Kamniški ObČAN Št. 4 51. leto Kamnik, 29. februar 2012 Podeljena priznanja za športne dosežke v letu 2011 in priznanja za delo v športu V ponedeljek, 27. februarja, je v Domu kulture Kamnik potekala slavnostna podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2011 in priznanj za delo v športu. Priznanja najboljšim športnikom in športnim delavcem za leto 2011, ki so člani klubov in društev iz občine Kamnik ali pa občani občine, ki so člani drugih klubov, so podelili predsednik Športne zveze Kamnik Gregor Hribar, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in župan Marjan Šarec. Bronasto priznanje Občine Kamnik za dolgoletno delo v športu so prejeli Denacionalizacijski postopek v zvezi z zemljiščem v Volčjem Potoku utegne korenito poseči v tempo gradnje mestnih šol Občina ICamnik je 16.12.2010 s strani Upravne enote Kamnik prejela zalitevo za denacionalizacijo premoženja Kmetijske gozdarske zadruge Kamnik ( KGZK), katere vlagateljica je bila Zadružna zveza Slovenije (ZZS) ter zalitevek, naj se do vračila le-tega tudi opredeli. Gre za zalitevo, ki jo je denacionalizacij-ska upravičenka podala v letu 1993, iz nje pa je razvidno, da se v postopku denacionalizacije med drugim zahteva tudi vračilo zemljišča parc. št. 825/3 k.o. Volčji Potok. Občina je na navedeno zahtevo podala vrsto ugovorov, s katerimi je nasprotovala vračilu premoženja upravičencu. Dejstvo je, da je Občina iKamnik omenjeno zemljišče v letu 2007 prodala zasebni gospodarski družbi, in sicer za kupnino v višini 2.215.080 evrov (brez DDV). Ker Zakon o denacionalizaciji izrecno določa, da so nični pravni posli, ki so bili po uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji sklenjeni glede premoženja, ki je v postopku denacionalizacije, se utegne zgoditi, da bo prodajna pogodba pred pristojnim so-diSčem izrečena za nično (v kolikor bo upravičeni predlagatelj to seveda zahteval). Kako je torej moglo priti do takšnega dejanskega stanja in kakšne so posledice ter možne rešitve, med katerimi je zagotovo sklenitev poravnave, ki bi morala biti v interesu vseh vpletenih kot tudi v širšem družbenem interesu za razvoj občine Kamnik - na 2. strani. Na lesenih dilcah in z dobro voljo po planini Naš pogovor Referenčna ambulanta prinaša večjo kvaliteto obravnave kroničnih bolnikov in razbremenitev osebnega zdravnika Se Kamničani in Kamničan-ke sploh zavedamo, da imamo zdravstveni dom med boljše in lepše opremljenimi? A kaj bi nam koristila kvaliteta opreme, urejena notranjost in zunanjost zgradbe, če v njej ne bi deloval usklajen tim. Naš tokratni sogovornik Sašo Rebolj, dr. med., direktor Zdravstvenega doma Kamnik, vodi ekipo strokovnih, požrtvovalnih, srčnih, strpnih in nenazadnje prijaznih ljudi, ki dnevno, že mesece in leta bedijo nad zdravjem občank in občanov. Pogovor objavljamo na 4. strani. Franc Zore (Strelska družina Kamnik), Tone Žibert (Plavalni klub Kamnik) in Dare Homar (Vaterpolsko društvo Kamnik). Prejemnike priznanj predstavljamo na straneh 8-10. VERA MEJAČ BODOČI DIJAKI PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO O NADALJEVANJU ŠOLANJA v petek in soboto, 10. in 11. februarja, so na Šolskem centru Rudolfa Maistra bodočim dijakom in njihovim staršem na široko odprli vrata in jim ponudili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije o programih splošne gimnazije, ekonomskega tehnika in predšolske vzgoje. V šolskem letu 2012/2013 zavod ŠCRM v okviru Gimnazije razpisuje 5 oddelkov splošne gimnazije z različnimi usmeritvami (naravoslovni, jezikovni, družboslovni in športni oddelek), na Srednji ekonomski šoli pa en oddelek programa predšolske vzgoje in dva oddelka ekonomskega tehnika, bodoči dijaki pa morajo prijavnico za vpis v srednjo šolo oddati do 23. marca. Več na 7. strani. Enajsto srečanje ljubiteljev smučanja po starem na kamniškem mestnem trgu in tekmovanje v smučanju po starem za pokal Šinkel na Veliki planini je v soboto, 18. februarja, pozdravil čudovit sončen dan. Smučarji, ki se tovrstnih srečanj po različnih krajih udeležujejo z namenom ohranjanja tradicije in etnoloških posebnosti alpskih krajev, so se na Veliki planini preizkusili na zasneženem pobočju proge Jurček. Pokazali so svoje spretnosti in obvladovanje tehnike smučanja, skladno z opravo in opremo s častitljivimi letnicami, tudi izpred sto in več let. Več na 5. strani. VERA MEJAČ Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla petek, 16. marca. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 9. marca; zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 14. marca, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si Profesorji in učenci na Šolskem centru Rudolfa Maistra so bodočim dijakom slikovito predstavili šolsko snov in predmetnik, zagotovo pa so največ navdušenja poželi naravoslovni predmeti s praktičnimi poskusi. Tudi prof. fizike Suzana Perhavec je devetošolce zabavala s prikazi, kako lahko v vsakdanjiku opazujemo zakonitosti fizike. BOJANA KLEMENC Pustne dogodivščine skozi naš objektiv na 11. strani tus MARKET Veronika Kranjska cesta 3 C, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO,TUDI EKO PONUDBA. r^bi^ohfš^ dabor Kamnik Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81 051/399 577 m KUHINJE -30% pjn?st do 15. 3. 2012 ^ .OLANDIA KAMNIK OČALA 50.- EUR CENEJE OKULISTIČNI PREGLEDI tel 01 839 7500 www.optika.si * Popust 50 EUR velja s tem kuponom za nove stranke Optike Aleksandra do 31. 3. 2012 ob nakupu korekcijskih očal (okvir, stekla, montaža). Popusti se ne seštevajo. 29. februar 2012 AKTUALNO Kamniški ObČAN Vseslovenska čistilna akcija bo 24. marca V soboto, 24. marca, bo potekala letošnja vseslovenska čistilna akcija, ki jo v sklopu akcije »Očistimo svet 2012« na nacionalni ravni organizira društvo Ekologi brez meja. Občina Kamnik in ekološko društvo EkO KaM si prizadevata, da bi v sklopu pomladanske čistilne akcije očistili nekaj najbolj perečih divjih odlagališč, ki se nahajajo na območju nase občine, pri čemer pa je najbolj pomembno aktivno sodelovanje krajevnih skupnosti in društev. Zaradi omejenih proračunskih sredstev, ki so namenjena za kritje stroškov pomladanske čistilne akcije, bo Občina Kamnik sofinancirala čiščenje divjih odlagališč na tistih območjih, kjer bodo krajani sami pripravljeni sodelovati s fizičnim delom in potrebno mehanizacijo. V zvezi z organizacijo letošnje čistilne akcije so se v sredo, 15. februarja, na sestanku srečali predstavniki društva EkO KaM, ki je pripravilo katalog divjih odlagališč, predstavniki krajevnih skupnosti n Gorske reševalne službe. Po konstruktivni razpravi so sklenili, da bodo krajevne skupnosti do konca februarja sporočile, katera divja odlagališča bodo krajani čistili v spomladanski čistilni akciji. Na osnovi teh podatkov bo koncesionar, Publicus d.o.o., pripravil oceno stroškov odvoza zbranih odpadkov, predelave in odlaganja. Sanacijska dela v vrtcu Sneguljčica bodo kvalitetno opravljena Vodstvo Občine Kamnik se je sestalo z vodstvom Vrtca Antona Medveda, predstavnikom SGP Graditelj in predstavnikom nadzora Francem Nahtigalom z namenom razrešitve odprtih vprašanj v zvezi s sanacijo izlitja vode v enoti Sneguljčica, razpok na fasadi in odstopanja obrob finalnega tlaka v pritličju in nadstropju teras. Ugotovljeno je bilo, da nedavna sanacijska dela na objektu vrtca, ki je bil zgrajen v letu 2007, dejansko niso zaključena, kot je bilo razumeti iz dopisa izvajalca v decembru 2011. Sonde za izsuševanje v kuhinji so ostale odprte, na fasadi na južnem in vzhodnem delu objekta je ponovno prišlo do razpok, pa tudi obrobe finalnega tlaka v pritličju in nadstropju teras odstopajo. Predstavnik izvajalca je povedal, da bo sanacija izlitja vode zaključena v aprilu 2012, v kolikor bodo meritve vlage pokazale, da odprtine - sonde lahko zaprejo. Prav tako se je v imenu izvajalca obvezal, da bodo sanacijska dela vseh spornih mest na objektu, na katere je bilo opozorjeno, kvalitetno oprav jena. Tik pred izidom novi Kamniški zbornik Za Kamniški zbornik št. 21 uredniški odbor intenzivno ureja se zadnje popravke in pripravlja vse potrebno za oblikovanje in tisk. Predstavitev zbornika bo v petek, 13. aprila, na gradu Zaprice, Medobčinski muzej Kamnik. V zborniku sodeluje okoli 70 avtorjev, ki govorijo o družbeni zgodovini, literarni zgodovini, bibliotekarstvu, o razpravah na področju jezikoslovja, botanike, jamarstva paleontologije, etnologije ipd ... Prav tako se v zborniku srečujemo z znanimi Kamničani v pogovorih, ob jubileju in v spominih. Lahko pričakujemo zopet dobro, pomembno literarno delo, ki ohranja Kamnik in Kamničane. Plaz nad cesto v Poreber bo saniran še letos Na podlagi sprejetega »Intervencijskega odloka za leto 2012« je v proračunu občine Kamnik za sanacijo plazu nad cesto na naslovu Poreber 10 zagotovljenih 40.000 evor, kar bi po besedah mag. Matjaža Srse, vodja oddelka za gospodarske javne službe, moralo zadostovati za sanacijo. Pričetek sanacije je predviden v drugi polovici leta 2012. Bo pouk v času prenove O© Toma Brejca potekal v prostorih nekdanjega vrtca na ©utni? Vse pogosteje je slišati različne razprave o tem, kje bo potekal pouk za učence OŠ Toma Brejca, ko se bo izvajala njena prenova. Medtem, ko naj bi bila sprva za primeren nadomestni objekt izbrana stavba Svilanita, je zdaj slišati, da naj bi šolskim prostorom služili nekdanji prostori vrtca v prostorih župnišča ob sutenski cerkvi. Katarina Ščetinin Sever z oddelka za družbene dejavnosti pojasnjuje, da Občina Kamnik v zadnjih mesecih intenzivno preverja možne lokacije za izvedbo pouka OŠ Toma Brejca v času gradnje. Svilanit je na samem začetku predstavljal eno od optimalnejših lokacij, vendar pa se nahaja na industrijskem območju, zaradi česar bi bilo za namen spremembe namembnosti potrebno spremeniti ureditveni načrt. Občinska uprava je zato v okviru ob ektov, ki že služijo namenu izvajanja izobraževalnih programov, poiskala primernejše prostore za začasne učilnice. Župnišče na Šutni predstavlja eno od lokacij, kjer je svoj čas že imel prostore vrtec, pozneje pa zasebna glasbena šola. Trenutno so v fazi preverjanja projektov in določanja ocene stroškov potrebne prenove prostorov na tej lokaciji. OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da je od dneva objave tega obvestila, t.j. od 23. 2. 2012 dalje, na spletni strani www.kamnik.si ter na spletni strani www.kamnik-tourism.si objavljen javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Kamnik za leto 2012 Marjan Šarec, l.r. ŽUPAN Denacionalizacijski postopek v zvezi z zemljiščem v Volčjem Potoku utegne korenito poseči v tempo gradnje mestnih šol Kamniški OfiiM - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 29. 2. 2012. O denacionalizacijskem postopku Občina Kamnik je dne 16. 12. 2010 s strani Upravne enote Kamnik prejela zahtevo za denacionalizacijo premoženja Kmetijske gozdarske zadruge Kamnik (v nadaljevanju KGZK), katere vla-gateljica je bila Zadružna zveza Slovenije (v nadaljevanju ZZS) ter zahtevek, naj se do vračila le-tega tudi opredeli. Gre za zahtevo, ki jo je denacionalizacijska upravičenka podala v letu 1993, iz nje pa je razvidno, da se v postopku denacionalizacije med drugim zahteva tudi vračilo zemljišča parc. št. 825/3 k.o. Volčji Potok. Občina je na navedeno zahtevo podala vrsto ugovorov, s katerimi je nasprotovala vračilu premoženja upravičencu. Prodaja zemljišča Dejstvo je, da je Občina Kamnik omenjeno zemljišče v letu 2007 prodala zasebni gospodarski družbi, in sicer za kupnino v višini 2.215.080 € (brez DDV). Ker Zakon o denacionalizaciji izrecno določa, da so nični pravni posli, ki so bili po uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji, sklenjeni glede premoženja, ki je v postopku denacionalizacije, se utegne zgoditi, da bo prodajna pogodba pred pristojnim sodiščem izrečena za nično (v kolikor bo upravičeni predlagatelj to seveda zahteval). Kako je torej moglo priti do takšnega dejanskega stanja: - eden od poglavitnih vzrokov je nedvomno v izredno počasnem teku upravnih in sodnih postopkov; praktično nedopustno se zdi, da je zahtevek, ki je bil vložen že v letu 1993, šele konec leta 2010 prispel na Občino Kamnik kot zavezano stranko, naj se do njega opredeli (to je nekako tako, kot bi tožena stranka po cca. 20 letih prejela od sodišča tožbo, naj nanjo odgovori ter se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah izpred 20 let, ki so ji v prid); - naslednji, pa vendarle ne nepomemben razlog pa je potrdilo Upravne enote Kamnik z dne 3.9.2003, da predmetno zemljišče po njenih podatkih ni v postopku denacionalizacije (žal omenjeni zakon ne sanira ničnosti, v kolikor se izkaže, da je potrdilo pristojne UE napačno). Predlog poravnave, ki ga je Občina Kamnik naslovila na KGZK Občinska uprava je zaradi zgoraj navedenih dejstev na ZZS oz. kGzK naslovila predlog za sklenitev poravnave v omenjenem denacionalizacijskem postopku. Predlog občine sta na svoji seji dne 26.01.2012 obravnavala upravni odbor in nadzorni odbor KGZK in sprejela 2 sklepa: 1) Občina Kamnik kot zavezanka za vračilo in ZZS kot upravičenka morata skleniti sporazum, s katerim se Občina Kamnik obvezuje, da bo umaknila vse dosedanje ovire - pritožbe in da ne bo v bodoče motila postopkov vračanja v zvezi z denacionalizacijo zadružnega premoženja odvzetega KGZ Kamnik. Sporazum mora biti overjen pri notarju. 