa skoro vsi v Zedinjene države. (Imenovanje.) Go^. Fran Sešek, dose-daj davkarski kontrolor v Novem mestu, imenovan je glavnim davkarjem. Čestitamo! (Toča) pobila je dne 23. avgusta zjutraj dokaj hudo poljske pridelke, posebno pa je uničila ajdo. Prizadeti so kraji: Toplice, Vavta Vas, Polje, Cešča Vas in novomeška okolica. Na nekaterih krajih je padala tako debela kakor kurja jajca, tudi vinogradi po Trški gori so prizadeti. (S e j m) v kočevskih Cermošnjicah bode prW dan po Malem Šmarnu, to je dne 9. septembra — v Brusnicah pa bode sejni dne 12. septembra. (V Prago) odpeljalo se je dne 3. avgusta s posebnim vfakom nad 400 Slovencev in Hrvatov, bili so tam prav navdušeno sprejeti. Velika in krasna razstava, kakor vse drugo dopadlo se jim je izvrstno. (Dve let) star bik za pleme sive barve, je na prodaj pri Franc Kastelicu, na Jablanu, pošta Mirna peč. (Gostilna) se daje v najem, več se izve v fabriki za železnino kneza Auersperga na Dvoru (Kranjsko). (Šolske knjige) za ljudske šole in gimnazijo, kakor tudi potrebno risalno in pisalno orodje ima na prodaj Janez Krajec v Novem mestu. (Iz DOLENJSKIH NOVrC 1. septembra 1891) 5. avgusta letos je Terezija Matoh iz Irče vasi 20 pri Novem mestu proslavljala življenjski jubilej, ki je usojen malokomu: izpolnilo se ji je 90 let življenja. Za svoja leta čilo in dobro ohranjeno ženico poznajo vsi v Irči vasi pod imenom Matohova mama. Ko sem povpraševal, kje je hiša in kako so mati pri moči, mi je ta, ki sem ga povprašal, veselo pomežiknil in dejal: „90 let imajo na hrbtu, pa so še prejšnji t^en pometali pred hišo, da je bilo ve-selje!“ Da se Matohova mama za svoja leta še res dobro drže, sem se prepričal čez nekaj trenutkov na svoje oči. Le sluh jim je opešal. Ko sem jih našel na hodniku domače hiše in so opazili fotoaparat, so dejali: „A, slikali me boste, kaj? Saj zadnje čase res veliko slijcate stare ženske, v „Dolenjcu** jih vidim !** V Irčo vas so se Matohova mama priženili Kdaj je bUo to, ne pomnijo več. Z možem sta imela gostilno nasproti sedanje Jakšetove na Drski še nekaj časa po zadnji svetovni vojnL Možu so v zakonu poviU pet otrok. Previdno, da le ne bi katerega izpustili iz spomina, naštevajo: „Pet jih je bilo: štirje fan^e in en deklič. Fan^e so bili: Tone, Rudi, Ivan in Franci, dekliču pa je ime Brona. Trije so še živi: Tone, Rudelj in Brona, Ivan in Franci pa padla. V partizanih pa so bili vsi, prav vsi. Prvi je odšel 1941 Tone, za nji® je šel Rudelj spomladi 1942 IvaHi Franci in Brona pa so šli v partizafl« 1943. Kod jih je tiste čase nosib pot sem bolj m^o vedela. Vsake toliko časa, na kvatre, je prišla kakš«'’ pošta, da je kateri izmed njih še živ-Veselje nad takšno vestjo pa je bilo grenko, saj sem vedela, da je lahko ta, kije poslal pozdrave, že medtem, preden je do mene prišla pošta, p*; del. Rudelj se je 1942 enkrat ponori celo priplazU domov in odnesel cigaret Italijan, ki ga je poznal še o■ iti* vinske gorice in slavi dobroto in jakost tega vina. Tudi Valentin Vodnik dokazuje v svoji Veliid pratiki iz leta opevano dolenjsko vino. Dolenjsko vinogradništvo je začelo strahotno propadati. Vinograde so začeli skrajno zanemarjati in opuščati. O vinski kvaliteti ni bilo več govora, vrednost so merili samo še po količinskem pridelku. Cim več, tem bolje. Vino je bilo slabo, ni šlo v promet, potrošnik takega vina je bil navadno sam pridelovalec. Naše vino ni bilo več zmožno tekmovanja in slava nekdanjemu dolenjskemu vinu MARVIN je šla v žalostno pozabo. Zaradi .šibkosti in preobilne kisline so mu nadeli zbadljivo ime „cviček“, ki je povzeto po nem^ besedi ,.zwickt“, to je ščiplje, črviči. f Kasneje s prihodom trtne uši in nato po obnovi vinogradništva, se je kakovost cvička začela boljšati in je zlasti po osvoboditvi dosegla dokaj visoko stopnjo. Pred nekaj meseci je bil dolenjski cviček zaščiten, s lem da se mu doda naziv MARVIN, kar je z zakonom zaščiteno in vneseno v register zaščite. Dobil je torej prvotno ime po geografskem izvoru, kar je pomembno in učinkovito, saj sc bo pod tem imenom prodajal prvovrsten pridelek, ki naj pomaga dvigali donosnost dolenj-' skega vinogradništva. Za uporabo stekleničenega •cvička MARVIN pride v poštev le tisti pridelek, ki bo ustrezal individualnosti in originalnosti, to je: imeti mora prijetno svežino, rubinasto barvo, prijeten okus in polno fiziološko vrednost ter neokrnjen značaj tipične naravnosti. JOŽE LIKAR Komisija občinske skupščine Novo mesto ZA VOLITVE IN IMENOVANJA RAZPISUJE naslednja vodilna delovna mesta 1. NAČELNIKA ODDELKA ZA FINANCE 2. NAČELNIKA ODDELKA ZA NARODNO OBRAMBO 3. RAVNATEUA GIMNAZIJE V NOVEM MESTU 4. RAVNATEUA OSNOVNE ŠOLE ŠKOCJAN POGOJI: ' Poleg splošnih pogojev ter splošne družbeno-po-litične razgledanosti in aktivnosti morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. visoka strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na področju proračunskih financ pod 2. visoka strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na področju narodne obrambe pod 3. visoka strokovna izobrazba pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja pod 4. visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in pet let delovnih izkušenj — srednja izobrazba p>edagoške smeri in 10 let delovnih izkušenj na področju vžgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi t^ delovnih Izkušnjah in kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa komisiji občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja. Služba družbenega knjigovodstva Podružnica 521 Novo mesto RAZGLASA \ prosta delovna mesta