Gospodarske stvari. Rndečica ali svinjska kuga. (Konec.) Ako so se pokazala prej oraenjena znamenja bolezni, moramo to žival takoj ločiti od zdrave \n jo v poseben hlev ugnati. Ob lepem vremenu jo smemo po noči tudi na prostem — seveda zagrajenem — prostoru imeti. Za zdravilo pa se priporoča: 1. Puščanje krvi. To sredstvo velja ob poletnej vročini tudi zdravim, zlasti rejenim svinjam, da jih boIezni obvaruiemo. Pušča se lahko pod jezikom, če se nareže uho ali rep, ali pa na prsnej žili. Poslednjega naj se loti le skušen človek, ker je lahko nevarno. Nekateri ob lej priliki zavlečejo pod kožo leloh, da razjeda kožo, kar pa menda dosti ne pomaga, pač pa rauči žival. 2. Se priporoča polivati žival z mrzlo vodo, da se začne od mraza tresti. Nato pa se mora z slamo ribati, da se zopet ogreje. To se ponavlja v vsakih dveh urah. Drugi zopet polivajo žival s toplim kisom in jo drgajo, da jo s tem posuše. 3. Slede zdravila za znotraj. Tukaj iz skušnje najbolj priporočam ricinovo olje, katerega se naj živali nalije kolikor mogoče, da ji čreva izprazni. Ako ono pokaže svoj učinek, da začne živali gnati blato naprej, je prvo upanje zdravja. Tako se tudi zaliva kislo mleko, kvas, ja|ce z mlekom zmešano in druge kisle pijače. Tem se rado primeša solitarja ali grenke soli. Tudi se svetuje pol lota klorovega apna v maselcu vod^e razstopiti in štirikrat na dan, vselej za jedno žlico svinji dati. 4. Se hvali za zdravilo solilar, katerega se vzame jeden lot, čelrt kvintelca kafre z nekoliko moke in vode, kar se zmešano d;i bolnej živali. To se ponavlja tri do štirikrat na dan. 5. Nekteri priporočajo zdravilo, s katerim se žival sili, da začne kašljati. V ta namen .se vzame nekoliko bljuvne soli (Brech\veinstein), razstopi v kozarcn vode in nalije živini. Nekdo je za to bolezen priporočal prah, ki se dobi v lekarni pod imenom: Pulv. Radix feratri albi. Za nožev konec se ga dene v kozarec novega mleka in zalije svinji. Ta ima namen povzročiti kozlanje, s katerim se bolezen olajša. Ako se je to za časa zgodilo, da je preraaknilo blato ali pa je začela žival kozlati, takrat je upanje, da ima zdravilo uspeh. Sploh je v tej bolezni treba z zdravili hiteti, ker nagla in prava pomoč včasih še izda, kadar je pozno, navadno je vse zastonj. Ako se pokažejo na koži gori opisana znamenja, višnjevo rudeča barva in mehurji, takrat navadno ni pomoči. Ge je žival rejena, naj se brzo zakolje in meso dobro presuši. Surovo meso kuhati in uživati, je škodljivo in zato prepovedano. Kdor ima opraviti z bolno ali mrtvo lako živaljo, svetuje se, naj bode oprezen, ker ta bolezen je tudi za človeka nalezljiva. Če ima ranjene roke, obraz ali vrat, naj se ne loti dela s takšno živaljo, niti v hlev naj ne hodi! Razume se, da mrtva žival se mora takoj pok o p a t i, ker začne kmalu gniti, katera gniloba je pravo gnezdo te bolezni. To uči skušnja že več desetletij, žalibog pa da se ta tolmači na dve strani. Lani se je o tem izdal nagel in strog ukaz od vlade, naj se tak slučaj v s e 1 e j s p oroči konjedercu tistega okraja, da pride in mrtvo žival pokoplje. Ob enem naj se nesreča po županstvu naznani okrajnemu glavarstvu. Namen temu ukazu je gotovo moder, pravilno zakopati crknjeno žival, da se bolezen ne širi, ali dva pomisleka sta, katera omenjenemu sredstvu nasprolujeta. Pomisli naj