Slovenski e li i 11L Lepoznansko-podačen list. Odgovorni vrednik in izdajatelj: Anton Janeiič* St. 12. V Celovcu 1. decembra 1863. IX. zv. Ljubo doma, kdor ga pozna. (Zložil V. K.) ^jubd đom&, Kdor ga pozna, Pregovor stari že pravi; Torej, moj dom, Ljubil te bom, ? t i ?9; Tebe poznam, etgbibtj Te ne izdam, ' • Kakor so mnogi storili; Za-te živim, Za-te gorira. Kraj moj slovenski, premili! Lepšega ni, Kakor si ti, Za-me nikjer več na sveti, Ti me rediš, Ti me živiš, Za-te pripravljen sem vmreti! Velika gospa. (Euska novela, spisal Vasili Aleksandrovič Vonljarljaraki.) (Konec.) Med tim Je šel Peter, ki mu ni bilo brez grofinje več biti, že spet na Gravski. Zdi se mu, da je dolžen Nataliji povedali, kako ga je razžalila prememba, ki jo je našel v svoji hiši; ali komaj izreče dve tri besede, kar mu ona z otroško prijetnostjo roko na usta položi Glasnik IX. 23 Dokler me v grob smert ne spravi. 322 „Ali ne veste, vi nepoboljšljivi medved vi, da je prva dolžnost možem ta, da se vdajo brez dolge obotave v to, kar žene hočejo? Čemu vsa ta zadrega, ta nepokoj, to premišljanje, ki nima ne glave ne noge? V ostalem nisem za vas poslala pohištva v Kosljukov, ampak zavolj sebe, ko bi me spel kdaj v te kraje zaneslo, mogoče da bi morala spet pri vas prenočili; vaš stan pa se mi je zdel zelo zanemarjen, pa sem ga zato nekoliko v red spravila. Vse bolj po domače se mi bo zdelo, ko bi se morala še kdaj tamkaj mudili." ,če se je 'kgoditb to iž takega namena", odgovori Peter,y,vaša je cqla moja hiša: odslej bom imel sebe le za nje čuvaja/' t »iq-"„To" morete.'" \ ' V;'|^^ i „Še več. Da ne napravim nobenega nereda v hiši, ''"Äf siW]o tako lepo okrasili, ne bom v prihodnje v njej stanoval; umaknil se bom v kot proti dvorišču." „Kakor vas je volja. Ali zdaj sva ^jfoi^'govorila o vaši hiši v Kostjukovem. Reciva enpjo vas." "'^ 'ti '¦ i/ meni. ^ ' , _ „Da. Rada bi vedela, kakšne so vaše odtocbe za prihodnost." „Nimam nobenih. Ostal bom pri vas, dokler mi dovolite; kedar odidete od tod, ne menim se čisto nie za to, kaj bo potem iz mene." „To ste preljubeznjivo rekli, ali odgovorili mi niste na prašanje. Jaz bi rada vedela, kakšen namen imate; tega si ne morem misliti, da ste, pri vaši mladosti volje, zapreti se vso bodočo prihodnost v '??h? ječo v Kostjakovem.^;*;,., ^^?,^ '/«.'.h??-? "'"/o \? . rv. „Milostiva gospa, zares''M?mam''^beWega''Ä^m^rl(a^*'za"T)(3^^ nost, ne sanjam o nobeni sreči in ne zanašam se na nikogar." • „Lepa hvala za ta kompliment, to je prav vljudno od vas, đa ®|ra;vite kaj tacega meni, ki se mi zdi, da sem vaša prijateljica." „Ne upam si misliti, da ekscelencija..." J . „A\i ste vi netočen! Ponavljam vam še ??????^, Wtf, kakor ?11? za koga sočutje, pokazujem na vso mogočnost do njega to aočuMe." .. , ^ ' ^^l^^^Poslušam in nočem druzega nego poslušati":®"' f^Jf ^ ' „Döbrö. Povedati vam imam neskončno mnogo fnnajpred, da ne pozabim, povem naj važneje. Vi ste mlad, kapitan, in niste gerd..." . /^Milostna gospa. • , f, ?h???^?^ "'^''^^ ttihö, aH bom jezna." ^ ?????^'^ <^^??1^^1?1??? „Poslušam." J .. f,d . , .J'? „??, grd niste; in kar je več nego'%, %^*Ste dober in pošten; vi imate vse lastnosti, da osrečite ženo. Ali škoda, bogat niste, pa se na smete zazijati v brhko in mlado dekle brez premoženja. Pomislite, da ljubezen prejde in da ima večo trajnost na vzajemnem Spoštovanji osnovana srčna zakonska nagnjenost. Koliko ste star?" 323 „0 sv. Mihelu bom devet in dvajset?."' ' \ . »Se le devet in dvajset!... No, povejte mi po pravici, ali je žena moje starosti, ženska od dvajset in treh let prestara za vas?" „Vi!... jaz!... ah! bog nebeški!" sklikne kapitan in pogleduje z zblojenimi očmi grofinjo. „Ženska taka kakor jaz", poprime Natalija besedo, „okoli dvajset in tri leta stara in premožna". Peter si mane čelo, ne upa si pogledati Nataliji v oči iH ne spravi besedice z jezika. , , „ümejem vas", reče grofinja, smehljaje se. „2a vas se zdi žena med dvajset dvema in dvajset štirimi leti prestara." „Vi, ki ste bili vedno tako dobra z menoj", zašepeče kapitan z drhtajočim glasom, „delate se zdaj norca iz mene... Take neusmiljenosti se nisem nadjal od vas." - „Kaj vam je na um padlo?" ? Lv.II ,,Naj vam bog odpusti!" zdihne Peter. ^ p/ ' *¦ „Vi sle iz uma." ? ' ,/Saj moram biti, kar po vsej sili hočete,,. Zakaj pravite meni ..." »Pravim, kar mislim." '???-?? orfifoij \ ¦ ^ '¦-'?^?'^^' „Jeli mogoče! bog mogočni!" :^ '?' „Prav zares." : • „Kaj! ali nr le grozna šala? „To je tako malo šala, da, če me hočete poslušati, jaz to na se vzamem in vam priskrbim srečno prihodnost." „Vi! ah! ali vi bi se ponižali!" sklikne v brezmernem navdušji Peter in poklekne pred grofinjo. „Vslanite! kolika presiljenost!" reče Natalija osupnjena, da se kapitan tako prenapeto ponaša. „Ne, meni je tako bolje." „Ali jaz nisem nikakor zadovoljna, da vas vidim tako pred seboj." Kapitan molče vstane. Grofinja, ki ni umela, kaj da ga je tako veselo navdušilo, misli si, da bi dobro bilo, če pretrga ta pogovor, ki je tako čudno vžgal srce vnetljivemu sosedu. „Čujte", reče mu, »dokler bom jaz še tukaj, ne bova se več pogovarjala o tej stvari. O veliki noči mislim vrniti se v Petrograd. Pridite tamkaj k meni. Takrat poteče moje žalovanje in jaz bodem svobodna." Zakaj ni Natalija koj še tega dodala, da pojde, kedar mine čas žalovanja, nazaj med gosposki svet? Zakaj ni rekla, da ima namero ogledali se med svojimi prijatelji ali sama za ženo njemu primerno, ali pa komu prijatelju naložiti, naj poišče mlado žensko dobre družine ift lastnega premoženja, da jo naredi za grajščakinjo na Kostjukovem? 23* ??? ?2^'^8?? jgovmki ta aesrežnai grofinja, ne bi bilo v Petru ves večer tako strašno vrela in üpelo; ju ne bi bilo treba proli pöirtöcr ???01Y?? klicali'in isi dati puščafli, češ da ga božje ?? udari. Drugo jutro,' ko- pride z obezo k grofinji, reče da je z glavo nekam zadel in si roko ranil. Kedar je ž njo govprilv^gle(^|i];.j%j§ fako otožno in presrčno, da poprej nikoli tako. »h u ; Več dni prejde, kakor so prešli prejšnji. Kapitan ni vedel prida kratkočasovanja izmisliti. Zdaj je peljal grofinjo kam daleč na saneh, drugikrat sta se dričkala s Ustih kupov snega, ki Jih Je napravil. Imel jfettidi^enkra«; veselje, da je peljal grofinjo na lov in na večer se Je kartal ž njo ali pa je poslušal, ko je pela. Za nJega je bilo tako življenje zapopadek vse posvetne sreče in grad, gozdi, vrti ih polje okoli Gravskega bili so mu pravi raj. Ali ah, ta selska kratkočasovanja, ki so se grofinji s početka zato dopadala, ker so bile za njo nova stvar, prihajala so jej od dne ^io dne dolgočasneja. Zbudil se;je v njej posvetni duh, pa jo Je z novo močjo navajal nazaj v njene prave življe. Dohiajali so jej dvakrat v tednu iz Petrograda časniki in pisma in ti listovi, ki so vselej na dolgo in široko opisovali petrOgrajske veselice, delali so Jo nemirno in tožno. Koliko balov, koliko obedov, pa ona ni bila na nobenem! MMW dr Aih shddov^ije ibilo, j Iger so oruge/ žene. ra^sto njie kraljice bile in kjer tisti, ki so-jej pred kratkim pred noge poklekali, niso t^f^lgs^a-'liJÖ^^IgJilN^ Moram iti od tod, rekla si je; f as je, zadnji čas! Proti koncu februarja je zima odjenjala. Ponočni lovi niso ??? mnogo obetali, snežni kupi so se jeli tajali in razpadati, oifit Pet^-še je vrnil v Kustjakov in ni francoskega učitelja nič kaj ^i6fv^6 razveselil s tćm, da je prinesel s seboj polno izrazov in izrek fnšticOSkfh/ ki se jih je naučil ta čas, kar je na Gravskem bil, kajti vsako besedo, ki jo je grofinja izgovorila, zapazil si je in vtisnil v glavo, ker je poslušal nje glas kakor petje polno melodije. Nesrečni ?1?1| se Je kaj neugode« začudil, ko Je sHšal kapitana izgovoriti množico besed. Tega ni mislil, da ima ljubezen toliko moči; mislil jS'le, da bo še dolgo svojega učenca vodil po labirintu prečudne M^ege in deležnikov, kajti bil Je prav zelo zadovoljen na KostJUkovem, zlasti pa ga je ta misel pekla, da ne bo lel^kpjsmalo takega učenca našel, kakor je Peter. q rnb iii ßvh ?? il^jo^i l&iel Ker JVatalija ni imela čistonraaiio, dozdeA-O brezumni blodnji, ki seje kapitan va-njo zagrozil, bila mu Je neprenehoma tako dobra, c^Žk^r Wfiö^tke. ,Ali bistro oko bi bilo le zapazilo, da se lepi dnevi ^^i«ov1i kttUcoH bližajo, da so misli grofinje na drugo stezo zaš|e. '^^n«ože!jd'>^eieei«jelay da ? napoči skoraj dan, ki ga je odločila ?? odhod, pa jej je torej čas strašno počasi prehajal, nič več Je ni ve-islllto'iiobeho rfttveseljevaflje. ^ Čerjedjal kapitan, naj gre na ribnjak, ^^Iä je^f h??h? boli meflavö^ pa ne morem z doma; pojdite sarai.r|a šetnjo. Ce je PA kapitan vrnivši se v Kostjukov dalj časa r\f^g% 32S vađno doma ostal, nI priM noben seliKbinjeg^i.