GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MESTU
Stari slovenski pregovor »v slogi je moč« prihaja do veljave tudi v izražanju želja delovnih kolektivov Javorja, Lesnine, Marlesa, Mebla, Stola in Novolesa, ki se te dni odločajo, da bi se združili v sestavljeno organizacijo združenega dela UN1-LES. S podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo bi združeni v UNILES odločali:
—	o enotni razvojni politiki,
—	o uskladitvi proizvodnih programov,
—	o sodelovanju v nabavi in prodaji na tržišču,
—	o uskladitvi finančnega poslovanja,
—	o delni združitvi sredstev,
—	o skupnem nastopu pri bankah, zbornicah in drugih organizacijah.
Ta združitev pomeni združitev približno 1/3 celotne slovenske lesne industrije glede na število zaposlenih, vrednost osnovnih sredstev, obratnih sredstev itd.
Prav je, da glasujemo tudi mi za združitev, saj prinaša združevanje nove možnosti, da bomo še hitreje napredovali.
Problem našega gospodarstva in Novolesa je stabilizacija. Komunisti smo spremljali težave pri poslovanju in se aktivno vključili pri reševanju surovinske krize. Naša aktivnost je bila tudi izražena pri razlagah o temeljnih ciljih ekonomske politike NOVOLESA.
Poslovanje v podjetju je nemogoče brez pravilne kadrovske politike. Zato komunisti ne smemo dovoliti, da gre mimo nas. V zvezi s tem smo dali pobudo za oceno vodilnih ljudi, ki je bila opravljena na začetku leta. Sodelovali smo tudi pri notranji organizaciji Novolesa.
Za nadaljnje delo na tako zahtevnih nalogah bo morala OOZK še bolj okrepiti svoje vrste s sprejemom novih članov. To je tudi ena izmed točk akcijskega programa.
Ugotavljamo, da struktura članov ne ustreza tisti, ki jo mora imeti ZK. Zaradi tega smo na začetku leta utrdili povezavo in sodelovanje s sindikalno organizacijo.
Morali bomo tudi utrditi povezavo z mladino. Zato je konferenca sklenila, da začnemo
sistematično sprejemati nove člane. Narediti moramo še več. Organizirali bomo osnovne organizacije ZK v TOZD, tako da bo vsaka TOZD imela svojo OOZK, saj bo s tem bolj aktivna in delovna, ker bo živela med delavci. Rok realizacije je mesec julij.
Normalen razvoj samoupravnega sistema ni mogoče brez vključevanja delavcev v samoupravno kontrolo. Odbori samoupravne delavske kontrole v TOZD in centralni odbor so izvoljeni. Potrebno je, da se komunisti še nadalje zavzemamo, da bo delo čim bolj uspešno,.
V okviru predkongresne aktivnosti se vključujemo v delo na področju integracijskih procesov.
Aktivno smo se vključili v razpravo o združitvi lesne industrije v Sloveniji, ki jo vsi enotno podpiramo.
To je bil kratek pregled dela v OOZK v preteklem obdobju. Konferenca je po analizi opravljenega dela zadolžila sekretariat, da pripravi akcijski program za leto 1974 in ga da v potrditev OOZK na naslednji seji. Tako se bomo še bolj aktivno vključili v akcijo, ki nam je začrtana v pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja.
Sekretariat OOZK
Letna konferenca 00 ZK NOVOLES
25. 1. 1974 je imela OOZK NOVOLES redno letno konferenco. Konferenca je ocenila politično delo OOZK v preteklem letu. Analizirala je akcijski program, ki smo ga sprejeli na prejšnji konferenci. Program je bil obsežen in je zahteval veliko angažiranost komunistov. Sekretariat je imel 36 sej, OOZK pa se je sestajala redno vsak mesec.
Po programu je bila prva naloga:	samoupravna organizi-
ranost in uresničevanje ustavnih amandmajev. Z delom smo začeli že v letu 1972.
Pokazalo se je, da je naloga težka, saj marsikatere dileme nismo mogli takoj razrešiti. Konstituiranje TOZD, odnosno delo na pripravah, se je resno začelo po sprejemu zakona o
Tretji
natečaj vabi
Sekretariat za Design SPID-YU (zveza uporabnih umetnikov in designerjev Jugoslavije bo v okviru pospeševalnih dejavnosti ponovno razpisal mednarodni natečaj za oblikovanje industrijskih izdelkov. To bo že tretji tovrstni natečaj. Prvi je bU leta 1971, drugi leta 1972. Na obeh smo sodelovali. 1971 smo razpisali natečaj za moderen gugalnik, na drugem pa sistem vgradljivih omar.
Za ilustracijo lahko povem statistični podatek: na drugem razpisu je sodelovalo 48 jugoslovanskih podjetij z 78 različnimi oblikovalskimi nalogami. Prispelo je 425 elaboratov, od katerih je bilo izbranih in nagrajenih le 88.
Sekretariat za Design SPID YU je letos sklenil, da razpiše AS DESIGN 74 šele po opravljenih temeljitih raziskavah in analizah potreb po oblikovanju z gospodarskega in družbenega vidika.
