št. w. Izhaja xb&k Jifettefc L<*-poldne. 4 1 2 K Stane na leto h2 Ista ...... Posamezne številke stanejo 8 tin. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. 0. Upravtiištvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici si 7, i. nadstropje na desiip. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat po pogodbi. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Rusko-turška vojna. Nove kraje in nove dežele je objela te dni svetovna vojna. Z vojno med Turčijo na eni in Rusijo, Anglijo in Francijo na drugi strani je zajeta od vojne1 vsa prednja Azija in morda sploh vsi kraji, kjer prebivajo Mohamedanci. Panislami-zem, gibanje za politično združitev vseh mohamedancev, bo mogočno narastel, skoraj gotovo si osvojil Perzijo in Afganistan, pa tudi v Afriki si pomnožil število svojih pristašev. Ni sicer za upati, da bi resno ogrožal angleško posest v Indiji in v Egiptu, gotovo pa je, da da vsem turškim vojakom nov pogum in nov polet, da se bodo Mli v rusko-turški vojni z največjim pogumom. Obenem bo pa vezal tudi znaten del angleških in francoskih kolonijalnih čet, da bodo morali Angleži zaenkrat prenehati s transportom indijskih čet. Na vsak način bo pridobila Turčija od pani-slamizma mnogo in bo vsled tega gibanja postala še enkrat močnejši zaveznik. Na drugi strani pa je z rusko turško vojno načetih vse polno drugih vprašanj, od katerih so posebne važnosti ona, ki morejo direktno'vplivati na evropsko bojišče. Predvsem je tu vprašanje glede stališča balkanskih sedaj nevtralnih držav. Odgovor da v tem oziru na vsak način bolgarska vlada. Če ostane ta nevtralna, potem ostanejo tudi druge. Sedanja bolgarska vlada je tudi že v tem oziru, izjavila, da ostane nevtralna in kakor vse kaže se ji more tudi verjeti. Pozabiti pa seveda tudi ne smemo, da so "razmere včasih silnejše, ko pa ljudje. Z rusko turško vojno smo stopili v novo fazo svetovne vojne in dobili novega in močnega zaveznika. Dosegli smo v tej vojni že v&ike uspehe, sedaj po imamo novega zaveznika, nam tudi ne izostanejo še večji. In v tem so dogodki prostega tedna posebno razveseljivi za nas. Boji i na jugu. Dunaj 1. (Kor.) Uradno se objavlja: 31., oktobra. Uspehi naših čet, ki so pri svoječasnem vpadu v Mačvo zadele tamkaj na močne, z žičnimi ovirami zavarovane utrdbe in naredile med te šele pred dvema dnevoma, po daljših težkih bojih s sovražnikom pri Ravnju vrzel, so do vedli danes do novih rezultatov. Kljub obupni obrambi Srbov in *:e-glede na velike težave pohoda v deloma močvirnate kraje IVJačve, so prodrle naše celokupne, preko Save in Drine vpadle čete, v široki fronti in zavzele kraje Črna-bara, Banovo polje, Radenkg!a rešili ;© iz nevarnega položaja le z naglo umak-nitvijo, pri čemer je morala pustiti na bojišču zaloge vseh vrst in tren. Naši so napravili tudi mnogo v jetnikov. Sovražnik se je, ne da bi se v pripravljenih novih pozicijah na novo upiral, u-maknil notri do gričevja južno od Šabca in se je trdovratno toda zastonj upiral le še pri Šabcu, ki so ga v noči od 1. na 2. novembra zavzele naše hrabre čete v naskoku. Dunaj 4. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 4. novembra. Pri nadaljnem prodiranju so naše čete južno in jugozapadno od Šabca zopet zadele rta sovražnika. Takoj odrejeni napad napreduje uspešno. Tekom bojev na Romanji planini je bilo skupno vjetih 7 oficirjev in 647 mož, uplenjenih 5 topov, 3 municijski vozovi, 2 strojni puški in mnogo municije in vojnega materijah. Črnogorcem je bilo odvzetih nad tisoč glav živine* ki so jo hoteli odpeljati iz Bosne s seboj. S severnega bojišča, Dunaj 1. (Kor.) Uradno se objavlja:. 1. novembra opoldne. Na Rusko-Poljskem se razvijajo novi boji. Napadi na naše pozicije so bili odbiti. Več sovražnih oddelkov je bilo razkropljenih. Večdnevna krvava bitka v ozemlju, severovzhodno od Turke hi južno od Starega Samborja, se je končala včeraj s popolno zmago našega orožja. V te kraje vpadli sovražnik, —- dve, pehotni diviziji in, ena strelna brigada, — je bil pregnati \ti njegovih pozicij. Černovice vzdržujejo naše čete. Ruski arth , fijški ogenj, ki je bil namer jeri zlasti t • rezidenco grško-ofijehtkkkegži naiškofa* je bil brez posebnega uspeha. Dunaj, 2. (Kor.) Uradno se obfavlfail 2. novembra opoldne. { Boji na Rusko-Poljskem se nadaljujejo. V bojih ob Saim so imeli Rusi zlasti pri Rozwadowu težke izgube. Ujeli smo 400 vojakov in uplenili tri strojne puške. Južno od Starega Samborja je istotako neka naša skupina ujela 400 vojakov. V tem ozemlju in severovzhodno od Turke imamo zaznamovati nadaljne napredke. Dunaj 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. novembra opoldne. Na Rusko-Poljskem so naše čete, potem ko so prisilile močno sovražno armado, da se je razvila, prenehale z boji na Lysi Gori (gorski greben med Kielcami in Opatovom), da nadaljujejo operacije, ki so bile zaukazane po bojih pri Ivangorodu. V Galiciji je položaj neizpremenjen. Iz bojev tekom zadnjih dni, južno od Starega Samborja in severovzhodno od Turke, je bilo pripeljanih dosedaj 2500 ruskih vjet-nikov. Včeraj zjutraj so huzarji napadli pri Rybniku v dolini reke Strij neko sovražno municijsko kolono in uplenili več vozov z artilerijsko municijo. Dunaj 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. novembra. Gibanja