za: - 3 PRIPRAVNIKE S SREDNJO ŠOLO POGOJI: dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija Osebni dohodek se obračuna po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDK podružnice. Ponudbe za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva — ixKiružnici 521 Novo mesto. Razglas velja 15 dni po objavi. Center za upravljanje in gradnjo športnih objektov Kočevje OBVEŠČA vse šole, športna in telesnovzgojna društva, organizacije, sindikate in podjetja, ki želijo stalno ali občasno uporabljati športne objekte telovadnice in igrišča, DA SKLENEJO NAJKASNEJE DO 10. OKTOBRA 1971 z DIREKCIJO CENTRA USTREZNO POGODBO , Ker je postal center samostojno samoupravno podjetje, bo zaračunaval za uporabo navedenih naprav po ceniku, ki ga bo sprejela delovna skupnost centra. Proti vsakomur, ki bo brez pogodbe ali samovoljno uporabljal navedene objekte, posebno stadion In Igrišča, bo uprava centra postopala po občinskem odloku. Opozarjamo tudi .starše, da. bodo odgovarjali za vso škodo, ki jo naredijo njihovi mladoletni otroci, ki se podijo pozno v noč po stadionu in delajo škodo na objektih. UPRAVA CENTRA DOMA TELESNE KULTURE KNJIGARNA IN PAPIRNICA MLADINSKE KNJIGE NOVO MESTO razpisuje naslednja prosta delovna m^ta; 1. prodajalca, prodajalke v knjigarni Pogoji: šola za knjižničarje ali šola za knjigotržce ali končana srednja šola; 2. poslovnega administratorja Pogoji: ekonomska ali administrativna šola z dobrim obvladanjem strojepisja in splošnim poznavanjem knjigovodskih poslov. Za obe delovni mesti velja poskiisno delo 2 meseca. Nastop službe možen takoj. Osebni dohocfek po pravilniku. Prošnje pošljite na naslov: Mladinska knjiga. Novo mesto. Glavni trg 9. DELOVNA SKUPNOST OKROŽNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V NOVEM MESTU ‘ objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE Pogoj: končana dveletna administrativna šola. Rok prijave: 15 dni po objavi , 'M RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA RAZPISUJE prosto delovno mesto ‘ - 1. KV mizarja ali tesarja 2. štipendijo na srednji ekonomski šoli 3. štipendijo IV. letnika TSŠ, elektro oddelek 4. 4 vajenska mesta za elektrikarje 5. 2 vajenski mesti za ključavničarja 6. 2 vajenski mesti za tlakovalca 7. 1 vajensko mesto za kuharja 8. 1 vajensko mesto za točaja Razpis velja do zasedbe razpoložljivih mest. GOSTINSKO PODJETJE »FIGOVEC« LJUBLJANA, Ob Ljubljanici ?4 — Kodeljevo SPREJME V UK: ^ 1. 2 UČENCA ZA STREŽBO in 2. 2 UČENCA ZA KUHINJO Pogoji za sprejem v uk so: — dokončana osemletka — veselje do poklica Podjetje nudi: — nagrado za prvi letnik — stanovanje .in hrano — predpisano delovno obleko Pismene ali osebno priuesene vloge sprejema uprava podjetja do 15. septembra 1971. Blanca: zakaj zanemarjeno pokopališče? Pred dnevi sem se mudila na pokopališču Sv. Kancijan, kjer pokopavajo umrle prebivalce z Blance in okoliških vasi. Tam sem imela kaj videti. Nov uspeh gasilcev v Beli cerkvi V nedelo popoldne je bilo v Beli oeikvi živahno, kot že dolgo ne: domače gasilsko društvo je slavilo novo delovno zmago saj je ob navzočnosti gasilcev iz Smaijete, Zbur, Dobrove, Šentjerneja in Novega NM 119-06: NEZADOSTNO! Ob de^u in nalivih se pokaže v Novem mestu vsa ,^čna kultura** voznikov; čeprav vedo, da so nekatere ceste luKi\jaste in v^ave, vseeno diijajo prek mlak in luž, kot da bi bili na hitrostnih diricah. V torek ob 14.35 sem peljal mimo gimnazge za rdečo Scodo NM 119-06. Brezobzirno je voznik divjal od bifeja p'bd Koštialovo do gimnazije, malo pred njenim poslopjem pa poškropil z umazano vodo iz mlake ave uslužbenki, ki sta se zaman upirali pozdravu blatne vode z dežnikoma. Takih voznikov pa je v Novem mestu še veliko. Voziti (morda) znajo, srčne omike pa nimajo! P.B., Novo mesto mesta prevzelo nov avtomobil in ga slovesno zapeljalo v svoj dom. Skozi kraj se je zvrstil dolg s;0revod članov gasildcih enot iz naštetih kr^ev, med njimi pa je bilo j>osebno veselje gledati mlade fante in dekleta ter ionirje, ki so bili ta dan z vsemi astmi sprejeti v gasilske vrste. Sprevod gostov in domačih gasilcev je vodil za praporoma poveljnik dru^va Slavko Gregorčič, dosedaiye delo gasilcev v Beli cerkvi pa je opisal Marko Ajdnik, predsednik društva. Zahvalil se je občinskemu gasilskemu skladu, ki je z razumevanjem priskočil na pomoč pri nakupu avtomobila iz tovarne IMV, pa tuai vsem članom društva in ,doma-činom, ki na tak ali drugačen način pomagajo krepiti gasilstvo v tem kraju. Govoril je tudi ljudski poslanec Jože Suh^olnik, ki je zlasti pohvalil zgledno prizadevnost ter požrtvovalnost belocerkovskih gasilcev in gasilstvo v občini na^loh. Odkril je z zastavo pregmjeni novi avtomobil in čestital gasilcem za novo delovno zmago. Mladina in pionirji so natp sprejeli legitimacije Kot mladi ^lani društva, s^ jih je kar za nekaj desetin in bodočnost easil- skih vrst v tem delu občine je prav gotovo lepa. O tem je govoril tudi tov. JaneŽč v imenu občinske gasilske zveze, ki je pohvalil društvo v Beh cerkvi in njegovo izn^dljivost ter delavnost. Na prijetni zabavi sta množici domačinov in gostov minula popoldne in še večer, O gasilcih v Beli cerkvi bomo v kratkem šč pisali. Tg Trgovsko gostinsko podjetje »JELKA-m, Ribnica razglaša prosti delovni mesti — 2 NATAKARIC oz. NATAKARJEV Nastop dfela takoj. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi. Več kot polovico vseh grobov je bilo poraščenih z visoko travo, tako da človek, ki se malokdaj napoti h grobu svojih najdražjih, težko najde njihovo zadnje počivališče. Žalort-no, toda resnično, na zapuščinskih razpravah dediči obljubljajo spomenike, ko pa svoje dobijo, na obljube očitno pozabijo. Zakaj toliko tarnanja, da je to pokopališče premajhno? Kaj pomaga grobarju, če je uredil stezice in okoUco, če pa so grobovi tako zelo zanemarjeni: Najbrž bi bilo prav, da bi prekopali grobove, ki so povsem zapuščeni. Ob vsem tem se sprašujem, če bodo tudi naŠi otroci tako pozabili na nas. Pri Sv. Kanci-janu so grobovi okrašeni le za dan mrtvih, med letom pa mnogi ostanejo brez vsakršne oskrbe. Ni treba nanje dajati dragega cvetja, zadostovali bi le smromni šopki; popleti bi bilo treba plevel in pokopališče bi bilo pčvsem drugačno. Kolikšna je razlika med pokopališčem v Radečah in pri Sv. Kancijanu! V Radečah so grobovi v vrstah, so okrašeni, nikjer sledu o zanemarjenosti, pa čeprav so domači daleč od pokopališča. . SLAVICA ANDERLIČ Zidani most eOMAGAJ Sl SAM ahUNIOR® >TI BO POMAGAL Pri nas vemo, kako se turističnim rečem streže. Tudi na Dolenjskem zadnje čase vneto skrbimo, da goste pri-^ me m o presenetimo. Ker so presenečenja v obliki različnih prireditev, nastopov folklornih skupin ali znanih po-pevkaijev pač predraga za dolenjski turistični mošnjiček, si pomagamo s staro jugoslovansko turistično iznajdbo, ki je v svetu patentirana, turista pa zanesljivo osupne. Recimo: ko se turistična sezona najbolj razbohoti, je gradnja hotela v polnem zamahu. Presenečenje je večkratno: turisti lahko vidijo, da se nam standard dviga, ker toliko gradimo; hkrati jim z vrtanjem svedrov in pristnimi domačimi kletvicami pojemo uspavanke — namesto ansamblov, ki so se v tem času preselili na morje. Ali pa: ko vročina najbolj pritisne, ogradimo bazen, v katerem se sicer gnete nekaj tisoč kopalcev, z visokimi deskami, nato pa zraven začnemo graditi drugega. Tako turisti vidijo, da se bodo prihodnje leto morda lahko ko- kaj pa rinejo turisti k nam med dopusti! Za nameček: približno kot poobedek po dobrem kosilu se prileže v turizmu po naše, da recimo ob osmih zvečer zapremo teraso. Ljudje imajo 42-umi delovni V Turizem po nase pali v večjem bazenu, zraven jim damo vedeti, da lahko ta bazen takoj izpraznimo. Če nas je volja, kopalcem pa se že ob sami misli na nov bazen začno cediti sline — in postanejo lačni. Pa še: sredi sezone na najbolj izpostavljeni turistični točki obvisi listek: „Po odločbi št. itd ... zaprto za tri tedne.“ Kuku, smo,na dopustu! Pravilno, delovni človek je potreben oddiha — teden, turisti pa morajo zgodaj v postelje, da bodo prihodnji dan spočiti za nabiranje novih \tisov o naši turistični razgledanosti. Nič ni zato, če postanejo nata-kaiji zaspani enl^t ob osmih, drugič ob devetih zvečer. Bodo pač zaprti enkrat ob osmih, drugič pa ob devetih. Saj si turisti srčno želijo presenečenj. In na koncu: sredi sezone začnemo prekopavati asfalt- ne ceste. Takrat, ko smo jih asfaltirali, smo pozabili na nekaj malenkosti: ta kabel, oni priključek ... Naj se turisti vozijo zdaj okrog, po maka^mu, ali naj se ustavijo in si ogledajo lepo naravo, ko čakajo, da bodo na enosmerni cesti spustili promet v njihovo smer! Vprašanje je le, kako ta turizem po naše kljub vsemu še tako lepo uspeva, da vseeno vsak obračun pokaže dobiček. Odgovor na take neumnosti sodi že v področje astrolo^cih prerokb. Sicer pa: po naše je, da imamo primanjkljaj pšenice ob najboljših letinah, da naši nogometaši igrajo najslabše tedaj, kadar damo zanje največ milijonov in da je naš uvoz največji takrat, kadar sprejmemo paket ukrepov, ki naj bi ga Zavrli. Zato pa imamo — „turizem po naše!!“ J.SPLICHAL Vsi dajo mladim alkohol Sama mladina je dokazala, da gostinci točijo pijačo mladoletnikom Kočevska mladina je na svoji zadnji konferenci, kije bila 19. avgusta, ugotovila, da mladinsko prestopništvo narašča. Glavni vzrok za prestopništvo pa je običajno tudi pri mladini vinjenost. Mladi hodijo v gostilne in tudi nočne lokale, kjer se opijajo. Gostinci po mnenju udeležencev konference niso preveč izbirčni, komu točijo pijačo. Mladina dobi pijačo brez težav, so povedali na konfe- DROBNE IZ KOČEVJA MESA ZMANJKUJE - Kočevske mesnice so v zadnjem obdobju slabše založene z mesom. Tako ugotavljajo gospodinje, ki hkrati zaradi podobnih dolgoletnih izkušenj trdijo, da se bo meso spet podražilo. UNICENA cesta - Rebra „Franca Jožefa" kaže cesta iz Kočevja proti Predgradu. Uničena je tako, da se vidijo njeni temelji. Za vožnjo je zelo nevarna. Ce Cestno podjetje Novo mesto v glavnem s . samoprispevkom občanov posodob-Ija kilometer, dva ali tri ceste v kočevski občini, zato še ne bi smelo pustiti propadati ostalih 100 km cest v občini. POZABLJENI ZNAKI - Za kavarno pri trgovini „Varteks“ je še vedno prometni znak ,J)elo na cesti“ (obiČ£yno leži na cesti) in deska s stojalom, kije zapirala ulico, ko so pred dvema ali tremi meseci popravljali tam kanalizacijo. SLOVO RAVNATEUICE - 25. avgusta se je kolektiv osnovne šole Kočevje poslovil od svoje priljubljene dolgoletne ravnateljice Tilke Kovačevič, ki je odšla v pokoj. Ob tej priložnosti so ji podarili sliko akademskega slikarja Franceta Slane in uro. NOVE BARVNE RAZGLEDNICE za Sodraško dolino. Novo Štifto in Travno goro je tiskala kočevska tiskarna. Avtor je fotograf Mohar iz Ribnice. Raz^ednice so lične in gredo dobro v promet. Kočevska tiskarna je ponovno dokazala, da lahko konkurira ostalim tiskarnam, tudi inozemskim. renči predstavniki mladine iz Kočevja, Stare cerkve. Dolge vasi in Livolda. Konferenca je zadolžila predsedstvo, da izvaja stalne preizkuse, če gostinci točijo mladini pijačo. Gor stince bodo o tej stalni kontroli oziroma preizkusih tudi