Cilj natečaja AS DESIGN 74 je dvigniti zavest po smotrnejšem načrtovanju okolja in predmetov v njem, spodbuditi domačo kreativno, novatorsko in iznajditeljsko dejavnost in tako pripomoči k višji kulturni ravni jugoslovanskih industrijskih izdelkov in s tem k uspešnejšemu uveljavljanju na domačem in tujem tržišču.
Znanost, tehnologija in umetnost vsaka po svoje prispevajo h kvaliteti življenja. Cilj akcije AS DESIGN 74 je tudi v tem.
MARTA RAČEČIČ dipl. inž. arh.
konstituiranju TOZD v združenem delu.
Imenovana je bila komisija, sestavljena iz delegatov enot, ki so predstavljale tehnološko zaokroženo celoto. V pomoč komisiji sta bili še dve podkomisiji in sicer: pravna podkomisija in ekonomska podkomisija.
Ti dve podkomisiji sta pripravili temeljito pravno in ekonomsko analizo.
Dokončna odločitev je bila: 7 TOZD in Delovna skupnost skupnih služb. To odločitev je OOZK v celoti podprla.
Komunisti se zavedamo, da je s tem končan le prvi del te naloge. Boriti se bomo morali, da se ustavna dopolnila uresničijo tudi v praksi. •
Naslednja točka programa je bila stanovanjska problematika. Reševanje stanovanjskih problemov zahteva veliko dela. Ugotavljamo, da NOVOLES iz leta v leto deluje na tem področju dokaj uspešno. Začeli smo organizirano graditi montažne hiše za delavce, ki zasedajo Novole-sova stanovanja in jih bodo sprostili za druge delavce.
Prav tako je deset naših delavcev dobilo stanovanja — večina je neposrednih proizvajalcev.
Za kreditiranje stanovanjske gradnje je bilo razdeljenih 100 starih milijonov med 57 prosilcev.
V prihodnje bo Novoles skupno s solidarnostnim skladom in skladom skupnih vlaganj reševal stanovanjske zadeve še bolj intenzivno, pri čemer bo predvsem upošteval socialno strukturo.
Nadalje smo sodelovali pri oblikovanju politike osebnih dohodkov.
Zavedamo se tega, da v času podražitev OD ne more ostati enak. Spremljali smo uspehe poslovanja in ob ugotovitvi, da je bilo uspešno poslovno v obdobje devetih mesecev, predlagal DS dodatno enkratno izplačilo 60 odstotnega osebnega, dohodka.
Priprave za povečanje OD še tečejo in bodo v aprilu tudi prvi rezultati - popravljene tarifne postavke.
Socialno delo z ljudmi je naloga, ki jo moramo čedalje bolj resno opravljati. Organiziranje delovnih skupin, splošnih oddelkov na TOZD in delo socialne službe bo to problematiko bolj uspešno opravljalo.
Kadrovske vesti za januar
SPLOŠNO MIZARSTVO
V januarju se je na novo zaposlilo 19 delavcev, 25 delavcev pa je prišlo iz Splošnega mizarstva Dvor s pripojitvijo.
TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA
Kavšček Ciril — kot ključavničar
TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA:
Pelc Ivan — prišel iz JLA, Potočar Jože
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA:
Pavlin Darko, Buček yilko, Selak Jože, Judež Janez, Štravs Marjan, Ucman Janez, Srebrnjak Ana, Ucman Anton, Juršič Janez, Božič Marija, Štravs Antonija
TES:
Novak Jože
UPRAVA:
Pevec Ciril — na delovno mesto-pomočnik glavnega direktorja, Naveržnik Maruša dipl. inž. kemije — na del. mesto — glavni tehnolog za akril, Šporar Darko — na delovno mesto - prodajalec v trgovini
DVOR:
Černe Jože, Drab Cveto, Ger-den Ludvik, Hočevar Julijana, Jernejčič rane, Kastelic Jože, Kmet Franc, Kocjančič Ludvik, Legan Alojz, Legan Miroslav, Legan Miha, Legan Franc, Legan Martina, Lovše Janez, Miklič Ivanka, Murn Ciril, Nahtigal Ciril, Novak Martin, Veselič Vinko, Murn Ahacijt Pečjak AlojZj^ Repar Mirko, Spec Anton, Štravs Alojz, Špelič Franc
V januarju je z delom prenehalo 18 delavcev:
Zbašnik Ciril - samovoljno, Radonič Dragica - samovoljno, Rustja Marija - samovoljno, Kren Draga — sporazumno, Virant Anton - samovoljno, Adrovič Salko - JLA, Ostojič Duja — sporazumno, Skube Branko - JLA, Dukič Mato -JLA, Vodnik Alojz - JLA, Bradač Janez - sporazumno, Miklič Drago - JLA, Kotnik Darko — samovoljno, Pirc Jože
-	samovoljno, Rudman Vinko
—	samovoljno, Vrhovnik Jože — sporazumno Ferenček Jurij — samovoljno, Virant Olga - invalidska upokojitev
moški	ženski	skupaj
177	216	393
167	233	400
146	118	264
111	58	169
31	3	34
43	20	63
95	70	165
60	1	61
22	1	23
45	49
4	4
901	724	1625
KV	Ostalo	Skupaj
147	1292	1625
Struktura se v primerjavi
z letom 1972 ni bistveno spremenila, razen pri delavcih s srednjo šolo, kjer se je število povečalo za 18 delavcev.