naših čet na Rusko-Poljskem, sovražnik včeraj ni motil. Eden naših armadnih zborov je odve-del iz bojev na Lysi Gori 20 oficirjev in 2200 mož s seboj kot vjetnike. Na gališki fronti se je pri Podbunu (južno od Sambora) udalo 200, danes zjutraj pri Jaroslavu 300 Rusov. Dunaj 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. novembra. Tudi včeraj so potekle operacije na severnem bojišču po načrtu in ne da bi jih sovražnik motil. Južno od izliva reke Vislok so vrgle naše čete sovražnika, ki se je utaboril na zapadnem bregu reke San, iz vseh pozicij, vjele nad tisoč vojakov in uplenile strojne puške. Istotako sovražnik tudi v dolini reke Stry ni mogel več vzdržati našega napada. Tu je bilo vjetih 500 Rusov in uplenjen oddelek strojnih pušk in drugi vojni materijal. Boji Nemcev. Berlin 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. novembra opoldne. Poplave južno od Nieuporta izključujejo vsako operacijo v tej pokrajini. Pokrajine so uničene za dolgo časa. Voda sega deloma čez glavo. Naše čete so odšle iz poplavljenega ozemlja brez vsake izgube na moštvu, konjih, topovih in vozilih. Naši napadi na Ypres napredujejo. Čez 2300 mož, večinoma Angležev, je bilo tu vjetih in uplenjenih več strojnih pušk. Zapadno od Roye so se vršili strahoviti, za obe strani jako pogubonosni boji, ki pa niso dovedli do nobene izpremembe tamkajšnjega položaja. Izgubili smo tamkaj tekom boja v neki vasi nekaj stotin mož kot pogrešanih ih dva topova. Dober uspeh so imeli naši napadi ob : Aisni, vzhodno od Soissonsa. Naše čete so kljub silnim sovražnim odporom zavzele v naskoku več močno utrjenih pozicij, zasedle Chavonnes in Suipir, vjele nad tisoč Francozov in uplenile tri topove in štiri strojne, puške. " ' Poleg katedrale v Soissonsu so postavili Francozi težko baterijo, katere .opazovalec je bil opažen na stolpu cerkve. Posledice takega postopanja, ki ga je smatrati za sistem, so na dlani. . V Vogezih je bil pri Markirchu francoski napad odbit. Naše čete so prešle v protinapad. Berlin 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. novembra. Včeraj so izvršili Belgijci, podpirani od Angležev in Francozov, močen izpad preko Nieuporta med morjem in poplavljenim ozemljem. Bili so odbiti brez truda. ¦ Pri Ypresu in jugozapadno od Lilla, kakor tudi južno od Bierry au Bae, v Ar-gonih in Vogezih so naši napadi napredovali. Berlin 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. novembra opoldne. Na severovzhodu so bile naše čete tudi včeraj še v neodločilnem boju. Berlin, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. novembra dopoldne. Na vzhodu je položaj neizpremenjen. Poizkus Rusov, da bi prodrli pri Szittkeh-nemu, je bil odbit. Berlin 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. novembra, dopoldne. Na vzhodnem bojišču se ni zgodilo ničesar bistvenega. Rusko-turška vojna. Napadi turških bojnih ladij na ruska pristanišča. Petrograd, 29. (Preko Berlina). Petrograjski brzojavni urad proča: Med 9.30 in 10.30 dopoldne je neka turška kri-žarka s tuemi dimniki obstreljevala v The-odosiji kolodvor in mesto ter poškodovala katedralo, grško cerkev, skladišča in pomole v pristanišču. En vojak je bil ranjen. Poslopje podružnice Ruske banke za ino-^ zemsko trgovino je začelo goreti; Ob 10.30 je odplula križarka proti jiigozapadu. V Novo Rossijsk je prispela turška križarka »Hamidije« in je pozvala mesto, naj.se vda in izroči državno lastnino, za-grozivši, da bo v nasprotnem slučaju bombardirala mesto. Turški konzul in njegovi uradniki so bili aretirani. Križarka je zopet odplula. Carigrad, 2. (Kor.) Oficijelno sporočilo, ki ga objavlja »Agence Ottomane« pravi: Po uradnih vesteh, dospelih z naše" kavkaške meje, so Rusi na več točkah naskočili naše obmejne oddelke, a so bili prisiljeni umakniti se, pri čemer so vsled od- ločnega odpora naših čet imeli deloma izgube. V Sredozemskem morju sp začele streljati angleške križarke in potopile grško torpfcdovko, ki se jim je približala, ker so jo smatrali za turško torpedovko. Oba ta dogodka kažeta, da so naši sovražniki na suhem in na morju začeli proti nam sovražnosti, ki so jih že zdavnaj nameravali. Ves otomanski narod je, zaupajoč v varstvo boga, edinega varuha pravice in zvestobe, pripravljen, da od-1 vrfie te napade, ki gredo za uničenjem njegovega obstoja. Sporočilo turškega generalnega stana. Carigrad, 3. od 5. pop. (Kor.) Uradno sporočilo glavnega stana z datumom današnjega dne pravi: Rusi so začeli gra-' diti utrdbe ob kavkaški meji. Angleži so začeli danes dopoldne bombardirati vhod v Dardanele. Nekaj strelov, ki jih je izstrelila neka naša torpedovka, je povzročilo eksplozijo na neki angleški oklopnici. Angleške ladje so po desetih minutah izginile iz vidika. Angleži so se umaknili z egiptovske, meje, razrušili so tamkaj ležeče vasi in se nato odšli.proti Sueškemu prekopu. London 4. (Kor.) Uradno se poroča: Ko je napočil dan 3. novembra je angleš-ko-francosko brodovje začelo iz velike razdalje obstreljevati dardaneiske utrdbe. Utrdbe, so odgovarjale, ne da bi bile dosegle ladje. Zavezniki niso imeli nikakih izgub. Ena sama kroglja je udarila v bližino ladje. Nemogoče je ugotoviti dejanski uspeh obstreljevanja, vendar pa se je opazila v neki utrdbi močna eksplozija z gostim oblakom dima. Prekinjenje