ä^lig^.^i^fovabil prijazen listič, n^ ge vrne kraalo v grad,,., .?; oAiii ii>fv im ? Vsak drugi bi bil z veliko žalostjo zapazil to očitno premembi), M^^^šteni Peter se je opiral na neomajijiv steber. Čemu bi, govoril je sam sebi, dvomil o prihodnosti? Ali mi ni velela veledušna Nat^ljjSt naj čakam do konca aprila? Ali ni bilo za trdno vstanovljenp, bode ona mož beseda svoje obljube, in ali se kakor nježnočutai mož ni moral opasati s potrpljenjem do velike noči? — In o veliki noči^ pristavil je še, z očmi trepaje iui sam proti sebi s prstom migaje, o veliki noči, ah ljubi moj Peter^^qoujyeKii noči pos^i^lfll^jjna^rpčnejši človek pod nebom! — Js inhsH '''' * Na vse zadnje pride le post, kije predhodnik najvećega ??|^7 nika v letu; počelo je solnee sijati s tistimi žarki, ki so ozna||j^^ prihod spomladi. Drevje in polje je sleklo snežno odejo; potokf, rešeni ledenih okov, šumljali so po travnicih, ki so se odevali v nqvg zelenino in pisano cvetje, in škerjanec, veseli škerjanček1t^t^?ig?^l,, je gostold pod oblake. ^(j^is ^ytjiq ???\? ? \ü[&^m ö|,6om ovon ???)?? ot ilBlcib ,1^011989/a>lžiB^HiJ9q üevogtqo ojloiiž ni o^lob 6« hn-.andnn ? sf:H ,,,^,,,1, ^^,1^^ ^^^j^^ ^^j^^^ ?? ^^'J'^^'Neko jutro sedi Natalija pri ???,??*^e^ebkllllri?fitene neizr^Qi« ?^? tesela, hiti k zvončku in pokliče Klemena. lA ,\?\ ? d „Kiemen", reče mu s tako veselim glasooif, dÄlileiMg%.,^e.day#^ nI bilo slišati od nje, »danes pojdemo na pqtrISuidal uynorf iJoi*I „Kakor zapoveste, ekscelencija." ? iiišan« „ilßJado o'gonm Trenutek Za tim postane v sobah, kjer jeiiMI«[de8đ«!^J^e tako tiho, največi nepokoj. Klemen in dvorski tekata sefn'in tjf, zapovedujeta, spodbadata lokaje in hišne, naj bodo hitri: ti pa spravljajo posteljino in vse, kar je treba in ko minete dve uri, vidi Peter v posebno kočijo vpreženih sedem konj in: kibilko stati in čakati pre^i grajsko klančino' isto tako, kakor jo je videl pred tremi mesci pr^jß svojim gradom. ,^ „Ali že!" reče žalOistno-bližaje segrofinji. „Kaj se tako mudi?(* * „Čas je popotovati", odgovori Natalija in ga odvede k okfti ^iVidite, pomlad je tukaj." jx . ,Ali ne bi mogli še dva tri dni počakati in^pOtl^ iti." d'h*"^^' ne? tam so moji prijatelji, tam svet^ tipioftV^j^jg^ tukaj |a morivna neugodna zopernost.^' / (iBJiq8>I ?{ ?? ii Ko bi ne bil kapitan priprost, kakor dete, ??^]» Žsglašene beseile bi mu bile oči odprle. Ali ne, MloaflWi j^cAl^i zaslepljrnemu. Zbodle;«^ rw>(|eJik(K^>dafe^»sten6fokp9.4eefll|e|o potegne in zazdihne. !:^^5nq ?????? ??? :. io? ^bodbo .Sicer pa se nadjam', popfintei groiuja besedo, .#daj^ftS^tl^Jin kmalo v Petrograđu; mislinn>j^da' se?inistee^zabili, o čem sv^jsetj^ govorila?' ' ^ ^ : - --/v-^s? ^?^??? ..?^?^?? -.-.^ . ,J ^??????. 326 -„Ah! pred bom umrl, nego to pozabil" T - „No, velja tedaj. Ne zakopljite se v svoj Kostjukov." i V^; :„Raji vidim, da se v zemljo pogrezne." .In če böte dotlej kaj potrebovali, obrnite se kar na rapjeg* dvorskega, dala mu bom za to potrebne ukaze." ^sii.„Kakšne ukaze, milostiva gospa?" ^ 1:: j M s takim glasom, ki mi ni čisto nič vŠeč.^ Ne veste li, daje Kostjukov moj?" ' 4jEii: ,)Däv se ve da, in vse kar je na Kosljukovem in okoli njega." j ah ,>Tako, to je prav. Pravim vam tedaj še v drugič, kedar za-| pazite, da tam kaj manjka, obrnite se na mojega dvorskega."^ - !^ „??, to je preveč." " ,,Kaj ste rekli?" . ^i^CV'^^m t: „Pravim, da je to preveč dobrote od vas." ' ' '! i'/ „Peter Adjevič, jaz vam prepovedujem hoditi v Petrograd." i „Milostiva gospa—* ^ >»,v ^ Or »Ne poznam vas več." ' /« „Za božjo voljo! odpustite mi!" sklikne Peter ves iz uma ? skleplje roci. Podlagam se vsem vašim ukazom, delal bom vse pO vaši volji.'' v ' „Dobro. Ne pozabite, da morate ugajati mojim kapricam, mojim najmanjšim kapricam tako pokorno kakor dete. Bodite torej poslušni kakor dete in zdaj z bogom, dokler se ne vidiva." / ?1?<1 ^ »Z bogom, z bogom", šepeče Peter in jej ponižno ??040^''??-^ Več ni mogel reči. Beseda se mu ustavi in solze rpu stopiH' v oči. ^ • Grofinja gre iz grada ne opazivši, kako ga je to ganilo, ali p| ni hotela pokazati, da je opazila. Peter jo odvede k kočiji in ona šeodpelje. Dolgo gleda za njo, potem se pa vrne v prvo sobo, sede na klop in joče, Joče ?9h'?^?? W W^iCT^IjiÄ!) ????????h???. oblivajo.J ??"? ki sta stale araven plota in kterih ena je bila vdova sndnikova, druga fa'PavIiÄ&i kS^e dala za njim bleda ih tožna in objokanih oči. W'^'^ ; Ni je tako velike moralne bolečine, ?1? bi je mirna noe »ekoliko ne-olajšala. Ali se je srce priuči in navadi, ali pa se razdraženi živci upokoje s spanjem in premišljevanjem. Te stvari nočemo na dalje preiskovati in le toliko povemo, da se je Peter bolj zbranih misli zbudil, da mu je šel čaj ugodno v tek in d» je miren in vdali zapalil lulo tobaka. ai^ Ali večkrat se ga je ta dan irt ptihodtiift dni lotilo nekm otožno h?????????? in tesnobno slutenje; tedaj pa si je govoril: ni p^av, da se žalostim. Z mirnim zaupanjem je treba čakati, Aa preide c&Sfi ki gaje grofinja sama odločila. Kakšen vzrok ie bi bila imela, da bi me slepila? Čemu bi me prašala, koliko sem star, ko mi je zatrdila, da sem dober, pošten in še dosti brhke postava? Čem« le bi bila to pristavila, da postane svobodna, kO prejde čas žalovanja? Ali pa čemu neki bi bila pred odhodom zapovedafa dvorskemu, naj za me skrbi in pazi na mojo grajščino na Kostjukovem? Ne, ne, to so prejasni dokazi njene odločbe in faz bi bil strašno nehvaležeft^ko bi dalje dvomil- mmi ??? ¦ jooi-n^iq-jÜR Za temi lepimi in pametnimi premišljevanji jame misliti' o fsi-* pravah za pot v Petrograd, tu pa je zadel na ovinek. Nie ni lože nego potovati nekoliko sto milj daleč, če je mošnja dovolj natlačena z bankovci. Toda Petrova mošnja ni bila ravno dostikrat težka, zdaj pa je bila celo lehka. .. Kam naj se obrnem? prjfsa sam sebe. Če bi hotel kteremu Židovu predati nekaj vreč žita ali glav živino^ kaj bi dobil za to? komaj toliko, da plačam poštno konje, v Petrograd pa se vendar ne smem v tej le obleki prikazati, ki jo tukaj nosim. Kupiti si moram nov klobuk, plašč z žamelovim koljarjem. Stanovanje v gostilnici, najemni vozovi, vse to je želo drago. Na zadnje pa še darilo za nevesto I Moj bog! grofinja ni izmed tistih, ki jim moreš reči: dopustite mi, da vam dam tisoč rubljev, da si zanje kupite vse te stvari, ki si jih želite za vašo opravo. To ne gre, treba je, da yisoko začnem, kajti nočem, da si zaigram krasno prihodnost. Tako je dolgo premišljal, kako in kje bi denar dobil^ pa zapoje nefeega dne Timoteju zapreci koleselj, ker v sanieh se ni bilo mogoče voziti, zakaj' sneg, ki je tu in tam v zametih še ležal na J»itt^ tajal se je in napravil polno luž in zemljo zmehčal, da ni bilo pre-varno potovati. Ali Peter se ni strašil nobene nevarnosti, sede zraven kočijaža, j)tiiAfC'vöJfc6"iä' poganja konje, da so dirjali in vozi proti mestu. "^'^^^^ ''^^ ^ „Kam pa se peljeva?' popraša Timotej, ki je do mite pripel]a?j^ se spet prevzel vožnjo. ar ?? «ar^i^aü?? ?? i ^iü/o/I Mm i^f oi :?'????h, .? ??? nßJiqni iboa ow ono Joi [Ißü. . -uiUol v o[!9qoq ü'i fcb ,3Süiqßfi [m .sjsJoffliT-oaiNoq fli Äl^. easm .hsßqssin.ßq^OYßlg onsKodoti h m ?[1??& iabaa q[ Joq olaD 32» eJ-u Župan, ki je pri oknu stal, gledai z začudenjej«, ko vifli, da za- ^l^e^döWiö^ZHäiriß RÖliös^-k njfetnu na dvorišče; mislil je, da ga,,ne bo nikoli več vidil. , Srčno stopi Peter čez prag'; ^re v hišo in vidi v ;prvi sobi ženske plašče. livBia« ?^?^ Smf*^^"^^ gospodar doma?'; popraša strežaja^^^ joq eiIbT^ ti^ kdo pri niefe^^'^q ??^ .nimnq ???? m jori q 194^-' Samo njegova sestra Ih njena hci.'' ,vol9mi'l o!e ^'Hudiča!" zämrmlja Peter in se v ustnici ^''ze». A|[^t||ič^|pj^. ^prl^f^Iri^ siopi v prvo sobo, kjer je sedel To bij a čisto n^f^^^i^ ij^ „Rad bi z vami", reče mu pozdravivši _ga prav'prjjazno, „na „??? se imava midva, Peter Adjevič, na, samem pogovarjati?" reče župan. „Midva sva se taka izneoriiaznila, da »Okolnosti mi ?'8,??^?,?^^? „Molite se. Imam nekaj bankovcev, ah len; mi je treba - za vŠ^datije*iiotrfe!)e domače. To veste^ brezi denarja se ne d^ živeti, zlasti če ima človek ženo in otroke." h(??? mafc mm „Ko bi pa več imeh, kar polrebujeteT.. - -?^?? „Čemu pa vi pravite, več imeti, kar člo,vek> potrebuje ? ali ima fe#af*kdo^'đfenaija!"j)i-eVeč?" '' ,0,;,^ ,,Jaz misHm, Tobija, morebiti imate v kaki kupčiji kapital na-??» ?? ^vafh^ ? pičle obresti nosi. ie&feđ^tv godbami za vas." ^: sßl. „Nihče ne ve, koliko imam", reče tobija razdražei]^^,ii|l|iikomur IH l^eb^ti 'hiöi', «C«r[rs^sVmhn den^ra''^^/,^ m^mmA »Vi ste jezni, Tobna?