primemo obvestili. Prvi tak preizkus je mladina opravila že pretekli petek, 20. avgusta. Rezultat je bil porazen. V vseh devetih družbeilih in zasebnih gostinskih lokalih, ki smo jih obiskaU, sta dobila 16-letna mladinka in mladinec kakršnokoli alkoholno pijačo sta želela. Več o tej akciji mladinske organizacije in Dolenjskega lista bomo še poročali. J. PRIMC DOMAČA PRIZNANJA GASILCEM Tudi občinska gasilska zveza bo podeljevala priznanja zaslužnim gasilcem v občini, so sklenili na nedavnem občnem zboru občinske gasilske zveze Kočevje. Za ta ukrep so se odločili, ker je republiška gasilska zveza zaradi varčevanja določila natančno število priznanj, kijih bo podelila vsako leto v vsaki občinski gasilski zvezi. ^ Kočevski gasilci se s tem varčevalnim in neprimernim ukrepom republiške zveze niso strinjali. V Kočevju pa bodo v kratkem izdelali še pravilnik o podeljevanju priznanj. MLADINA IN OBRAMBA Komisijo za splošni ljudski odpor so ustanovili pri občinski konferenci Zveze mladine Kočevje. Vodi jo Ivan Oberstar, predsednik občinske konference ZM. V komisijo so vključeni še predstavniki ^recializiranili mladinskih organizacij in predstavniki večjih mladinskih aktivov. Komisija je i^jrejela program dela 2-4 delovanje v miru ali v primeru vojne. Ribe v Rinžo in Kolpo .Spet je gnojnica morila ribe KOCEUSKE Kočevski ribiči so avgusta vložili v Rinžo 5200 ščuk, dolgih okoli 20 cm, kar jih je vejalo okoli 7500 din. V izvir Rinže nameravajo vložiti za poizkus še postrvi, če bo ostalo kaj denarja pa bodo v spodnji del Rinže vložili še krape. FILATELISTIČNO DRUŠTVO Kočevje je izdalo posebne spominske ovitke v šestin barvnih odtenkih po klišeju starega Kočevja po' Valvasorju. Izdelala jih je tiskarna Kočevje v posebnem kovinskem tisku. Za občinski praznik bo tudi poseben poštni žig z mestnim grbom Koče>la. VEČ KOVANCEV po 2 in 5 din je zadnje dni v prometu, kar je veliko olajšanje pri plačevanju. Težave pa bodo veijetno zopet sedaj, ko so v prometu že bankovci po 500 din. KANALIZACIJA na Ljubljanski cesti je veijetno zamašena ali pokvarjena: iz rešetk jaškov prilii^a neznosen smrad, posebno iz jaška nasproti kioska pri občini. MEDU NE BO, se pritožujejo čebelarji, čeprav je spomladi zelo ugodno kazalo. Tudi čebelarji trdijo, da je temu precej kriva poletna suša. Upajo še, da bo medila hoja, sicer bo letos ena najslabših letin. Vsklajevalni (koordinacijski) odbor ribiScih družin Kočevje, Brod na Kolpi in Cabar, ki gospodari z delom Kolpe nad Dolom, pa je vložil v Kolpo 5000 mladih sulcev, dolgih 6 cm, kar je odbor veljalo 7000 din. Odbor ima naročenih še 10.000 lipanov, ki jih bo tudi vložil v svoj del Kolpe. Julija so poginile v Potoku, ki teče skozi Vas-F'aro ribe. Vzrok za pogin je gnojnica iz hfcva ZKGP. S tem podjetjem se RD Kočevje v imenu usklajevalnega odbora vseh treh ribiških družin že dogovarja za odškodnino. GIBANJE J P PREBIVALSTVA V juliju sc je na območju matičnega urada Kočevje rodila deklica. Poročilo se je kar 1 3 parov. Umrli so: Olga Oscnk, socialna podpiranka^ iz Žcljn 30, stara 69 let; Julija’ Kranjc, gospodinja iz Rajndola 2, stara 69 let; Ana Ojstrež, gospodinja iz Kočevja, Roška cesta 44, stara 61 let; Frančiška Kum, družinska upokojenka iz Kočevja, Podgorska 29, stara 82 let; Franc Henigman, upokojenec iz Kočevja, Roška cesta 57, star 82 let in Martin Erjavec, upokojence iz Slovenske vasi 47, star 86 let. ... Za potrebe tovarne BELSAD so v Beli icrajini začeli odkupovati sadje za industrijsko predelavo. Na fotografiji: pred zadrugo na Suhorju iztovaija pridelek Janez Vraničar iz Bereče vasi 2. Kot je rekel, se nadeja, da bo dobil za kilogram jabolk 35 par. (Foto: R. Bačer) Dobimo se v Metliki! Tradicija se nadaljuje, tako bo 4. in 5. septembra Metlika spet prizorišče prisrčnega l>orčevskega srečanja s prebivalstvom Ko je pred osmimi leti metliška’ občina podelila domicil 15. brigadi in je bil tedaj sprejet sklep, da se vsako leto prvo septembrsko nedeljo priredi splošno partizansko srečanje za vse udeležence NOV in aktiviste ter prijatelje Bele krajine, se tega vestno držijo. Zgodnjejesenska srečanja v Metliki so postala znana daleč naokrog; letos, ko praznujemo 30-letnico vstaje, pa pričakujejo še večji obisk. Organizatorji so za tokratno slavje pripravili naslednji program: 4. septembra popoldne želijo na Pungartu zbrati vse še živeče borce in aktiviste domače občine, katerim bo govoril Ivan Žele, predsednik občinske skupščine. Sledila bo kulturna prireditev, na kateri bodo nastopih poleg domače godbe še fol- klorna Skupina in člani društva Osip Šest. MetUška podjetja so za borčevski zbor prispevka nekaj denarja, tako da bodo vsi udeleženci skromno pogoščeni. Zvečer bo mladina pripravila kres na Veselici, medtefn ko bo pod hribom zabava za vse. V nedeljo, 5. septembra, se začne širši program. Ob 8.30 bo pred hotelom start II. etape cestne kolesarske dirke „Po Beli krajini“, ob 9. uri bodo položili vence k ^omeniku padlim na Trgu svobode in k spomeniku XV. brigadi, nato pa bo na Pungartu koncert pihalnih godb iz Vevč, Trebnjega in Metlike. Pred poslopjem občinske skupščine bo ob 11.20 cilj kolesarske dirke, nato pa bodo na Pungartu in na Veselici domači ansambli zabavali goste ob jagenčkih, odojkih in pristni domači črnini. Anton Okorn — petdesetletnik 11. avgusta je dopolnil petdeset let življenja znani metliški gasilski delavec Anton Okorn. 