diplotnatičnih odnošajev med Srbijo in Turčijo. ^ Carigrad 2. (Kor.) Prekinjenje diplotnatičnih odnošajev med Turčijo in Srbijo se je izvršilo na podlagi note, ki jo je izročilo srbsko poslaništvo turški vladi in v kateri se naznanja, da so po nalogu srbske vlade odnošaji prekinjeni in se zahtevajo za poslanika in posla-ništveno osobje potne listine. Poslanik odpotuje jutri zjutraj preko Dedeagača in Soluna v Niš. Carigrad, 2, (ob 11 dop.) (Kor.) Srbsko poslaništvo je pravkar dalo sneti svoje grbe. Poslanik bo odpotoval danes ali jutri. Nevtralnost Bolgarske. Sofija, 4. (Agence Tel. Bulgaire). — Ministrski predsednik Radoslavov je sprejel danes voditelje opozicijonalnih strank in jim razložil položaj Bolgarske v sedanjih razmerah. Voditelji opozicije so imeli nato zborovanje, po katerem so sporočili časopisju, da se je na podlagi izjav ministrskega predsednika Bolgarska odločila v sedanjem položaju za strogo in lojalno nevtralnost. Obstreljevanje Tsingtava. ^ Tokio, 3. (Kor.) Uradno se naznanja, da se obstreljevanje Tsingtava nadaljuje. Večina nemšjdh larcieb je umolknila. Le dve neprenehoma odgovarjate na zavezniške napade z morja in suhega. Bombardiranje je povzročilo požar blizu pristanišča in. eksplozijo v zalogah olja. \ Utrdba Siaochauchau . gori. \ Neka nemška topničarka, ki je izgubila dimnik, je izginila. . 200 japonskih topov za Rusijo; Milan, 4. (Cenz.) Barzini poroča iz Moskve, da je Japonska dala rusld vladi na razpolago dvesto Kruppovih topov najtežjega kalibra, za kar odstopi Rusija Japonski polovico ruskega otoka Sahalina. — (»Tagespost«). Pomorski boji. Potopitev angleške križarke. Berlin, 2. (Uradno). 2. novembra: Neuradna vest, da. W nemšla podmorski čoln 31. oktobra potopil angleško križarko , »Hermes« se potrjuje uradno. Podmorski čoln se je vrnil nepoškodovan. Nemška križarka zadela na mino. Berlin, 4. (Kor.) Uradno se poroča: N. V. velika križarka »Yorck« je 4. novembra dopoldne v Jadi zadela na mino, s katerimi je zaprto pristanišče, in se je potopila. Po dosedanjih poročilih je 382 mož, več nego polovica posadke, rešenih. Reševalna dela je oteževala gosta megla.; Angleški podmorski čoln potopljen. London, 4. (Kor.) Tajnik admiralitete javlja: Zgodaj zjutraj je sovražno brodov-je začelo obstreljevati obrežni straži pripadajočo topničarko »Halcvon«, ki je bila na poizvedovanju. Na »Halcvonu« je bil ranjen en mož. Ko je topničarka javila navzočnost sovražnih ladij, so se le-te umaknile. Dasiravno so jih zasledovale lahke križarke,. jih ni bilo mogoče prisiliti v boj. Zadnja nemška križarka je umikaje ses trosila mine. Ena teh min je eksplodirala in potopila podmorski čoln »D 5«. Dva častnika in dva mornarja podmorskega čolna, ki so se nahajali na krovu na morskem površju plavajočega podmorskega čolna, so bili rešeni. Domače vesti. Vseh vernih duš dan. — Skrajno neprijetno vreme v nedeljo je zabranilo Go-ričanom, da bi šli obiskovati grobove svojih rajnkih. z.ato pa je privabilo lepo vreme na pondeljek na pokopališče cele .trume Goričanov. Kakor navadno so bili tudi letos grobovi lepo ozaljšani in lepo razsvetljeni. Na grobu našega prvoboritelja, budi-telja nepozabnega dr. Lavriča je bil položen lep venec in kakor druga,leta je zgorela tudi letos luč, ki jo je oskrbela Goriška Tiskarna. . . Dr. Drago Marušič. — Naznanjamo vsem goriškim Slovencem,- osobito onim, ki so se z vnemo' poprijeli narodnega' dela, da je njih zvesti tovariš dt\ Drago ;Maru-šič, zdrav in čil v ruskem ujetništvu v Slobodskem (gubernija Vjatka). Bilježimo z velikim veseljem to vest in upalno, da se po vojni snidemo z dr. Marušičem pri živahnem in intenzivnem narodnem delu. Nov policijski komisar v Gffiici. — Ker je bilo mesto polic, komisarja v.Gorici prazno, je prišel na njegovo mesto dr. baron Winkler, sin barona Wmklerja, bivšega deželnega predsednika na Kranjskem in našega odličtiega.rojaka. Smrtna kosa. — V četrtek zjutraj je umrl v Podgori g. Evgen KJančič, notarski kandidat, sin zaslužnega in spoštovanega župana iz Podgore. Pokojnik, miren in dobrosrčen človek, je bolehal že več.časa, dokler ga ni pobrala sušica. Pogreb dobrega Evgena se vrši v soboto ob 10. uri dopoldne. Naše najiskrenejše sožalje žalujoči rodbini! Rajnkemu Evgenu pa bodi ohranjen svetel spomin! i V sredo je umrl v Gorici g. Vajentin Zor z i, c. kr. državni uradnik v pokoju, oče goriškega državnega pravdnika. Na§e sožalje. S »Signum laudis« vsled hrabrosti pred sovražnikom je bil odlikovan sin okrajnega glavarja v Gorici, g. dr. Marij Rebek. : ' . Srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« je dobil prejšnji goriški gimnazijski ravnatelj, dr. J. Tomihšek, sedaj ravnatelj v Mariboru, Na severnem bojišču je padel g. Danilo Hočevar, urednik »Goriškega lista«. Naše sožalje. % Na južnem bojišču je bil ranjen rez. kadet pri 22. pešpolku g. Stanko Kalan iz Kobarida. Na severnem bojišču pa njegov brat učitelj Emil Kalan. Ta teden smo doživeli kar dvakrat, da so bile nekje nabite važne in posebno za Primorje pomembne vesti, ki so se pja izkazale kot čisto neresnične. Ne razumemo, kako more biti dovoljeno javno nabijati vesti, o katerih naš korespondečni urad ničesar ne ve, posebno neumljivo je pa tako postopanje, pri vesteh, ki niso za Primorje irelevantne. Je čisto lepo, če si želi kdo iz patriotizma gotove ugodne vesti, še bolj gotovo pa je, da je tako varanje samega sabe le v škodo. Zato pričakujemo, da se ne dogode več slične stvari. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1915 je izšel in ga priporočamo vsem Slovencem najtopleje, posebno v sedanjih časih, ko ima naša prekoristha družba vedno .manj dohodkov. Saj vsak inteligent bi si moral kupiti koledar in potem pregledati številke o stanju družbe in ne bi mu bilo žal za denarje. Ker spoznal bi da rabi družba dosti, ker veliko in dobro dela za slovenski narod. Zato podpirajte družbo in naročite si koledar. Doneski za vojnopomožni ./fond. — Prejeli smo 9 izkazov darov J?& vojno-pomožni fond. • Skupna svota znaša 12,299 kron in 53 vinarjev. Darove so nabrali razni zasebniki, občine in duhovni uradrpo naši deželi: Jako pameten ukrep. — Na Dunaju so izdali razglas s katerem se opozarja občinstvo, da je med brezposelnimi, tudi mnogo tiskarjev. V mnogih tiskarnah so obrt ustavili1 v drugih pa skrajšali delavni čas in s tem je z&o reduciran zaslužek osobja iii-marsikatero podjetje je v nevarnosti za svoj obstoj. Z ozirom na to opozarja dunajski Oklic vse občinstvo, naj pomore tiskarski obrti z naročili. Občinstvo ima mnogo potreb in bi lahko dajalo različna naročila, a jih zadržuje prav po nepotrebnem z ozirom na vojno. Isto se dogaja tudi v drugih mestih in v veliki meri tudi v G o r i c i., Slav. občinstvo, ki rabi tiskovine prosimo naj ne čaka z naročili, kajti tiskarska obrt rabi d e 1 a, da prestane sedanje hude čase. Svoje cenj. naroč-nikep rosimo, da uvažujejo položaj in nam pošljejo naročila. Obrekovanim zadoščenje. — Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je poslal duhovščini v.Eperjes in v Munkaszu pismo, v katerem ostro obsoja podle denun-ciante, ki so razkričali nemadžarske duhovne za najhujše veleizdajalce. Ker smo tudi mi Slovenci doživeli enake denuncia-cije prinašamo pismo grofa Tisza v izvlečku. Med drugim pravi grof Tisza. Na svojem potovanju po Ogrskem sem se uveril, da se. je vedla grško-katoliška duhovščina vseskozi patriotično. Nihče nima pravice dvomiti o patriotizmu te duhovščine in. vsa ogrska javnost mora dati, za tu in tam pojavljajoča se in patriotično mišljenje te duhovščine globoko žaleča sumničenja, zadoščenje. In potem pravi grof Tisza doslovno: »Zalibože so se pojavila ta sumničenja tudi v posameznih konkretnih slučajih. Nekateri vojaški in policijski organi so nastopili proti mnogim duhovnikom, ker so verjeli lahkomišljenemu prišepetavanju podlih denunciantov. Čeprav se niso izvršili ti. slučaji v veliki meri in četudi velja vojno stanje, takore-koč kot olajšujoča oko! ščina, da razpro-ste vsak državljan čez marsikako bol in krivico pajčolan pozabljivosti, vender obžalujem globoko te dogodke in prosim vašo presvetlost,(grško-kaioliški škof), a*, izrazite prizadetim moje obžalovanje in sočustvovanje za prebite Krivice in da jih istočasno obvestite, da storim v znanih slučajih vse, kar je v moji postavni moči za odpravo krivice in da bom v slučaju zadostno utemeljenih tožb z največjim veseljem nastopil proti onim, ki imajo kakršnokoli odgovornost za:morebitne zamude I ali narmke.« —• Tako grof Tisza. Upamo, $MtQri; isto t$& grpi Sturgkhjn da dobe vsi obrekovani polno z^dpip^nl^- . 9%, pe^ttj, T- J&?r'nam $ absolutno TO^ogoCe prifi^ti se^am fcgub tega pajka, c$Wnaffiq y$e, ki se zanjpjajjp za to, ?a 4«^fk »E^st«, ki WWW. »-tajpč^n seznam i$gub 97/pe|PoN% Odbor Slovenske fittt&tift y ^°TiQi §e je s^st^vil tako: Predsednik: E. Klfivžar, poipc^še4pi!c; fr. &lažon, blatnik; R. $(d, &jriifc EvSigl; o^drnikK/J.Berie-4%, D, pernic, A- De^eliak, K. Sidkar. i^riestiiifei; P., Čovlie, J. Zm, P- Ma-j ^; pfeglpajjikii Dr, F. Doreič, Jakob; ŽHpapžii^vKaP*- . ;, , Podpisnica Uv&tiansKe Hrfedittie banke v belici nažn^ja, da>pte]j^a že še ri^i naroftiflhiza lit. razredno loieHio ki Š< se daj naročila za UI. raire^ho lazijo prjčHe začettoni decembri: V pretepeni loteriji ie. bilo pri opravilišcu Ljubljanske k:feditne; banke v Uutliani in njenih podružnicah izžrebanih dobitkov za K 196.000, kateri so bili polrio izplačani v gotovini. iyied tem,dobitki po K 30.000, K 10.000, K 5,QQ0. "K 2.W)6. K 1.000 in veliko število manjših dohitkov. Y otroški vrtee »Slovenske Straže« v Kapucinski ulici se je vpisalo 32 otrok. Ako } vpostevamo to, dL sta se mestna laška j vrteča na levi in desni otvorila en mesec j poprei in da se je več naših otrok bilo že | vpisalo v laška vrteča, vidimo kako opra- j vjčena je bila prošnja slovenskih starišev i tamošnjega okraja za ustanovitev tega i vrteča. Pripomniti moramo, da se večina očetov teh otrok nahaja na bojnem polju. Opozarjamo lastnike srefernih svetiti! za hrabrost drugega razreda, da se jim od sedaj naprej izplačuje mesečna dokla-da v znesku 7 K 50 v. Prošnje z natančnim naslovom (oddajno-ppštnim uradom) in z listinami, ki dokazujejo podelitev hrabro-stne svetinje je treba vladati na c. in kr. okrajno dopolnilno poveljstvo, ki nakaže potem izplačevanje doklade. Pismo ruskega Vojnega ujetnika. — Prijatelj lista nam je stavil na razpolago to cenzurirano pismo ruskega vojnega ujetnika, ki je odposlano 17. septembra iz. Glazova in ki je prišlo te dni na Goriško.. Pisma se glasi: Dovoljujem si vašemu blagorodju naznaniti, da se nahajam z večimi tovariši v vojnem ujetništvu na Ruskem in sicer v malem mestecu Gtazo-vu blizu Azije. (Ob Uralu). Vožnja do /tja je bila silno dolga. Cela dva dneva in dve noči. V mestu Kijevu, smo bili dva dpi. Mesto |e krasno in veliko, Od daleč žarijo zlate Kupq1^'cerkva. Hiše so 'zidane jako umetniško, ^elezmske postaje*so ogrbm- ^'kakorsnih pri nas nismo vajeni..... 