* ' \ . ^,. '^iž^bjuJ 329 fef/*^" '„'????: Zdi ise mi čudno, jla vi kar tako P9PRi|^šujfi|^ zarinoje ^^'prfemoženjo in koliko mi denarja nosijo." Sjj. i\M\u „Poslušajte, prosim, dp,,,konq^..',^ ^^, ,^01?. ??? -^'Dobro, poslušam." ¦ ' _ \/>^^?^|fi ??*??;\ „Važni opravki me silijo, da moram o veliki noči iti v Petrograd. Taka pot pa bo mnogo stala in jaz ga nimam okroglega, pa vam tedaj koj na ravnost povem, da sem vas prišel na posodo prosit,, in za vašo varnost vam ponujam Kostjukov. Dajem vam svojih sto in dvajset kmetov, kmeta po šestdeset rubljev. Za sedenr tisoč, in: dve sto rubljev sem pripravljen podpisali vsa^o ??^?^^^. k^ero .j^U^^ Ali dovolite na to?^ v \d mfi,, ?? ????? denarja jaz nimam", odgovori župan Ž€|t}j^Ji np^e^^^^^f ^ , glasa.- ??!?.? ,,Ne pravim, da rtOcem. se le srečen, presrečen^ b||f||il^tj^).. poznam dobro vaše posestvo, vredno je črez.«. ,-.,.?|?,?|? ?5'*?''[„Oprostite, da sem vas motil." i -o, m* t >i. loiftrt ^čakajle. Na misel mi je prišlo.,, Kakor vesle, jaz j^m čisto nobenega kapitala." bo fti^rJ u/„ ^^Jif"' "„Tega nikakor ne vem.*' ^ . h, 4. r*«r5t-,i« o i'>'^';»^» ; ? ^'4;Ves svet v6. Ali, da vam ugodim, mogel ??^:???^:??? fovoriti o tem s svojo sestro." .......<¦ c ??<^?:^? oT !bß5>A.q^^^eni )e prav; s tim mi boste prav ugodilJuffiv ;».vyn»pfy luii^ui ?????^?. Po čakajte tukaj nekoliko trenutkov. Iz prijateljstva ^lo .^as, samo iz prijateljstva do vas grem se pogajat o taki slvari.fus Kapitan se mu zahvali za ta dokaz prijateljstva,. gre.i senjajoč k oknu in začne po njem bobnati. ,, , ^U-s -??/ m'rfifl Tobija se kmalo vrne neveselega lica^¦,^^.„,0^ „.5^ fv^^« m „N0, pa kaj pravi?" popraša Peter, „höce H ali noče?f ^ ' '„Kako ste nagli 1 Sestra ni rekla ne naMift^ 4^ • Še ne te, kaj bi storila, in pred vsem bi ramo:Kt41i svet ^ovori za to toliko več, in dosti se je |gp^^^^ krasnem konji, ki ste ga dobili; in še o več drugih rečeb.r / „Ljudem v vašem mestu ne morem govorice braniti." „?? gA tudi m vzroka, h???? ???> k^r U jftyorica vam nosi casl, zakaj zvedelo se je iž nje, da vara gi;f^f,ii^ s(t'f^ izpodrinili Sl(^-tekmecev pri grofinji Nataliji." ' . . ? st^Ljubi Tobija", odgovori kapitan zadovoljno sm^e ?i?v^'li?^J^,^M^J ste pošten mož, morete pričali, da jaz, ij^^fpi 4ljil^(^i, nß. b^seijic,? ?? o t^j*stv4\ri/ ' i' '\ . m oi^Tedaj te govorice niso prazne, Peter Adjevič?" .„Jaz nič ne, pravim." ??,. »<6emii,»taka,skrl!Knost? Jaz vam lahko prisežem, da bomo molčali. Ifibiförjelniteii ???, ? vč^^ih v je prav dobro, da človek v poštene ljudi zaupa. Vi sle pameten mož, ali mlad ste. Sivi lasje so mnogo^ skiiÄ^pa včasih dobro, svetujejo. Vi pojdete v Petrograd, aH bi vam ne bilo po volji, ko bi vam dobroželjen sosed malo opisal,to velijo i^stQ;?dlVam je znano, miMSmo tam bili." ^ i,^ >h^^o^? frS3 ' ' „Ali res?" reče naglo Peter, „vi ste bili v Pelrogfadu?*' ^^^^ oilKž'r.Jaz vSem tam živel, pa vara ga lahko natanko popišenii.; Ah, moram vam reči, ta nikakor ni pametna, iti v tako mesto, če qltovek nima tamkaj, nobenega znanca^ ali vi imate bržčas klerega?"'^" „Nikogar, grofinjo edino." j^, .o^jm (.o.-ul f'/..^.ia ni < tin: ^Boljšega si človek ne more ze^^ .jj^l^^r^ipa ,fln^ll^.j^f a ne pojdete precej z vso svojo robo k ?????- na^.^^v .?.- -V ^\ ? „..,t-^^i^ „Tega nikakor ne." „Morate tedaj zategniti v krčmo in tamkaj morebiti, dalj ne^fir ea dan prebivati." ^^j..^ ^i^/ ,,Dalj nego teden.' -^h ?-.h?? & ' „Vi tedaj menite dolgo ostati v Petrogradu ?'i ni? jnjlor „Da', odgovori Peter, iznova zadovoljno smehljaje se. ,ok»hs„DobrOi Zdaj sem prepričan, da je popolnoma res, kar se nam je o tej stvari dozdevalo, in da vas ne bodo tako brž na Kosljukovei^ videli. Gravsko imanje je dokaj lepše in kolika je sreča, skupaj tam stanovati z gospo kakor je grofinja!... Lejte, kapitan, zakaj hočete drugače kazati, kakor je ? Odgovorite mi f|dkj-i|Oj.., ^C^aj buf. svatba?" - - ^:^»»..^ v*»- „Vi me prašate nekaj. .." „Mirno, mirno. Stari prijatelj je, ki vas praša in druzega ne ieV, sdaa»(|Veseli vaše sreče.^^.i.., an ???? 1? ??-?? ii^ j^^lciMi postavimo, da bode na quasira,pdo.f' iiAkk dotlej ni d«lgo>, zato pa morate res denarjev dobiti pred ko morete." ' . , .un^.oq „All rotim vas, ne crhnile nikomur o „4?«? PeseAce. ?-?^ jj. „Ne bojte se. Jaz znam molčali; celo pri mizi. celo takraij,' kfedar sem p* pil kupico črez navado, ne brbljam. Zdaj imam še to reči, da je moja sestra pripravna dati vam omenjene denarje, kolikor jih-,želite, ali ?^?!)*???^^..1?&1 ö^ai -.'?&? ¦ ' ,/??? pa?" , ;: ; m '.. r - vMe- '?^????' pt-ödajhö pfsmö''* 1? pögortbovda ???? pö^stY#i nazaj kupiti. To da manj opravka in je varneje; Će plačatO-^^ priavem časii, istrgamo popir, če pa ne plačate, vse je pr^č, in jaz in moja sestra bova potem mirna." 'I "¦^•^ Kapitan se je nekoliko zamislil pri tem predlogu, ali kmelo reče ^^ „Dobro. Podpisal bom prodajno pisino^ če vam je't« bol|«^'Tseič, in hvala vam presrčna za to ljubezen, ki ste mi jo st(;i4li.'^*"f! s»>!,,, .; „Ne pozabite pa tudi", poprime župan ponižno za besedo, „?? pozabite, kedar boste bogat in mogočen, siromašnih in nizkih Ijudi^? kakoršni smo mi?"*_^'* '-^ c^'-a ?'?*^?, „Ne bojte sy.'*feg^a.'*Slii8lft ski&fcki^^^-odfOVbrf Peter z dobr®*. srčnim ponosom. ^'^'^'^-^ si'^it'^sus b.} ??, >o ..^ tj y. »Srečen človek vi! kaks^tf tiSftajjf'^žfrai je'Odločena! koliko'pi' bode vam zavidnih!" ''"^ "»'^«'^'^ "^"«i» '^' • - ' „To je res", odgovori kapitan, ki je polehkOma pozabil vsako uliierjenost. „Res je, gospa kakor je ona, ne more se primerj^^i ^s.. Pavlino je hotel reči, ali ugriznil se je na vso srečo še dosti zgi)d»j* v jezik in ni vseh besed izgovoril. - »in. Izrekel je pa vendar dosti, dä'*tfi ^jtüstif* tiiič več upa mlademu dekletu, ki je v izbi zraven pogovor poslušala. Zasliši se srce trgaj či glas in kakor da je nekaj težkega na tla padlo. Tobija prestrašen skoči v sobo, kjer se je to zgodilo, a Peter, ki ga ni bila ofelo nič volja tega priča bili, hitro odide. Za teden dni je bila pogodba podpisana; denar je dobil razun nekaj sto rubljev, ki jih je previdna vdova prideržala, da plača sodnje stroške in kar bi še hilo druzega treba. ^^^^ Kapitan hitro poravna, kar se moje v naglici potrebno zdelo. Ziipan mu je Z vsemi znamenji prisrčnosti dal več adres in notic, češ^ da mu utegnejo kaj zelo prav priti, ih blagodušna Elizabeta mu je za odhodnjo oskrbela veliko pašteto, ^eš,*'^#l#^ nmi je odpustila, da jo je bil tako zanemaril. ^^rorfasl ,i ; ;? IX. ' - U*^'^ aiHkuiq om i?„ ti^tssinb ? ßäßiq ü ,9j |taiß|(iq hßja „omim ,oniiM„ Peter je bil sklenil na samo veliko WOi-vf^tro^^ pripeljal se je ta dan zjutraj do neke zavore v |flavnem me^tu- Na policiji vzamejo mu potni list, da ga vpišejo, in ko se to žgddi, reče postiljonu, naj ga pelje v krčmo, ki mu jo je bil župan priporočili Ali postiljonu še'^ime?^*'lfe'kiW'd'% bilo znano, ker je že pred več leti nehala. nn »^-^ r ' ¦ Že se jo jelo isvftäii; svetiWIcÖäo imele bledo senco po ulical^ ali vse je še spalo. /^4 ????^ „Odpelji me, kamor hočeš", reče Peter ;,satno da me ne zavet deš v prosto krčmo." .u. „Dobro", odgovori kočijnž. in prime spet za v«jkö'.^'^^^3!^^,^^^ Peljal se je črez neki most dol k Ponevlji in zate|'ne ???1'??? aristokratičnejši hotel v Petrogradu, pred hotel DemOnt. ^ „Dajte mi brž sobo", zakriči kapitan, ves utrujen od dolge poti?. on?8i ppo čem?* popraša ga dosii-osbtfiO'v črno obojcen človek. „Ali ste vi vlastnik hotela ?" -^^^^^4 shž^j ?? mmb^prmm -m o^Nisem;" jaz serb njegovih''iu^^^^erir-te'l^e'^^'^ocldane, samo ena je še v prvem nadstropji, ta bo pa ža vas bržčas predraga.*^' Tö>-jgoVöi-e pogledajo po strani in zaničljivo kapitana, čegar oprava ni liä^anjala visokega gospoda. To Petra stogoti, da se služabnik pre* drzne meriti ga od glave do nog, pa vzdigne roko in tako nagrb» fe ^a8bil'"iSe#^než pf^^^ njim, „Gospod", reče s ponižnim glasom, „bodite tako dobri, pa poj-' iH*s-za'm^aTioi^^^^B"**^»** ¦ -i'^i*'*^ ? Ko bi Yfe m^f4^mP%f%zlkPl %g\z&o v grajščini na'-ei^ÄVf skem, morebiti bi'^^fl^đaižaislepitišbbi, kamor ga je od vedel. Bila je obita s širokimi opnami in okinčana z brončenimi svetilnjaki in po-zÄieiiilftr lirami na stenah. Vse v sobi je bilo zelo oglodano in za-rÄSzifilos^aH pfi vsem tem je moral za sobo strašno mnogo plačati. ' Zaljubljeni kapitan je še cel6 pozabil poprašati, koliko mu je plačati za sobo, mislil je edino o Nataliji in o sreči, ko jo bode vidil. Djal je sam sebi: vcei'ÄJ'me je morebiti celi dan čakala; kako bo vesela, ko me znoleda! -.