2) V primeru podpisanega sporazuma, navedenega v prvi točki, pa KGZ Kamnik v zameno za sporno odtujeno parcelo št. 825/3 k.o. Volčji Potok zahteva naslednje parcele: a. parc.št. 878, gozd v izmeri 11.668 m2 b. parc.št. 879, gozd v izmeri 4.870 m2 c. parc.št. 881, gozd v izmeri 4.870 m2 d. parc.št. 583/2, njiva v izmeri 3.919 m2 e. parc.št. 679/2, njiva v izmeri 2.094 m2. V primeru, da Občina Kamnik sklepu UO in NO KGZ Kamnik ne bo sledila, bo KGZ Kamnik primorana sodno uveljavljati ničnost pravnega posla po 88. členu ZDen. Oškodovanje zadružnega premoženja? V javnosti se že pojavljajo namigi, da bo v primeru sklenitve poravnave premoženje KGZK oškodovano. Pa vendar je predlog poravnave v celoti pripravljen v skladu z veljavnimi predpisi ter nedvomno v obojestransko korist. Poglejmo si najprej (pravna in dejanska) dejstva: V zameno za umik denaciona-lizacijskega zahtevka za vrnitev zemljišča parc. št. 825/3 k.o. Volčji Potok v izmeri 15.226 m2, bo KGZK s strani Občine Kamnik v last in posest prejela zemljišča v izmeri 27.421 m2. Res je sicer, da je zemljišče v Volčjem Potoku v tem trenutku zazidljivo (zazidljivo je zemljišče postalo šele v letu 2002, torej krepko po letu 1963, ko je zemljišče prešlo iz »lastništva« zadruge), vendar pa ne gre spregledati dejstva, da je bilo v času »podržavljenja« to zemljišče kmetijsko. Posplošeno rečeno bo torej KGZK za cca. 15.000 m2 »odvzetega« kmetijskega zemljišča dobila cca. 27.000 m2 drugih kmetijskih zemljišč. Ne gre spregledati niti dejstva, da je ugoditev denacionalizacij-skemu zahtevku ZZS oz. KGZK seveda vprašljiva. Prvostopni organ o omenjenem zemljišču zaradi zgoraj navedenih dejstev še ni mogel odločiti, vendar pa se bo v morebiti nadaljevanem denacionalizacijskem postopku vendarle potrebno dotakniti tudi utemeljenosti zahtevka. Kmetijska zadruga Kamnik je namreč velik del zemljišč (med njimi tudi zemljišče parc. št. 825 k.o. Volčji Potok) dobila v uporabo na podlagi Odločbe Občinskega Ljudskega odbora Kamnik z dne 20.1.1962. Vsa ta zemljišča, ki so bila pred dodelitvijo v pristojni Zemljiški knjigi vpisana kot splošno ljudsko premoženje, je KZK dobila v uporabo (in ne v last) brezplačno. Zemljišče parc. št. 825 k.o. Volčji Potok je bilo namreč pred letom 1962 v lasti Krajevnega ljudskega odbora Radomlje. Dne 25.12.1963 je svet KZK sprejel sklep, da bo KZK prenehala izvajati gozdno dejavnost in prenehala uporabljati dodeljena ji gozdna zemljišča, razen območja v Komendi in Menine planine. Z istim sklepom je KZK tudi soglašala, da se gozdna zemljišča prenesejo v uporabo Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana, kar se je tudi zgodilo. KZK je bila že v letu 1964 v postopku likvidacije in leta 1972 je bila dokončno izbrisana iz registra zadrug. Ali je torej cca. 2-letna brezplačna uporaba zemljišča zares zadosten razlog za utemeljitev denacionalizacijskega zahtevka ter »vračilo« upravičenemu vložniku? Vsekakor gre tu za pravno vprašanje, ki ga bo, v kolikor se denacionalizacijski postopek ne bo končal s poravnavo, vendarle potrebno pravnomočno razrešiti. Zakaj bi morala biti sklenitev poravnave v interesu vseh vpletenih kot tudi v širšem družbenem interesu? Kljub zgoraj navedenim pomislekom menimo, da je sklenitev poravnave z vsebino, kakor je razvidna iz zgoraj navedenih sklepov upravnega odbora in nadzornega odbora KGZK, smiselna, zakonita in v interesu tako denacionalizacijske upravičenke kot tudi denacionalizacijske zavezanke. Še več: menimo, da je sklenitev poravnave tudi v širšem družbenem interesu. V kolikor poravnava ne bo sklenjena, bo to vsekakor bistveno vplivalo na prihodnji razvoj občine Kamnik. Sedanji lastnik zemljišča seveda v nobenem primeru ne more biti zainteresiran, da se denacionalizacijski postopek za zemljišče v Volčjem Potoku vleče še leta, morda desetletje. Vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe je le stopnička v celotnem procesu. Takoj, ko bo sodišče izreklo omenjeno pogodbo za nično, bo morala Občina Kamnik kupcu vrniti (vsaj) celotno kupnino, in to neodvisno od tega, ali bo zemljišče kasneje v denacionali-zacijskem postopku dejansko v naravi vrnjeno denacionalizacij-ski upravičenki ter ali bo v času morebitnega vračanja še zazidljivo ali pa bo nezazidljivo oz. kmetijsko. Občina Kamnik lahko znesek za kupnino zagotovi zgolj iz Sklada za gradnjo mestnih šol, kar bo seveda samo gradnjo (pre-)potrebnih prostorov zamaknilo za nedoločen čas. Sam izrek prodajne pogodbe za nično v sodnem postopku bo šele pogoj za nadaljevanje denaci-onalizacijskega postopka v zvezi z omenjenim zemljiščem. Kot navedeno je pravnomočen zaključek celotne denacionalizacijske zadeve praktično nepredvidljiv in se utegne vleči še leta. Na drugi strani pa lahko sklenitev poravnave z učinkom pravnomočnosti že v prihodnjih dneh v celoti (torej za vsa zemljišča oz. nepremičnine, za katera je ZZS oz. KGZK vložila denacionalizacijski zahtevek) in popolnoma razreši vsa odprta vprašanja med Občino Kamnik in KGZK. Seveda bo tudi v tem primeru še potrebno nadaljnje sodelovanje ter sklepanje dogovorov med občino in kmetijsko zadrugo. Ampak tovrstno sodelovanje bo potekalo v drugačnem ozračju in na drugačnih temeljih. Predvsem pa z zavestjo, da sta obe vpleteni stranki z odličnim medsebojnim sodelovanjem naredili nekaj, kar jima je v ponos: prispevali vsaka majhen, a pomemben delček k razvoju občine Kamnik. MARJAN ©AREC, ŽUPAN KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), podajamo naslednje POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2011 Komunalno podjetje Kamnik d.d., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Kamnik Iverje, Kamniška Bistrica - Godic, Poreber - Markovo, Pšajnovica, Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna, Gozd in Črna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nadzora -terenske oglede objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter laboratorijske analize vzorcev pitne vode. V letu 2011 je bilo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa odvzetih 144 vzorcev pitne vode za preiskave na mikrobiološke parametre in 78 vzorcev za preiskave na fizikalno - kemijske parametre. Tabela 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja NOTRANJEGA NADZORA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno - kemiiske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci odvzeti na omrežiu Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci odvzeti na omrežiu KAMNIK IVERJE 63 0 0 52 18 0 15 KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 13 1 1 9 6 0 3 POREBER-MARKOVO 5 0 0 4 3 0 3 PŠAJNOVICA 9 1 0 5 5 0 2 PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA 8 0 0 4 4 0 4 GOZD 7 0 0 4 3 0 3 ČRNA 3 0 0 3 3 0 3 Tabela 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja DRŽAVNEGA MONITORINGA: VODOVOD Mikrobiološke preiskave J Fizikalno - kemiiskf analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci odvzeti na omrežiu Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci odvzeti na omrežiu KAMNIK IVERJE 21 6 0 21 21 0 21 KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ 5 5 0 5 5 0 5 POREBER-MARKOVO 2 0 0 2 2 0 2 PŠAJNOVICA 2 0 0 2 2 0 2 PALOVČE-VRANJA PEČ-VELIKA LAŠNA 2 1 0 2 2 0 2 GOZD 2 0 0 2 2 0 2 ČRNA 2 0 0 2 2 0 2 Neskladni vzorci so v določenih parametrih minimalno prekoračili mejne vrednosti določene s Pravilnikom o pitni vodi. Voda je bila primerna za pitje in uporabo v gospodinjstvu. Kamniški ObČAN AKTUALNO Ali še velja rek, da je v Kamniku lažje srečati kamniško Veroniko, kakor za otroka dobiti prosto mesto v vrtcu? Občina Kamnik je v za- HIP*^ četku februarja objavila informacijo o letošnjem vpisu v vrtce na območju občine Kamnik in problematika pomanjkanja prostih mest v vrtcih je zopet bolj slišna in aktualna. Za veliko število staršev se je s tem začelo obdobje, ko se odloča ali bo mali nadebudnež videl vrtec iz notranje ali zunanje strani ograje. Na prvi pogled se zdi, da v Kamniku vrtci »rastejo kot gobe po dežju«. Pa je temu res tako? V občino Kamnik se je v zadnjih letih preselilo večje število mladih družin, ki so v zadnjih letih imele prvega otroka, vendar bodo verjetno tudi v nekaj prihodnjih letih (predvideno v naslednjem petletnem obdobju) se načrtovale rojstva, v nadaljnjih prihodnjih letih pa se bo rodnost verjetno umirila. Iz tega lahko predvidevamo, da je taksen trend povečevanja rodnosti, kot je bil v preteklosti, v prihodnjih letih manj verjeten. iSET i Stanje kapacitet vrtcev se iz leta v leto povečuje Stanje na področju kapacitet vrtcev se je v obdobju od leta 2007, ko smo beležili 56,5% pokritosti z vrtci, povečalo na skoraj 70% pokritost, kar je skokovit porast kapacitet institucionalnega varstva predšolskih otrok v zelo kratkem času. V letu 2007 je VVZ Antona Medveda odprl enoto Sneguljčica z 8 oddelki, v letu 2010 se je odprla enota Oblaček z 2 oddelkoma, v letu 2011 pa še enota Kamenček s 5 oddelki, poleg tega je začel z obratovanjem tudi Vrtec Zarja z 10 oddelki. V VVZ Antona Medveda smo izvedeli, da se bo s septembrom 2012 zaradi povečanja števila otrok, ki se všolajo, zaprl 1 oddelek v OŠ Marije Vere (VVE Mavrica), kamor so doslej tudi vključevali predšolske otroke. Število otrok, vključenih v vrtce v kamniški občini, je naslednje: v vrtce Antona Medveda 973 otrok, v vrtec Peter Pan 115 otrok in v vrtec Zarja 173 otrok. Predvideno število prostih mest za šolsko leto 2012-2013: v vrtcih Antona Medveda: 235 otrok, v vrtcu Peter Pan 26 otrok in v vrtcu Zarja 26 otrok. Centralni čakalni seznam prinaša vrsto prednosti, letos dopolnjen pravilnik o sprejemu otrok v vrtec V lanskem letu je Občinska uprava pripravila nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, ki uvaja enotni vpis otrok v vrtce v občini Kamnik in vzpostavitev centralne evidence vpisanih otrok. Eden od zastavljenih ciljev pravilnika predstavlja preglednost nad potrebami po prostih mestih v vrtcih. Na ta način Občina Kamnik pridobi jasnejšo sliko o številu čakajočih, kot pred uvedbo novosti in s tem lažje načrtuje potrebne dodatne kapacitete na tem področju. Janja Hudej, svetovalna delavka v VVZ Antona Medveda, pojasnjuje: »Uvedba centralnega čakalnega seznama je prinesla veliko prednosti, kot denimo: transparentnost, večji pregled potreb po predšolskem varstvu, starši imajo tudi možnost spremljanja na katerem mestu čakalne liste se otrok nahaja. Z novim pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec smo dopolnili postopek sprejemanja od lanskoletnega, in sicer sedaj vrtec z enotami objavi predvideno število prostih mest po enotah in po letnikih rojstva. V okviru vrtca z enotami kot prve izbire ima v letošnjem letu vlagatelj Župan imenoval novega podžupana župan Marjan Šarec je pred dnevi imenoval novega podžupana občine Kamnik. To je postal predsednik kamniškega odbora SDS Damjan Hribar (na fotografiji na desni). Dosedanji podžupan Robert Kokotec se je odpovedal funkciji podžupana, saj se zaradi zaostrenih razmer in gospodarske krize osredotoča na razvojne strategije podjetja Tik transformatorji, katerega vodi. V stranki SDS so se tako odločili, da predlagajo novega podžupana, ki ga je župan Marjan Šarec potrdil in 14. februarja je Damjan Hribar prevzel delo podžupana. možnost navesti več podizbir, ki jih rangira od A (najbolj želena izbira) do E (najmanj želena izbira). Vrtec bo pripravil čakalne liste po letnikih rojstva, s katerih bo otroke po letnikih in številu točk razporedil v želene enote v skladu z razpoložljivimi mesti po enotah. S to izboljšavo tako pričakujemo staršem bolj pregleden način sprejema otrok v vrtec.