0a%i y Rusiji železnic je faz...... Življenje ie tu neverjetno po ceni/ tfiint1 lepega v^e|ep krufia; velja *4 kppejfce* (okoli 10 vi-^rjev]l, ifijint/mes,a ^it^P^itbk^i^ yma^|ev),t Me%"^aYe.ntUe|aVČaj. Običaji ta npie*so štaroslovanske; Ljudstvo je po- šteno \n dobro. Im,el hi še *WQgo Pisati, a secfej $e ni dovoljeno.....torej mnogo pozdravov iz, Rusije««.. I&niepi in 9^fell Y#!Y QoricJ. — Zadnji teden $o dosti v Ojpripp sledeči rameni in oftoleti vojaki: Kos Josip, iz 0o-lenj, orožnik, &pršič Avg$$>t, iz Solkana, 47. p,Qlk. JUiti Lvgen, iz Tržiča obmejna straža^ Devestvenlek Franc, iz Sevnice ha Stakrskem, t% bataljon na pohodu. Se-culit^TOSip,, iz Gorice, 27, polk. Ferjančič Lu%igr S Štajerskega, 7. aVtft polk. Sila Josip, iz DiyK^f' želez, straža, psset Ivan, iž Celovca, k6tešarvya^rief SCatl, iz Maribora, koledar. Ž|izer JakolS, iz Fiuiiii-čela, kbrpbrai 97N?polk. Kraševec Ivan, iz Steverjana, Žrriovbjnik. Ptittčič Ediiard iz PeVme, kadet 27. polka. Mt-evle Kari, iz fcioriče, praporščak 31. polka. Travarii Friderik, iž Gorici, 27. polk. Cole Franc, ob-rrifejni stražnik. Kolerič Josip, kblesar, Peidler Josip, kolesar. Člačner Rudolf, kolešah Bulfon Rudolf, artil. polk št. 3. Žfetri Nikolaj, lovski bat. 8. Stačh Oskar, iz Trsta, kadet 97. polka; Zumin Rihard, 97. polk. Malaroda Andrej, iz Rbhk, obmejni stražnik. 2avadl&v Matija, iz Štan-dreža, črnbvojnik. Brešah Ivan, iž Ločrii-ka, črrtbVojnik, Zuceo Josip, iž Tržiča, 20. lov. bataljon. Brezovpik Štefan in Gabrič Srečko, oba iz Marjbolra«, oba kolesarja, tiasel Martin-, iž Maribora, H. lovski bat. l.egiša Josip, iz Devina, 20. lov. bat. Križnic Anton, iz Zdravščine, 97. polk. Sta-mez Anton, iz Gamsa na Štajerskem, 47. polk. Donda Antoii, iz Verse, obmejni stražnik. Rhemiseh Viljem pl. Sonderburg, c. in kr. nadporočnik 47. polka. V cirkusu Charles, sedaj Krone, ki je tudi Goričanom dobro znan, se je odigral te dni na Dunaju strašen prizor. Krotilca tigrov, H. Wagnerja je popadel mlad sibirski tiger, ko rnu je pokazal krotilec hrbet. Tiger ga je ugriznil v desno roko in mu zasadil kremplje v hrbet in tilnik. Uslužbenci so hitro začeli brizgati vodo v tigra in kot vse mačke, tako je tudi tigra mrzla voda čisto ohladila, da je popustil krotilca. Wagner je kljub temu nadaljeval predstavo. Uradne ure c. kr. davkarij so od sedaj naprej v Gorici, Ajdovščini, Kanalu in Komnu od osmih zjutraj db treh popoldne. Ob dveh se zapro blagajne. Ob praznikih so uradne ure od 8.—11. dopoldne, v nedeljo pa, kakor do sedaj. A:vstfa-QgrškaJbanka je znižala obrestno mero od* 6% na 5 in pol. Vojaška uprava rabi, začenši s 15. "novembrom vsak teden 3fi0 glav klavne živine in sicer v prvi vrsti vole; sme pa [bati" tudi največ y3t)% mladih bikov in debelih krav.! Ponudbe * Je vposlati"na c. in kr. vojaško oskrbovališče. (Militafver-pflegšmagaž1^) v (jdHgi. 'Ponudbe naj; ^vsebuje|6f: ime in bivaiišjče ponudnika, "število glav, kijih misli dajati vsak teden, vrsto klavne živine in ceno za \Q0 kg žive te|e, postavljene na bližnjo železniško postajo, ki jo je v ponudbi imenovati. S^^J' y GoricL — Zadnji živinski semenj je i>\l še precej dobrb obiskan. Na prodaj Je bilo okoli 400 goved, 40 telet, 850 praset in 5 konj. Direktna, zv^za vlakov Dunaj-Pufj. Sv 5. novembrom vozita iz Dunaja oziroma na Dunaj dva brzovlaka, ki Imata direktno zvezo s Puljem. Odhod iz Dunaja ob 9.30 zvečer, prihod v Pulj ob l .42 popoldne, odhod iz Pulja ob 6.38 zvečer in prihod na Dunaj ob 9.10 dopoldne. Brzovlaka se ravnata po voznem redu, veljaven od 1. maja 1914. Našla $e je mala pletena torbica za šolarice. Več v upravništvu lista. Reška industrija. — Preobrat, vsled bojkotiranja francoskega blaga, vodi do spoznanja, da morejo mnogi naši izdelki uspešno tekmovati tudi s francoskimi. Posebno so tu omembe vredni domači destilati, kakor likerji, konjaki itd. Na vsak način pa je treba vedeti, da spravlja delniška družba za destilacijo konjaka »Adriatica« na Reki v promet eno vrsto konjaka, ki je znan pod imenom »Fiume konjak, medizinal«, ki more konkurirati z najboljšimi konjaki tujezemstva. Pripominjamo, da je dala »Adriatica« Rdečemu križu na Reki 500 steklenic. Razne vesti. Produkcija zlata v Avstriji. — Leta 1913. je bilo v Avstriji izkopanih 359.940 meterskih centov zlate rude. (L. 1912 le 301920 met. centov.) Vrednost iž te rude pridobljenega zlata znaša 719.880 K (za 116.040 K več ko 1. 1912). Povprečna cena za kilogram zlata je 3243 K. Zasebni podjetniki so pridobili 90'8 zlata, ostalo država. Skoraj vse zlato je iz Češke. Turčija. — Po balkanski vojni ima Turčija v Evropi 28.180 kvadratnih kilometrov, v Aziji pa 1,766.800. Po štetju iz 1. 