2e dolga leta je sicer zaposlen pri Zavodu za rezerve Slovenije, vendar naj tu omenimo predvsem njegovo nadvse vestno in marljivo delo pri prostovoljnih jgasilcih, ki se vleče že od njegovih mladili let. Danes je Okorn povelj- , nik metliškega gasilskega društva, bil §a je dolga leta tudi poveljnik ob-inske gasilske zveze. Ze pred vojno je telovadil pri Sokolu, po vojni pa je delal pri Partizanu. Takrat smo ga tudi pogosto videvali kot dobrega in prizadevnega igralca na odru domačega prosvetnega društva. Tov. Okornu, ki je po vojni več let zastopal tudi koristi občanov v tedanjem občinskem ljudskem odboru, želimo še veliko uspešnili de-lovniii let! SPREHOD PO METLIKI DRUŽABNI VECER NA VINO-MERU so pred kratkim imeli metliški godbeniki ter se poslovili od šestih mladih 'godbenikov, ki gredo jeseni v ljubljanske srednje šole. Ker je bilo že lani zunaj Metlike nekaj študentov-godbenikov, se bo njihova odsotnost v domači godbi kar poznala. Ob praznikih in večjih prireditvah pa se bodo veqetno še vedno vsi radi zbrali v MetlikL Z IZLETOM METLIŠKIH UPOKOJENCEV na Gorenjsko in Primorsko ne bo nič; ker je bilo premalo prijavljenih. Vroči poletni dnevi za potovanje niso ravno prijetni, pa tudi ceha izleta (105 dinarjev) je bila za marsikoga previsoka. Mogoče bo več uspeha pri izletu, ki ga namerav:yo domači upokojenci napraviti vjeseni. MESTNI PREDEL VEJ AR je zadnji čas najbolj razgibano metliško gradbišče. Po zazidalnem načrtu bo tu zgrajenih 55 enostanovanjskih hiš in dvojčkov na zemljišču, ki zajema tri hektarje površine. Doslej stoji ali pa je v gradnji že 24 liiš. PO ZAZIDALNEM NACRTU je na Vejarju predvidenih še 5 hektarjev zemljišč za grac’njo novih stanovanjskih hiš. Ni dvoi 'a, da bo ta predel kmalu pozidan, 'aj se v neposredni bližini razvija ii. lustrijsko središče MetUke: BETI, KOMET in METLIKATRANS. UMRL JE Anton Težak iz Radovič, star 58 let. metliški tednik Prilagojene cene Ribniško ^ominkarstvo se je prilagodilo titovskim cenam za razglednice, ki znašajo za čmo-bele 0,80 din, za barvne pa dinar. Kočevski turistični delavci so ^et dokazali, da so zaostali, saj v njihovi prodajalni ^ominkov še vedno prodajajo barvne razglednice po 0,70 din. Se pač ne morejo ali ne znajo na noben način „vljučiti v trgovske cene!" ZOBOTREBCI TRETJA IZMENA - Nov, že tretji tečaj za priučevar\je se bo začel v obratu modne konfekcije KRIM v Sodražici. Obiskovalo ga ^ . okoli 25 žena in deklet. Ko bo ta tečogojem, da bi imeli dovolj dober učni uspeh, šc 10. Prvošolci so razdeljeni v en oddelek pedagodce in v tri oddelke splošne smeri. Letošnji vpis prvošolcev je približno enak lanskemu, iz česar sledi, da se interes za gimnazijo ne povečuje. Letovi prvi razred pedagoške smeri je številčno [)rec*-Rudni-ka« Senovo od 7. do 12. ure; 20. 9. 1971 za območje KU Brestanica v prostorih KU Brestanica od 14. do 18. ure; 21. 9. 1971 za območje KU Kostanjevica v prostorih KU Kostanjevica od 7. do 12. ure; 21. 9. 1971 za območje Podbočje v prostorih K.U Podbočje od 14. do 18. ure; 22. 9. 1971 za območje KU Raka in Veliki Tm v p^^ami KU Raka od 7. do 12. ure; 22. 9. 1971 za območje KU Leskovec v pisarni KU Le- skovec od 14. do 18. ure; 23. 9. 1971 za območje KU Krško in Zdole v pisarni št. 1 ObS Krško; 6. 10. 1971 za zamudnike v Krškem v pisarni Št. 1 ObS Krško od 7. do^ 15. ure. Za vse ostale KU pa vsako sredo in petek v Brežicah. Lastnike mopedov opozarjamo, da morajo biti vozila predpisano opremljena, še posebno pa opozarjamo, da morajo biti izpušne cevi in gluSniki na vozilih brezhibni ! film (Lj) - 14.45 Teševo: Državno prvenstvo v vodnem smučanju — prenos (Sk) - 15.45 Balkanske atletske igre - prenos (do 19.00) (Zg) - 19.00 Vohun pride ob sedmih - češki film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Melodije, ki ste jih imeli radi - II. del (Lj) - 21.35 Glas na obisku: Marmelade (JRT) (y) - 21.50 Poročila (Lj) -22.05 Športni pregled (JRT) - 22.35 Odpoved sporeda (Lj) - PONEDELJEK, 6. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (ZG) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16^05 Francoščina (Bg) - 16.40 Drejček in trije Marsovčki - 7. oddaja (Lj) - 17.00 Državno prvenstvo v plavanju - prenos (Zg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka: Jaz T-55 (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Maksimeter — zabavno glasbena oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 W. Shakespeare: Konec dober, .vse dobro — drama angleške TV (Lj) - 22.00 Srečanje z Jožetom Ciuho (Lj) — 22.35 PoročUa (Lj) TOREK, 7. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoU (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina -ponovitev (Zg) - 15.50 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) -16.45 Madžarski TV pregled (Pohor- “ " “ 0) ■ -------------------- 18.15 Obzomik (Lj) - 18.30 Poje NanaMouskuri (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Zdravilne vode: Nimfe v toplicah (Lj) - 19.30 Zgodovina kozmetike (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Dvanajst jeznih mož - ameriški film (Lj) - 22.10 Malo za šalo, malo za res — 7. oddaja (Lj) - .... Poročila (Lj) SREDA, 8. SEPTEMBRA 8.15 TV v šoli (Zg) - 17.50 Erazem in potepuh - I. del (Lj) - 18.15 Obzomik (Lj) - 18.30 Glasba za staro in mlado (Bg) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Na sedmi stezi -športna oddaja (Lj) — 19.30 Naš ekran (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik aj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 L Štivičič: Kam gredo divje svinje - nadaljevanje in konec (Lj) - 21.35 Naš vsakdan: Kdo ima belo krizantemo (Lj) — 22.15 Jazz na ekranu (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) ČETRTEK, 9. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Zg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe -do 16.40 (Bg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17 30) (Bg) - 17.55 Pavček-Sker-janc: Jurij Muri v Afriki - glasbena pravljica (Lj) — 18.15 Obzomik (Lj) - 18.30 Dmžina - poljudno znanstveni film (Lj) — 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.50 Prijatelj Ben — serijski film (Lj) — MOPEDISTI! PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED IN PODALJŠANJE VELJAVNOSTI PROMETNIH DOVOLJENJ! AVTOSERVIS »PIONIIR«, NOVO MEjSTO BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V • ČRNOMLJU • METLIKI • ŠM AR J ETI • ŠENTJERNEJU • ŽUŽEMBERKU • DOL. TOPLICAH • NOVEM MESTU 8. in 9. septembra 10. septembra 13. septeinbra 14. septembra 15. septembra 16. septembra od 17. septembra dalje Pregledi bodo vsak dan od 7. do 17. ure. OPOZORILO: lastnike mopedov opozarjamo, da morajo biti vozila predpisano opremljena, še posebno pa opozarjamo, da morajo biti izpušne cevi in glušniki na vozilih brezhibni! 3 ■ I I MEDTEM KO RAZMIŠUATE I O NOVEM ŠOLSKEM LETU, I PRIPRAVLJA I MLADINSKA KNJIGA I ZA SVOJE KUPCE |nAGRADE I Poslovalnice Mladinske knjige so bogato založene z vsem, kar potrebujejo šolarji. I Obiščite jih! S kuponom, ki ga dobite ob riakupu šolskih potrebščin, se lahko ude- g ležite nagradnega žrebanja, ki bo septembra 1971. I • Zadnji rok za oddajo kupona je 25. september 1971. . . g 5000 vabljivih nagrad vam bo olepšalo začetek šolskega , 19.20 Vse življenje v letu dni (Bg) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 XXI. stoletje (Lj) - 21.25 Maupas-santove novele - III. (Lj) — ... Poročila (Lj) PETEK, 10. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.40 TV v šoli — ponovitev (Zg) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.40 Madžarski TV pregled ^ohoije, Plc-šivec do 16.55) (Bg) - 17.50 Potujmo v naš svet: Lepo je res na deželi (Lj) -18.15 Obzomik (Lj) -18.30 Glasbena oddaja (Bg) - 19.00 Mestece Peyton — serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 Dekleta - ameriški film (Lj) - 22.15 Sami na svetu - oddaja iz cikla Odiseja miru (Lj) - ... Poročila (Lj) - SOBOTA, 11. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 16.35 Ka-vadar: Moto dirke za prvenstvo Jugoslavije — posnetek (Sk) — 18.20 Andaluzijski plesi (Lj) - 18.45 Obzornik (Lj) - 19.00 Bratovščina Sinjesa galćba - nadalj^. in konec (Lj) - 19.25 Mozaik (Lj) - 19.30 TV kažipot (Lj) - 29.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zabavno glasbena oddaja ,,Zlati delfin“ — prenos iz Porcij (Zg) - 21.35 Cirkus — film (Lj) — 22.05 Nikoli grde besede - serijski film (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) (žlj B R E ŽIC E Ste v za darilo? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Dejanja kalijo ljudi Od delavca do župana, direktorja, poslanca Začeli bi lahko tako kot pri starem Fordu, ki je iz zakotne avtomobilske delavnice ustvaril, s pomočjo delavcev seveda, ameriški avtomobilski trust. Malo smela primerjava, pa vendar: Ivan Gole je pred dobrim desetletjem še obešal žlebove na strehe - ničesar nečastnega ni v tem - danes pa je direktor najbolj naglo se razvijajočega podjetja v Trebnjem, „Trima‘\ kjer bodo jutri odprli nove proizvodne prostore. Toda Ford je množil lastno bogastvo, Ivan pa množi našega skupnega, v tem je bistvena razlika. Razvoj „Trima" je kolektivna zasluga, o tem ni dvoma. Je sad delavcev, kovinarjev, ki so tako rekoč včeraj spustili iz rok ročice plugov in prijeli za varilne aparate. A vendar lahko rečemo, da vsega tega ne bi bilo brez „vzmeti*', brez iniciative, delavnosti 35-letnega moža, doma iz vasice Kamenice pri Šentjanžu. V zahodnem svetu cenijo uspešne ljudi zaradi njihove pomembnosti, bogastva, zaradi moči in vpliva, ki ga imajo, mi jih dajmo v znak Mednarodni karambol 28. avgusta popoldne je bila krakovska hosta spet prizorišče prometne nesreče. V njej je sodelovalo kar 5 udeležencev. Nemec Peter Habermel je vozil proti Ljubljani, ko ga je prehitevala Nemka Elizabeta Waldvaud in zapeljala v škaije. Novosadčanka Ljubica Stojanovič, ki je vozila z avtom naproti. Je močno Zavrla, pri tem pa je za njo vozeči Anglež Jonathan Nickplas s kombijem zadel Novosadčanko in jo odi lil na levo stran ceste v avto Petra Habermela. Za kombijem je vozil še Zagrebčan Željo Majcen in zaradi prelcrat-ke varnostne razdalje tudi trčil v priznanja. Zate^l^f^ potrebujemo. ^ - Kakšen je Ivan, naj bi odgovoril tale portret. Vsaj delno. Delaven? Če se pozno vrača s poslovnega potovanja ali sestanka, se mimo svojega doma pelje najprej v podjetje gledat, kaj delajo njegovi fantje. Kdor ga pozna, ve, da se žene, da ne prizanaša ne s^i ne svojim sodelavcem, ki morajo potegniti tudi v noč, če tako terja delo. Ambiciozen? Je. Pravzaprav brez ambicije ni mogoče ničesar pomembnega doseči. Ambicioznost, zdrava, poštena, je nekaj dobrega. Vleče naprej. Vztrajen? Kot malokdo. Ko je bil še trebanjski župan, komaj 27 let star, brez izkušenj, brez zvez, brez uglajenega- leporečja, z dolenjsko trmo prežeto mislijo na napredek občine, je zanj veljalo, ko se je potegoval za koristi občine: če ga „vržejo*' pri prednjih vratih, se vrne skozi zadnje. Marsikak težak trenutek je preživel, ko so ga neizkušenega, nepoznanega vpregli v vrtinec hladne poslovnosti računarstva. Pa je splaval. Kot kvali-/ ficiran delavec je ob delu končal višjo šolo in ob vsem tem opravljal še vrsto javnih funkcij. To je menda vztrajnost! Iniciativen? Da bi le imeli več takih ljudi, slišimo od takih, ki njegovo delo poznajo. Možat? „Če se nekaj dogovorimo, to moramo uresničiti!