V letu 1973 je bilo na novo sprejetih 271 delavcev, odšlo pa je 239 delavcev Največ na novo sprejetih delavcev je bilo v obratih TDP - 84, TSP - 39, TPP -54, TVP - 34.
Vzroki za odhod delavcev iz podjetja so bili sledeči: odpoved delavca - 95; samovoljna zapustitev - 77; Upokojitev - 10; JLA - 42; smrt — 2; v zapor — 1; odpoved podjetja — 12.
V maju leta 1973 so bili v vseh naših obratih izvoljeni novi upravni odbori sindikalnih podružnic. Po izvolitvi teh odborov je bil izvoljen tudi centralni odbor podjetja, njegova naloga je koordinirati delo vseh osnovnih organizacij. Centralni odbor je imel v svojem mandatu 12 sej, na katerih so v glavnem obravnavali sledeče probleme.
Kako je z nočnim delom žena v našem podjetju? Sindikat vztraja, da se nočno delo žena v našem podjetju popolnoma ukine do leta 1976, do tega časa pa se vsem daje v nočni izmeni malica brezplačno. Žene naj ne bi delale ponoči več kot en teden v mesecu. Ta sklep je tudi uresničen.
Odbor je sklenil, da bo podjetje nabavilo šotore za naše delavce, ki bodo letovali.
Na tretji seji so bile imenovane komisije za socialno varstvo in krvodajalstvo, za organizacijo proslav, za rekreacijo in dopuste ter za prehrano. Te komisije so bile sestavljene zaradi tega, ker je odbor premalo številen za vse delo.
Po zahtevi 27. čl. novega Zakona ZDR je sklenil, da se dopust poveča od 14 dnina 18 vsem delavcem. Da pa bi podjetje kljub tolikim izgubljenim dnem izpolnilo plan, je odbor sklenil, da bomo delali 2 dni za gradnjo nove kuhinje.
Razprava in sklep o zaščitnih oblekah; Podjetje mora izvajati pravilnik o osebnih zaščitnih sredstev.
Centralni odbor je obravnaval tudi poročilo generalnega
V letu 1973 je bilo gibanje delovne sile po mesecih sledeče:
Mesec	moški	ženske	skupaj
januar	856	738	1594
februar	857	736	1593
marec	858	731	1589
april	851	726	1577
maj	848	726	1574
junij	870	725	1595
julij	881	729	1610
avgust	895	733	1628
september	900	729	1629
oktober	907	729	1636
november	903	729	1630
december	901	724	1625
direktorja o rezultatih v prvem polletju.
Sklenil je, da naj vestno delamo na svojih delovnih mestih in pripomoremo k izhodu iz zaostrenega gospodarskega položaja. Osma seja je bila skupno s sekretariatom. Na njej je bila sprejeta resolucija delavskega sveta in zadolžitev vseh članov, da resolucijo posredujejo vsem zaposlenim. Njene ukrepe moramo dosledno izvajati.
- Razprava o izplačilu osebnih dohodkov na knjižice; zadolžitev je bila, da člani odbora in predsedniki osnovnih organizacij sindikata razložijo zaposlenim prednosti takega ukrepa. Sklep se uresničuje.
— Določitev odbora za Dedka mraza in postavitev naloge temu odboru: sklep je bil uresničen.
Osnovne organizacije sindikata in tudi centralni odbor so tesno sodelovali in večino problemov uredili v dobro prizadetim in celotnemu podjetju Novoles. V januarju leta 1974 so bile volitve vseh upravnih odborov v temeljnih organizacijah združenega dela, osnovana je bila tudi organizacija sindikata v TOZD Tehničnih energetskih storitev.
Za vodenje in koordinacijo med osnovnimi organizacijami sindikata so izvolili sindikalno konferenco podjelja, ter začrtali njene naloge.
To je kratko poročilo dela sindikalnega odbora od maja do konca leta 1973.
S.T.
Delovna sila
V podjetju je bilo 31. 12. 1973 zaposlenih 1625 delavcev, od tega 901 moških in 724 žensk. Število zaposlenih po obratih pa je bilo sledeče:
TABELA ZA DECEMBER:
Obrat
Tovarna drobnega pohištva Tovarna vezanih plošč Tovarna stilnega pohištva Tovarna ploskovnega pohištva Žaga Straža Tovarna plast, iverice Uprava OTS
Energetika Skladišče lesa Trebnje
Skupaj
Kvalifikacijska struktura je bila sledeča:
vsš	vš	SSI	VK
18	17	122	29
Kaj je delal naš sindikat?
Z ogleda nemške tovarne pohištva »BRETZ«
Med potjo na letošnji koelnski sejem pohištva sva v Frankfurtu med prestopanjem iz letala v letalo z inž. Bajtom zvedela, da si lahko ogledava največjo nemško tovarno oblazinjenega pohištva Bretz v Gensingenu, kraju, ki je približno sto kilometrov zahodno od Frankfurta. Seveda sva priložnost izrabila in po ureditvi formalnosti v zvezi s podaljšanjem veljavnosti vozovnice za naslednji dan smo čez kako uro že bili v tovarni. Z nama sta bila tudi inž. Novak in zastopnik firme Hildebrand, ki sta ogled organizirala.