^ - i ' t Na to ???? strežAJ^.^'«*f^^ ? f»^fn<^4 „Uljan, pf^di'döl k'^'vr'atätjtf,^ pa'^ prašaj, kje stanuje grofinja Belpzerska." ^^i^^^^j^äi'4^V\fah(m v< sobo, vošči mu, kakor je ta dan navada, da je srečno doživel velikonočnih praznikov in reče, da ne ve,' „Dobro je", odgovori Peter, „pa si jo sam poiščefih?^'To pojde hitrejev^^^ Se toliko ni čakal, da se obrije ali preobleče, ko se je sicer vendar tega zelo držal, da je čedno in lepo oblečen, ampak gre v sMW MiBh v ^i^epenem plašču in z vsakdanjo kapo z doma. Uljanu-1?^??,??'^? doma čaka.-"- ¦¦^tr-!'^^ Isti čas prižgo baklje po ulicah, v vseh turnih stolnega ^"^iP zpvbni in nešlevilno ljudstvo se vsuje peš in v kočijah na vse kraje. P^er se med nje pomeša in pride ne vedočnn trg pred zimsko^ ???.*|^ *Pukaj pnzjibi skor na to, za kar je v Petrograd prišel, tak^ vM je ^^ilo vse novo in lake rečt so se godile pred ojim. Pred njfrn' sd'je vzdigal v veličastni krasoti stan carjev, tik njega pa se je zibljiifi/ nW"TP^vskiW V^ld4'ih' neizmerno Čolnov ih ladjic. Malo dalje udarjale so mu na oči mogočne zidine Kronstadske trdnjave z nebotičnirti Stolpom glavne cerkve. Artilerija v tem gradu naznanja Petrograjanom vse praznike, in. ijarodne jgjQ.döve- Kakor hitro so začeli v^i trdnjavi streljati, streljale so tudi vse bojne ladje. Strel se je daleč po: zraku razlegal, in zemlja se potresala od poka ia višnjelkasti prašni oblaki so se vlačili nad Nevo. i ^red tega šuma in hrupa je jP^ler., ^tal. ve^.zaeuden pqd jasno razsvitljenimi okni carske palače. '?????»?? >!intiSßlv if si? ilA,, Starček ? sivi dolgi suknji pride k njemu, pozdravi ^_^o m* sovski navadi o veliki noči z besedami: „Kristus je Vstal!" (.^c^ ?(??>. resnici, vstal je", odgovori Peter ves vesel, daga jePetrof grajan tako pozdravil, pa ga Qb,,egeip| pojr^šaj,;|lit^|ej^Y;4i/kj^:;,^Hnu^ grofinja Belozerska. ob eveh bo"" iJiism ansib ,,Kaj bi ne vedel?" reče in^f, .^^bfgnlf^sl^JIiagBi čfe^^ osnažil stopnjice pred njeno hišOr'?,^. ^nn-tinoo ? 0691 ."boq?oO^, „Kako me veseli, da sem vas dobil. Petrogi-adiWr je čiste neznan, prvikrat sem tukaj in še le pred pol ura s§qfi ^if^ 1 ^ipieslo. AH misliš, da je bila grofinja pri jutranjem opravilu??^ ijidsioni .rae?!?. ,,AH ste jej v rodu?« . H^.^^i ? ?[ „Nisem; prijatelj sem nje; povej mi za njeno stanoya^y^^Wls viedala mi je sicer, kje stanuje, pa sem pozabil; mislil sem.j da,iiyk;^ft 1^ Petrogradu vsak otrok za njo vedel povedati." -^Ia ? sbü'i "^*^^'" j^^'^ ''"^j ^^'je^ ^"^^" ?h? 9i lilaim .odog ?? ilßößlq „To je res." jihiv 0)1$, nRanjka je pred stanovala v Lalerjij^V :id98 ???? 9[ h{a „Ranjka!* sklikne Peter prestrašen. > > .?h??^ od „Le pomislite grofinja je že dvajset let y gro^^o„ ot ?? ß,,in f/A!" reče Peter olehkočen, „to se nfev^ ^»»?'"«1^« v^^o to?" ^\8?l^-i9«oba ,Ti govoriš 0 mrtvi gospej, jaz pa mislim fnl^d$hg^fifl|9^^talijo ^ks|ndrovno.'' • f.hB-f ' »Natalijo Aleksandrovno! prosim za zamero! malo počak*jtl^^ C.nješ, Prokop, pojdi malo sem." Na ta poziv pride k starcu tolst in nadot delavec v pražnji obleki. „Ti veš", reče mu starec, ,,kje stanuje grofinja Natalija Belozerska; pokaži tje temu le tujcu". uc^if}'^^ ni težko", odgovori mladi mož in se odkrije: ,?? je tista lepa hiša, ne daleč od tod na veliki Morg^ju/, ^jf^sak kočijaž vas tje Kmalo za tem je stal kapitao pred velicastiuni poslopjem, kjer ^?? ^^^'^ zaprta. Le na klančini sta gorele dve svelilnici. 'jg,'reter stopi k visokim in širokim vratom iz hrastovine m poirka» sJI^Pi sei ne oglasi. Potrka v drugo. Spet je vse liho. Zdaj se YpiC.^jS, hrbtom na dveri in nepočakljiv začne z opelnicami naklepovati. 'Ta nenavadni ropot zbudi vratarja, ki je še slf^i^^^iiMVviWFnö fflonß[8i^OTt94 ßinensRiT übßTg ffiöl ? BihsUtiA .dt?li9a arfvßl^ moqloJ* SS4_ üöfaiJß^,Maj hočete?" popraša osorno kapitana, čigar obleka ni bila irtltaipjkia ti preveč rešpektadajala.'-" ^ ' , f ^ „ /i „Ali je grofinja doma?" , ?1? ¦ „Grofinja? kaj to tebi mar;^kaj imas ti z grofinjo^ kako si se ?ite pi^ifrznil tako zgodaj priti v palačo ekscelencije?" a bb ^Volk ti nesramni!" zagrozi se Peter jezno. „Jaz ti pokažem, kido seifl^it Samo besedico rečetii, pa si službo izgubil." \i Pri teh besedah' pritnb vratar, prepričan, da ima opraviti zmailp-.tü^Äiiei 'človekom, ki se fe že na vse zgodaj napil, brez ovinkov i^«tiiavz*iioljar, pa ga pahne doli po stopnicah, potem zapre vrata in nlvakitat ključ zavrti. ^W^'^m ^'-^^ ucvajB,; Ißnqv Petra *o tako stogoti, dilcMne''g^pes? Jfr^Vrđ^i'? ?? ."^U''- Na zadnje se začno le petrograjska gospoda gibati. Ob Nevi^ se je vse lesketalo od civilnih in vojaških uniform. Ekvipaža^^i ekvipažo je drdrala po tlaku. Ko se Petru oči odprö, opazi troje nevgodnih stvari, prvič, da je že peta ura po poldne, pa torej prepozno, da gre Velikonočne vizite delat; drugič, da so vse štacune za štiri dni zaprte; in tretjič, da je neki krojač, ki mu je bil Tobija zanj povedal, že davno umrl. 385 Blizo hotela res da je drugi krojač stanoval, aH vratar mu je za trdno pravil, da se ne bo dal za celi svet nagovor^wa^ii^iüVeikOÄOsciii teden za šivanko prejel. sinüoil» *i| Kaj mu je bilo tedaj početi? Peter se je moral vdAli in čakali. Zamišljen sede na kanape, pije resno se drže lulo tobaka, kakor da bi čakal dobre misli, pogladi si brke in na zadnje sklene, da ne pojde poprej k grofinji, dokler ne dobi nove gosposke obleke. J, Vemo, da kapitan ni bil preveč bistroumen, pi so mu bili ti trije samotno in brez dela prebiti dnevi, zlasli ker ga branje ni veselilo, cela dolga večnost. Ali nada, da se pokaže pred Natalijo v polni sijajnosti srečnega ženina in pravega plemiča, dajala mu je moč in srčnost. Tičal je v svoji sobi kakor jetnik in jo oči debelo vpiral v okna ali pa sem in tje po hiši hodil. Le na večer si je upal veh ;?? koridore in se je pogovarjal s slugami v hotelu. Četrti dan na vse zgodaj odvede ga vratar k krojaču Samuelu Lebenkinu. Krojač razgrinja pred njim>Gelo kramo vsakovrstne robe in govori, da so to najkrasnejši izdelki francoskih fabrik, in da vsa gospoda, ki so izgled dobrega okusa, hlepno po njih segajo. Peter, ker so mu bile navade tistega sveta, v klerega je ?*h merjal stopili, neznane, ni čisto nič dvomil, da niso resnica Lebenr kinove besede. Da si tedaj na hilro pomerili celo opravo in roii krojača, da mora precej lotili se dela. Od krojača gre na bazar, da si popolni aristokratiško opravo, ki si jo je omislil, in kupi klobuk, škornje, manšete, sklenico dišeče vode in pajifio» iNa večer gre v biljarn[co, kjer so igrali navadno izurjeni igrav^n * Že drugi dan mu prinese krojač, ki sla. ga Ulja« in vratar v hotelu neprenehoma nadlegovala, gotovo obleko. Na to opazi Peter, da mu manjka še več drobnih stvari, da postane pravi elegantni go--spod, pa gre spet na bazar, in si kupi gumbov za rokave, krasea svilnat šlip z veUkimi cvetlicami, naprsno iglo z biserom okindeiM) ati svetle rokavice, ki jih je po svoji navadi zelo široke izbral. um. . ? Nakupivši to drobnino vrne se v hotel, da napravi ioaljeto. .#i kakšno toaljeto! Kako krasne hlače, ki so imele po dolgem in po šev« široke proge, da so se spreminjale! KoHka množina svetlih gumboT se je lesketala na njegovi suknji! Bilo je nekaj takih -gumbov, ki so bih kakor zvezde z žarki, drugi so imeli živalje glave in se drag« cvetlične šopke. Najbolj pa je bila gosposkemu Petru yšeč svetlo« lisasti telovnik, ker se je tako lepo spreminjal, tia M:?|^????1??§1«4 jemal. ¦.¦,05 s?