** je njegovo geslo. Moramo, moramo! Ivana so izvolili za predsednika gradbenega odbora smučarske vlečnice, ker so vedeli, da bo narejena. Bila je. To je le en primer: ,Manj govorimo, pa več delajmo!** rad ponavlja. Tak je Ivan. Delo je iz njega naredilo župana, direktorja, poslanca. M. L. bok Angleževega kombija. Na vseh petih avtomobilih je za 40.000 din škode, medtem ko so bili Nemec Habermel in njegova žena ter Novosadčanka Stojanovičeva ter njen sopotnik poškodovani. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico. o^rto*B«đeljo: X MARKET na Kristanovi cesti S MARKET na Cesti herojev in I DELIKATESA na Glavnem trgu,, BSai-KšlSIšMšIlšI Družini Nov^ in Nose iz Tisovca 2 pri Strugah, ki štejeta skupaj 9 članov, sta ostali brez strehe nad glavo, ker so jim jo podrli sinovi hišnega lastnika. (Foto: J. Primc) Dvema družinama razkrili streho Brez strehe nad glavo ostalo 9 ljudi, med njimi 5 majhnih otrok — Med »storilci« menda sami visoko izobraženi — Na Kočevskem se je že začelo jesensko deževje 26. avgusta okoli 8. ure je zazvonil telefon: — Halo, tukaj Karel Kobe, revirni gozdar. Telefoniram iz Strug. Pridite takoj v vas Tisovec. Tu so razkrili dvema družinama strdio nad glavo, da bi ju pregnali iz hiše. cije ali njihove dele ali... kako dru- Mimogrede sem se oglasil še na postaji milice in vzel s seboj enega izmed miličnikov, ki mi je pojasnil, da je tako početje kaznivo po členu 220 KZ ... Kasneje sem iz radovednosti pokukal, kaj pravi člen 220, in zvedel: „Ce ... lastnik stavbe odstrani zunanje ali notranje naprave, inštala- gače znatno zmanjša uporabnost stavbe ali napravi neuporabne, se, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do 1 leta dnL“ V Tisovcu je Anica Novak, poročena, mati treh majhnih otrok, povedala: „Včeraj so prišli z avtom štirje sinovi Antona Vidmarja, lastnika te hiše, ki stanuje zdaj nekje v Sin je z nožem branil mater Dalj časa trajajoče nesoglasje v Pavkovičevi družini na Mestnih njivah v Novem mestu je doseglo vrhunec v ponedeljek popoldne Steva Pavkoviča, steklarja, ki je bil trenutno brez zaposlitve, je mladoletni sin poškodoval z nožem, vendar je po informaciji iz novomeške bolnijnice že izven življenjske nevarnosti V ponedeljek, 30. avgusta popoldne, se je Stevo Pavkovič v svojem stanovanju na Mestnih njivah spet lotil svoje razvezane žene. Fi-zično^obračunavanje je bilo večkrat na dnwnem redu, tokrat pa je mladoletnega sina vrglo iz tira. Ko je videl, da je oče mater zvlekel na bi- kon in jo z glavo butal ob betonska tla in da je iz žepa potegnil oster nož, je segel po nožu iz kuhinje ter očeta dv^rat zabodel v hrbet. Hudo poškodovanega Pavkoviča so odpeljali v novomeško bolnišnico. Stevo Pavkovič in njegova žena Andjelka sta sicer razvezana, vendar živita v skupnem stanovanju. Prepiri, pretepi, pa tudi grožnje so bile čedalje hujše, otrok pa je z materjo vred vedno teže prenašal nasilje. Hudi tragediji v tej družini je botroval alkohol, ki mu je bil,Pavkovič starejši precej vdan. NEPOŠKODOIVAN POi PADCU V STRUGO' Most pobira svoj davek Nesreče na boštanjskem mostu se nadaljujejo Skoraj deset mettpv globoko v strugo Mirne se je minulo sredo prevrnil s svojim tovornjakom TAM 4500 zasebni - avtoprevoznik Jože Mogu iz Celja (obrt ima prijavljeno v Telefon je čudo tehnike. Zavrtiš številko in že se po-govaijaš z znancem, s prijateljem, sodelavcem ... di pa tudi z nekom, ki ga sploh nisi klical. Med vročim poletjem je bila velika stiska za cement. Takrat je kar naprej pri meni zvonil telefon: čela zadeva že presedati. Hotel sem zvedeti, kdo ne zna telefonirati: „Kdo pa kliče? “ sem vprašal. Ženski glas me je zavrnil: ,JVič ne sprašujte. Povejte, če je prijel cement!“ „Ampak tovarišica, vedeti moram, s kom govorim. Zmešani telefon „Halo, je tam trgovina z gradbenim materialom? “ Ali pa: „Halo, je že prispel cement? “ „Halo, kdaj bo prispel cement? “ ,JHalo, rešite me! Le še nekaj vreč cementa potrebu-jem!“ Pridno sem odgovaijal: ,J4e, tukaj ni trgovina z gradbenim materialom! Ne prodajam cementa. Tukaj je zasebno stanovanje.” Po mesecu dni cementnega telefoniranja mi je za* Tudi olika zahteva, da bi se predstavili.“ „Olika me nič ne briga! Hočem cement!“ Takrat pa je vtaknil vrag svoje prste vmes, da sem popustil: / ,JMo, tovarišica, oprostite. Kar naročite tovornjak in pridite po cement!“ Na vso zadevo sem nato pozabil, posebno še, ker od takrat ni nihče več telefoniral za cement. Po nekaj tednih pa sem se med pogovorm z direktorjem trgovskega podjetja spomnil, da sem neki ženski obljubil cement. Povedal sem mu vso zgodbo in takrat seje spomnil tudi on: „A taka je bila ta stvar! Zdaj pa vem, zakaj je takrat bentila tista ženska v trgovini z gradbenim materialom. Bil sem slučajno tam in slučajno je prijel vagon cementa. Drla se je na prodajalce, zakaj ji ne dajo cementa, ki ji ga je po telefonu obljubil sam šef trgovine. .. ., in potem sem imel še nekaj tednov mir. Zdaj pa se je spet začelo. Sicer ne tako pogosto, vendar kar precejkrat me sprašujejo, če ,Je tam KOMUNALA? “ ' Seveda se spet nihče, ki me kliče, nikoli ne predstavi. Bojim se, da bom spet komu ali kateri obljubil čiščenje kanala, odvoz smeti, popravilo te ali one zadeve. Prizadeti naj se preveč ne huduje name ali na direk-toija KOMUNALE, saj nisva midva zamešala telefonskih žic. J. PRIMC Sevnici), pa vejidar je ostal živ. Se več: očitno nadvse srečne okolnosti so pripomogle, da je ostal povsem nepoškodovan in da tudi škoda razmeroma ni bila velika. Primer se je dogodil na zloglasnem boštanjskem