Glavni namen našega obiska je bil ogled novih sušilnic, katere postavlja Hildebrand in, ki so ravno take, kot bodo naše, kijih tudi delamo v kooperaciji s to firmo.
Prvo, kar nas je presenetilo, je bila izredna urejenost skladišča žaganega lesa. Sama po sebi je govorila o skrbi, ki jo Nemci posvečajo surovini. Celotno skladišče je asfaltirano, tako da klasičnih betonskih podstavkov sploh ne uporabljajo, ker zložaje, ki jih vozijo iz raznih žag, postavljajo kar na asfalt. Seveda pripeljejo zložaje že zletvičene. Hrast, ki ga v glavnem uvažajo, pa letvičijo sami.
Povedati je treba, da je les, ki ga predelujejo, vsaj dve klasi boljše kvalitete kot naš, poleg tega pa še delajo z njim tako, da ni pirav ali napaden od kakšne druge bolezni.
Sušijo praviloma vedno deske, ker se jim zdi manipulacija z decimiranim lesom predraga, poleg tega pa imajo tudi dovolj sušilnih kapacitet.
Letno predelajo 25.000 m3 lesa različnih vrst, ki gre seveda ves skozi sušilnice. Omenil bi še, da imajo ogromne sušilne kapacitete. Posamezne klasične komore imajo kapaciteto do 60 m3 lesa naenkrat, zložaji lesa na vozičkih pa so visoki 5 m.
Na našo prošnjo so nam omogočili tudi ogled proizvodnje sedežnega pohištva, ki zajema izredno široko paleto različnih sedežnih garnitur. Pri tem pa precej skrbno gojijo nordijsko linijo, ki uporablja veliko masivnega lesa. Tako smo videli obdelavo vseh vrst ogrodij za kavče in fotelje, roko naslone različnih oblik in podobne izdelke.
Proizvodnja je tehnično in tehnološko dobro opremljena, videti pa je stroje, s kakršnimi delamo tudi v Novolesu, samo da so tam mnogo bolj številni (delajo pač samo eno izmeno), razen tega pa imajo tudi več prostora. Sploh so bili prostori tisti, ki so nas močno presenetili. Na zaposlenega pride dvakrat več prostora kot pri nas. Notranji transport obsega valjčne proge, boks palete, regalna skladišča, viličarje, vse približno tako kot pri nas, le da so valjčne proge veliko močnejše kot naše. Površinska obdelava je precej mehanizirana, posebno še, če upoštevamo, da lakirajo vse elemente že montirane. Medfazni kontroli je posvečena velika skrb, saj gre lahko v površinsko obdelavo le popolnoma brezhiben kos pohištva.
Ogledali smo si tudi tapetništvo, kjer pa smo bili skoraj malce razočarani. Seveda imajo sodobne šivalne stroje, strojčke za šivanje gumbov in še nekatere pripomočke, vendar večino dela le opravijo z različnimi pištolami, kakršne pa imamo na razpolago tudi pri nas.
Razmeroma slabo mehanizacijo so opravičevali z zelo širokim asortimanom izdelkov, kjer je še veliko ročnega dela. Resnično pa smo bili začudeni spet nad razsežnostjo tovarniških hal. Če smo prej rekli, da ima nemški lesni delavec dvakrat več prostora kot naš, ga pa imajo tapetniki gotovo štirikrat več kot naši.
Mislim, da bi iz tega ogleda lahko dobili dve osnovni ugotovitvi, po katerih se nemški proizvajalci bistveno razlikujejo od nas: to je izredna skrb za surovine in udobni delovni prostori za proizvodnjo.
Prav gotovo sta vredni naše pozornosti v našem prihodnjem delu.
SLAVKO MEDLE
S sejma Constructa 74 v Hannovru
Constructa 74 je mednarodni sejem v Hanovru, namenjen prikazu elementov za gradbeništvo. Na sejmu je razstavljalo 1.400 podjetij iz ZRN in 291 podjetij iz tujine. Zastopana so bila vsa tvoriva, ki jih uporablja gradbeništvo: les, plastika, kovine, beton, izolacijski in zaščitni materiali. Namen našega obiska je bil ugotoviti udeležbo lesa in plastike, predvsem akrilnega stekla v gradbeništvu. Bralcem bom poizkusil na kratko podati svoje vtise s sejma.
Lesna tvoriva so v gradbeništvu ponovno močno zastopana. Opaziti je manj novitet, lahko pa rečem, da so stara tvoriva močno tehnično izboljšana. Les je bil prikazan v gradnji proizvodnih prostorov kot lepljena konstrukcija v montažnih hišah, savnah, lesenih oknih, vratih, parketu, stenskih oblogah in izolacijah. Pri lesenih talnih oblogah so prevladovali parketi. Z raznimi izvedbami, od deščičastih večslojnih, do furnirane iverice, ki je bila debela 19 mm, lepljena z mela-minskim lepilom in obojestransko furnirana z 1,5 mm debelim furnirjem. Zanimiv izdelek so tudi karnise iz panel plošč in plastike, ki so opremljene s svetili. Precej podjetij je prikazalo
celo paleto kotnih zaključnih letev iz furniranega lesonita, vezanih plošč in plastike. V ta namen bi lahko uporabili tudi lahko gradbeno ploščo. Prednost teh zaključnih letvic je tudi v tem, da so v njih napeljane električne inštalacije. Firma BASF je razvila „sendvič" ploščo za zvočno izolacijo stropov in sten. Vidni del plošče se sestoji iz bukove vezane plošče, debele 3,7 mm. Plošča je do 30% luknjana z izvrtinami 20 mm premera. Jedro je iz poliuretanske pene z odprtimi celicami, debeline 70 mm. Pokrita je s folijo, hrbtna stran izolacijske plošče je iz 17 mm debele iverice.