« Iz Centralnega čakalnega seznama za naknadni sprejem otrok v vrtce za šolsko leto 2011/2012 je razvidno, da trenutno čaka na prosto mesto za vrtec se 265 otrok, od tega 246 otrok iz prvega starostnega obdobja (starost od 1 do 3 let). Občina obljublja ponoven razpis koncesije za oddelke predšolske vzgoje Glede na Centralni čakalni seznam za šolsko leto 2011/ 2012 in predvideno število prostih mest za šolsko leto 2012 - 2013 lahko predvidevamo, da se stanje ne bo bistveno spremenilo v prid staršem, ki bi želeli vpisati otroka v vrtec. »Občina bo v spomladanskih mesecih ponovno objavila razpis za koncesijo za oddelke predšolske vzgoje. Razpisanih bo 11 oddelkov za prvo starostno obdobje,« smo izvedeli na Občini Kamnik. V kolikor bo ponovni razpis uspešen, bo Centralni čakalni seznam precej krajši v primerjavi z lanskim. »V Pravilniku o sprejemu otrok v vrtec je v 29. a členu določeno, da v kolikor se tekom šolskega leta odpre nov (koncesijski) vrtec, občina vlagatelje s centralnega čakalnega seznama in vlagatelje, ki so naknadno, po razpisu, oddali vlogo (nepravočasno oddane vloge), pozove k oddaji vloge na poziv k vpisu, ki ga v sredstvih javnega obveščanja objavi novi vrtec«, še izvemo. Rastejo vrtci Trobentica in Maček Muri v severnem delu mesta se gradi novi zasebni vrtec Trobentica, ki naj bi bil končan še pred poletjem. Lastnik in vodja projekta Matjaž Škra-bar je za Dnevnik povedal, da hkrati z gradnjo sedem oddelčnega vrtca ob krožišču na robu mesta pri KIK-u, urejajo se dve dislocirani enoti. Obe bosta imeli po dva oddelka, najhitreje bo urejena enota v bližini občine, druga bo v Nevljah. Tudi v ©marci naj bi še pred pomladjo začel obratovati nov zasebni vrtec z dvema oddelkoma z imenom Maček Muri. Subvencioniranje družin, katerih otroci vrtca ne obiskujejo Leta 2010 se je občina Kamnik odločila za subvencioniranje družin s predšolskimi otroki, ki ne obiskujejo vrtca. S tem je nedvomno ublažila pritisk na vrtce, vendar pa se je obenem tudi zabrisala jasna potreba po vrtcih. V primeru, da imajo starši ustrezno domače varstvo, vrtec odlagajo, zaradi česar je načrtovanje kapacitet oteženo. Kaj vpliva na delež pričakovane racionalne pokritosti? Racionalna pokritost naj bi bila okrog 80%, sicer se pričakovana pokritost, zaradi sodobnega načina bivanja, vseskozi povečuje, vendar je potrebno pri načrtovanju upoštevati, da določen delež otrok nikoli ne bo vključen v vrtec. Želena pokritost je odvisna in se spreminja glede na več dejavnikov. Eden od dejavnikov je način bivanja; v mestnih območjih se pričakuje večjo pokritost, saj sta običajno oba starša zaposlena, medtem, ko so v kmečkih okoljih zaradi prisotnosti starih staršev otroci v večji meri v domačem varstvu. Tudi zgodnje upokojevanje v preteklosti je eden ugodnej-sih dejavnikov, kajti stari starši ob upokojitvi lahko priskočijo na pomoč pri reševanju problematike varstva otrok. Pomemben dejavnik so tudi ugodne gospodarske razmere in stimulativna družinska politika države, kjer se nekatere matere v času predšolske starosti otrok odločajo za »poklic starševstva«. V občini Kamnik se vse bolj veča število mestnega prebivalstva, starost upokojevanja se zvišuje, zaradi načina bivanja in aktivnosti starejših pa se zmanjšuje tudi pripravljenost starih staršev za varstvo otrok. Tudi trenutne gospodarske razmere ne omogočajo državi, da bi v večji meri stimulirala starševstvo, iz česar lahko povzamemo, da se bo delež pričakovane racionalne pokritosti prej zviševal kot zmanjševal. MAJA ROŽMAN OBČINA KAMNIK PRAZNUJE Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah ob letošnjem občinskem prazniku! Marjan Šarec župan občine Kamnik PROGRAM PRIREDITEV 7. 3. ob 16.00 , ODPRTJE BRVI IN PLOČNIKA VSPODNJIH STRANJAH Spodnje Stranje, pri otoku za umirjanje prometa 8. 3. ob 19.30 POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI - burka Ivana Cankarja Dom kulture Kamnik 9. 3. ob 16.00 ODPRTJE PROTIPOPLAVNEGA NASIPA OB VODOTOKU KAMNIŠKE BISTRICE V ŠMARCI Šmarca, Bistriška cesta, pri nasipu 12. 3. ob 12.00 ODPRTJE DNEVNEGA CENTRA ZA OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU Železniška postaja Kamnik - Mesto 13. 3. ob 16.00 ODPRTJE SANIRANEGA PLAZU POD CESTO MALI RAKITOVEC VELIKI RAKITOVEC Mali Rakitovec, pri plazu 13. 3. ob 17.00 REVIJA OTROŠKIH in MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA -1, del Dom kulture Kamnik 14. 3. ob 17.00 _ , REVIJA OTROŠKIH in MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA - II, del Dom kulture Kamnik 15.3. ob 16.00 , ODPRTJE VODOVODA IN ČRPALIŠČA RUDNIK Rudnik, pri črpališču 16. 3. ob 16.00 ODPRTJE SANIRANE STRUGE V ZGORNJEM MOTNIKU NA VODOTOKU MOTNIŠNICA Zgornji Motnik, Loka 19. 3. ob 16.00 ODPRTJE SANIRANEGA PLAZU NA SELAH Sela, pod cerkvijo 20.3. ob 18.00 . . . ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE »MUŠIČ - MALEŠ, SODOBNIKA IN PRIJATELJA« Galerija Mihe Maleša 21. 3. ob 17.00 ZBOR GORSKIH REŠEVALCEV SLOVENIJE Gostišče Pri planinskem orlu 21. 3. ob 19.00 _ PREDSTAVITEV KNJIGE DUŠICE KUNAVER »V VIHRI PETIH VOJN: SPOMINI MAISTROVEGA BORCA« Dvorana Matične knjižnice Kamnik 22.3.ob16.00 ODPRTJE CESTE CERKLJANSKA DOBRAVA - TUNJICE Tunjice 27 a 22. 3. ob 17.00 , KVIZ O POZNAVANJU KAMNIKA ZA OSNOVNOŠOLCE Dom kulture Kamnik 23. 3. ob 12.00 EKO DAN ŠCRM - PREDAJA DREVES ŠKORŠA KAMNIŠKIM ŠOLAM Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik 23.3. ob 17.00 , , , OBČNI ZBOR DRUŠTVA GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA KAMNIK OB 90-LETNICI USTANOVITVE Kamnik, Galerija Veronika 24. 3. ob 9.00 PODEŽELJE V MESTU KAMNIK Kamnik, Glavni trg 27.3. ob 10.00 . . RUDOLF MAISTERVOČEH NAJMLAJŠIH Vremšakova dvorana Glasbene šole Kamnik 27. 3. ob 18.00 PODOKNICA PEVSKEGA ZBORA SOLIDARNOST Šutna, rojstna hiša Rudolfa Maistra 28. 3. ob 17.00 PROSLAVA PRI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ČETE SLOVENSKE VOJSKE Kamnik, Trg talcev 28. 3. ob 18.00 _ SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA IN PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Dom kulture Kamnik 29. 3. ob 10.00 MLADINSKI EVROPSKI PARLAMENT Kamnik, Glavni trg 29. 3. ob 13.00 RECITAL »DOMOVINA VLIRSKI PESMI« IN »ODPRTJE DRŽAVLJANSKEGA KOTIČKA« CIRIUS Kamnik, preddverje knjižnice, II. nadstropje 29. 3. ob 19.00 , SLAVNOSTNI KONCERT GLASBENE ŠOLE KAMNIK Vremšakova dvorana Glasbene šole Kamnik 31. 3. ob 10.00 , TEK K SV. PRIMOŽU Lovski dom na Vegradu pri Stahovici 2. 4. ob 10.00 ODPRTJE OTROŠKEGA IGRIŠČA NA JAKOPIČEVI ULICI Kamnik, Jakopičeva ulica, pri Vili Remic 4. 4. ob 16.00 KAM-kolo V EKO MESTU Kamnik, Glavni trg 5. 4. ob 16.00 ODPRTJE NOVOOGRAJENEGA IGRIŠČA VVE PALČEK ŠMARTNO Šmartno, Vrtec Palček 11. 4. ob 16.00 PREVZEM KNJIŽNE DONACIJE DR. NIKA SADNIKARJA Dvorana Matične knjižnice Kamnik 12. 4. ob 16.00 ODPRTJE CESTE NA VEGRAD Pri domu krajevne skupnosti na Vegradu 13. 4. ob 18.00 , PREDSTAVITEV KAMNIŠKEGA ZBORNIKA Grad Zaprice 14. 4. ob 8.00 TRADICIONALNI 7. MAISTROV POHOD Kamnik, Trg talcev Več o praznovanju najdete na www.kamnik.si 4 29. februar 2012 NAS POGOVOR Kamniški ObČAN Naš pogovor: Sašo Rebolj, dr. med., direktor Zdravstvenega doma Kamnik Referenčna ambulanta prinaša večjo kvaliteto obravnave kroničnih bolnikov in razbremenitev osebnega zdravnika v ZD Kamnik se že več let zavzemamo za širitev odobrenih programov s strani zavarovalnice, v posameznih primerih se da težavo deloma ublažiti z racionalnimi napotitvami. Pred časom sem na spletu zasledila razmišljanje, kako bi »sanirali« čakalne dobe. Glede na dejstvo, da v večini primerov čakalnih dob ne povzroča pomanjkanje kapacitet v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ampak kvote, kijih odobrijo in izplačajo zavarovalnice, avtor predlaga, da se bolniku omogoči, da bi si zdravstveno storitev plačal sam oziroma bi denar zanjo »založil«, zavarovalnica pa bi mu denar vrnila, ko bi prišel na vrsto po razporedu. Kaj menite o tej ideji? Ta predlog ne bi zmanjšal zneska, ki bi zavarovalnico bremenil za določen program, količina pregledov bi torej ostala enaka, le časovno bi se prerazporedili in naredili »luknjo« pač nekje v prihodnosti, zato se mi ta predlog ne zdi realen. ZD Kamnik se lahko upravičeno pohvali z odlično opremljenimi specialističnimi ambulantami ZD Kamnik se lahko pohvali z odličnimi specialističnimi ambulantami. Ena izmed njih je fizioterapija, ki je precej obremenjena. Za razliko od večine drugih ambulant deluje vsak dan ves dan in ne samo v eni izmeni. Obravnava pacienta v ambulanti fizioterapije je dolgotrajna in ni vedno pogojena z bolniškim staležem. V praksi to lahko pomeni, da je bolnik naročen na fizioterapijo med delovnim časom. Kako rešujete omenjeno težavo? Ali je fizioterapevtska obravnava mogoča tudi samoplačniško? Fizioterapevtska obravnava je možna tudi samoplačniško. Za bolnike, ki potrebujejo fizioterapevtsko obravnavo in niso v bolniškem staležu, je možen dogovor o terminu, ki mu najbolj ustreza, če zasedenost službe to dopušča. Poleg kvalitetnega ultrazvočnega aparata ima ZD Kamnik tudi odlično opremljen rentgen. Kaj digitalizacija RTG aparata v ZD Kamnik pomeni za uporabnike? Zamenjava starega, klasičnega RTG aparata s sodobnim, digitalnim, pomeni za uporabnike predvsem večjo varnost, manjše doze obsevanja, večjo kvaliteto posnetkov, boljše možnosti pregledovanja posnetkov, kar pomeni zanesljivejše izvide. Ker z digitalnimi posnetki ni več potreb po razvijanju filmov, tudi lažje in hitrejše delo. Bolniki posnetke dobijo na CD-ju, hranijo pa se tudi elektronsko v zdravstvenem domu, kar pomeni lažje arhiviranje, lažje primerjanje s starimi posnetki, možnost ponovnega dostopa do posnetka v primeru izgubljenih posnetkov. Novih specialističnih ambulant zaradi zaostrene finančne situacije ni pričakovati Ali lahko pričakujemo širitev uslug v ZD Kamnik v smislu specialističnih ambulant? Poleg obstoječih bi veliko dodano vrednost za kamniške starše predstavljala razvojna ambulanta, tudi alergološka in dermatološka ambulanta, glede na trend rasti alergij med predšolskimi otroki. Razvojno ambulanto predstavlja cel medicinski tim, ki vsebuje zdravnika pediatra, usposobljenega za delo v razvojni ambulanti, fizioterapevta, delovnega terapevta, logopeda. Trenutno je za kamniško področje pristojna ambulanta v Domžalah, fizioterapevtski del obravnave pa je možno opravljati tudi v Kamniku. Zaradi velikega pomanjkanja pediatrov in omejitev zavarovalnice je malo možnosti, da bi celotna ambulanta pričela z delom v Kamniku. Dobršen del alergoloških testiranj je možno opraviti v pulmološki ambulanti, ki je v Kamniku v zasebni ambulanti s koncesijo. Širitev znotraj zdravstvenega doma v smislu novih ambulant je pogojena predvsem s programom zavarovalnice, torej plačnikom, s kadrom, ki bi to storitev opravljal (specialistom), razpoložljivim prostorom in z nakupom pogosto drage opreme. Širitve programov zavarovalnice v smeri novih specialističnih ambulant zaradi zaostrene finančne situacije ni pričakovati, velike težave bi imeli tudi z zagotovitvijo specialistov, ki bi storitev opravljali. To sta glavna razloga, da tovrstnih širitev v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati. Bolje preventiva kot kurativa Preventiva je ključnega pomena pri vzgajanju zdravih generacij otrok in mladine. Ali ZD Kamnik izvaja kakšne preventivne programe, katere in na kakšen način? ZD Kamnik izvaja več preventivnih programov za otroke in odrasle. Večina programov poteka v obliki predavanj, delavnic ali kot individualno svetovanje. Programi so: zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdrava prehrana, zdravo hujšanje, delavnice in individualno svetovanje za opuščanje kajenja, svetovanje pri tveganem pitju alkohola, zobozdravstvena preventiva, za otroke in mladostnike se tudi po šolah izvajajo programi v obliki predavanj o zdravem načinu življenja, odraščanju, spolni vzgoji, spodbujanju gibanja, o kajenju in zlorabi alkohola in drog. V ZD Kamnik organiziramo tudi materinsko šolo. Referenčna ambulanta razbremenjuje osebne zdravnike Posledica intenzivnega demografskega razvoja občine Kamnik v zadnjem desetletju je poleg prostorske stiske, ki se je najprej pokazala na področju predšolskega varstva in se širi na področje osnovnošolskega izobraževanja, verjetno posegla tudi v zdravstvo. Se je v zadnjih letih povečeval obseg dela ambulant, katerih? Kako rešujete problem - s povečanjem obremenitev obstoječih kapacitet ali s širjenjem? Kljub večletnemu zavzemanju za širitev programov, ki jih odobri zavarovalnica, se to ni zgodilo. Žal se porast prebivalstva pri nas kaže predvsem s preobremenjevanjem ambulant in gnečo, v posameznih primerih pa s podaljševanjem čakalnih dob. Je pa v ZD Kamnik v letu 2011 z delom pričela referenčna ambulanta. Vodi jo diplomiran zdravstvenik, namenjena pa je predvsem preventivni dejavnosti in spremljanju kroničnih bolezni To prinaša večjo kvaliteto obravnave kroničnih bolnikov in razbremenitev osebnega zdravnika. V letu 2012 želimo in pričakujemo odobritev še ene referenčne ambulante. Sašo Rebolj, dr. med., s svojo pozitivno naravnanostjo uspešno združuje delo urgentnega zdravnika s funkcijo direktorja ZD Kamnik. Se Kamničani in Kamničanke sploh zavedamo, da imamo zdravstveni dom med boljše in lepše opremljenimi? A kaj bi nam koristila kvaliteta opreme, urejena notranjost in zunanjost zgradbe, če v njej ne bi deloval usklajen tim. Z gotovostjo lahko trdim, da naš tokratni sogovornik Sašo Rebolj, dr.med., direktor Zdravstvenega doma Kamnik, vodi ekipo strokovnih, požrtvovalnih, srčnih, strpnih in nenazadnje prijaznih ljudi, ki dnevno, že mesece in leta bedijo nad zdravjem občank in občanov. Čakalne dobe so predvsem posledica