mostu, nedaleč od Sevnice, ki je že vseskozi, odkar so asfaltirali cesto, prava past za neprevidne voznike. Most je ostal namreč tak, kot je bil takrat, ko k) z vozovi ali prvimi avtomobili vozili čezenj, in ko skorajda ni bilo verjetnosti, da bo kdo pripeljal naproti. Ko so cesto asfdtirali, za most ni bilo denarja. V Sevnici sodijo, da je škoda zaradi nesreč že presegla stroške, ki bi jih zahtevala dQlna razširitev mostu, s tem da bi široko kamnito ograjo n^omestili z oš^o kovinsko. Toda nihče se ne zgane. Zalegla ni, kot vse kaže, niti pritožba občinske skupščine na republiški cestni sklad, podkrepljena s podatki o škodi in v nesrečah prizadetih Iju-deh. ^ Ko bo dokončno asfalfurana ob-savska cesta, bo promet še nar^tel. Zaenkrat ni nobenega jamstva, da bo boštanjski most razširjen, torej lahko pričakujemo, da se bodo he-sreče nadaljevale. Kdo bo zdaj prvi na vrsti? M. L. SEVNICA; KRAJA NA IZPLAČILNI DAN Ravno na izplačilni dan je 13. avgusta neznanec prišel skoz odprto okno Frančiške Pompe iz Sevnice ter ji ukradel 2350 dinaijev priluan-kov. Čez teden dni je postaja milice v Sevnici dobila še eno prijavo tatvine: Ivanki Jazbec iz Drožanja je, kot je zatrjevala, neznanec ukradel mesečni prejemek njenega moža v znesku 110 dinaijev. Zato: dobro hTa-nite svoj zaslužek, tatovi ne mirujejo! Ljubljani. Razkrili so streho in šli. Rekli so, da bodo dali danes na hišo novo streho. Vendar ne verjamem, ker niso pripeljali noben^a lesa ali opeke. Znebiti se nas hočejo, mi pa nimamo kam iti. Na občini so rekli, da nas dajo ven lahko le, če nam priskrbijo prej novo'stanovanje." Podobno sta povedala tudi njen mož Anton in Olga Nose, ki z možem in dvema majhnima otrokoma tudi stanuje v tej hiši, ki so ji odstranili streho. Med rušilci strehe so bili sami izobraženi ljudje, tudi gradbeni iiiženir, doktor in celo odvetnik. Sosedje Zupančičevi povedo, da razumejo stanovalce, ki nimajo kam iti, in tudi lastnike hiše, ki bi radi svojo rojstno hišo obnovili. Pravijo, da se razumejo tako s stanovalci kot z lastniki in da se nikoli z nikomer ne kregajo. Kočevski miličniki poizvedujejo za točnimi naslovi lastnika hiše in ljudi, ki so rušili stieho, Pravijo, da gre, kot kaže, za kaznivo dejanje, zaradi katerega bodo morali storilci pred sodišče. Že 27. avgusta pa seje na Kočevskem in ribniškem območju začelo deževje in celo nevihte .. . JOŽE PRIMC V sot>oto ponoči se je Mohar Dreniek pri Dvoru zgrudili smrtno zadet od šiber — Verjetno je Ivan Šporar iz Poljan streljal v silobranu Po hudi tragediji, ki sfe je 28. avgusta ponoči zgodila blizu Podgozda ob Krki, je Ivan Pirnat, preiskovalni sodnik okiožn^a sodišča v Novem mestu, odredil pripor za Ivana Šporarja iz Poljan. Zadevo ima v rolbih javni tožilec. Ker so bili v okolici Dvora, zlasti v DoL Kotu pogosti vpadi divjih lovcev na loviščih, kjer gojyo tudi žlahtno divjad, so polteni lovci sklenili priti tatovom na sled. Zmenili so se, da bodo ob koncu tedna postavili zasede ob vodi Nameravali so divje lovce zalotiti pri dejanju in jih prijeti. Tako sta lovski čuvaj gojitvenega lovišča KGP Kočevje Ivan Šporar iz Poljan in Ivan Miklič s Smuke v sobotni noči čakala v bližini čolna. Zmenila sta se, da bosta krivolovca pustila priti prav v bližino, potem bo eden z baterijo posvetil vanj, oba bosta zavpila „stoj‘, vtem pa planila nadenj. Načrt sta izpeljala, nista pa računala na odpor krivolovca. Ko sta v bližini zaslišda korake, zavpila stoj in v soju žarka iz baterije zagledala kake 3 metre od sebe 38-letnega Moharja Drenška iz Dol. Kota, je Šporar opazil puškino cev, uperjeno naravnost vanj. Kot pravi Šporar, se je v desetinki sekunde odločil za strel s šibrami, ker je imel kroglo v trocevki blokirano. Izjavlja, da ni imel namena krivolovca ubiti, pri, strelu pa tudi ni meril, temveč samo sprožil. Snop šiber je zadel Drenška v zunanjo stran desne podlahti in šel skozi roko in v notranjo stran prsi. Koje Šporar videl, da se je ustreljeni zgrudil, mu je takoj nudil pomoč. Obvezal mu je roko, potem sta ga z Mikličem pravila v čoln ter v vasi poklicala ljudi, toda pomoč je bila prekasna. , V ponedeljek dopoldne so v prisotnosti preiskovalnega sodnika, jav-n^a tožUca in organov UJV opravili rekonstrukcijo dogodka. Po prvih vesteh kaže, da je Šporar ravnal v silobranu. R. B. USTANOVITELJI: občlnslce konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, NoVo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone Gošnik Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel Franc StaJ-dohar in Ivan ziWč. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan. Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey in Ivan Zoran.. Tehnični urednik; Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka l dinar — L,etna naročnina 49 dli^irjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vštet lO-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani Usta: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon; (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »I..judskc pravice« v Ljubljani. V prejšnji številki smo bralcem iz trebanjske občine postregli z vestjo in fotograHjo 1 kg težkega krompiija, ki ga je na svoji njivi izkopal Jože Perko iz Vrtač. Ta rekord je že potolčen: oni dan se je v našem uredništvu oglasil Franc Kalčič, kmet iz Gotne vasi 15 pri Novem mestu, in prinesel 105 dkg težak krompir. Vidite ga na sliki. Krompir je rdeče sorte. Takšnega je imel posajenega manj, toda v vsakem grmu so bili po 3 do 4 krompiiji, težki po pol kilograma. Gornji je bil največji med vsemi. (Foto: M. Jakopec)