Akrilno steklo se v gradbeništvu uporablja predvsem za iz-
delavo svetlobnih kupol, sanitarij in za pohištvene elemente. Firma SCHOCK je predstavila garderobne omare, kjer so fronte oblepljene z akrilnim steklom v pastelnih barvah. Kupole iz akrilnega stekla je predstavilo 12 podjetij. Največji med njimi je Klaus-ESSER ki pokriva 93 % nemškega trga. Vsak proizvajalec kupol ima svoj sistem izdelave in montaže. Za kupole uporabljajo največ opal-no steklo. Podnožja kupol so iz ojačanega poliestra, le firmi Esser in Alsvitra jih izdelujeta tudi iz poliuretana. Podnožja kupol, ki so iz ojačanega poliestra, uporabljajo za izolacijski material, poliuretan ali iverico.
Sanitarni izdelki iz akrilnega steklaa šele prodirajo na nemški
trg, predstavilo pa jih je 6 podjetij. Izdelujejo sanitarne elemente:	kadi, umivalnike,
bideje, WC školjke, pomivalna korita in tuše. Uporabljajo v glavnem 4 mm debelo akrilno steklo, ojačano s poliestrom. Opazili smo tudi kompletne sanitarne celice v enem kosu, v katerem so vgrajeni vsi najnujnejši sanitarni elementi. Taka celica omogoča hitro gradnjo stanovanjskih blokov, bolnic, domov itd.
Poleg teh gradbenih elementov je opaziti še ogromno drugih elementov iz drugih materialov in ker sam tudi gradim, sem ob poplavi raznih že gotovih materialov, ki jih je mogoče montirati brez dragih obrtniških del, lahko le predvideval, zakaj so naša stanovanja tako draga, saj smo od industrijskega in cenenega načina gradnje še zelo daleč.
B.D.
Meblo iz Nove Gorice
je sestavljeno iz 13 TOZD, v katerih je skupno zaposlenih 2.170 delavcev, od tega 262 z najmanj srednješolsko izobrazbo.
V svojem proizvodnem programu ima: izdelavo pohištva, jogi vzmetnic, svetil iz „pleksi-glasa“ plastičnega pohištva. Celotni dohodek podjetja do 30.
6.	1973 je bil 246,576.000 din in od tega 14,419.000 din dobička. Izvoz v prvih devetih mesecih leta 1973 je bil v višini 3.823.385 dolarjev. Podjetje ima 7 prodajaln v Jugoslaviji in v sodelovanju z Lesnino tudi podjetje v Italiji.
Stol iz Kamnika
1	Preč	Istav	ljamo vam
Ob nameravani združitvi podjetij Javorja iz Pivke, Lesnine iz Ljubljane, Marlesa iz Maribora, Mebla iz Nove Gorice, Stola iz Kamnika in Novolesa v sestavljeno organizacijo združenega delaje naša dolžnost, da bralcem predstavimo ta podjetja, tako da bodo lahko dobili predstavo o novi sestavljeni organizaciji združenega dela, njeni moči in deležu v slovenski lesni industriji.
Javor iz Pivke	brazbo.
Njihov proizvodni program je podjetje, ki je sestavljeno obsega izdelavo pohištva, žaga-iz 5 TOZD, v katerih je zaposle- nega lesa, vezanih plošč, rezane-nih 1.516 delavcev, od tega 121 ga furniija. Podjetje ima tudi z najmanj srednješolsko izo- trgovine v največjih jugoslovan-
Osvetlitve iz strehe odpirajo novo — peto steno, skozi Katero prihaja svetloba, ob kateri so sence najmanjše.
skih mestih. V letu 1973 do konca junija je ustvarilo
142.646.000	din dohodka in
11.664.000	din dobička. Do 30. 9. 1973 je podjetje ustvarilo 5.073.112 dolarjev prometa s tujino.
Lesnina iz Ljubljane
je proizvodno trgovsko podjetje, ki je sestavljeno iz 12 TOZD. 30. 6. 1973 je imelo 816 zaposlenih delavcev in od tega 359 z najmanj srednjo šolo. Zanimivo je, da ima podjetje v svojih vrstah tudi 9 doktorjev znanosti in 2 magistra znanosti.
Delovni program obsega: prodajo in proizvodnjo pohištva, žaganega lesa in prodajo vseh lesnih proizvodov v 41 prodajalnah po vsej Jugoslaviji. Podjetje ima še svoja podjetja zunaj meja Jugoslavije in sicer v ZRN, Avstriji, ZDA in Italiji. Do meseca junija 1973 je imelo
621.914.000	din celotnega do-todka in 12,568.000 din dobička. Do 30. 9. 1973 je ustvarilo za 11,751.586 dolarjev izvoza.