omejitev zavarovalnice Eden najbolj perečih problemov v slovenskem zdravstvu so čakalne dobe. Kako se s tem spopadate v kamniškem zdravstvenem domu in katere ambulante imajo najdaljše čakalne dobe? Čakalne dobe so v največji meri posledica pomanjkanja programov, torej omejitev plačevanja storitev s strani zavarovalnice, poslabšujejo jih naraščanje potreb in zahtev prebivalstva po zdravstvenih storitvah, v Kamniku tudi porast prebivalstva s priseljevanjem v zadnjih letih. Najbolj pereče čakalne dobe v ZD Kamnik so v ortodontiji, zobozdravstvu nasploh, niso pa problem le čakalne dobe, problem so tudi preobremenitve ambulant, kjer ni čakalnih dob ali te niso dovoljene - in to predvsem zaradi preobremenitve osebja, kar krajša čas, ki je na voljo za obravnavo bolnikov in ovira kvalitetno delo. To velja za pediatrijo, ginekološko ambulanto, vse splošne ambulante, dispanzer za diabetes... posianskch kiopc ZAPRAVIMO LAHKO TOLIKO KOT USTVARIMO Desetega februarja 2012 smo končno dobili vlado s polnimi pooblastili. Gre za najmanjšo vladno ekipo doslej. Prva in ključna naloga nove vlade bo priprava rebalansa državnega proračuna. Proračunske izdatke bomo morali zmanjšati za 800 milijonov evrov. V javnosti se največkrat uporablja izraz »varče-van/e«, ki pa ni najbolj ustrezen. Varčujemo namreč lahko, če nekaj imamo in se odločimo, da tega ne bomo porabili. Ko govorimo o varčevanju države, pa govorimo predvsem o tem, kako odhodke in prihodke državnega proračuna čim bolj uravnotežiti. V zadnjih treh letih je država porabila dve milijardi evrov (2000 milijonov evrov) več kot jih je ustvarila. Takšen trend je nevzdržen, saj smo samo v zadnjih treh letih ustvarili toliko javnega dolga kot prej v šestnajstih letih samostojne države. Cilj nove vlade je, da v prihodnjih letih zmanjša zadolženost države, kar bo izjemno pomembno pri določanju bonitetnih ocen Sloveniji. Nadaljnja rast dolga in primanjkljaja bi Sloveniji še dodatno poslabšala bonitetno oceno in država bi morala za izposojeni denar plačevati več. Časi, ki so pred nami, ne bodo rožnati. Zagotovo bodona nogah sindikati in odpirale se bodo razprave o krivdi za nastalo situacijo. Žal nam te razprave ne bodo pomagale reševati naših težav. Pogosto lahko slišimo sindikate, ki trdijo, da niso krivi za krizo in zato njenih posledic ne nameravajo nositi. Stališče sindikatov se mi zdi zelo podobno izjavi voznika, ki trdi, da za prometno nesrečno ni kriv, zato avta ne namerava popraviti sam. Čeprav drži, da za nesrečo ni kriv, bo njegov avto žal ostal razbit, ker je povzročitelj nesreče pobegnil neznano kam. Če se hoče še kdaj voziti s tem avtomobilom, potem bo moral sodelovati pri popravilu. Trmasto vztrajanje sindikatov na svojih zahtevah ali celo protesti po grškem vzoru ne bodo rešili ničesar, lahko pa situacijo še poslabšajo. V tem trenutku imamo priložnost, da naše javne finance stabiliziramo brez večjega znižanja standarda. Zavedam se, da mora pri zategovanju pasu politika najprej sama z zgledom dokazati, da misli resno, preden to zahteva od ostalih državljanov. Pri sprejemanju interventnega zakona decembra 2011 smo bili funkcionarji (politiki) edini, ki smo si znižali plače, za vse ostale v javnem sektorju so bile plače zgolj zamrznjene. Naslednji korak je bil zmanjšanje števila ministrstev, v prihodnjih dneh pa bodo ukinjeni nekateri vladni uradi. Že danes pa je popolnoma jasno, da zmanjševanje odhodkov ne bo mogoče pri vseh enako - pri nekaterih že zdaj ni kaj vzeti, pri drugih bo manevrskega prostora več. Če želimo, da bodo naše javne finance ostale v okvirih evropskega pakta stabilnosti in rasti, bomo letos lahko porabili približno toliko kot smo leta 2007. Če javnofinančnih zadev ne bomo uredili sami, nam lahko sledi grški scenarij. Evropska komisija in druge evropske finančne institucije nam bodo naložile ostre varčevalne ukrepe, ki bodo mnogo ostrejši kot ti, ki jih bo predlagala vlada. MATEJ TONIN, poslanec Sodoben, digitalni rentgen pomeni za uporabnike poleg večje kvalitete posnetkov, tudi manjšo dozo sevanja. Vpliv interneta pogosto prinaša nepotrebno prestrasenost pacienta Vseslovenski problem je, da so splošne ambulante preobremenjene, torej je preveč bolnikov na posameznega zdravnika. Posledično ima zdravnik relativno malo časa za obravnavo pacienta. Hkrati pa se je s pojavom interneta ozaveščenost posameznika povečala. Ali informacije na spletu pozitivno ali negativno učinkujejo na obravnavo v ambulanti v smislu dolgotrajnosti postopka ali informiranost bolnika delo splošnega zdravnika olajša ali otežuje? Dostopnost informacij je veliko pripomogla k informiranju in ozaveščanju ljudi. V precejšnji meri je pripomoglo tudi k (pozitivnim) spremembam življenjskih navad in hitrejšemu prepoznavanju posameznih opozorilnih znakov pri nekaterih boleznih. Žal pa je medicina zelo kompleksna veda, s številnimi boleznimi in stanji, ki izgledajo podobno. Število simptomov je precej omejeno, razlikujejo pa se njihove kombinacije, okoliščine in znaki, ki jih sami kot laiki ne moremo prepoznati. Iskanje svoje izohrane težave v spisku simptomov raznih, praviloma hudih bolezni, pogosto prinaša nepotrebno prestra-šenost. Negativna medijska podoba zdravstva in medicinskega osebja pa povzroča še nezaupanje v izvide in mnenje zdravnikov, kar najbolj škoduje bolniku, ki mu po pregledu ne odleže, se ponovno vrača k zdravniku in v svoje olajšanje pričakuje včasih nepotrebne preiskave. Motiv za prostovoljno delo so zgolj pozitivni odzivi ljudi Tudi vi ste dejavni na enem od spletnih portalov - Med.Over.Net, kjer moderirate forum Urgenca. Kje, poleg vseh obveznosti in odgovornosti, črpate motiv in energijo za aktivno delovanje tudi na tem področju? Z Med.Over.Net-om sodelujem od leta 2007. Delo je prostovoljno in brezplačno, motiv in nagrada za delo so zgolj pozitivni odzivi ljudi. Forumi omogočajo anonimnost uporabnikom, ki si upajo postavljati tudi vprašanja, za katera pri obisku zdravnika morda ne bi zbrali poguma, pogosto so zadovoljni že zgolj z informacijo, da opisovane težave niso znak hude bolezni. Strokovno moderiranje in odgovarjanje na teh forumih preprečuje širjenje mitov in zavajajočih informacij, pregledovanje vprašanj pred odobritvijo objave pa preprečuje nestrpnosti, ki so pogost pojav spletnih forumov. Na večino vprašanj foruma »urgenca« na Med.over.netu, kjer delujem jaz, odgovarjam z mobilnega telefona, v prostih »luknjah« in tega ne dojemam kot »žrtvovanje« prostega časa Ob prebiranju vaših odgovorov se začuti tudi vaša humorna plat. Pred časom je po spletu zaokrožila tema pod naslovom »Bom umrl?« iz omenjenega foruma. Prikažete se kot strokoven, potrpežljiv in izjemno zabaven sogovornik. Je težko ohranjati humorno plat ter ostati strokoven in potrpežljiv? V vsakemu se skriva nekaj humorja, resnosti, tečnobe, potrpežljivosti, razlike so le v razmerjih med njimi. Ostati strokoven ni težko, humorna plat in potrpežljivost pa potrebujeta še primeren trenutek. Pogovarjala se je MAJA ROŽMAN ZD Kamnik se lahko pohvali z odličnimi specialističnimi ambulantami, med njimi je fizioterapija, ki je precej obremenjena. Med našim obiskom ambulante fizioterapije so izvajali raztezanje vratne hrbtenice. Sašo Rebolj, dr. med., v »akciji«. Privilegij uspešnih ljudi je, da ne za-spijo na lovorikah preteklega dela in se lotijo vsakršnega potrebnega dela, kar našemu sogovorniku odlično uspeva. Ujela sem ga povsem spontano, nepričakovano ob mojem prihodu proti kamniškemu zdravstvenemu domu. Kamniški O BČAN NASA DEDIŠČINA 29. februar 2012 Na lesenih dilcah in z dobro voljo po planini Enajsto srečanje ljubiteljev smučanja po starem na kamniškem mestnem trgu in tekmovanje v smučanju po starem za pokal Šinkel na Veliki planini je letos pozdravil čudovit sončen dan. V soboto, 18. februarja, so se na Glavnem trgu zbrali smučarji z lesenimi, že skoraj pozabljenimi dilcami Občudovali smo tudi v sto in več let stare smučarske obleke in opremo opravljene starosvetne smučarje, v lisičje krzno odete dame, v grobo volno oblečene hribovce, lovce, pastirje, nekatere v popolni vojaški opremi iz prve svetovne vojne, v kmečki aH meščanski opravi Komisija, ki so jo sestavljali Marijan Stele, France Malešič in Janez Škorjanc, je ocenila opremo ter oblačila okrog 30 sodelujočih smučarjev iz različnih društev oziroma sekcij: Kamniške grče, TD Novaki - Novaški lok smučarji iz vasi Novaki pri Cerknem, Podmeninski gadje iz Gornjega Grada, Taleseni Kropa, Kanin Bovec, Ljubelj Tržič, Gora Predmeja Ljubitelji smučanja po starem, ki se tovrstnih srečanj po različnih krajih udeležujejo z namenom ohranjanja tradicije in etnoloških posebnosti alpskih krajev, so se na Veliki planini tudi preizkusili na zasneženem pobočju proge Jurček. Pokazali so svoje spretnosti in znanje. Nadzorovala jih je strokovna komisija, ki je ocenila še tehniko smučanja ter umetniški vtis posameznega starosvetnega smučarja Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Skupina Novaški lok smučar iz vasi Novaki pri Cerknem je pritegnila pozornost s hitro smuko na atraktivni lok smučki. Starosvetni smučar Niko Kordež (Taleseni Kropa) se je pred ocenjevalno komisijo (z leve: France Malešič, Marijan Stele in Janez Škorjanc) pripeljal s starodobnim kolesom - replika iz leta 1848. Takole so včasih najmlajši smučarji, ko še ni bilo vlečnic, Padci smučarjev so bili deležni kar precej smeha in duhovitih komentarjev, a za smučarja nič kaj pri- prišli na vrh hriba. 3-letni Ožbej Rezoničnik (Podmeninski jetni, saj se je bilo težko postaviti ponovno na noge. gadje Gornji Grad) se je na okornih lesenih smučkah ko-rajžno spustil po zasneženi strmini. Nekateri pa so se znašli po svoje in »pridrsali« do cilja... Gledalce je navdušil prikaz smučanja po starem - nekateri so se opogumili in se preskusili na starih lesenih dilcah, med njimi tudi Meta Berčič iz Nevelj. Prav spretno se je spustila po hribčku. Sicer izkušena smučarka je tokrat prvič stala na takšnih smučeh in priznala, da je lepo, a zelo težko. Resno se zanima za starodobne smuči in palice, da bi se naslednje leto priključila starosvetnim smučarjem. V glavi pa tudi že snuje primeren kroj za oblačila iz davnih časov. ¡»inia Pust tudi na snegu ^ in med vratci Pustna sobota je bila tudi v znamenju pustnih dogodivščin na snegu. PD Bajtar Velika planina je v pastirskem stanu na Veliki planini pripravil tradicionalno tekmovanje Pustni smuk. Po enoletnem premoru pa so se smučarji-pustne šeme ponovno podali na smuk progo Pod Skalo (severna pešpot na Stari grad ali Špico). ©lo je zares, saj so najhitrejši prejeli nagrade na razglasitvi v Pubu Pod Skalo, ki se je nadaljevala s pustnim rajanjem. Najboljši smukači na podelitvi v Pubu Pod Skalo (z leve) zadaj: Sandi Torkar (2. mesto), zmagovalec Peter Slapar, Janez Pirš (3. mesto), Maja Herbstritt (1. mesto med ženskami); z leve spredaj: spremljevalka princeska, Lenart Torkar (3. mesto), Jan Jeretina (1. mesto) in Nik Svetilj (2. mesto). Velika planina je v zimskem času še posebej privlačna za pohodnike ter ljubitelje planin in zimskih radosti. Tudi tokrat smo srečali lepo število zadovoljnih obiskovalcev, ki niso skoparili z lepimi besedami o lepotah in gostoljubnosti Velike planine. 29. februar 2012 KULTURA Kamniški ObCAN EXPOSED - MEDNARODNI NATEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE V soboto, 11. februarja, je v Domu kulture Kamnik potekala slavnostna prireditev ob zaključku mednarodnega natečaja digitalne fotografije Exposed, ki ga je Foto klub Kamnik organiziral že tretjič. Na tokratnem natečaju je sodelovalo 1177 avtorjev z 11.570 fotografijami. Gre za največji fotografski natečaj v Sloveniji, število sodelujočih avtorjev pa ga uvršča med pet največjih na svetu. Potekal je pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije, Mednarodne fotografske zveze FIAP, ameriške fotografske zveze PSA in mednarodnega združenja fotografov UPI. Prireditve so se poleg nekaterih nagrajencev udeležili tudi vidnejši predstavniki Fotografske zveze Slovenije in podžupanja Občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar. Slavnostni dogodek je privabil preko 150 obiskovalcev, ki so radovedno spremljali projekcijo najboljših fotografij, sprejetih na natečaju. Projekcijo je glasbeno spremljal Simon Skalar, kulturni program pa so pripravila dekleta iz plesne skupine Amaya Dance Company. Ob slavnostnem zaključku natečaj je bila tudi letos na ogled razstava nagrajenih fotografij, ki bo v galeriji Doma kulture Kamnik na ogled do sredine marca. Mednarodna udeležba Na natečaju so sodelovali avtorji iz 64 držav sveta. Vsak avtor je lahko z največ štirimi fotografijami sodeloval v vsaki izmed štirih razpisanih tem (akt, prosta barvna, prosta črno-bela in pokrajina). Izbor 2740 sprejetih fotografij je opravila tričlanska mednarodna žirija. Žiranti Jure Kravanja iz Celja, Peter Pokom ml. iz Škofje Loke in Manolis Metzakis iz Grčije so opravili zelo zahtevno in težko, pa vendar odlično delo. Podeljenih je bilo kar 77 nagrad in častnih trakov, letos prvič tudi nagrada za najuspešnejšega avtorja natečaja. Nagrado je prejel Ciaran Whyte iz Irske, ki se je zaključne slovesnosti tudi udeležil in nagrado osebno prevzel. Natečaj v slovenskem merilu Na natečaju Exposed je sodelovalo 208 avtorjev iz Slovenije, kar je najvišje število domačih avtorjev na katerem koli natečaju, organiziranem v Sloveniji. Avtorji iz Slovenije so bili na natečaju zelo uspešni, saj jih je kar 17 prejelo medaljo ali častni trak. Med nagrajenimi fotografi iz Slovenije sta bila letos tudi člana Foto kluba Kamnik, ki sta prejela častni trak, in sicer Egon Bajt za fotografijo Dancers v prosti črno-beli temi ter Nejc Trampuž v prosti barvni temi s fotografijo Kontrast. Predsednik organizacijskega odbora Klemen Brumec O natečaju »Navdušen sem nad dejstvom, da je sodelovalo preko 200 Slovencev, kar kaže na to, da so ljudje opazili, da dobro delamo in nam zaupajo, prav vsi pa pohvalijo tudi naš katalog. Moja letošnja izkušnja je še posebno čudovita, saj so mi prijatelji iz kluba podelili »zlato deklico« in zaradi tega mi je šlo še tri dni spontano na smeh. Res so super! Posebno priznanje je tudi obisk Ciarana, ki je za vikend priletel z Irske in se skupaj z nami zabaval še dolgo po zaključku prireditve.