- ^^ntbßi Tako nališpan, orokavičen, ogumbljen in paiilim&van z Eau de? ^ogne zapusti Peter z zavednostjo moža, ki pozna svojo vredneslj hotel in korači srčno k tisti hiši, kjer je bil tisti nesrečni dan tako grozno ponižan. oq nm sJ3i| os % 3S6 Isti vratar, ki je bil tako sirovo ž njim ravnal in ga več m» spoznal, odpre dveri s ponižnim obrazom, ali reče mu, da ekscelenci^ danes nobenega k sebi ne pušča. „Prijatelj", odgovori kapitan, „bodi tako dober in poroči grofinji, da ni tujec, ki bi rad k njej šel, ampak prijatel, Peter Adjevič." ^^*{ Lokaj, ki mu je vratar rekel, naj to grofinji nazuni, vrne «M kmalo in reče Petru, da more ž njim iti. i i . m « Peter gre za njim, srce mu strašno Iriplje; odkrije manšete ia še enkrat pogleda z dopadljivim očesom progaste hlače, rujavkasto s svetlimi gumbi okinčeno suknjo in lepi telovnik. Šel je skozi celo vrsto sob, ki pa mu niso bile le na pol toliko všeč, kakor one na Gravskem. ? M „Dobro jutro, ljubi sosed", ogovori ga grofinja, smehljaje se isto tako, kakor se je takrat smehljala, kedar je prišel k njej vgrajščino. Zelo me veseli, da vas vidim. Vi ste si tedaj odločili in ste prišli V^Petrograd?" ^ „Prišel sem v Petrograd isti dan, ki ste ga vi odredili, na v^^, iMPOČno nedeljo." n „Zakaj pa niste že pred k meni prišli ?" m • M ^Prišel sem, ali vaši služabniki me niso pustili k vam." ?? „Je li mogoče? Tega mi ni nikdo povedal." .ii „Pa je vendar taka." „??! zdaj sem se spomnila. Na vse zgodaj na velikonoč pride neki potepuh, morebiti zločinec pred hišo, pa začne delati grozen škandal. Moji ljudje so ga le s težo odpravili, pa bržčas v tej grozi, ki jim jo je ta čudna dogodba zadala, niso hotli tujcu odpreti," Kapitan se ve da ni hotel povedati, da je bil on ta potepidit p brž obrne na drugo stvar pogovor. ' jfrf Grofinja mu je rekla, naj sede k njej, kakor je sedel na Gravskem. Natočila mu je smeje se in šale kakor na Gravskem kave in ga je imenovala neprenehoma „ljubi moj sosed". Pozabila je namreč že, kako mu je ime in več ni vedela, kako se pravi njegovemu gradu. t Kapitan si je vse drugač mislil, da ga sprejme, ko pride prvwf^ fcral k njej v Petrograd; ali živo in kratkočasno pogovarjanje, prijazno smehljanje, žarki pogledi in milina lepe Natalije ga je čisto očarala, in ko ga je odpustila od sebe in ga prosila, naj pride k njej prav gostokrat brez vseh ovinkov, bil je ves zamaknjen. „Bog nebeški", reče sam sebi v preobilnosti veselja, ????? srečo si mi naklonil! s čim sem zaslužil jaz ubogi nevredni stvor toliko dobroto!" Potem za to, da se zahvali božji previdnosti za tako nepričakovano dobroti, stori obljubo, da peš poroma v Šent Aleksandernevsko 337 cerkev k prečudnemu kipu ljube božj« matere ???????; in tamkaj sežge cel brtij voščenih sveč. Drugi dan se vrne spet k grofinji; ali to pot so mu rekli, da ekscelencija še spi in je prepovedata zbuditi jo. Drugi dan in še več drugih dni pa je ni bilo doma. - Tri dolge dni je tirej ni vidil! Peter tega ni mogel razumeli in srce mu stisne skeleč nepokoj. ' ' • Da si prežene le kalne misli, gre v biljarnico in igra tamkaj s srečnimi igravci, ki še le takrat 4obe, kedar je slava velika. Ko se, igra konča, izgubi Peter polovico denarja, ki mu ga je bila vdoväi* posodila. „ Kaj je to zame", reče sam sebi, „ti cunjasli bankovci—zame, ki sem izvoljeni soprog grofinje?" Ta lolaživno misel pelje ga k predragi hiši, ki je obsegala vso srečo njegovega življenja. *?? ißmtio noter", reče mu vralat* priljudno. Natalija je bila kakor prvikrat živa in vesela in kakor prvikrat nekoliko zbadljiva. Srce se mu razširi, ko je ugleda, stopi mu se v radosti in všečnosti, ko jo posluša govorili. Imenovala ga je neprenehoma le „ljubi sosed". Njemu bi bilo sicer ljubše, če bi ga bila ogovovarjala z drugim bolj ljubkim imenom. „Ali potrpi*, reče si, „lo vse že pride". Ta čas stopi v sobo mlad človek brez najavljenja, mlad človek, ki spravi Petra v veliko začudenje s priprosto toaljelo, kef je bil samo ves črno oblečen. Črna ruta mu je visela nemarno okoli vrata, ni nosil pisanega telovnika, ni imel nobene prsne igle, ki bi se od rubinne svetlobe lesketala, pozlačeni gumbi mu niso kinčili suknje. Nataliji poda prav kakor dober znanec roko in sede na stol kar brez njenega dozvoljenja. Petra obhaja zmiraj veče čudenje. Vidil jej d# grofinji ni bilo čisto nič neugodno tako ponašanje brez ceremonij. Sprejela ga je z naj ljubeznjivejšira nasrnehljejem in reče mu z ftt| večo prijaznostjo po francoski: dobro jutro. # Peter si je dal toliko truda, da se nauči francoskega jezika, da je do malega vse umel, kar se je govorilo. Grofinja je bila čisto pozabila, da mu je sama priporočala naučiti še tega jezika. „Zakaj ste pa sinoči tako brž od nas šH?" popraša mladega meščana. f§4 „BU sera tako zaspan, da sem se komaj po koncu držal", odgovori on. „Ti cepec!" misli si kapitan. „Mais dites, moi done, madame*, poprime tujec besedo in dalje govori, pregledovaje Petra od pet do glave, „d'oü vous tombe ce prodige?" „Cela? Cest un de mes pauvres voisins de campagne, ????? homme, du reste, aue je voudrais marier." 24 338 ho?o|i jfi,,le na sais. Mais f?U importe; *?)lß}l Jgv? > rr«- Pri teh besedah vslü'ikne kapitan »ieiiC(bcitrgajočim glasom in ftL«kočr kvišku blodnih oči in smrtnobledega lica. '?^?????? h^i^, „Kaj vam je?" popraša Natalija prestrašena.?? i^aeib „Nič, milostiva gospa... jaz ne veitt,.. jaz ??? ttHiiqh^ tmmqaq «"??^, „Bržčas zato, ker se je v Petrogradu preveč gosÖI. Ali jaz moram ž njim govoriti, imava nekaj malega poravnati." m ßb VeJibivoirqg Bq o)! nAin ? ß?^^?^^fo > sji5oM» —......... ,flJ4faiho nt osolž ßj^djliloq -ijiyßiqiiq iigoisb-jvBS i ??91?? lliiSiq i}:) „Tega? on je; eden mojih siromaških sosedov ua deželij drugac posten ,S katero pa?« oniöHßTg „Ne vem. Bode se ze nasla." ^ * 339 Peter sprejme nekdanjega tekmeca inšpfektorja in tjsvetohlepnega župana ne opazivši, kako ? zaničljivim in ujedavim glasom govori ? ž njim tisti, ki je bil popred sama prijaznost do njega. ,,Ne utegnem sesti", reče Tobija, „nisem prišel k vam v vaS, dragi moj, jaz bi lo rad neki račun z vami poravnal", ^ „Kakšen račun?" popraša kapitan. „Veste, da morale danes vrniti moji sestri Elizabeti posojene denarje." ) „Nimam denarjev.' „No, po tem takem tudi ne bomo od vas denarjev tirjali. Držali edase bomo posfodbe, ki ste jo v pismu podpisali, in vaše peöseitvo pride moji sestri Elizabeti v roke in lastino." # v 9fi„Tukaj le", odgovori dvorski, pa potegne zvezek bankovcev iz žepa. ^"^1 ^"'-] wNä", reče Peter, na postelji po konci sedši in banko^^-?*?^?-fj^očo roko zmečka. Nate, Teodor, vzemite to vse nazaj in recite svoji gospej, da slep, neotesan, blodoumen morem biti, ali nesramen nikoli ne'".Ki,.,j^j.fj o?^ ^'-v^^- '^'^'^ „???, gospod, morete li misliti.. ." .: cjIäiiQftNe besedice več. Dajte mi roko. Z Bogom!" ' Teodor odide z bankovci, ker glas in pogled Petrov je bil tak, K^lj%:znanil trden sklep. Ta večer sežge Peter vsa pisma, ki mu jih je oče zapustil; --Vf^vkar je iz Petrograda s seboj prinesel, poveže v zvezek in niaplše nanj Timotejevo ime. Potem vzame še tisti denar, kar ga mu je ostalo, oiaahioni se pred podobami svetnikov v hiši in skrivaj odide. Nekaj tednov za tem se vseli v Kostjukov novi posestnik, inšpektor Demetrij in Pavlina. Pavlina, da ne ostane stara devica, na aadnje le inšpektorja vzame. ^ , '^* *^ f imoteja, ki se ni mogel zdržati, da ne ? včaiih kakino Ija-beznjivo rekel o prejšnjem svojem gospodu, spodili* %iežb^^kfti kor, malovfedriega služabnika. u^o^ho ^'«0« ??? mu ßq si?f, ,?1?? oq üi?tijje^ib iT .ioganiiq [odea^a oj, ¦ ^Preteklo je več mescev. Zima je iiH '-^ZffflS, ^lApiift^k Ii se take ne pomnijo najstarejši ljudje. Okoli božiča v strašno mrzli MČi potrka na vrata ustranjene kmečke krčme popotni človek. Krčmarica nevoljno vstane s klopi pri peči, kjer je spala, prižge tresko, pogleda skozi debelo zmrznjeno okno in Ha zadnje odpre vratk ji^nočnemu možu. p . Bil je to človek, čigar bledo, vpadlo in grbavo lice je kazalo, ^a mora imeti kakih petdeset let za seboj. Oblečen je bil tako, do se ni dalo spoznati, kterega stanu da je, nosil je ostanke stare vojaške uniforme in kmečko suknjo. Krčmarica se ga ustraši in pokliče svojega moža, ki je bil vojnik. Ta gre k tujcu in ko opazi, da ima samo prosto palico v roci in se pobožno priklanja podobam svetniškim, praša ga, če hoče večerje. Tujec, ki je dolgo po žepih iskal, reče da ničesa ne potrebuje, da bi samo požirek vode rad in pa da mu puste za peč spat iti,, . , , ( ????? hočeš", *iPe^'^«ÄI^, vode/in za pečjo je dosti 'Pstof^. "Lehko nofef^ crao^o^n|1lo/f mi ^?? mum / - Popotnik vzame vrč z mize, zajame vode iz škafa, ki je stal tik pri dverih, napije se, zleze za peč in dene culo, ki jo je pod pazduho s seboj nosil, pod glavo. ,,Mož je siromak in kaj slab", šepne krčmarica in leže spet spat. „Bog mu pomagaj!" odgovori stari vojnik, »s o?iisöäoq ožav oi, In spet je bilo vse tiho v krčmi. ^??>. mm.: , .jNekoliko minut za tem potrka nekdo glasno na vrata. To pol pa so bili vozniki, ki so dali krčmi največ skupiti in so gostokrat tamkaj ostajali. Krčmarica spet vstane, prižge tresko in reČe voznikom v hišo. „Le noter, le noter", govori jim, „vam je mraz in more biti ste tudi lačni. Ali boste večerjali?" fWO'g ??'''^ „Se ve da bomo ; pripravite večerjo, pred ko morele.'^:*f ^lo^^sn Prišelci snamejo klobuke in pasove odvežejo, obriše|b' led iz brade in hodijo trdo stopajo po hiši gor in dol, da od mraza otrpnele ude omajo. |jlgy.,j,^Kakošno je to vrei^e!" reče eden izmed njih. Zrak je tako gfll^,.da človek komaj sope in konji ne pridejo z mesta." fjjglgf, „Ali ste daleč prišli?" popraša krčmar, ki je iSto tako marljito stregel tem dobrim gostom, kakor krčmarica. ; ' -^^^jj. ^„Iz Kijeva. Dolga in težavna vožnja je bila, menimo, da boino J^-7t]fifJ dalje boljšo pot imeli.