Marles iz Maribora
je sestavljen iz 9 TOZD in ima zaposlenih skupno 1.742 ljudi, od tega 137 z najmanj srednješolsko izobrazbo. Značilni izdelki za to podjetje so: kuhinjsko pohištvo in montažne hiše. Podjetje ima 2 prodajalni. Do meseca junija 1973 je ustvarilo 185.204.000 din celotnega dohodka in 11.702.000 din dobička. Do 30. 9. 1973 je ustvarilo 1.761.621 dolarjev izvoza.
je sestavljen iz 3 TOZD, v katerih je skupno zaposlenih 1.423 delavcev in od tega 111 z najmanj srednješolsko izobrazbo. Proizvodni program podjetja obsega izdelavo pohištva, pisarniškega pohištva, stolov, žaganega lesa in furnirja. Polletni dohodek podjetja za leto 1973 je bil 90,874.000 din, in od tega je imelo podjetje
7,124.000	din dobička. Podjetje je v devetih mesecih lanskega leta izvozilo za 2.336.048 dolarjev izdelkov. Podjetje ima 3 lastne prodajalne: v Ljubljani, Kamniku in Zagrebu.
Kakšna bi bila sestavljena organizacija združenega dela?
— Imela bi 44 proizvodnih TOZD,
5 trgovskih TOZD,
5 delovnih skupnosti skupnih služb,
1 delovno skupnost skupnih služb kot TOZD,
— V tej organizaciji bi bilo zaposlenih skupno 9.260 delavcev in od tega 1.148 delavcev s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo, kar pomeni približno eno tretjino vseh lesnih delavcev v Sloveniji.
— Razpolagala bi s približno 30 odstotki celotne vrednosti osnovnih sredstev lesne industrije SRS in približno 28 odst. vseh obratnih sredstev SRS.
Imela bi več kot 3 milijarde skupnega dohodka in več kot 25 milijonov dinarjev podjetniške akumulacije.
Ustvarila bi več kot 25 milijonov dolarjev izvoza.
Tako močno podjetje si bi lažje utiralo pot doma in v tujini in s tem izboljšalo pogoje za vsa podjetja, ki ga bodo tvorila.
Sestavljena organizacija združenega dela bi se imenovala UNILES in bo odprta organizacija, v katero se bodo lahko vključevala tudi druga podjetja, seveda s soglasjem vsakega posameznega od združenih podjetij.
Iz dela samoupravnih organov
Odbor za medsebojna razmerja je na seji 6. 2. 1973 obravnaval:
1.	Poročilo o pregledu sredstev za stanovanjsko gradnjo in ugotovil, daje podjetje kupilo 4 stanovanja in da predvideva, da se jih bo približno 5 izpraznilo v letu 1974. Odbor je sprejel sklep, da se razglasi rok za sprejemanje prijav za dodelitev kreditov. Rok za prijave je 28. 2. 1974.
2.	Odbor je obravnaval potrebo obrata v gradnji — Tovarne akrila v Trebnjem — po dveh stanovanjih in jo tudi odobril.
3.	Odbor je sklenil, da dodeli dr. Vjekoslavu Horvatu eno izmed Novolesovih stanovanj, takoj ko bo Zdravstveni dom Novo mesto nakazal 100.000 din v stanovanjski sklad Novo-lesa.
4.	Pri dodelitvi kredita je potrebno najprej oceniti potrebnost po delavcu v TOZD in nato oceno predati komisiji, da jo vključi v oceno za dokončno razdelitev. Pri razdeljevanju kreditov naj sodeluje tudi predsednik sindikata Tone Špelko.
5.	Obravnaval predlog sprememb o delitvi OD kot sledi:
Spremenjene naj bi bile vrednosti točk z namenom, da bi spodbudili neposredne delavce v proizvodnji, ki delajo po normi, saj bi tako dosegli povečanje storilnosti, ki v letu 1973 ni bila na posebni ravni. Splošni odstotek in K2, ki ni bil več stimulativen, naj bi zopet pričela na izhodiščni točki. Draginjski dodatek, ki je bil izražen v dinarjih, naj bi se pretvoril v točke in se prištel k oceni. Ukinjena naj bi bila I. grupa tako, da bi postala II. grupa. Razpon med najvišjo in najnižjo oceno bi se tako znižal iz 3,78 na 3,18.
Obračun novega osebnega dohodka naj bi pričel s 1. marcem.
6.	Komisija za analitsko oceno naj oceni nova delovna mesta in uskladi ocene z obstoječim pravilnikom.
7.	Odbor je potrdil nadure in pogodbena dela, opravljena v tekočem mesecu.
Odbor za ekonomiko je obravnaval sledeče:
1.	Poravnavo razlik, ki so nastale pri izplačilu nadomestil osebnih dohodkov, in sklenil, da se negativni saldo izravna.
2.	Obravnaval rezervne sklade osebnih dohodkov po TOZD in sklenil, da se ne prenašajo v naslednje leto, morebitne negativne razlike pa se izravnajo.
3.	Obravnaval predloge inventurnih komisij in predlagal
delavskemu svetu, da se viški osnovnih sredstev zunaj poravnave čimprej prodajo.
Odbor za razvoj in organizacijo je obravnaval rekonstrukcijo v TOZD TPI in žaga Soteska in sicer ureditev krlišča in žagal-nice ter sklenil, da se ju popravi s tem, da se nabavi nov stroj za nakladanje in razkladanje (Volvo), ostala mehanizacija pa se rekonstruira skozi vse leto.