« Vodja projekta Exposed Klemen Brumec ob prejemu plakete zlata deklica. Foto: Aleš Senožetnik. Diplomo je prejel tudi član FKK Nejc Trampuž iz rok podžupanje mag. Julijane Bizjak Mlakar in predsednika FKK Bojana Težaka. Foto: Aleš Senožetnik. Nazivi Mednarodne fotografske zveze FIAP in Fotografske zveze Slovenije FZS Na prireditvi so bili podeljeni tudi fotografski nazivi Mednarodne fotografske zveze FIAP in Fotografske zveze Slovenije FZS. Fotografske nazive FIAP je podelil Vasja Doberlet, predstavnik za stike s FIAP pri Fotografski zvezi Slovenije. Naziv EFIAP je prejel Rok Godec, naziv srebrni EFIAP fotograf Jani Novak, naziv HonEFlAP pa Peter Pokom. HonEFlAP je najvišji možni častni fotografski naziv, ki ga podeljuje FIAP. V Foto klubu Kamnik so podelili fotografske nazive članom, ki so po pravilniku Fotografske zveze Slovenije izpolnjevali pogoje. Naziv Fotograf tretjega razreda je prejel Janez Ravnikar, naziv Fotografinja drugega razreda po pravilniku FZS pa sta prejeli Klara Galičič in Ana Stanovnik Perčič. Beseda ali dve o organizatorju Foto klub Kamnik je v sedmih letih napredoval iz povprečnega slovenskega kluba v enega najaktivnejših klubov v Sloveniji. Kot je ob zahvalnem nagovoru povedal prejemnik naziva HonEFlAP Peter Pokom, je Foto klub Kamnik že postal najboljši klub v Sloveniji. Seveda, mlad klub je le na dobri poti k temu in s tem tudi rastejo želje in ideje o nadaljnjem delovanju. Kljub temu, da ostajamo kot klub odprti za vse nove člane, ki se želijo naučiti osnov fotografije, smo začeli aktivno spodbujati tudi avtorsko fotografijo in predvsem koncept »od zamisli do predstavitve«, izobraževanje članov o sodobni fotografiji in svetovnih fotografih. Trudimo se, da bi imeli vsi člani čim več možnosti za razvoj, izobraževanje, izmenjavo idej, rast, zato članom med drugim nudimo tudi možnost dela v temnici, ki se v zadnjem času še prav posebej razvija. Rezultat spodbujanja analogne fotografije je razstava z naslovom Odsevi preteklosti, ki je bila lani decembra postavljena v galeriji Doma kulture Kamnik. Gre za konceptualno razstavo analognih črno-belih fotografij, ki jih je vsak avtor sam izdelal v klubski temnici. Klub ima tudi obsežno zbirko knjig o fotografiji, ki smo jo letos kot premično zbirko pridružili Matični knjižnici Kamnik. Sodelovanje s knjižnico nam odpira možnosti pridobitve strokovnega gradiva in obogatitve klubskega, ki bo na razpolago tako članom kot tudi vsem uporabnikom knjižnice. ANA STANOVNIK PERČIČ in BOJAN TEŽAK, Foto klub Kamnik Bronasta medalja v črno-beli temi za fotografijo z naslovom DANCE - Egon Bajt, član FKK. Zlata medalja, Ciaran Whyte iz Irske- Rehearsal Lira bo kamniško zborovsko petje zastopala na kulturni olimpijadi v Londonu Občina Kamnik je v proračunu za leto 2012 zagotovila namenska sredstva v višini 15.500 evrov za sofinanciranje udeležbe na »kulturni olimpijadi«, ki se bo odvijala tik pred začetkom olimpijskih iger julija 2012 v Londonu. Cilj sofinanciranja je udeležba na elitnem festivalu mednarodnega srečanja moških pevskih zborov, kjer se zbere več kot 800 pevcev in ni le čast in ponos, temveč tudi izjemna promocijska priložnost za slovensko in kamniško zborovsko petje Na razpis je prispela vloga PSPD Lira, ki je zadostila vsem merilom in kriterijem, z županom bo podpisana pogodba o sofinanciranju udeležbe na kulturni olimpijadi 2012, vsi pa jim želimo dobre, strokovne priprave in obilo dodatnih pevskih vaj, s katerimi bodo predstavljali slovensko pesem. O nekdanjih romanjih Kamničanov Medobčinski muzej Kamnik je 15. februarju v Galeriji Miha Maleš pripravil večer s predavanjem docentke dr. Metode Kemperl z naslovom Romarske procesije Kamničanov v 18. stoletju - kulturno-zgodovinski oris. Zbranim je predstavila namen ter časovno in krajevno opredelitev romarskih procesij Kamničanov, ob tem pa znana in nekatera pozabljena romarska središča v naši bližini. Dr. Metoda Kemperl, docentka na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je ena najvidnejših slovenskih umetnostnih zgodovinark mlajše generacije. V svojih raziskavah se posveča tako stavbni dediščini 17. in 18. stoletja, kot tudi umetnosti in kulturi tega časa v slovenskih, avstrijskih in hrvaških deželah. Poleg obsežne bibliografije v slovenščini, avtorica izsledke svojih raziskovanj redno objavlja tudi v znanstveni literaturi v tujini. Za svoje raziskovalno delo na področju baročne umetnosti in za znanstveno monografijo z naslovom Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na Slovenskem Štajerskem je leta 2009 prejela tudi priznanje Izidorja Cankarja, nagrado, ki jo za izjemne zasluge pri preučevanju umetnostne dediščine od leta 1999 podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Pred kratkim je izšla njena znanstvena monografija Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. 33. območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda S pesmijo praznovali dan slovenske kulture Tudi letošnji kulturni praznik je obeležila območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda, ki jo je na dan praznika, 8. februarja, v Domu kulture Kamnik organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pod pokroviteljstvom Občine Kamnik, Občine Komenda in trgovine Nakup Kamnik. Večer, v katerem je glavno vlogo prevzela pesem, je povezoval Tone Ftičar. Župan Marjan Šarec je spregovoril o pomenu kulture za ohranjanje slovenstva v preteklih težkih časih in tudi danes, ko je še kako aktualna: »Piše se leto 2012 in beseda kultura se sliši vsak dan. Žal bližina, aktualnost praznika s tem nima veliko opraviti. Kultura je predmet spora. Doslej vsaj kulturni praznik ni povzročal praznih sedežev Cankarjevega doma, letos se je zgodilo prav to. Kultura se bo iz samostojnega resorja preselila v podresor. So dejstva, ki govorijo tej odločitvi v prid, in so dejstva, ki ji nasprotujejo. Gre za spopad med merljivim in nemerljivim. Dolžnost kulturnikov je, da protestirajo, dolžnost politikov je, da zagovarjajo svojo odločitev. Edini dejavnik, ki lahko meri kulturo in umetnost, je čas. Ta bo pokazal upravičenost takšne ali drugačne odločitve. Politiki pridejo in grejo, lahko so na oblasti dolgo obdobje ali zgolj kratek čas, kakovostna umetnost bo živela večno, od ljudi nesprejeta umetnost pa bo šla v pozabo, tako pač je bilo, je in bo.«. Izpostavil je praznovanje kulturnega praznika s pesmijo ter močno zborovsko tradicijo na Kamniškem in Komendskem. Na odru kamniškega hrama kulture se je z raznovrstnim programom s po tremi pesmimi (ljudske, liturgična besedila, tradicionalne, domače in tuje umetne skladbe) predstavilo enajstih pevskih zborov: Komorni pevski zbor Šutna, Mekinjski oktet, mešani pevski zbor Odmev, ženski pevski zbor Solidarnost, moški pevski zbor Solidarnost, mešani pevski zbor društva upokojencev Komenda, mešani pevski zbor društva upokojencev Kamnik, mešani pevski zbor Cantemus, Tunjiški oktet, mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas in pevci prvega slovenskega pevskega društva Lira. Prireditev je spremljal tudi strokovni ocenjevalec in selektor za regijsko revijo odraslih pevskih zborov Gorenjske Janez Jocif, ki bo izmed nastopajočimi izbral zbor, ki se bo jeseni udeležil regijskega zborovskega tekmovanja v ©kofj i Loki. Društvo krajanov Limbarska gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV 24. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO ki bo v nedeljo, 25. marca 2012 Za najbolj zgodnje ob 9. uri MAŠA v cerkvi sv. Valentina Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM Za zabavo bodo skrbeli Moravski trio in Ansambel Prjatli Pridite po svoj nageljček in preživite prvo pomladno nedeljo v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji! Matična knjižnica Kamnik obnovila certifikat ISO9001 V Matični knjižnici Kamnik so 30. januarja uspešno opravili zunanjo obnovitveno presojo za certifikat ISO9001. Minila so namreč tri leta od pridobitve certifikata, ki so ga sedja obnovili. Presojevalci so pohvalili sistem vodenja kakovosti, odnos zaposlenih do kakovosti, predvsem dokument nabavne politike knjižničnega gradiva, ki temelji na analizi okolja ter potreb prebivalstva. V Matični knjižnici Kamnik so ob tem zadovoljni in ponosni, saj so ena od treh slovenskih knjižnic s certifikatom ISO9001. Kot je povedala Breda Podbrežnik, direktorica MKK, so presojevalci iz SIQ ugotovili, da je vodenje sistema kakovosti usklajeno s standardi ISO 9001, da v knjižnici sledijo načelu kakovosti od načrtovanja do izvajanja, od nadzora do izboljšav, ki so temelj razvoja. Presojali so skoraj vse procese (vodstvo, nabavo, izposojo, obvladovanje dokumentacije). Pregledali so povezanost s poslovnikom kakovosti, ključnimi kazalniki, določanji letnih in razvojnih ciljev ter s poročili, kjer ugotavljajo uspešnost pri doseganju ciljev in kakovost. sobota, 3. marec 18h VRATAR LIVERPOOLA / komedija / Keeper'n til Liverpool / 2010, Norveška / r: Arild Andresen / 90 min, podnapisi, 8+ 20h POSLEDNJA POSTAJA / biografska drama / The Last Station / 2009, Nemčija, Rusija / režija: IVlichael Hoffman /112 min torek, 6. marec 20h POSLEDNJA POSTAJA / biografska drama / The Last Station / 2009, Nemčija, Rusija / r: IVlichael Hoffman /112 min sreda, 7. marec 18h CINEMA lOJMUNISrO / dokumentami film / 2010, Srbija / r: IVlila Turajlič/lOOmin 20h POSLEDNJA POSTAJA / biografska drama / The Last Station / 2009, Nemčija, Rusija / r: Michael Hoffman /112 min četrtek, 8. marec 18h ČLOVEK NA ŽICI / dokumentarni film / Man on Wire / 2008, Velika Britanija, ZDA / r: James Marsh / 94 min 20h DEKLE Z ZMAJSKIM TATUEM / kriminalka / The Girl with the Dragon Tattoo / 2011, ZDA / r: David Fincher /158 min petek, 9. marec 18h VRATAR LIVERPOOLA / komedija / Keeper'n til Liverpool / 2010, Norveška / r: Arild Andresen / 90 min, podnapisi, 8+ 20h DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM / kriminalka / The Girl with the Dragon Tattoo / 2011, ZDA / r: David Fincher /158 min MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si Kamniški ObČAN NAŠI POGLEDI: IZBIRA PRAVE ŠOLE JE TEŽKA IN POMEMBNA 29. februar 2012 BODOČI KAMNIŠKI DIJAKI PRED POMEMBNO v v ODLOČITVIJO O NADALJEVANJU ŠOLANJA V petek in soboto, 10. in 11. februarja, so na vseh srednjih šolah in fakultetah v Sloveniji na informativnih dnevih bodočim dijakom in študentom predstavljali izobraževalne programe. Tudi v Kamniku so na Šolskem centru Rudolfa Maistra bodočim dijakom in njihovim staršem na široko odprli vrata in jim ponudili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije o programih splošne gimnazije, ekonomskega tehnika in predšolske vzgoje. Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj je snežilo, je kamniški učni hram obiskalo veliko devetošolcev, tudi osmošolcev, s starši ali prijatelji. V pozdravnem govoru in predstavitvi šole je direktor zavoda ter ravnatelj Gimnazije mag. Šemso Mujanovič predstavil Šolski center Rudolfa Maistra kot šolo, ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo in nadpovprečnimi dosežki, ki so zagotovo rezultat prizadevnega dela tako dijakov kot učiteljev. V današnjih časih, ko služb ni več na pretek, je še toliko bolj pomembno, da bodoči dijaki dobro razmislijo o svoji nadaljnji izobraževalni in karierni poti. Vsi zaposleni v kamniškem ŠCRM-ju se zavedajo, da je izbira prave šole zelo težka in prelomna odločitev v življenju, a so prepričani, da v njihovi sredini dijaki dobijo dobro popotnico za nadaljnji študij na fakulteti ali karierni poti. V šolskem letu 2012/2013 zavod ŠCRM v okviru Gimnazije ponuja 5 oddelkov splošne gimnazije z različnimi usmeritvami (naravoslovni, jezikovni, družboslovni in športni oddelek), na Srednji ekonomski šoli pa en oddelek programa predšolske vzgoje in dva oddelka ekonomskega tehnika. Obiskovalci informativnega dne so si lahko tako v petek kot v soboto ogledali različne zanimive predstavitve šolskih predmetov s profesorji in učenci, izvedeli veliko o dodatnih obšolskih dejavnostih, mednarodnih projektih, izmenjavah in ekskurzijah, ali kot pravi ravnatelj Gimnazije mag. Šemso Mujanovič, so se vsi obiskovalci lahko prepričali, da je kamniška šola sodobno opremljena z visoko strokovnim kadrom, ki vzgaja in izobražuje mlade za prihodnost. Tako kot veliko Kamničanov, sem tudi sama pred leti obiskovala kamniško gimnazijo. Prav zanimivo in zabavno se je vrniti nazaj na šolo vsake toliko časa. Marsikaj se je spremenilo od moje mature. V pogovoru z mojo nekdanjo razredničarko prof. Stanislavo Zidan sva prišli do skupne točke, da je šola še vedno prijazna, ima ugled in tradicijo. In priznam. Zaradi vseh novosti in potovanj bi se še kar enkrat vpisala v šolo. Svoje vtise so nam na informativnem dnevu zaupali nekdanji, sedanji in bodoči dijaki. Inja: Čeprav sem šele osmošolka, sem že danes prišla na informativni dan. Zdi se mi pomembno, da se dovolj zgodaj informiraš o šoli in programih, saj imaš potem dovolj časa, da si morda še premisliš. Verjetno se bom naslednje leto vpisala v ŠCRM Kamnik, saj gre večina prijateljic na to šolo in želim imeti družbo. Vpisala se bom v gimnazijski program, ker imaš potem veliko možnosti za študij, kajti ta trenutek še — \ nisem odločena, kaj bi počela v življenju. Suzana: Če primerjam današnji gimnazijski program z mojim šolanjem na gimnaziji, imajo danes mladi res ogromno izbire. Skoraj preveč, pri nas pa ni bilo nič izbire. Midve sva navdušeni nad ponudbo, verjamem pa, da je včasih težko, saj dijaki preživijo velik del dneva v šoli. Želim si, da hčeri šola ponudi pravo znanje, ki ji bo koristilo v življenju. Kvalitetno, ne kvantitetno znanje. Urban: Sem iz Kamnika, zato mi je šola blizu. To je fajn. Vsem bodočim dijakom našo šolo priporočam, danes pa pomagam z Matejem pri predstavitvi biologije, kjer delamo poskuse in želimo bodočim dijakom pokazati, da se tudi pri biologiji lahko zabavamo. Mislim, da nas profesorji veliko naučijo, vsako leto so dobri rezultati na maturi, kar je pomembno za bodoči študij. Plus je tudi, da začnemo s pripravami na maturo že v 3. letniku. Letos je na informativnem dnevu tudi moj mlajši brat, ki se je že odločil, da se bo tudi vpisal na to šolo. VanesainKaja: Na šoli se imava super, zato misliva, da ne bo nikomur žal, da se je vpisal na našo šolo. Vzdušje na šoli je zelo prijetno, počutiva se prav domače. Opažava, da smo na šoh med seboj zelo povezani, medtem ko se kje drugje med seboj sploh ne poznajo. Tudi odnosi med profesorji in učenci so dobri, nam pomagajo, se 'povlečejo' za nas, če imamo kakšne probleme, super je, ker imamo napovedana spraševanja. Šola je blizu najinega doma in veliko najinih sošolcev iz osnovne šole se je ravno tako odločilo za to šolo. To je bil prvi razlog za vpis. Všeč so nama tudi naše šolske izmenjave in ekskurzije. Decembra smo bili z razredom na Siciliji in bilo je nepozabno. Bodočim dijakom predstavljava pouk geografije, kjer smo s profesorico oblikovali kviz. Žal nama je, da naju do sedaj nihče ni nič vprašal, verjetno zaradi treme. Kristjan: Ko danes kot študent diplomacije gledam nazaj na šolanje na gimnaziji, sem zelo hvaležen, da mi je gimnazija omogočila poleg učenja angleščine in nemščine tudi učenje španskega in francoskega jezika Pri španskem jeziku je bila profesorica iz Španije, torej 'native speaker', kar je podvojilo moč in kvaliteto učenja jezika, pri francoščini pa je prof. Janežič bila tista prava oseba, ki živi za Francijo, ki iz prve roke res posreduje, kako se pravilno jezik izgovarja in podobno, naučila nas je, da smo začeli razmišljati kot Francozi. Vesel sem, kar povem tudi današnjim obiskovalcem informativnega dne, da mi je gimnazija dala res dobro osnovo za moj študij. V času gimnazije sem obiskoval evropski oddelek, kjer smo imeli različne projektne dneve, ki so bili sicer zelo intenzivni, a hkrati dober način za učenje dela v skupini, za neke vrste 'team building'. Poleg tega mi bodo zagotovo v spominu na gimnazijske dni ostale tudi izmenjave, denimo v Nemčiji, kjer smo lahko naše teoretično znanje pouka uporabili v vsakdanjiku. Obžalujem, da me do sedaj še nihče izmed učencev še ni kaj vprašal, sam mislim, da so jeziki še perspektiva, še vedno drži rek, več jezikov znaš, več veljaš. Barbara: Sama sem že obiskovala to šolo, zato bi tudi želela, da jo hči. Prostori so še vedno isti, učitelji drugi, zagotovo pa je pouk danes veliko bolj zanimiv kot v naših časih. Želim si, da moja hči dobi v srednji šoli dovolj konkretnega znanja, da bi lahko naprej v življenju kaj konkretnega delala Mslim, da danes otroci veliko znajo, včasih predstavljajo problem občutljiva leta, ko hormoni uidejo na plan in jih morda šola ne zanima preveč, težko se jim je odločiti glede prihodnosti, kar pa je po mojem čisto normakio. Urša: Res se je zelo težko odločit. Bila sem tudi na informativnem dnevu na medijski šoh v Ljubljani, kjer mi je bilo bolj všeč, aj imajo veliko več dela s fotoaparati in kamerami, kar me zelo privlači. Čeprav so na kamniški šoli zelo prijazni učitelji, so mi bili v Ljubljani še malo bolj všeč. Msel na vožnjo v Ljubljano me trenutno še ne moti, le moje starše. Se bomo doma še malo pogovorili. GajainNaja: Bili sva na predstavitvi programa predšolske vzgoje. Zanimalo naju je, kaj ponuja šola, in kar sva shšah nama je zelo všeč. Radi imava otroke, zato razmišljava o šolanju v tej smeri. Všeč nama je, da šola ponuja veliko prakse v vrtcih, zato sva že skoraj odločeni, da se bova vpisali v ta program. Ali bova dobili službo, o tem pa še ne razmišljava. Jak: Šola mi je všeč, ker je blizu doma, pa tako ali tako želim na gimnazijo. Današnji dan mi je všeč, saj so nam pokazali veliko eksperimentov, učitelji so dobro predstavili svoje predmete. Od te šole pričakujem dobro izobrazbo, da bom lahko uspešno nadaljeval s študijem na fakulteti Že danes me zanima pravo. Nejc: Na predšolski program sem se vpisal zaradi veselja do otrok, pa zanimiv program je predstavila šola Na začetku sem imel občutek, da me sošolke malo čudno gledajo, pa so me kmalu sprejele. Tudi prijatelji so me spraševali, zakaj sem se tako odločil, pa so se sčasoma navadili. V okviru prakse so me otroci v vrtcu lepo sprejeli, njim se sploh ni zdelo čudno, da sem fant. Mislim, da primanjkuje vzgojiteljev v vrtcih. Ali bom dobil službo ali ne, se še ne bojim, saj trenutno vlada pomanjkanje kadra v vrtcih. Teja: Nejc se je odlično vključil v razred. Na začetku smo vse mislile, kaj le dela ta fant na taki smeri, sedaj pa smo vse vesele, da ga imamo v razredu. Samo ženski kolektiv je lahko zelo naporen, fantje malo sprostijo napetosti v skupini. Lahko bi bil še kak fant v razredu. Naša šola je zelo v redu, s profesorji se lahko marsikaj dogovorimo. Pomembno se mi zdi, da se dela dovolj na praktičnem delu. Eva: Na to šolo sem se vpisala, ker rada zjutraj spim Če bi hodila v šolo drugam, bi morala vstati veliko prej. Obiskujem drugi letnik in sem zelo zadovoljna. Sem navdušena nad svojim razredom, zato zelo rada hodim v šolo. ixtos je sploh super, ker so uvedli napovedano spraševanje in je veliko lažje, boljše si lahko razporediš svoj čas. Vpisana sem v evropski oddelek, a mi ni všeč, da imamo še vedno veliko matematike, fizike in kemije, pa čeprav danes predstavljam kemijske eksperimente bodočim dijakom. Imamo super profesorje, sošolce, okusno malico in učitelji dobro pripravijo na maturo. To je zelo pomembno. Veronika: Celotna predstavitev šole mi je bila zelo všeč, saj so nam pokazali res veliko stvari na različne načine. Najbolj me zanima naravoslovni oddelek gimnazije, saj sta mi blizu tako kemija kot biologija. Tudi danes predstavljeni eksperimenti so mi bili všeč, denimo pri kemiji, kako lahko sam narediš dobro kremo za roke. Pri šoli mi je pomembno, da je blizu doma, da ima raznolik program, všeč mi je tudi, da kamniška gimnazija velja za eno izmed najboljših v Sloveniji. Primož: Se še odločam o šoli, na katero bi se vpisal, zato sem prišel pogledat sem. Imam občutek, da je dobra šola, imeli so zanimive predstavitve. Zanima me naravoslovje. Anica: Predstavitev kamniške šole so imeli že v osnovni šoli. Bil je že takrat navdušen, pa še šola je blizu doma. Bomo videli. Sama mu prepuščam odločitev, saj je pomembno, da hodi v šolo z veseljem. Danes se je ta šola zelo lepo predstavila, zato sem dobila o njej dobro mnenje. Dandanes je veliko več učnih pripomočkov kot v času mojega šolanja, moram pohvaliti dobro opremljenost učilnic in zagotovo si učenec lahko tako bolje predstavlja obravnavano učno snov. BOJANA KLEMENC Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamni] KOLEDAR PRIREDITEV Dom kulture Kamnik www.domkulture.ora, 031 775 700 ali 01 839 76 06 Četrtek, 1. marec 2012, ob 18. uri BOTRA PEHTRA Gledališče iz desnega žepka Premiera lutkovne predstave! Igrata: Lucija Čirovic in Boštjan Štorman Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 6 eur Sobota, 3. marec 2012, ob 20. uri MUSICAL »TOPSHIT« Produkcija delavnice muzikalov JSKD, Izola 2011 Mentorstvo in režija: Michael Green Alujevič Vstopnina: 5 eur Četrtek, 8. marec 2012, ob 19.30 POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Slovensko mladinsko gledališče Burka Ivana Cankarja Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 eur / 12 eur Petek, 9. marec 2012, ob 20. uri PRIČAKOVANJA Kulturno društvo Cut! Multimedijska intimna drama Vstopnina: 10 eur Sobota, 10. marec 2012, ob 20. uri VEČER ARHITEKTURE Skupina Štajn Predstavitev urbanistične delavnice in delovanja Skupine Štajn. Predstavitev bo potekala v Klubu Kino dom v Domu kulture Kamnik. Torek, 13. marec 2012, ob 17. uri REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA - I. DEL Organizator: JSKD Kamnik Vstop prost! Sreda, 14. marec 2012, ob 17. uri REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA - II. DEL Organizator: JSKD Kamnik Vstop prost! Četrtek, 29. marec 2012, ob 19.30 HIPHOPHONDRIJA Andr^ej Rozman - Roza Glasbena komedija Abonma Veronika in za izven Vstopnina 15 eur / 12 eur / 10 eur Budnarjeva muzejska hiša www.domaciia.com, 031 528 747 Nedelja, 4. marec 2012, od 14. ure dalje DELAVNICA VEZENJA V TEHNIKI REŠILJEJA Vodi: Mojca Hieng Nedelja, 11. marec 2012, od 14. ure dalje DELAVNICA IZDELOVANJA NAKITA Vodita: Branka in Tina Rozman 8 29. februar 2012 PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE Kamniški ObČAN Podeljena priznanja za športne dosežke v letu 2011 in priznanja za delo v športu Foto: Vera Mejač V ponedeljek, 27. februarja, je v Domu kulture Kamnik potekala slavnostna podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2011 in priznanja za delo v športu. Priznanja najboljšim športnikom in športnim delavcem za leto 2011, ki so člani klubov in društev iz občine Kamnik ali pa občani občine, ki so člani drugih klubov, so podelili predsednik Športne zveze Kamnik Gregor Hribar, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in župan Marjan Šarec. Bronasto priznanje Občine Kamnik za več kot petnajstletno delo v športu so prejeli Franc Zore (Strelska družina Kamnik), Tone Žibert (Plavalni klub Kamnik) in Dare Homar (Vaterpolsko društvo Kamnik) DOBITNIKI PRIZNANJ: AMD SITAR Uroš Nastran (AMD Sitar Racing team) je na lanskem SP v supermotu SI končal na skupno 6. mestu, potem, ko se je na najboljši posamezni dirki na Portugalskem uvrstil na 3. mesto, v Franciji pa je končal na odličnem 4. mestu. Na dirki državnega prvenstva v Italiji je bil zmagovalec, po izboru Avto moto zveze Slovenije si je prislužil naslov najuspešnejšega slovenskega moto športnika v letu 2011. Je kategoriziran športnik mednarodnega razreda. CIRIUS Aleš Sečnik je človek tisočerih talentov in znanj. Tragični dogodek, ki ga zob časa sicer že pošteno načenja, je imel takrat en sam namen - prikovati mladeniča na bolniško posteljo in ga oropati bogastva in polnosti življenja. Toda to je bil račun brez krčmarja. Mladenič se je z jekleno voljo in nezadržno energijo pobral in vstal kot Fe-niks iz pepela. Sam večkrat povzema misel Friedricha Wilhelma Nietzscheja ko pravi, da vse tisto, kar te ne ubije, te krepi. Aleš je danes lastnik svetovnih rekordov v plavanju, je radijski voditelj oddaje Nočna srečevanja, ki nastaja v sodelovanju radia Cirius iz Kamnika z Radieml iz Ljubljane, je študent 1. letnika psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je ponosni lastnik prilagojenega jeklenega konjička, za katerega je pred kratkim uspešno opravil