« „Da, pot skozi gozd ni slab, le tu in Jam je„ kak pbSami«^ zamet." -^mmw spoMa^goj ? .^^nb.es 342- Med lim pogrne krčmarica prt črez mizo in prinese eno za drugim : zeljnalo juho, koštrunove pečenke, kruha, sirovega masla in mleka. Vozniki planejo po jedeh, kakor sama lakot. Ubogi neznani potnik pa je spal tako trdo, da gä duh te okusne večerje ni mogel prebuditi. JPp^T.ečerji molijo vozniki pred podobami svetnikov verno molitev in se ravnajo spat. .iii»aKf „Kaj je to?" zakliče eden izmed njih, „ni.sle nam povedali,'?dl'^^^ najbolje mesto ni prazno." ; Neki potepuh je, ki je malo poprej prišel, pa smo ga sprejeli 'VI" božjem imenu. ,Pa ga bom dalje odpravila", reče krčmarica in za-"^^ vpije: »hoj!" pa pristavi stopico k peči, stopi na njo in potrese tujc^^' govore :„tukaj so ljudje, ki hočejo spat iti. Ti si se dosti naspal';*'^ dan bo skoraj. Bog ti pomagaj!" Ta, ko ga je tako ogovorila, vzdigne glavo in se otožnih''^fep^''^ molče ozre, potem zleze s peči in gre iz hiše. Ko stopi črez prag, strese ga strašni mraz, da je nehotć korak^^ nazaj .stopil. Ali duri so se že za njim zaprle. Molčć pogleda nil^^ nqbo, stisne svoje cape tesneje k prsim in gre dalje. '-^^^ n To noč so tiči od mraza padali mrtvi z dreves in noben človeK"J nei bi bil svojega psa pred hišo zagnal; ali zapuščenega popotnika So brez usmiljenja izpodili iz krčme, ker ni imel dve tri kopejke, da^~ plača prenočnino, in on je blodil okoli po zem^šči Gravske gospoščinS^^ in ni imel, kam bi šel pod streho. ^^1^^ |r; Zjutraj opazi neki grofinjih logarjev stopinje "^lliegu, to sef'*' ma je čudno zdelo, pa gre torej za sledom celo do gozää. Na enkrat * pa zavpije in stopi od groze za korak nazaj. Pod drevesom je leža! človek v cape obolčen. Sopel ni veČ in oči mu je smrt utrnila, če'^ ga je pa človek na ustnice pogledal, ,ki so bile na pol odprte, -djaP' bi,-.da je smehljaje umrl. , ??1h?,-^^???'???..^'''''???^'^^^ Inšpektor, ki se je iz bližnje vasr^domu*'pe\fälf prr ko je umiral, misel oblelala, da bode v večnem pokoji in spanji pO^^ čival na Natalijinih tleh in v Natalijini zemlji. '^^^ aaf^ ????! sq ?[ um 1?????% .?????h ?????. : ?^???' 343, Žaba. stanovali smo zunaj mesta. Pri hiši je bil vrt, v njem so raistld"i*l jabelka, hruške, češplje in tudi ena ???^?. V gornjem koncu sa bile pa gredice, na kterih so vse poletje noter do pozne jeseni cve-»lfl tele cvetlice modre, rudeče, rumene in pisane. Moj oče so imeli ž njimi posebno veselje, in če le niso imeli boljšega opravila, gotovino so bili na vrtu. Mati so bili pa bolj praktični; po strani so gledali lepe rože, in če je prišla govorica na vrt, vedno so godernjali, češ, Bog ve zakaj ta lepi prostor brez vsacega dobička na vrtu stoji. Oče, ki jim je bil hišni mir nad vse, vdali so se naposled malernim željam in neke pomladi, jaz sem se jel ravno abc učiti, vrgli so mati X iz vrta vse rože in vse korenike, ktere so oče še prejšnjo jesen zavarovali s slamo proti mrazu. Iz gredic je postala njiva, in mestni« tulipanov in narcisov, mesto balzamin in georgin posadili so mati drago amerikansko zelišče: krompir. Le pri plankah so pustili očetii' majhen prostor, kamor so presadili tiste cvetlice, ki so se jim najbolj ^ k srcu prirastle; ker materi bi se bili oče na tihem vendar smilili, ko bi jih bili ob vse veselje pripravili. Ali ljubša, negO cvetlice irt'ff krompir, ljubše nego jabelka in črešnje, dasiravno sem jih nerad zabi},^«i bila mi je velika mlaka konec vrta, ki tudi v najhujši susiq ni vsahnila. To je bilo moje morje, po njem so se vozile moje barke^« v daljna mesta, na niti sem jih peljal celo v Ameriko. Tje sem vozil pesek, nazaj sem pa naložil črešnjevih peška. In če se mi \?[?? t ' nesreči barka potopila, nisem dolgo žaloval, naredil sem si drugo?»^«I / i» papirja. ^ iwoB Moje morje je bilo tudi živoV Žabe vsake velikosti so gos|^J*S dovale v njem, vodni močeradi so kakor somi plavali sem ter tje/ široki vodni kebri v černih frakih so se potapljali, vodni ščipavec je s kleščami prežal na mušice, ki so plesale nad vodo. Po ves dafliq sem stal kraj mojega morja in premišljeval živali, ki so tu notri živela in trpele. Še po noči v sanjah sem bil pri njih in o pomladnih večerib^t ko sem že v postelji ležal, bila mi je najslajša muzika ragljanje mojih žab, ki sem vse poznal, od naj mlajše do naj starše, ki je bila 1???? zelena, po hrbtu pa je imela tri rumene proge. Najprvo je jel debel^ moški bas poskušati žalostne glasove, odgovarjal mu je pa tenek glas — zdelo se mi je, da ga poznam. — En čas sta si odgovarjala v zateglih akordih, potem vse potihne, ali v tem hipu zagrmi ves kor in regljanje se je razlegalo daleč okoli v moje neizrekljivo veselje ali v veliko nevoljo moje matere. In tudi po zimi, ko je moja regljajoča banda spala pod ledeno skorjo, imel sem na morji nepo-pisljivo veselje. Bilo je mraz, da je vse pokalo, s sosedovim An- (Spisal Fr. Erjavec.) drejMtom sva se pa drsala v yrtq,; dR sp iskre švigale izpod podko-Vaftih peta — kedar ni bilo matere doma. — Nikoli le ne bom po--zabil, mlaka na vrtu! Dnevi, ki sem jih preživel kraj, tj^^^, J^Ii ,so naj srečnejši! ;? oj mU V isti hiši je stanoval mož samec, ki so mu sploh rekli: gospod profesor: učil je Otroke v velikih mestnih šolah. Moja mati so se mu smejali, ker je lovil kebre in gosenice in drugi merčes. Midva sva bila pa velika prijalla in če sem le mogel, zmuzal sem se v njegovo stanovanje. V Velikih štirivoglatih škatljah je imel vse te žfVftli naboderie na iglah. Kot soldatje so stali v vrstah, da jih je bite iepo gledati. Tu sein videl velikega kleščmana rogača, zlalo minico, malo pikasto polonico, zeleno kobilico s sabljo, kratko rečeno, vse živalce, kar sem jih kdaj videl na našem vertu ali pa zunaj na sprehodih. Tudi ž očelorti sta si bila prijatelja in večkrat sta sedela na vrtu v prijaznem razgovoru. Necega dne, bilo je po leti, sedim na vrtu kraj morja in gledam, sluznate kepe, ki so plavale p V vodi. Spomnim .se, da sem jih videl tudi lani ob tem času ali kaj lo pomeni, nisem vedel. Ker je ^riss^i rtvno profesor po vrtu, poprašam ga, kaj da je iPfiirfog^loiH .i/liafiisi »Pojii k materi, naj ti dado skledico?|^ ivabi>*iq o^on j»iqoq e^cjoß mloqüjg^jifn ge, da je ne bodo hotli dati.*^^ ???? .iaišon itdBS **^4 jjöakaj, prinesem jo pa jaz." " ii;,,!, ošoil oQeSüjn peš pride kmalo s skledico in zajame eno tako kepo js,riVfliäQ; vired.' Zdaj sem videl, da so v kepi rumenkaste kuglice grahoVi^ velikosti s črnkastim zrnom v sredi. «?, ,To postavi na kakšno okno in vsaki dan poglej, ali se bo kaj spremenilo ali ne. Če boš videl kakšno spremembo, pa povej miJi i'- Že drugi dan sem videl, da so jajca bolj nabuhnjena in profesoR! mi je dal okroglo steklo, skoz klero seje vse mnogo veče videlo, nego je res. Kocinice na moji roki so se videle, kakor prešičeve ščetine, da sem se moral smejali, ko sem skozi to sleklo pogledal eno kugljicoj zdelo se mi je, kakor bi notri ležala zvita živalca, ali nisem mogel prav razločiti. Na enkrat, Bog ve, kolikokrat sem hodil gledat vsaki dan sluzne kuglice v skledi. Sesti dan sem že komaj pričakoval, đa je profesor domu prišel, ker nekoliko kuglic se je odprlo in to, kar je poprej kot črnkasla pika ležalo v njej, plavalo je zdaj okoli po vodi, kakor majhna ribica. Imela je rep, glavo in na ??? z vsake strani majhno resico. Na pragu sem pričakoval ???^?; fe^orja in ko pride, povem mu, kaj sem videl. r .:iiwqoq " jVidrš", podučuje me, „to kar sva zadnjič vzela iz mla]^^, r-tels je bila kepa žabjih jajc ali žabji krak. Vsa kuglica je eno jajce in 1 izv Vsake bo postala žaba. To kar si danes videl okoH plavativ to, so j nrtade žabice." ?&.h^?^^?žbot ižont ond^^oq ???h ?'^ to,so ribipe ttfi liameer ^ 1,4 ?^7??h? bßs bo ? 345- „Le počakaj §e malo in gledaj jih vsak dan. Vidiš la le jaj[$ek!? Ravno zdaj 1)0 živalca pregrizla sluznato lupino. Z glavo je. že zunaj, zdaj 50 ho vsa izmotala — no zdaj pa že plava okoli. To ??? ima na vratu, to so njene dihavke aH škrge, ž njimi živalca diha, kw brez dihanja ne more živeti, kakor tudi ti ne; samo da imaš ti pluča, mlada žabica ima pa škrge aH dihavke." j^Zakaj jih pa une žabe v mlaki nimajo?" h in^^To boš že pozneje videl, zakaj ne. Le potrpi! Vidiš to lo tukaj? Ta je šla spet nazaj v svojo lupino in jo je. Dokler so žabico mlade, jedo le sluznato svojo lupino, pozneje jim boš pa dajal krušnih drobtinic. Živalce so bile vse iz jajc, raslle so in. ko so vso sluz pojedj^, dajal sem jim kruha. Zdaj sem se spomnil, da siem lani tudi v mlaki videl ravno take živalce, ki sem mislil, da so ribice, rekli smo jim pup k i. Imele so ravno tako debelo glavo, tak repek in škrge na strani. Pozneje so pa izginile iz mlake. 