-----------------------------------------------s.
Tehnično in zdravstveno varstvo pri delu
V letu 1973 je bilo zaradi bolezni in nezgod izgubljenih 31.160 delovnih dni, ali: stalno je bilo doma skozi vse leto 112 ljudi. Največje število bolovanj je bilo zaradi nezgod na delu in sicer skupno 3.331 dni. Takoj za nezgodami na delu so bolezni cirkulatomega sistema, ki zajemajo obolenja srca, arterij, ven in drugo, ter bolezni kosti in organov za gibanje, ki zajemajo vnetje
kostnega mozga, revmatizem, obolenje sklepov in druge bolezni mišičnega kostnega sistema. Zaradi njih smo skupno izgubili 3.202 dneva. Nadalje je bilo 2.615 dni izgubljenih zaradi nezgod doma, itd., kar je razvidno iz tabele.
Nezgode so potekale po obratih takole:
Največ je bilo na obratu TSP in sicer 27 % od zapo-
slenih, drugi obrat je bil TDP 26 %, nadalje žaga Straža 25 %, TVP in TTPP po 14%, TPI 11 % TES 8 % in Uprava 2 %. Torej skupni odstotek za celotno podjetje je 18 % od zaposlenih. Največ nezgod je bilo pri ročnih delih in sicer od skupaj 291 nezgod 132 nezgod na ročnih delih.
Poškodb na prstih rok je bilo 98, na rokah 61, na očesih 21, na glavi 11, po-
škodb na telesu 23, poškodb na nogah 76. Od 901 zaposlenih moških sta bila poškodovana 202, od 724 zaposlenih žensk pa 89.
Največ nezgod je bilo v juliju in avgustu, po 34. Ponedeljek je dan z največjim številom nezgod in sicer 65. Tretja ura delovnika ima 46 nezgod.
Nezgod je bilo 291, kar je prav toliko kot v letu 1972.
Bolezenski izostanki iz dela do 30 dni po vrstah bolezni za leto 1973
št.	Opis bolezni	TDP	TVP	TSP
1.	Nega dr. člana	228	294	397
2.	Revmat. bolezni	983	786	543
3.	Bol. dihal, gripa	491	543	343
4.	Psihične bolez.	593	402	276
5.	Bol. preb. org.	323	355	209
6.	Bol. ledvic, jeter	412	488	121
7.	Nezgode na delu	1072	800	755
8.	Nezgode doma	,778	665	363
9.	Ostale bolezni	1207	960	694
	Skupaj	6087	5293	3701
TPP	TPI	Žaga	TES	Uprava	Skupaj
162	17	27	39	85	1249
173	179	279	114	145	3202
287	24	162	141	115	2106
99	102	89	27	87	1675
145	135	125	16	75	1383
240	26	7	—	134	1428
205	68	321	48	62	3331
379	61	169	88	112	2615
529	346	199	115	151	4201
2219	958	1378	588	966	21190
Nove smeri, ki jih kaže Koeln
Koeln v Z. Nemčiji je zadnje dni januarja gostil obiskovalce vsega sveta. Največja letošnja razstava pohištva, imenovana Internacionalni salon pohištva, je priložnost, da ugotovimo modne težnje v pohištveni industriji za leto 1974 in morda tudi za kasneje.
Sejemski prostorje ogromen. Zbrani so razstavljalci iz vsega sveta, zato je tudi slika raznovrstna; stara Evropa z rustikalnim pohištvom za naše razmere in kolonialnim za Ameriko, severnjaki s svojim enostavnim, čistim in celovitim designom oblike, materiala in konstrukcije, ter do skrajnosti folklorno pohištvo z daljnih Filipinov in še od dlje.
Pred leti so novi materiali, plastika, pleksi in poliuretani, naredili revolucijo v pohištveni industriji. Letos kaj tako revolucionarnega in tako svojskega nismo opazili. Vendar pa kljub temu lahko povemo nekaj značilnosti, ki bodo dajale pečat novemu:
—	pohištvo ne bo več belo, pa tudi ne barvasto, razen otroškega in dopolnjevalnega, kosovnega.
—	hrast je zelo cenjen, dostikrat so uporabljene eksote, predvsem tiste, ki potem, ko so lužene, spominjajo na hrast.
—	pri total designu so uporabljeni izključno domači (domovinski) materiali. Severnjaki uporabljajo smrekovino, domače platno surove barve ali barvano z naravnimi barvili, usnje in kože. Vedno so ti materiali kombinirani med seboj. Sedežno pohištvo sestavlja leseno ogrodje in usnjene blazine.
— Sedežno pohištvo ni več tako ogromno. Bogato oblazinjeni fotelji so nekako bolj
prilagojeni človeku in nič več ni nepotrebne porabe materiala zaradi videza. Predvsem za nas, za našo stanovanjsko kulturo, je ta ugotovitev zelo pomembna, saj smo naše dnevne sobe doslej zelo hitro napolnili, če smo se odločili za sedežno garnituro, sestavljeno iz kavča in dveh velikih foteljev.
—	omarasto pohištvo ima karakteristične širše predelbe, regali so odprti, ostajajo pa visoki, dostropni.