vozniški izpit in je preprost, sočuten dobrovoljnež, ki ga, ko ga spoznaš, preprosto moraš imeti rad. KEGLJAŠKI KLUB Kegljaški klub Kamnik - kadeti Uroš Poljanšek, Gregor Poljanšek, Anja Rutar, Klemen Prašnikar so osvojili 2. mesto na DP ekipno za kadete. Uroš, Gregor, Anja, Klemen so z ostalimi mladimi tekmovalci bodočnost našega kluba. Tekmujejo redno na vseh državnih prvenstvih in se priključujejo tudi članskim ekipam, ki nastopajo v državnih ligah. Gašper Burkeljca - mladinci Gašper je osvojil 3. mesto na DP sprint. Dolgoletni član KK Kamnik se prebija tudi v prvo moško ekipo, ki tekmuje v prvi ligi. Redno nastopa za drugo ekipo v drugi ligi in je trenutno eden najboljših igralcev te lige. V naslednji sezoni pa bo zagotovo že član prve ekipe. Franc Grubar - člani Državni prvak v mešanih dvojicah, podprvak v dvojicah, prvak v dvojicah, najboljši igralec KK Kamnik. Že vrsto let eden vodilnih igralcev v lA ligi. Bil je vodilni igralec v sezoni največjega uspeha moškega kegljanja, to je osvojitvi drugega mesta v DP in uvrstitvi na Evropski pokal. Kljub poškodbi je tudi letos v vrhu slovenskega kegljanja in si nadeja zopet nastope v evropskih pokalih. Silvana Belcijan - članice 1. mesto DP posamezniki je v tekmovalni sezoni 2010-11 osvojila državno prvenstvo med posameznicami, kar je v kegljanju najbolj cenjena lovorika takoj za moštvenim tekmovanjem. Silvana je bila tudi članica KK Eta, s katero je osvojila tudi dvakratno drugo mesto na moštvenem DP. Letos se je preselila v Kranj. KK Eta Kamnik - članice 2 mesto DP KK Eta Kamnik je najbolj uspešna ekipa v KK Kamnik. Odkar so se vrnile v lA ligo so vedno v vrhu slovenskega kegljanja. V teh letih so osvojile 2x drugo mesto, lx tretje, lx četrto in s tem si prislužile tudi evropske nastope. Lansko leto so nastopile v evropskem pokalu v Bolzanu in izmed 15 ekip iz vse Evrope osvojile 7. mesto in si s tem prislužile tudi nastope v Evro ligi. Letos so natopile v četrt finalu Evro lige in bile poražene od najboljše ekipe v Evropi, Celjskega Miroteksa. KGT PAPEŽ Ana Milovič Je članica KGT Papež, gorska tekačica v kategoriji mlajše deklice, ki dosega odlične rezultate tako doma kot v tujini. Dvakrat je dosegla naziv državne prvakinje v gorskih tekih. Bila je državna prvakinja v krosu in državna prvakinja v uličnih tekih. Na državnem prvenstvu štafete v gorskih tekih je tekla v ekipi, ki je dosegla 2. mesto. Ana je bila nepremagljiva zmagovalka vseh petih tekem v Pokalu Slovenije v gorskih tekih in tako v skupni uvrstitvi dosegla 1. mesto. Pet zlatih odličij pa je prinesla tudi s tekov v Avstriji in Nemčiji. Domen Zupan Je član KGT Papež, ki je v kategoriji mladinci dosegal odlične rezultate na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju. Dosegel je naziv državnega prvaka v gorskih tekih in pod-prvaka v disciplini gor-dol, bil je tudi član ekipe mladincev, ki je na državnem prvenstvu v štafetah - gorski tek dosegla naziv državnega prvaka. Domen je bil tudi zmagovalec Pokala Slovenije v gorskih tekih pri mladincih. Kot član reprezentance Slovenije v gorskih tekih je na evropskem prvenstvu v Turčiji dosegel 44. mesto, na svetovnem prvenstvu v Albaniji 48. mesto. Na WMRA Grand Prix tekmi na Grintovec je bil odlični petnajsti med absolutno 127 tekači. Na ljubljanskem maratonu na 21 km je bil med 4053 tekači absolutno dvanajsti. S svojimi dosežki in rezultati si je pridobil naziv kategoriziran športnik mladinskega razreda. Franci Teraž Je tekač KGT Papež, ki v gorskem teku med veterani dosega zavidljive rezultate na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju. Na Balkanskih veteranskih igrah v Domžalah je na 5 km postal balkanski podprvak, v malem maratonu na 21 km pa balkanski prvak. Na WMRA Grand Prix tekmi na Šmarni gori je v svoji kategoriji zasedel 3. mesto in si pridobil kategorizacijo državnega razreda. Na ljubljanskem maratonu na 42 km je med mlajšimi veterani zasedel 2. mesto. Na svetovnem prvenstvu v Italiji je v kategoriji mlajši veterani zasedel 6. mesto. Franci Teraž pa je iz 2. - 3. julij 2011 uresničil podvig Izziv na 10 najvišjih vrhov v Julijskih Alpah z višinsko razliko 12.500 m, dolžino 82 km, ki ga je pretekel, preplezal, prehodil in prekolesaril v 39 urah in 50 minut. Matic Slabe Je tekač KGT Papež, ki v kategoriji mladinci dosega odlične rezultate na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju. Dvakrat je dosegel naziv državnega pod-prvaka: na državnem prvenstvu v atletiki v Linzu v dvorani na 3000 m in državnem prvenstvu v atletiki v Mariboru na 5000 m. Na državnem prvenstvu v dolgih tekih na 10.000 m je dosegel 3. mesto. Bil je član ekipe mladincev, ki je v štafetah - gorski teki osvojila naslov državnega prvaka. Kot član slovenske reprezentance se je udeležil svetovnega prvenstva v gorskih tekih v Albaniji, kjer je kljub poškodbi dosegel 60. mesto. S svojimi dosežki si je pridobil naziv kategoriziran športnik mladinskega razreda. Ivan Urh Je član KGT Papež, kjer je v kategoriji veteranov dosegal odlične rezultate na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju. Na državnem prvenstvu v gorskih tekih za veterane je dosegel naziv državnega prvaka. V Pokalu Slovenije v gorskih tekih je bil v kategoriji veterani v skupni uvrstitvi absolutni zmagovalec. Na WMRA Grand Prix tekmi na Grintovec je bil drugi v kategoriji veteranov, na Šmarni gori pa prvi. 1. mesto je dosegel v kategoriji veteranov na ekstrem- ï-iiiê- PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE 29. februar 2012 nem teku na Zugspitz v Nemčiji in na Sexten Dolomiti Drei Zinnen Alpin Lauf v Italiji. Je trener ekipe dečkov in deklic v KGT Papež, ki dosegajo odlične rezultate. Organiziral pa je tudi 16. gorski tek k cerkvici Sv. Primoža. Klemen Golob Je član KGT Papež, gorski tekač v kategoriji mlajši dečki, ki dosega odlične rezultate tako doma kot v tujini. Dvakrat je bil državni prvak v gorskih tekih, dosegel je tudi naziv državnega prvaka v uličnih tekih. Klemen je bil v Pokalu Slovenije v gorskih tekih v skupni uvrstitvi po petih tekmah absolutni zmagovalec. Štiri zlate medalje pa je pritekel tudi na tekih v Avstriji in Nemčiji. Marjan Zupančič Je tekač KGT Papež, ki v članski konkurenci med gorskimi tekači dosega zavidljive rezultate tako na državnem kot na svetovnem nivoju. Na državnem prvenstvu v gorskih tekih za veterane je prejel bronasto medaljo. Bil je tudi v ekipi, ki je v članski kategoriji v štafetah - gorski teki osvojila naziv državnega prvaka. Marjan Zupančič je v letu 2011 že sedmič osvojil laskavi naslov Zmagovalec triatlona jeklenih. Bil je član reprezentance Slovenije, ki je na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu osvojila naziv svetovnega podprvaka. Na potekala v Armeniji, je dosegel 3. mesto posamično in 1. mesto ekipno, na tekmi za evropski mladinski pokal na Cipru pa je pri-streljal dva evropska rekorda in sicer 335 krogov na razdalji 50m in 3951 krogov ekipno. Največji dosežek v letu 2011 pa je bila ekipna bronasta medalja s svetovnega mladinskega prvenstva na Poljskem. Klemen je kategoriziran športnik perspektivnega razreda Žiga Ravnikar (dečki do 15 let) Žiga i^vnikar je kljub svoji mladosti že dalj časa v ospredju slovenskega lokostrelstva v mlajših kategorijah. Samo v letu 2011 je dosegel 6 novih državnih rekordov v kategoriji mlajši dečki. Na dvoranskem državnem prvenstvu je dosegel 3. mesto, na zunanjem državnem prvenstvu septembra v Kamniku pa je dosegel zmago in naziv državnega prvaka Ekipa kadetov Rok Kočevar in Pino Lenart Lah sta v letu 2011 na Državnem prvenstvu v odbojki na mivki v kategoriji do 16 let osvojila drugo mesto. Mala odbojka deklice Odbojkarice Calcit Volleyballa v mali odbojki so v sezoni 2010/11 pod vodstvom Žive Cof in Barbare Novak kraljevale na slovenskem prostoru. Z enim samim porazom so v konkurenci 60. ekip osvojile naslov Državnih prvakinj in tako dokazale, da v Kamniku raste nov rod vrhunskih odbojkaric. Gregor Rajh Gregor je bil v letu 2011 član slovenske mladinske reprezentance. Prav tako je na slovenskem dvoranskem državnem prvenstvu v kvalifikacijah zmagal med mladinci, v absolutni kategoriji pa je dosegel 3. mesto. Na zunanjem državnem prvenstvu je dosegel bronasto medaljo. Gregor je kategoriziran športnik perspektivnega razreda. Mini odbojka dečki Najmlajši odbojkarji Calcit Volleyballa v kategoriji mini odbojke so v letu 2011 dokazali, da lahko v prihodnosti računamo tudi na njih. V konkurenci 25 ekip so pod vodstvom Jureta Sitarja najbolje zaigrali prav na koncu in zasluženo osvojili naslov Državnih prvakov. ODBOJKARSKI KLUB Jan Planinc Jan Planinc je že vrsto let stalni član reprezentance Slovenije. V letu 2011 se je moška članska ekipa uvrstila na Evropsko prvenstvo v odbojki, ki je potekalo v Avstriji in na Češkem. Slovenci so na prvenstvu dosegli zgodovinski zmagi in koncu zasedli deveto mesto. Jan je športnik mednarodnega razreda. Članice Calcit Volleyball Ženska članska ekipa že vrsto let kroji sam vrh slovenske klubske odbojke, prav tako pa uspešno igra tudi v Evropskih Pokalih in mednarodni srednjeevropski ligi. V letu 2011 so Calcitovke osvojile drugo mesto v Državnem prvenstvu in Pokalnem tekmovanju Slovenije. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih za veterane v Italiji je dosegel 7. mesto. Na mednarodnem tekmovanju na maratonu v Atenah je osvojil 956. mesto. Z izjemnimi dosežld si je pridobil naziv kategoriziran športnik državnega in mednarodnega razreda. LOKOSTRELSKI KLUB Gašper Štrajhar (dečki do 15 let) Gašper je član slovenske mladinske selekcije in je eden od najperspektivnejših slovenskih lokostrelcev. V letu 2011 je v kategoriji dečki dosegel 5 novih državnih rekordov. Je dvakratni državni prvak, na dvoranskem šolskem prvenstvu pa je dosegel 3. mesto. Gašper je velik uspeh dosegel na svetovnem dvoranskem lokostrelskem turnirju v Franciji, kjer je v mednarodni konkurenci do 15. let dosegel odlično 9. mesto. Klemen Štrajhar (kadeti do 17 let) Klemen je član slovenske mladinske reprezentance, ki je v letu 2011 v kadetski kategoriji dosegel 7 novih državnih rekordov. Je dvakratni absolutni državni prvak v dvorani in na prostem. Na tekmi za evropski mladinski pokal, ki je Ekipa mladink Petra Vrhovnik in Ana Katarina Hribar sta v letu 2011 uspešno nastopali tudi na Državnih prvenstvih v odbojki na mivki. Tako sta v kategoriji do 20 let osvojili tretje mesto, v kategoriji do 23 let pa drugo mesto. PLAVALNI KLUB Nejc Zupan Nejc Zupan je svojo športno pot začel pri osmih letih v Plavalnem klubu Kamnik, kasneje pa nadaljeval v Plavalnem klubu Ljubljana. Od jeseni leta 2010 je študent na Dartmouth College v ZDA, kjer trenira kot član plavalne ekipe. Rezultati v letu 2011: Letno državno prvenstvo Slovenije 2011 v 50m bazenih - absolutno, 6 x državni prvak: 1. mesto v disciplini 200m prosto, 1. mesto v disciplini 400m prosto, 1. mesto v disciplini lOOm hrbtno, 1. mesto v disciplini 200m hrbtno, 1. mesto v disciplini lOOm delfin, 1. mesto v disciplini 200m mešano; Prvenstvo študentske konference Ivy League, ZDA (Harvard, Princeton, Perm, Brown, Cornel, Columbia, Yale, Darmouth) v 25-jard-skih bazenih: 1. mesto v disciplini 1.650 jardov prosto in 1. mesto v disciplini 1.000 jardov prosto; Rekorder Dartmouth College v disciplini 1000 jardov prosto, 1650 jardov prosto in 200 jardov mešano. Kategoriziran športnik (državni razred) in član državne reprezentance (člani). PLESNO DRUŠTVO KAZINA Patricija Crnkovič Patricija Crnkovič je kategorizirana športnica Perspektivnega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije v kategoriji Moderni tekmovalni plesi. Je odUčna učenka OŠ Toma Brejca Kamnik, članica PD Kazina in članica reprezentance Plesne zveze Slovenije. V letu 2011 je kar 3-krat stala na zmagovalni stopnički na Državnem prvenstvu - osvojila je naslov Državne prvakinje v kategorijah modem solo (drugo leto zapored), show pari in formacije. Na Evropskem prvenstvu je osvojila naslov Evropskih prvakov s formacijo, bronasto medaljo v kategoriji modem solo ter 4. mesto show pari. Na Svetovnem prvenstvu pa je osvojila 4. mesto modem solo in 4. mesto show pari. I (nadaljevanje na 10. strani) 10 29. februar 2012 PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE Kamniški ObCAN (nadaljevanje z 9. strani) SK IHAN Primož Pančur Primož Pančur je tudi v letu 2011 in zimski sezoni 2010/2011 dosegel nekaj odličnih rezultatov v disciplini biatlon. Kot član slovenske biatlon-ske B reprezentance je nastopil na Svetovnem mladinskem prvenstvu v biatlonu v češkem Novem mestu in osvojil odlično 19. mesto na lOkm preizkušnji. Primož je odlično nastopal tudi na tekmah za Pokal RS v biatlonu, saj je osvojil naslov državnega prvaka v letnem biatlonu, kot tudi tistega zimskega in to ravno ob zaključku leta 2011, točneje 26.12.2011 na Pokljuki. Seveda, pa je Primož s svojimi nastopi in doseženimi pokalnimi