se prvič, da v naših krajih so konjači preredki in zato preveč oddaljeni. Dve do tri ure hoda naj se mu nese naznanilo in ravno toliko pota nazaj, to vzame časa za pol dneva. med tem ko je gotovo, da poginilo živinče ne sme ležati na mestu niti jedno uro v vročini! To nam lahko potrdi vsak zvedenec, zato ne zgubljajmo o tem več besed. Drugič pa' dela omenjeni ukaz krivico, skoraj vneboupijočo. Siromak, kateremu se je nesreča zgodila, naj ima kmalu potem pote in stroSke za konjača! Ako tega ne izvrši, ima opraviti s kazenskim sodnikom, kateri, vnet za novi ukaz, navadno nima z njim usmiljenja. — Ker sega izrvšitev tega ukaza v najbolj revno kočo in pouzročuje mnogo sitnob in krivic prebivaleem, prosimo h koneu za polajšanje, oziroma premenjenje onega ukaza. Mesto da se glasi, poklicati konjača, naj se strogo zahteva: mrtvo žival, takoj in globoko zakopati, da je psi ne izkopljejo in se bolezen ne Siri. Tudi to zadevo polagam na srce novoizvoljenim gg. poslancem. Pohorski. Pomladanska konjska dirka v Ljntonieru bode v nedeljo dne 23. maja. Začetek točno ob tretji uri popoldne. —Dirkališče: NaCveni. Proposicije. I.Začetna vožnja. 210 kron in eno častno darilo v vrednosti 90 kron od dunajskega dirkalskega društva. Za 3 do 8 letne na Štajarskem rojene in izrejene kobile in žrebce, ki še pri nobeni dirki niso tekmovali in so v lasti kmečkih- posestnikov. Triletnim 50 metrov, štiriletnim 25 metrov ugodnosti. Daljava 2000 metrov. Amerikanska dirkalska vprega, vrednost 90 kron, in 20 kron gotovine prvemu, 80 kron drugemu, 60 kron tretjemu, 40 kron štrtemu, 20 kron petemu. Vloge 6 kron, zastave 2 kroni. II. Plemenska vožnja. 300 kron, od teh 200 kron od poljedelskega ministerstva in 100 kron Stajarskega dež. odbora. Za 3 do 10 letne na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce v lasti kmečkili posestnikov. Triletnim 50 metrov, 4 letnim 25 metrov ugodnosti. 2000 met. daljave. 120 kron prvemu, 80 kron drugemu, 60 kron tretiemu, 40 kron štrtemu in 20 kron petemu. 6 kron vloge, 2 kroni zastave. Obe te vožnji je voziti enovprežno v dvokolesu. III. Dvovprežna plemenska vožnja. 100 kron, danih od šlajarskega dež. odbora. Za 3 letne in starejše na na Štajarskem rojene in izrejene kobile in žrebce, v lasti kmečkih posestnikov; 3000 raetrov daljave. 60 kron prvemu, 40 kron drugemu. 6 kron vloge, 2 kroni zastave. Občna določila. Pismena ali ustmena naglasila sprejema gosp. Matija Zemliič v Ljutoraeru do dne 22. maja večer ob 6. uri. Naglasilo je le tedaj veljavno, če mu je priložena vloga (6 kron) in dokazano pleme in starost dotičnega konja. Žrebanje se vrši točno ob 8. uri 22. t. m. v pisarni gosp. Zemljiča v Ljulomeru. Za tekmovalce, kojih točno ob določeni uri žrebat ne bo, žreba ud odbora. V obče veljajo pravila dunajskega dirkalskega društva. Kdor ne bo po preteku petih minot od časa. ko bo na tabli vidna njegova izžrebana številka, na določenem mestu, |bo izključen od dirke in mu zapade cela vloga. Dirkalsko društvo v Ljutomeru. Sejmovi. Dne 15. maja v Arvežu in Poličanah (za svinje). Dne 17. maja v Marenbergu, Vojniku, na Ponikvi, v Št. Ilju v Slov. gor., v Apačah, na Pilštanju in na Bizeljskem. Dne 18. maja na Ptujski gori. Dne 19. maja pri sv. Lenartu v Slov. gor. in v Iraenem (za svinje). Dne 20. maja na Bregu pri Ptuju (za svinje).