1910. je imela Turčija 21,600.000 prebivalcev, katero število se je pa po balkanski vojni precej skrčilo. V Evropi se deli prebivalstvo po narodnosti v Turke, Grke, Bolgare, Žide, Gerkeze, Armence in cigane, V Aziji tvorijo Turki 45, Sirijci in Arabci 33 in ostalih 22 odstotkov prebivalstva Grki, Armenci, Kurdi, Čer-kezi in drugi ¦narpdi. Vojno stanje armade znaša 450.000.pešcev, 21.000 konjenikov 1048 topov in 430 strojnih pušk. — Dohodki Turčije so znašali v letih 1912—13 562 milijonov mark, stroški 1054, državni dolgovi pa 2429 milijonov mark. Novi francoski težki topovi.«—Berlinski oficielni »L. A.« poroča: Nemški častnik potrjuje vojnemu poročevalcu jista »Courant«, da imajo:Francozi v Douai nove težke topove .in da ima sedaj njih ar-tilerija velike uspehe. Tako so mo,gli stre- ijati na stolp v mestu .Tiloy, kjer je dajal nemški častnik nemškim topničarjem "znamenja. Mpžnarjl, veliH^n} minulih.dob. — Vse govori danes o velikanskih nemških 42 centimeterskih možnarjih. Če pa pogledamo v zgodovino, tedaj; vidimo, da niso -možnarji velikani nobena novost^ Anv^r-sa, kije bila,sedaj razstr.eljena z nemškimi topovi, je vid$lu žq pfed svojimi zidovi1 še ogromnejše topove. %. 1832 je zgradil J francoski; inženir tpožnar, ki je imel kaliber 60 cm in, s katerim naj bi francoska armada oblagala Anverso. Dolgost tega možnar ja je bife 2 m, teža 7750 kg. Ta ne-stvor je oddajal okoli 293 kg te^žke kroglje in za strel je bilo potrebno. 50 kg srnodiii-ka. Možnar Je vozilo 6 pa^ov konj. Uspehov pa ta možnar ni hji^, ker le vsaka deseta kroglic je nadela. Vsak strel je veljat 400 frankov, dpčijp velja danes strel iz nemških 42 cm Iorov 38.000 rnark. Po vojni z L 1832 so delali z možnar jem daljše ppskuse, pri katerih je počila lafeta, nakar sp ulili nov silnejšf mpžnar, ki je pa bil neuporabljen postavljen v muzej. Še ogrompejši je bil možnar, ki ga je sestavil francoski inženir Maliete. Ima kaliber 90 cm, torej več ko dvakrat več, ko sedanji nemški, kroglja je'tehtala 155jQ kg. Njegovo življenje pa je bilo silno kratko. Bo četrtem strehi je bila cev že tako poškodovana, d$ je bil neuporaben. Pa tudi ta velikan nj bji n&jvečji. Pred vhodom v Kremi ie postavljen top, ki se imeMUJe »,c$r pušk« in ki ma kaliber 1 metra. Iz tega topa bi se izstreljevale 20 metrskih centov težke* kroglje, kar bi bilo gptovo nevarnejše moštvu pri topovu, k,o pa sovražnik^. Tudi pri Turkih najdemo rnožn#rje velikane,: ki so imeli kaliber 80 cm. S tem topom so streljali pri obleganju Carigrada, pretres strela pa je umoril vse.^moštvp pri topovu. Turki so imeli sploh zelo radi topove velikape. "$p do ^za^njega časa je obstajal velik dp\ dardanelskih baterij iz takih topov. — Misel, zvišati z razširjenjem kalibra učinek topov je zelo stara. Že 1. 1470 so zgradili 58 cm topove. Učinek topov velikanov pa ni bjl nikdar v razmerju z njih težavnim trgnspoitom, dragocenostjo in končno tudi slabim artilerijskim uspehom. Zato je bil dolgo časa top s kalibrom 30 cm največji, dokler vse ni končno posrečilo - zgraditi N§njce#i 42 centimetrske topove, katerim ačijikojm ,se e-tom vse in odšli. Zaman so skušali pojasniti cplenjeni, da to ni vse v redu, ruski so jijh.dpbrpjiušno pomilovali, a obenem za-tako. Avstrijski kmetje so bili v manjšihi in udati so se morali. Med tem, ko so v ^otaf|j^lii,tlda jetovplnain^ n^aeblti pplenjeni vasi plakale žene za ugrablje-I $ym, OTetjemwpat pri.de ,vv.vas .^ddelefe , av a sjrijs^ih dragpne&v. Lačni in žejni pjjos^jo okirepčite, ali v vsej vasi ril is0o niti »kure4 niti krave. Kwtje so jokali in tožili, dajim«! je ugrabljeno vse. Dragonci pa so bili Čehi in niso razumeli njih tožb! Ko' pa so jim vedno kazali na drugo vas in ko se je dd tam slišalo mukarije krav, ki so tožile po domači staji, so razumeli, zasedli konje in oclšli v drugo vas/Za njimi pa vsi oplenje-ni z vozovi. Sosedje so tako dobili Hitro natančen pouk'o vojni. Sledilo je veselo svidenje s kravami, gosmi in uro "pozneje je bilo že zopet vse nazaj v vasi, ce tudi malo več, o tem molče ' viri.v Prebivalci obeh vasi pa so od tedaj zopet dobri sosedje in sedaj vejo vsi, kaj\je to vojna. Y zakopih. — Češky dennik prinaša to zanimivo cenzurirano pismo z bojišča: »V Srbiji, 27. oktobra'19i4.' Vaš list vrši pri našem III. bataljonu 35. pešpolka posebno nalogo. Naše patrole nbsijo i»Č. d:« tja do srbskih pozicij^ da se morejo naši sosedje prepričati, da ni vse tako, kakor bi jih radi prepričali'njih častniki. Srbi pa nam zopet pošiljajo svoje liste, oziroma nam odgovarjajo pismeno. Ta vzajemna korespondenca jez elo zabaviia. Včeraj so nam pisafi, da so naše združene armade uničili Ruši. Odgovorili smo jim, da jim tega prav nič ne verujemo4n obenem smo jim poslali ono številko »Češkega derini-ka«, kjer so naslikane naše motorne baterije. Ravno tedaj pa je prišla vest o popolnem uničenju srbske divizije pri Više-gradu. V kratkem čujete več otukajšnjem bojišču. Prosim, da mi redno pošiljate list.« - Kpkote v zakopih. — Dopisnik »N. F. P.« poroča iz francoskega mesta, ki so ga zasedli Nemci, p življenju v zakopih, kako še zabavajo vojaki. Nekega dne so zaigrali nemški vojaki s svojim »orkestrom« valček »An der blauen Donau«. V njihovo največje začudenje pa se splazijo iz francoskih zakoppv neke ženske, kokote, ki zaplešejo v živahnem sr hu valček, nakar se zopet skrijejo v zakope. Kakor se vidi, irnajo francoski vojaki v zakopih vse uclobnbšti. '"; ' 4' Oče humbuga, — Phiveas Barnum je iznašel vedno nove in nove rekiatne za svoj cirkus. Nekega dne je začel kazati velikega orangutana, prvega, ki ga Je sploh-tvi^ela Amerika, prisegel je potditi bučne reklame,' da so hadilf\||udje jrumti-magledaf to "čudno opico. Xfe oL&Š0!m ni jfil pravi in !