20. dan sem zapazil, da so dihavke vedno manjše in da se počasi izgubljajo, in zdaj so se na zadnjem koncu glave blizo repa pokazali majjiui izrastki. Profesor mije povedal, da so to zadnji nogi, ker žabe dobć zadnje noge poprej nego prednji in res sem drugi dan videl, da ste bih popolni žabji nožici. S steklom sem videl tudi prednji, pa ste bili še pod kožo skriti. Tako so ostale prav dolgo. Ko je šel drugi mesec h koncu, jela je jim na glavi koža pokati in popolne žabice so se jele iz kože motati. Ozka usta s roženim kljunčkom na koncu so padle proč, usta so se zdaj široko odprla, zdaj ima tudi 4 noge, škrge so se skrčile in pozna se le še poklina, ki se pa tudi sčasoma Zaraste in repek se tudi izgublja. Zdaj so žabice splavale na vrh ter so molele glave iz vode. Mehovi, v kterih so poprej tičale, so zdaj kot žabje srajce plavale po vodi. „Vidiš", rekel mi je profesor, „zdaj je žabica popolna, zdaj im^: štiri noge, široka usta, izgubila je rep, izgubila je škrge, zdaj diha s pluči, torej je prišla vrh vode, prej pa, dokler je imela škrge, je bila vedno pod vodo, kakor riba, ki vse svoje življenje diha s škrgami. Žabica zdaj ne bo več jedla kruh, ampak druge majhne živalce, postai,, vim muhe, črve, polže itd.; tedaj je najboljše, «^^^•'''nfWHnR 15. Confirmation Kaiser Rudolphi des Andern dieses Na-rtg mens^ der Freyhaiten vnd Privilegia des Ertzhörvogthumbs Osterreichi?^., mit Inserirung Khayser Caroli des V. Hochselligster gedechlnus. Briet darinnen solche Freyhaiten, wie die von Alten Römischen Khayseri^;. vpjid Khönigen denen Ertzhörtzogen zu Oesterreich gegeben, gebesser^-^ vund gemehrt seindt, der geben ist zu Augspurg, den Achtzechentp|i|^^ Tag Septembris Im Fünftzechenhundtert vnd dreissigisten Jahr. Mji|, vielen kais. Verordnungen etc. etc. Fol. 16. Postila, to je, razlaganje evangelij na nedelje in praznike^ celega leta v glagohtiškem značaji. — Začetek omenjene postile je: 347 Neđilja I. prelastva, 1627, po činu se pisati ove knig-e, ke sml sovu Postilia. Na koncu; Ja pop Jurai Černič, plovan LediničkiizpisalA ove knige itd. i— Ta postila je na papir na 400 straneh v čvotirki prav lično pisana, in o njej je rekel kranjski mecen b. Ž.i€ois^ daojeijr-^opus valde rarum!" - 17. Evangelium — cum praefationibus diversis. —* Na 7i & listu stoji: Skazanije Prjejemljušče vsego ljeta čista evangelstoo, je-t)6 vahgelistom prijetio, otkuda načnju^^iv is? oy? ni endobo«| Na 8. listu pa. Theofilakta Arhtepiskopa Bljgarskago: prjedsldvie^liH ež^ ot Mathea svjatoga evangelja. 4o. na papir pisan (sine locb ekj* anrio). üb fiiiiaiiv ¦ 18. Kempis Thomasa, ???^ iChristusam hojejna^ dioWied-samočetrte Thomasa s Kempis, choraria po vishi sv. Avguština. Vsim catholiskim Krajncom in Slovencem h dobrimu: z nouvič z Latinskiga, na slouenski jezik zvestu preložene, sKuzi eniga s Touarštoa Jezu-souiga. S Peruoleinam tih Vigših. V Lejtu po Christusovim rojsluj. MDCL1XV. Na čelnem listu tega rokopisa stoji z drugo roko pisano: Cori-nt fralfernitatis Agonia Dei nostri Jesu Christi. Labaci do. 1727, trang-si* tulit in Carniolicum idioma, ut mihi P. Fridericus Schwarz S. J. retülitife P. Andreas Ivanehovich, Soc. Jesu sacerdos, v osmerki pisano. 19. Giorgi Ignac, Vsdasi Mandaliene Pokornize v spilli od Marsiglie. Spievani po D. Ignaziu Giorgi, opatu Melitenskomu 8o. (sine loco et anno). 20. Posije do vanje o ispovj eda nji. Tudi ta rokopis, brez načelnega lista, se mi zdi po ciriliškein pisanji — pisan je namreč z rudečimi in črnimi pismenkami — delo iz 15. aH 16. stoletja. Kdo in kdaj je bilo pisano, to se nikjer ne najde. 21. Wolf Ivan, Schulla tiga premishluvana sloshena skusi brata Joannesa Wolfa reformiranega Franciscanaria is povella tiga Visoku zhastitega Firsla inu Gospoda, Gospoda Wilhelma skoffa V; Priskni, Istiskana v Inspruku per Joannu Jachenu 1633. na 435 Hsti^H pisana. 4o. riq 22. Vindi, Hodierni Vindi in Styria sermonem confirentes ???1? antiquissimo Glagolita Cloziano seu TrapaXXsXto-ixo; linguae novissimae Slavorum inter fluvios Murum, Dravom Savumqiie, nec non proxima-rum dialectorum Hungariae Croatiaeque adlimitantis cum vetustissima lingua glagolitica ex 111*^ comitis Paridis de Clotz Tridentini, codice, oHm Frangepaniano Veglae communiter pro bibliis croaticis sc. ???-ronimi habito, quem in lucem dedit D"_^' Bartholomaeus Kopitar, Augustissimo Auslriae Imperatori a bibliotheca palatina custodia Vin-dobonae M.DCCCXXXVI. Spisal Peter Damko. 4o. 23. L i her de memorabilibus munÄ, da aa^strie animalibus. Növobolgarsk rokopis. -o^^Älsei .»r m .slilgo^ Si *J;J^'^24. Kopitli*i'^l:''''Ve6 tisoč na listih v osraferki pisanih besed, tti jih je pisatelj brž ko ne za slaroslavjansk in valašk besednjak na4 biral, pa le škoda, da ga je nemila smrtma kosa prerano za slovenščino pokosilal ^ - ?7 25, Pesmi kranjske, 17. listov kranjskih pesem, ki so bile brž ko ne za poslednji zvezek Pisanic namenjene, kteri pa ni be-^ Icjia dne zagledal.—Pisatelj kranjskih Pisanic P. Joannes Discalceatns'j Neoferensis Ani. Deu, je umeri 7. listopada 1786, in po tem takem ludi pesmi pozabljene ostale! S''. ^;^""^^ ':^^-f^* v.^u^^^ü^^. 26. Narratio de quodam homine" in deserto ..inventof Le^genda. Noyobolgarsk fokopis., Pisan na Dunaji 1815. rt"^ S?(iJSi*iT^S^ P*^^'' 1^ '^^ zdaj dovelj. Z BogoTril Ijnboqa^Efl ihai ? dijsii ?????, ? ~ ?????, liöiof'^? ^ ol%ig|sä 48??h91? oiil9y ojßfflf 9iiM*i9d ????? ^?-? (Jß-ißM^ß^aig offlßtoffl ammdiq M-gsailkißb ooinmhma eumemi bwÜqk ?? "1 -qooifiöoiH ^?§1????? TOiliim[ss^i> üimiü-ißri ilaßsoH : iiiflmoqo jii ?>? ]^j.anich, Grus cinerea)' je' '6ež' 4 jwßök in z razpetima perutnicama meri blizo 7 čevljev. Perje je enolično pepelnato in le čelo, gerlo in noge so černe; goli tilnik in punčica v očesu živo-rudeča. Zadnje letavne peresa mu visć kot perjanica čez rep. Raven kljun je malo- daljši od glave. Dol^f nogi ste goli in zadnji perst se komaj tal dotikuje, Žerjav prebiva posebno v močvirnih krajih severne Evrope in Azije in se preseluje na jesen v tople - kraje. Žerjavi letć v strašni visočini v podobi odpertega trivogelnika. Ta neznano plahg. in previdna tica sej hrani z zaželkami, červi in drugimi majhnimi ticami, pa tudi zerna ne zametuje, posebno leče, graha in pšenice. Gnjezdo si napravi sred močvirja, tako da mu človek ne mofi^ blizo. Meso od mladičev je dobro za jed. Sicer se privadi nat §l^vjQka, in je prav prijatelj svojemu gospodarju. I4Ö. Bela štorklja (d. weisse Storch, Ciconia alba) je čez 3 čevlje visoka in je, razun černih perutnic in dolgih plačnih peres, belega perja. Okoli očes ima gol, čem kolobar. Dolgi, špičasti kljun in visoki nogi ste rudeči. Štorklja je selivka in na pervo^ pomlad se vračajo dve po dve iz Afrike, kjer so prezimovale. Čudno je to, da se pri nas štorklja ne naseli na hišah in drevesih, kakor postavim na Rajni, čeravno potuje skoz naše kraje; torej pri nas tudi ni tako znana in priljubljena, [kakor v drugih krajih, kjer ji ^dajo časih kolo od voza na streho, da si laglje napravi gnjezdo. Štorklja stoji po več ur ?? eni nogi in ?????? s kljunom. ???? zaželke, .|)olzßy žabe, majtinčke, kace, celo male ribe, tiče, misi in mlade'zafiee. Na jesen se zbirajo štorklje v velike trope, vzdignejo še nad oblake, da jih oko večkrat ne vidi, in potujejo v gorke dežele. 141. Siva č ap 1 j a (d. gewöhnl. Fischreiher, Arđea cinerea^ je skorej žerjavove postave in velikosti. Zgorej je pepelnata, s^^ode) bela, na vratu cerno marogasta. ? tilniku imä 4 palce dolg in, špieast kljun in oči so živo rumene; nogi, na, kterih zadnji p erst' ravno tako visoko stoji kakor sprednji trije, ste rumenkasto-zeleniJ \,t Selivka je in sta.nuje najrajši blizo ribnikov in jezer, gnjezdf pa v močvirjih na mestih, kjer ni moč do njih, časih v celih tropih. Caplja je jako plaha in previdna tica, na plitvih mestih štojl v vodi in preži na ribe, torej je časih ribnikom škodljiva. Y prejšnih časih so jo s sokoli lovili. — V južnih krajih in tudi na spodnji Donavi se nahaja lepa bela caplja; njene, kakor tudi indijanskega ^Marabu-a, krasne herbtne peresa imajo veliko vrednost. Še nektere imenitne močvirnice čapljinega plemena moramo tu opomniti: Rožasti flamingo (rosenrother Flamingo, Phoenicop-terus roseus) z debelim zakrivljenim kljunom in neizrečeno dolgim vratom in dolgima nogama, persti na nogah so,s plavno kožico zvezani, flamingo je prava spaka med ticami; žličarica (Löffelreiher, Platalea leucorodia) S; plosnatim, spredej zaokroženi zdol-beni lopatici podobnim kljunoni; ibisi s tankim, dolgim serpasto zakrivljenim kljunom, eno verst (ibis religiosa) so: v E^ptu. ko svetnika častili. '^' <'i,'iai:>qc>i| iftioiioda ^^"^142. Sluka;(đ. Waldschnepfe, Scolop^^riiÄa^ ?