—	mize imajo vse oblike in velikosti ter so narejene iz vseh možnih materialov — klasičnih in modernih.
—	garniturnega pohištva je zlasti stilnega zelo dosti. Tudi spalnic, kuhinj in dnevnih sob je mnogo, toda jasno je opaziti tendenco, da bo moderen človek stanoval sodobno. To pa pomeni, da bo kupil omaro, ki bo zadoščala in ustrezala njegovim potrebam, še raje pa se je bo izognil, če bo le našel stanovanje opremljeno z vzidano omaro (garderobno). Opremo bo dokupoval po kosih. Pri tem bo imel proste roke pri kombiniranju materialov, barv, predvsem pa bo v načinu razporeditve, ki ne bo več klasična, prišla do izraza osebna nota . ..
Za nas je nova oprema kopalnice. Nov način bivanja je namreč tudi v tem, da najdemo prostor za umazano perilo, prostor za brisače, prostor za mnogoštevilne posodice, gimna-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JANEZA PIŠKURJA
iz Sevnega 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem za darovane vence in izrečeno sožalje.
Žalujoči: sin Karol, hči Albina in ostalo sorodstvo.
stične naprave itd. v kopalnič-nih omarah.Pohištvo za kopalnice je novost tudi na evropskem trgu. To so lahko manjše obe-šalne omarice ali večje omare s funkcionalno razdelitvijo, ki bi našle prostof tudi v naših malih kopalnicah. To so tudi mizice ob umivalniku, ki so obenem odlagalne površine.
Mogoče je taka velika prireditev vabljiva,in lepa zato, ker nenadoma spoznaš, da je na enem kupu toliko in takega pohištva, da bi vsakdo zlahka zadovoljil svoj okus.
Vsega je res veliko. Človek bi lahko pisal še in še. Najpomembneje je dejstvo, da je letošnje pohištvo praktično, lepo in dimenzionirano bolj stvarno, tudi za naše nekoliko bolj skope stanovanjske razmere.	MARTA RAČEČIČ
dipl. inž. arh.
Ni dovolj samo zahtevati, da se takšen pouk uvrsti v učne programe, še prej je zaželeno, da se zagotovi učni kader, ki bo v največji meri zmožen takega pouka. Zato bi bilo treba temelje alkohologije (vede o alkoholu in alkoholizmu) uvesti tudi na pedagoške akademije, z učitelji, zlasti na osemletkah in šolah za učence v gospodarstvu pa bi morali to gradivo obdelati v posebnih seminarjih. Za potrebe učencev višjih razredov osnovnih šol smo pripravili priročnik in ga je mogoče nabaviti pri Zvezi proti alkoholizmu in drugim narkomanijam SR Hrvatske, v Sloveniji pa pri RO RKS, Mirje 19 ali RKO za boj proti alkoholizmu pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana,
Ze v otroških letih globoko zasidrane običaje in navade je zelo težko spremeniti, zato je tudi protialkoholno delo z odraslimi zvezano z velikimi težavami. Ne zadostuje, da spremenimo znanje o alkoholizmu, temveč je neogibno potrebno spremeniti tudi emocionalna stališča do uživanja alkoholnih pijač. Zato je delo z otroki, še preden se globoko zakoreninijo običaji in navade, večjega pomena in uspešnejše. Prav tako je potrebno organizirati preprečevanje alkoholizma tudi v družini.
3. Preprečevanje alkoholizma bo moralo dobiti posebne oblike v delu s posameznimi strokovnimi organizacijami (železničarji, vozniki, gostinci,
Komenskega 7. Ta priročnik je zdravstveni delavci itd) v delu preveden tudi v slovenščino, z družinami alkoholikov’in med prav zdaj pa pripravljajo njego- pridelovalci sadja. Velikega vo izdajo tudi v francoščini za pomena je, da preprečimo potrebe v Franciji.	pojav alkoholizma pri mladih
2. Z odraslimi bomo delali zlasti v družinah, kjer imajo po tisku, radiu, televiziji in kakega alkoholika, ker v takih predavanjih ter ob pomoči družinah doraste zelo veliko specializiranih in drugih družbe- število poznejših alkoholikov, nih organizacij. S specializirani- Okrog 80 % naših alkoholikov,' mi organizacijami mislimo tiste, zdravljenih v Centru za prepreki imajo v programu predvideno čevanje in zdravljenje alkoholi-osnovno dejavnost za prepreče- zma v Zagrebu, je imelo vsaj vanje ali zdravljenje alkoholi, enega alkoholika med člani ožje zma.	družine. Podobno je tudi v Slo-
Alkoholne navade so se krep veniji. ko zakoreninile in bo glavno
delo z mladino in odraslimi usmerjeno v boj proti alkoholnim navadam. Prizadevali si bomo razviti nove navade, ki bodo namesto alkoholnih navad skrbele za razne oblike zdrave in kulturne zabave. Ko bo slednjič uspelo večini ljudi pokazati, da se lahko zabavamo tudi brez alkohola, bo opravljeno največje delo.
Posebno težavno pomeni odkriti za alkoholne pijače cenen, zdrav nadomestek, kot so razni sadni sokovi.
V tem poglavju nismo niti približno zajeli vseh mogočih načinov boja proti alkoholizmu.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Slavko VIDMAR. Izdaja Lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.