šloveč iiaravp|sk)v& ifi %i-saCj&a ne more,Mi orangutan; praVi, kfer je iiphel Barnumpv orangutan'rep^žn^ilo pa^ie, da/'so orangutani;brez reps/K^iie zva|el pširnum za narayosloyčeyo krjdft-ko, je ^rnalepitt takoj H^ate z ^bes^fe-lom: »Najčudovitejša igra1 prirodefV moji zbirki se nahaja edini orangutan sveta, ki J^a rep,« aČe se igrajo otroci vojake. — Na utierse igrajo dečki vojake. Naenkrat za-kriči eden »višjih častnikov« na svojega riovariša: »Tepec, ti vendar ne smeš salu- ls tl^ti, ,kov si pa — konj!« Omejitev klanja telet. — Na RocJIagi cesarske naredbe z dne 10. X. 1914 se smejo klati teleta v starosti do 6 mesecev le z oblastvenim dovoljenjem. Dovoljenje za klanje bo dajal v vsaki občini za to določeni strokovnjak. Dokler še ni ta določen, oddaja dovoljenja župan. Klati se pa smejo teleta, ki se uvažajo iz tujezemstva, dalje teleta, ki so bila nakupljena v to svrho pred 14. X. 1914 in ki se zakoljejo tekom 8 dni in končno ona teleta, ki se morajo po sili zaklati. Dovoljenje za klanje more dobiti živinorejec, ki je v zadnjih 6 mesecih, računsi od dneva prošnje, določil saj 2 tretjini svojih telet za rejo. Oblastveno dovoljenje za klanje telet se more živinorejcu dati vrh tega iz teh razlogov: 1. Telesna nesposobnost teleta za rejo. 2. Pomanjkanje prostorov, ki so potrebni za trajno, če tudi samo zasilno spravljenje teleta. 3. Pomanjkanje za ravnanje potrebne krme. 4.. Takšen gospodarski položaj živinorejca, da bi izguba skupička iz prodaje imela občutne posledice za preživljenje živinorejca ali za nadaljevanje njegovega obrta, Proti odredbam župana ali za to določenega strokovnjaka je dopustna pritožba na c. ki\ okr. glavarstvo tekom 14 dni. Prestopki proti tej naredbi se kaznujejo z globami do 500 kron oziroma z zaporom do 1 meseca. 2i-vinotržeč ali mesar izgubi lahko poleg tega obrtno pravico. Zkto za železo. V. in VI. seznam da-lovafcev. Kratice: o. = obesek, p. = prstan, sr. = srebrn, u. je uhani, ve. = verižica, za. = zapestnica, z. = zlat. Roža'.Hungherli (par. z. u., z. brožo), Roža Hungherli (z. križec, sr. o.), Terpin Ka- { tarina (par z. u. in z. u.), Manzano Katarina (sr. ve., sr. denar), Lutman Kedvika (par z. u., sr. p., dve sr. za., sr. uro in sr. denar), direktor Straberger (z. p.), Gusti Cumar (par z. u.), baronica Lujiza Ritter (z. brošo), Herbert pl. Planner (z. kravat-no iglo), M. Razek (dve sr. za.), Fiegel .Rozalija (par z. u.), Rudolf Forcessin (osem sr. medaljonov), Margerita Poveraj (z. p.), Vilhelmina Skok (z. p. in z. o.), Lander Franc (z. p. in z. križec), Alica pl. Zandonati (par z. u., par z. gumbov), Pija Waluschnig (nekaj sr. predmetov, z. p., par z. u.), Mici Šotz (z. p.), g.a Skok (z. uro), Sotz Mici (z. križec), Oda Fischer (z. p., sr. ve.), Edeltraut Fischer (sr. za.), Ludmila Braunitzer (z. p.), Cragltetto Ana (z. pr., sr. za.), Ana Kurz, Solkan (z. brožo, tri z. p.), Tereza Egerer (z. p.), Černi-goj Lucijan (sr. uro), Ana Binder, Miren (z. pr.), Vazilij Štanta Miren (z. p.), Po-licardo Natalija (z. u., sr. brožo), Alojz Mokre (tri z. p.), Filip Mokre (z. p.), Kla-ma Amalija (par z. u., sr, ve.), N..N. (z. p.),. Rudež Angelina (tolar Marije Terezije), Rudež Kristina (dve sr. za.), Grego-rič Ana (sr. obroč), Alfred Planner (z. iglo), dr. Weinlechnerjeva (dva z. p., z. o,), Lujiza Tramkus (sr. ve. z o.), Jos. Cumar (4 z. p. in par z. o.), Otmar Tretter (dva z. o.), Ana Peter (z. p.), Ana Kaus (sr. obroč), Jolanda Radossevich (sr. za. z o.), Radossevich Eta (sr. za. in sr. ve.), g. Ciani (z. p.), Ratžeg Fran (z. p., sr. p.), g.a Schobert (sr. svečnik, 3 sr. žlice, z. p. in sr. za;), N. N. (par z. u.), N. N. (par z. u.), Bruna Zuttioni (sr. p. in za.), N. N. (šest sr. obročev), Marcela Trampus (zl. ve., z. križec, z. o., z. iglo, sr, brožo), N. N. (par z. u., sr. medaljo, 2 o.), Premrou M. (različne z. predmete), Silvan Zuttioni (sr. o. in sr. denar), Amabile Glede (z, medaljon in z. križec), Bressan Josip (z. brožo, tri pare u. hi nekaj z. o.), N. N. (sr. ve.), Lujiza Moncaro (z. p.), Fannv * Zei (par z. u.), Ivana Birsa (različne sr. predmete), Josip Vinci (sr. ve. in ddve kroni), And. Hrast (z. p.). Lili Gostiša (sr. p. in dva z. o.), N. N. (sr. predmete), Venturin Rihard (sr. ve.), Svetek Fran (z. p.), He-metsberger Friedrich (z. p.), N. N! (sr. dozo za cigarete), N. N. (sr. dozo za cigarete), Morpurgo Josipina (različne sr. predmete), P. P. (sr. za., sr. brožo), Konig Josipina (sr. medaljon in sr. brožo), ErsU lija Močnik (z. p. in različne sr. predmete), Marta Kloss (sr. za, o,, z. u., sr. p.), Mar-vin Josip (z. p.), N. N. (dva z. p.), Uršič Josipina (z. p.), Munih L (z. p.)5 Fani Konig (z. p., različne sr. predmete), Zorzon Alojzij (z. p.), Elza Piclil (sr. brožo), Josip Resch (različne sr. predmete), ekscelen-ca Teuffenbach (10 kron), Marija Pikerle (sr. obroč in z. p.), Alma Gilg (ž. obesek' in sr. p;), Terezija Lorenzutti (z. p.), Anita Persoglia (par z. u.), Herwig Hanusch (4 z. p., 2 para u., za.), Mici Hess (zl. brožo, z. o.), Ivan Hess (z. p.), Emilija Vouk (dva z. p., dye sr. za.), Zorzon, Brazzano (z. p.), Cassini Argia (z. p.), Zorzon, Bracan (tri z, p.), Franc Kragl,Xz. p.), Josipina Kragef (z. p.), N. N. (4 sr. obroče, z. brožo,. 