^?? bici kaj zelo podobna in je brez kljuna; 1 čevelj dolga. Pege jä rujavo z rumenkastimi in temnimi poprečnimi progami. Eljun j§ raven, dolg in tenak, na korenu mehek, na koncu pa s cutljivo kožico prevlečen. Nogi ste kratki in zadnji perst stopi malo višć od prednjih. Sluka je znana selivka, ktero posebno zavoljo okusnega mesa Zasledujejo. Gnjezdi večidel le v severnih krajih, torej jo pri mi jovć le takrat, ko popotuje skoz naše kraje, to je s pomladi ii| jeseni. Sluka je bolj nočna tica; svojo hrano, červe in zaželk0; išče si z dolgim kljunom po vlažni, mehki zemlji. Ena ,manj§a |ferst kljunačev je okusna kozica (Mosschnepfe). -/^1 i? t^öl iijm^^a^k» iiüiO .ß^t^qi ß^afod taoiaq m slotenska literatora« ? teku minulega mesca se ?? obogatila slo-veaeka z nekterimi prav lepimi deli; ker pa ?? nam danes prostora zmanjkalo, naj 8toj6 tu za zdaj samo njih imena: 1. Liturgika ali ¦ gveti obredi pri vnanji službi božji, spisal A. Lesar, L del, cena 50 nkr. »»•H* 2. JezičnJk ali pomeaki o slovenskem pisanji. Spisal J. Marn, ' ??? 50 nkr. -4- 3. Ooriški letnik za Čitatelje vsacega stami. Vrednik Fr. Zakrajšek, cena 1 gld. — 4. Pos to nj sk a j araa, popisal «HBr. E. H. Costa, cena 40 nkr. — 5. Domač koledar slovenski za 1. 1864. Spisal P. Hicinger, cena 40 nkr. — 6. Makrobiotika ali naoki, po kterih so more človeško življenje zdravo obraniti in po-dtolglati. Spisal večidel po Hufelandu Dr. M. Prelog, cena 1 gld. 20 nkr. ©^^rihodiijič več. ©ras Kaznanilo lastran droibinih daril. Ker vsled razpisa od 26. febr. ? lil. do 1. novembra ni prišlo nobenega, v predloženi obliki ali raz-^eiaovi omenjenih daril popolnoma vrednega spisa, zato je sklenil -^^odpisani odbor v svoji danešnji seji, naj se obrok (termin) omenjenim ßbti^m darilom podaljša do konca februarje 1864. Razpisane so -cläforej do tistega časa: Ad^jij žaDi* 'j-^SiO ?9[0^^ c -uh. olsl: a) s t o goldinarjev za najboljšo i'zV'irtto p r i^#l»3Ä k o", ali .jlö|ibetdefiet goldinarjev za najboljšo prestavo; /*^C b) trideset goldinarjev za najboljšo zgodovinsko, kraje-g ^is^o ali narodopisno čeitico; in ???? &) trideset goldinarjevi'j.aautöajboljSi natoroznanski ali j?fpe*|>odar8ki spis. ; ¦ ? ^voi Vsi spisi, v ta namen zloženi, naj se pošljejo vsaj do 29. febr. 0*?1864, presodili se bodo pa do konca mesca marca. ? .'??-..', i^ii. V Celovcu 27. novembra 1863. /w4eB': Ifj'ä omxiyOjÄtx Odbor družbe sv. Mobora. -0'^ Hßt^uota relafjanska knjiga. Upravo sada se je gospodom predplatiteljem ot>razpo8lal pervi svezek moje knjige: ???????! npaeonic ?????????, O^toje: uzajem na slovnica ali mluvnica si a vj an s k a. Molim «qvsakoga gospoda pi edplatitelja po sebč i vse skupa, da mi ne zamžre, rSda so je ta svezek tako po polževo berzo tiskal, jaz toga jamačno nisem kriv. Drugi svezek je nže dotiskan i tretji se sada tiska i ?4,bkerbel budem koliko moguee, da se cčla knjiga v kratkem dogotovi. -öC^la knjiga bude obsegala 15 tiskanih listin (bögen) in ji bude cčna isdučaaska (ladenpreis) tri stotinjake avstrijanske vrčdnosti; kdo p-ak pošlje meni v plačanem (frankiranom) listo pod doli stoječim naslovom noyce, dobi c6lu knjigu po dva stotinjaka i 50 kr. avstr. vr. . Crospodi, ?????? užo na pervi svezek se predplačali s jednim stotinjakom, dobe 2. i 3. svezek zajedno, vkup s glavnim naslovom, s predgovoröm^l s Mi kazalom i molim uČtivo, da, kada ta dva svezka sprimeju, blagovoU za obadva svezka v plačanem HatS,poslati samo jeden stotinjak i 50 kr. avstr. vrednosti. Ta moram ješČe reči, da svezka 2. i 3. budeta mnogo zanimiv&ja i važnSja od pervoga. «loieoMq mähh ?? ei ; iajmošter v Gorjah, Post Arnoldstein,- iis Ä i (¦ Kärnten. •tir? ? Slovanska čltavnica v Celovcu. Naprava „slovenske ditavnie»«?« ? Celovcu ?? gotova, če nam visoka vlada potrdi pravila; vložile so ee ü25. novembra. V Celovcu se je oglasilo že okoli 50 udov; tudi s Isdkroetov se jih nam obeta obilno. Bog daj srečo! ' iiiiuujii,:. L................ „ -J- J.L.-.. ?? :i ? si (I o? 4 Ol i« M\8 — -lir! NaročilabiH .? leekia .tsBi ^ ? na ,,živaIstvo^^ in ^^rastlinstvo^^. Dokler nam slovenska matica ne oživi, žalibog nimamo druge poti za izdajo kacega većega dela kakor naročilno, ker še nimamo ^B^založnikov učenim in lepoznanskim knjigam. Taka je ttidi s i;ü),prirodopisom živalstva in rastlinstva", ki sta ga poleg m?^okorni-ga prav izvrstno izdelala znana slovenska pisatelja, gg. Fr. Erjavec in J. Tušek, učitelja na viši realki v Zagrebu, da nam o svojem času služi kot učna (šolska) knjiga na gimnazijah in realkah. Zat6 se bo dalo to v več ozirih zel6 imenitno delo po naročilni poti na svitlo, če najde potrebne podpore med Slovenci, sin sicer v iveh zvezkih, kterih prvi bode obsegal „živalstvo", drugi pa „rastlinstvo" (vsak okoli 10 tiskanih pol v obliki in s H »črkami pričujočega povabila). Naročnina za vsak zvezek iznaša 70—80 nkr. in se bode plačevala po prejemi naročenih izti«ov; -'razpošiljale se bodo pa knjige čast. gg. nabiravcem naročnikov, ki več kakor 2—3 iztise naroče, živalstvo posebej in rastlinstvo posebej, čast. naročnikom posameznih iztisov pa obč knjigi vkup s prošnjo, da prejemniki posameznih iztisov naročnino koj X) prejemi na pošti (t. j. mit Postnachnahme) plačajo, ostali gospodje pa kmalo po prejemi. Naročila prosimo vsaj do s r e d e mesca januarja; brž ko se oglasi toliko naročnikov, da bodo plačani tiskarni stroški, pojde delo v natis, da „živalstvo" mesca aprila, „rastlinstvo" pa mesca junija beli dan zagleda. Vsak 13. ? iitis se bo dajal po vrhu. Jto Vabijo se na obilno naročbo vsi slov. rodoljubi, kžerim je aüf resnici mar, da dobimo s časom potrebne šolske bukve v sloven-?1.???? jeziku; sosebno pa naj blagovolijo naročnike nabirati čast. mvredništva slovenskih časopisov, si. čitavnice in semenišča kakor tudi gg. učitelji po gimnazijah in realkah, da se delo srečno spi'avi i na svitlo. V Zagrebu prejemata naročila gg. pisatelja, v Celovcu < pa vredništvo ^slov. Glasnika" in „stov. Prijatla^4 ^???^ i .§ 352 Naznanilo slov. Glasnika" in Cvetja" za leto 1864. Z novim letom nastopi „slovenski Glasnik" svoj sedmi tečaj; ponižno torej vabi vse dosedanje prijatelje, pa tudi druge slovenske rodoljube, da mu bodo podporniki tudi v prihodnjem letu —v materijalnem in duševnem oziru. Izhajal bode kakor doslej na dveh polah v mescu in prinašal razno lepoznansko in poducno blago, sosebno novele, pripovedke in razne poezije, umetne in narodske. Glasnik velja za vse leto v Celovcu 2 gld. 70 kr., druge j pa s poštnino vred 3 gld.; učenci gimn. in realnih šol morejo vendar vsacih 10 iztisov, pod enim naslovom prejemanih, po znižani ceni polletno za 12 gld. dobivati. Karočilni denarji naj se pošiljajo naravnost vredništvu „slov. Glasnika" ali z naročnino za „slov. Prijatla" vred. Naj nam pride dosti podpore od vseh strani; prizadevali si bomo s svojimi sodelavci iz vseh moči, da ustrežemo tudi v prihodnje vsem pravičnim tirjavam! Pri tej priliki priporočamo prijateljem leposlovnega berila tudi „Cveijje iz domačih in tujih logov", ki bode obsegalo vIII. šestki (vez. 16—21; 16. vez. je že prišel na svitlo, 17. pride mesca decembra t. 1.) 1. pesmi „Pervence" od J. Bilca, 2. povest „Družina Al v are do v a", v španščini spisal F. Caballero, poslovenil J. Parapat, 3. povest iz jugoslovanske zgodovine „ A g a p i j a" od češkega pisatelja Chocholovška, in 4. epično pesem iz čerkeskih vojsk „Izmael-bej" od rusk. pesnika Lermontova. Naznanjeno „rastlinstvo" se bode po želji več gospodov po drugi poti skusilo spraviti na svitlo. Naročnina za III. šestko iznaša 1 gld. 80 kr.; kdor žeU vseh pervih vezkov (1—15), naj pošlje za nje 3 gld. 50 kr. (I. versta: 1.—8. vez. sama velja 2 gld., ?. šestka: 10.—15. pa 1 gld. 80 kr.) Verh tega se morejo dobiti poštnine proste 1. Janežičeva „slovenska slovnica" za 1 gld. 30 kr. 2; Marnova „staro-slovenska slovnica" za 60 ki*, in 3. „Cvet slovenske poezije" za 60 kr. (če se jih več vkup za šolo vzame, pa le za 36 kr.). V Celovcu 1. decembra 1863. Vredništvo slov. Glasnika. Natisnil Janea Leon v Celovcu,