2 kroni), N. N., Malo pa od srca (tri sr. žlice), Manzutti (z. p.), Rudež Angelina (z. p., 2 sr. obroča), Badin (4 z. p., z. o.), Margareta Stegemann (z.,p., sr. p.), G. Ikowitz (z. p.), Marija Kreutzer (z. p.), Tereza Keckel (z. p.), Mirka Savelli (z. p.), Mili Ražem (z. p.), Karolina Bardusche (z. o.) Odgovorni urednik m izdajatelj Saša Železnikar v Gorici. Tis'*.. : »Goriška Tiskarnac A. Cfabfščeh* odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča* in >Primorec«. Priznano toaletno sredstvo za umivanje, ki se uporablja v neštetih družinah osvežuje polt in jo napravi belo in f§ nežno. — Pristno le v rdečih škatlicah po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo milo od Kaiserja po 80 vin.; milo „ToIa" po 40 vin. GOTTLIEB/VCHTH Dunaj IJl.il Na prodaj po vseh trgovinah. skladišče konfekcijskegajblaga VUGA & Co -Gorica Rasfelj 16. Velikanska izber jesenskih oblek za moške, dečke, deklice in otroke. MODNI SALON najmodernejših ženskih plaščev jopic, oblek in bluz. Velika zaloga moških in otroških nepremočljivih pelerin in plaščev. LASTNA KROJAČNICA. '»-» ' CENE NAJNIŽJE. In razno moderno blago za moško in ženske obleke razpošilja $o najnižjih cenan SS& R- STERMECKI v Gelju št. 306 Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenile čez vec\ tisoS stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj.-Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in .Amerike je treba denar naprej poslati. 68 ~ 52 Afifon Pafafzky v Gorici naslednik Jds. Terpin. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnicef kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in eevtjarje* Svetinjice, — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. IZIDOR NANUT fiutorizouana stavbena turdka /v1 (goi^ki ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena deia. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in ; kolavdacije po . najnižjih cenah. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Odlikovana pekarija in sladeičarna Rarol Drasčik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah Bltt-Mo jerilo l kakor na solncu beljeno —izgleda perilo po polurnem. kunanju s primesjo sanm fieiujoče pralna sreistva. Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Tovarna: (gjottlieb \MH) anaj HI. 11. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica St. 9m oelika zaloga Jako praktične elirii) svetlite, '//^ ki gor€ 6-8 ur. Cena i 31 Dobivajo se pri tvrdki. Jakob Suligoi, Gorica, Gosposka ulica 19. oljkinega olja i prodajo na drobno in debelo. Prodaja m drobno: Kron —"96, 1'04. Sil 1-20, 1'23, 1-36, 1'44, tm, !"80, 2*-, 2"40 za luči (o 72 ?in, ------- Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------—------ mrk in sveč.---------------- Cene zmerne. Najboljši češki dobavni Tir! Perje za hladne ti zeli nizkih cenah kff razcepljenega sivega perja 2 S; boljše čvrste 2 K 40 vin.; pohitelo najboliše 2 K 80 7 .; čisto belo 4 E: belo, puh S K 10 vin.: 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg pnh-perja, sivo E 6-—, 7 R--_; belo fino K jifl; najfinejše prsno 12 E. Ppšiljatev 5 kg, poštnine prosto. Jzootonljena posteljna opraua Is gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nnnkinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm Široka s finim, trpežnim puhom S 16;— s poi-pnhom E 20, s finim pnhom I, vrste K 9A; posamezne pernice 10 E, 12 E, 14 K, 16 S; bt«*fae-.za pod glav« E 3.—, E 350, E 4*—. — Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14*70, K 1780 in K 2J.«—. Pernati madraci iz močnega križastega Gradlna 180 cm dolgi in 116 cm široki K 12*80 in 14'80. Razpošilja se proti poz vetju, in sicer od E 12, poštnine prosto. NengajajoSe se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto. S. Benisch, Desehenltz št. 809, Češko. Reservni fond i ~i r K 126.014'60 Vplačam deleži : K 48.043 J L Zadružnikov: 1707. »Goriška ljudska posiijlliilca vpisana zadruga z omejenim jamstvom Telefon Štev. 79. U GOlICl Ustan. 1. 1883. (v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr.) sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. Večje stalne vloge proti enoletni odpovedi dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago^ L hišni hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice na razpolago brezplačno. U Zobozdravnici in zoboteiiniški atelje Dr. I. Eržen fiORICH Jos. Uerdf iehallSč* Ste«. 3?, Ui|i0tnp zobe, zlato zobovje, zlate krone, zktte mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Orctinfra » nralem afeliein Dd 9. ure dop. do 5. ure pop. Anton Breščak Glavna zaloga Palma podpetmkov ! 1 I H gorica - gosposka ul. (S. EarduGci 114, v lastni Prva in naiveSia sleoenika iala§a li Jaoaraa pohiStoa -—— na PrianrakiK- —------ i zalogi ima vedno nad 50 modemih- jedilnih in spalnih sob. Cene od 300 do K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapatarij. 9 Valika ubera slik, stolic kakor tudi železniga pohištva. Sprejemi aaraCila za aprene vil, hatitoa itd. io?-c \ A. Drufovka Srnica, Raste1.j 3. ^Zaloga usnja. 27—C Edina primorska tovarna dvokoles ___------•— »TRIBUNA« ,% Gorica, Tržaška ul. 26. 1