točkami bistveno pripomogel, da je SK IHAN dosegel skupno 2. mesto v Pokalu RS v biatlonu. STRELSKA DRUŽINA Maksimiljan Šorn Maks je skozi vse leto krojil strelski vrh med pionirji. Po doseženem 4. mestu v skupnem seštevku državne lige za pionirje je zaključek sezone z zračnim orožjem kronal z zmago na državnem prvenstvu. S svojim rezultatom je ekipi pomagal do tretjega mesta. Dokazal se je tudi v streljanju z malokalibrsko puško, kjer je zaostal le za najboljšimi tremi. Liza Uršič Liza je državna mladinska reprezentantka in kategorizirana športnica mladinskega razreda. Nastopila je EP mlajših mladincev v Toursu v Franciji. V preteklem letu je postala državna prvakinja v triatlonu v kategoriji kadetinj in s tem obranila svoj naslov iz leta 2010, postala je tudi državna prvakinja z eldpo TK Trisporta skupaj z Maruša Klemene in Katarino Ogrin. Franc Zore (Strelska družina), Tone Zibert (Plavalni klub Kamnik) in Dare Homar (Vaterpolsko društvo Kamnik) so prejemniki bronastih priznanj Občine Kamnik < i _ lai^ i , m rodnih Ironkids tekmovanjih v St šolskem državnem prvenstvu v krosu. Miro Kregar Matevž Planko Matevž je poleg tega, da je postal državni prvak v triatlonu in duatlonu v kategoriji starejši dečki, v pretekh tekmovalni sezoni dosegel veliko dobrih rezultatov: 1. mesto v kategoriji v slovenskem duatlonskem pokalu, 2. mesto v kategoriji v slovenskem triatlonskem pokalu, 1. mesto v Alpe Adria pokalu, 1. mesto na šolskem državnem prvenstvu v triatlonu, 3. mesto na ekipnem državnem prvenstvu med mladinci, zmagal je še na medna-Poltnu in v Celovcu, 1. mesto na Rožle Repič Rožle v pretekli sezoni ni poznal poraza. Zmagal je v skupnem seštevku mladinske lige in 1. B državne lige ter prispeval levji delež za napredovanje v 1. A državno ligo. Sezono je zaključil z zmago na državnem prvenstvu med mladinci s pištolo. Je kategoriziran športnik mladinskega razreda ter član slovenske mladinske reprezentance. ŠD MAVRICA - KOŠARKA Maj 2011 2. mesto Age group Pol Ironman -svetovna IM 70.3 serija St Pölten -Austria August 2011 2. mesto Age group Ironman -drž prv. Avstrije Podersdorf -Austria November 2011 3. mesto Absolutno Ultraman Hawaii -svet prvenstvo Kona - Hawaii - ZDA December 2011 1. mesto Absolutno Ultramaraton Istra Novi grad -Istra - Hrvaška Franc Zore se s strelstvom ukvarja že od zgodnje mladosti. Čeprav s tekmovanji še ni popolnoma odnehal, se v zadnjem desetletju posveča delu z mladimi kamniškimi strelci. Svoje bogato strelsko znanje in izkušnje uspešno prenaša na mlade strelce, ki iz leta v leto dosegajo vse boljše rezultate. Franc Zore je v Strelski družini Kamnik dejaven že vse od njenega začetka, na področju vzgoje in izobraževanja v strelskem športu pa deluje že več kot 15 let. Z njegovim prostovoljnim delom in delom vseh kamniških strelcev je bilo v letu 2005 zgrajeno tudi novo kamniško strelišče, katero omogoča še boljše pogoje treniranja in izvedbo tekem. Konjar Janez Konjar Janez je v ŠD Mavrica Kamnik z aktivno vadbo pričel v letu kot 14 letni fant v letu 2008, ko je obiskoval 9 razred. Žal je v našem klubu ostal le dve leti, saj je pokazal velik talent, ki ni ostal neopažen pri večjih klubih. V letu 2010 je kot posojen igralec zaigral v KK Helios Domžale in skupaj z ekipo osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji kadetov. TK TRISPORT Mateja Šimic Mateja je državna reprezentantka v triatlonu in nastopa na največjih tekmovanj po celem svetu. V letu 2011 je dosegla izjemne uspehe, kateri so ji prinesli status olimpijske kandidatke za London 2012. Naj izpostavimo le nekaj najbolj odmevnih: 2. mesto na tekmah Evropskega pokala v Turčiji in Italiji, 3. mesto na tekmi Evropskega pokala v Belgiji, 2. mesto na tekmi Svetovnega pokala v Italiji - Ceremona in Kanadi -Edmondton, 5. mesto na tekmi Svetovnega pokala v Mehiki, 13. mesto na tekmi Svetovnega pokala v Koreji in 18. mesto na tekmi Svetovnega pokala v Novi Zelandiji - Auckland. Mateja je kategorizirana športnica mednarodnega razreda. Maruša Klemene Maruša je državna mladinska reprezentantka in kategorizirana športnica mladinskega razreda. V preteklem letu je največji uspeh dosegla na domači tekmi evropskega mladinskega pokala v triatlonu na Bledu, kjer je dosegla 3. mesto. Ima tudi velike zasluge za 8. mesto mlajših mladink na EP v Toursu v Franciji. V letu 2011 je preplavala preko 700 km, prekolesarila 6000 km in pretekla 1500 km. Za Mirom Kregarjem je še ena uspešna sezona v triatlonu. Glede na njegova leta je orientiran predvsem na dolge razdalje. Za svoje dosežke je pred časom na prireditvi Slovenec leta 2011 prejel tudi TROFEJO JURETA ROBICA ter bil sprejet v AKADEMIJO EKSTREMNIH SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV. VATERPOLSKO DRUŠTVO Ekipa kadetov Pohvali se lahko z 2. mestom v državnem in pokalnem prvenstvu, ekipo sestavljajo sami obetavni mladi vaterpolisti. (na sliki samo del ekipe) Tone Žibert je dolgoletni delavec v športu. Leta 1996 se je aktivno vključil v delo Plavalnega kluba Kamnik, kjer je bil najprej član izvršilnega odbora, od leta 2003 pa podpredsednik Leta 2006 je postal predsednik Plavalnega kluba Kamnik To funkcijo je opravljal do leta 2007. V tem času je tudi v Plavalnem klubu Kamnik opravil zahtevno finančno sanacijo kluba in tako pripomogel, da klub še danes uspešno deluje. Leta 2004 je ob funkciji vodenja kluba prevzel tudi vodenje upravljanja poletnega bazena Pod skalco. V tem času je kamniški poletni bazen pod njegovim vodstvom pridobil na kakovosti in se uvršča v zgornji del slovenskih bazenskih kopališč. Kot posledica dobrega upravljanja bazena Pod skalco, katerega je vodil Tone Žibert, je število obiskovalcev vsako leto naraščalo, prav tako je tudi naraščalo število tistih rekreativcev, ki imajo kupljene letne karte. Tako je bilo na bazenu leta 2006 dobrih 5.700 obiskovalcev, leta 2011 že skoraj 12.000. K tem je potrebno prišteti še okoli 7.000 obiskov športnikov (plavalci, vaterpolisti, triatlonci, vodni košarkarji, podvodni hokejisti, potapljači), ki v obdobju obratovanja dnevno uporabljajo bazen. Urejen bazen Pod skalco je tako zaradi vestnega upravljanja lahko v ponos občini Kamnik Sebastijan Novak Je eden najbolj obetavnih vaterpohstov v Sloveniji, večkrat najboljši igralec in strelec DP, kategoriziran športnik perspektivnega razreda, član kadetske in mladinske reprezentance Slovenije. Gašper Žurbi Je najboljši vratar svoje generacije v Sloveniji, kapetan reprezentance, kategoriziran športnik perspektivnega razreda, član kadetske in mladinske reprezentance Slovenije. Dare Homar je kamniška legenda vaterpola. Njegovi začetki segajo že v leto 1970, ko je kot desetletni deček začel plavati in igrati vaterpolo. Aktivni tekmovalec je bil do leta 1985. Še istega leta se je podal v trenerske vode. Leta 1993 je začel intenzivneje delovati kot trener, saj se je začelo bolj načrtno delati z mladinci. To delo je obrodilo prve kamniške reprezentante. Leta 2001 je bilo ustanovljeno Vaterpolsko društvo Kamnik s predsednikom Daretom Komarjem. Ob vodenju VK Kamnik je bil od leta 2000 do 2003 tudi trener pri VK Triglavu - Kranj dečkov do 11 in dečkov do 13 let. Leta 2001 in 2002 je postal pomočnik trenerja slovenske mladinske reprezentance. Uspehi v VK Kamnik so zaradi njegovega delovanja izjemni. Od leta 2003 naprej je bila vsako leto vsaj ena skupina vaterpolistov državni prvak, leta 2008 pa sta bili celo dve kategoriji državni prvak. Devetnajst let je glavni organizator Dnevov vaterpolistov, ki združujejo mlade upe in jih ženejo k uspehu. Z njegovim dolgoletnim delom pri klubu si je pridobil spoštovanje v Sloveniji in nikakršno presenečenje ni, da je danes na slovenski sceni vaterpolo zelo spoštovan. Po lanskoletni uspeli premierni pustni povorki po Duplici so učenci in učitelji OŠ Marije Vere v sodelovanju s KS Duplica tudi letošnji Pust počastili s povorko. Na pustno soboto, 18. februarja, se je okoli 500pustnih Sem sprehodilo po Ljubljanski cesti do Lidla, Klavčičevi ulici in nazaj do osnovne šole, kjer so maškare veselo rajale. Na čelu sprevoda je bila, kot običajno, glasba, za katero so poskrbeli stranjski godbeniki v opravi menihov, za poskočen utrip pa kamniške mažoretke Veronika. Na »ta debeli četrtek« so imeli učenci odj. do 5. razreda OŠ Stranje kulturni dan, posvečen oživljanju ljudskih običajev. Tako so nas zjutraj pričakale čarovnice, maček Muri, Smrke-ta in druge pustne maske. Učenci so z razredniki se dve uri v ustvarjalnicah izdelovali različne pustne maske. Kot se za tak dan spodobi, so se za malico sladkali s »franceljni«, kot so flancate poimenovali prvošolčki. Na norčavi dan pa se je prav nič norčavo privlekel močan, skoraj orkanski veter, zato maškare niso mogle v povorko po vasi in so pustno rajanje nadaljevale kar v telovadnici. Pestro dogajanje in rajanje maškar pa je v svoj objektiv mojstrsko ujela učiteljica Mira Rifl. Mira Papež 12 29. februar 2012 ZANIMIVOSTI-SPORT Kamniški ObČAN Smučali in te Letošnja zima ni bila nič kaj obetavna za zimske športe na snegu, saj je bila vse do druge polovice januarja temperatura vse prej kot zimska, zima pa je bolj ali manj skoparila tudi s snežnimi padavinami. V drugi polovici januarja pa je temperatura le padla toliko pod ledišče, da so prizadevni člani Smučarskega društva Črna na smučišču Osovje zagnali oba snežna topa in začeli z zasneževanjem smučišča. Tako kmovali smo na smučišču Osovje Skupinska fotografija vseh udeležencev tečaja. Mogoče bo kdo od teh mladih upov nekoč celo v slovenski reprezentanci. jim je uspelo do konca januarja povsem zasnežiti traso smučišča in v začetku februarja je smu- Z odličnimi boji do odličnih rezultatov Prvi turnir, l//l 1 1 % 01/83 91 311, 041/662 450 ) sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si POGREBNiKd .0.0. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • URgPITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 67. letu je svojo življenjsko pot sklenil nas dragi JANEZ VAVPETIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, gasilcem PGD Kamnik, lovcem LD Motnik-Špitalič, sodelavcem Občine Kamnik in Aerodroma Ljubljana za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče, sv. mase in drugo pomoč. Posebna zahvala pevcem kvarteta Grm za odpete pesmi v slovo, praporščakom, govornikoma za ganljive besede slovesa ter duhovniku Antonu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili zadnje slovesnosti. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Gifhorn-Nemčija, februar 2012 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA V 90. letu starosti je odšla od nas JOŽICA BURKELJCA rojena Kodra Od nje smo se poslovili 9. februarja na kamniških Žalah. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete mase ter nam izrazili sožalje. Hvala pevcem, osebju DSO Kamnik za vso nego in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni Februar 2012 ZAHVALA Manj kot mesec dni pred 91. rojstnim dnem je od nas odšla naša mama, babica, prababica in tašča OLGA GREGORC rojena Celcer iz Kamnika Hvala vsem, ki ste nam pisno, ustno, telefonsko ali elektronsko izrazili sožalje. Posebna hvala dr. Ahlinu in sestri Marjani za lajšanje njene bolezni. Hvala osebju oddelka B2 nevrološke klinike UKC Ljubljana za pomoč v njenih zadnjih dneh. Hvala sosedom z^ Župančičeve 6, se posebej družinam Ajdovec, Baraga in Škrjanec, ki so jo vzele za svojo. Hvala sosedi Olgici, ki je ravnala prisebno, ko je bilo najbolj potrebno. Hvala članom >sredinega omizja« za urice sreče, veselja in smeha ter za pozitivno energijo, ki ji je pomagala premagovati bolezen. Hvala praporščakoma Društva upokojencev Kamnik in ZZB za spremstvo na zadnji poti ter Matevžu Koširju, predstavniku ZZB Kamnik, za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in boste se kdaj pomislili na njo. Sinova Igor in Davor, vnuki, pravnuka, snahi Februar 2012 WJWWJWV T^l ODKUP IN PRODAJA VOZIL Ljubljanska cesta 68, Kamnik 041 686-520 Taxi prevoz Kamnik 3 €, Kamnik-Domžale 7 €, Kamnik-Ljubljana IS €, Kamnik-Brnik IS €. Delovni čas: 6''-22^ vikendi non-stop STEKLARSTVO IRMI ^ ^ HOMEC - DOMŽALE m tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Tako tiho, delovno si sam živel. Za vsakega, ki k tebi je prišel, vedno si si čas vzel, a od nas brez slovesa si odšel. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil JANEZ MALI Oražmov Janez iz Lipelj v Tuhinjski dolini Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč in podporo. Hvala tudi vsem drugim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete mase ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Februar 2012 ZAHVALA V 87. letu je sklenil svojo življenjsko pot JOŽE OGRINEC st. iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane sv. mase. Še posebna zahvala župniku Tonetu Dularju za opravljeno pogrebno maso, članom društva mobilizirancev v nemško vojsko Gorenjske, članom lovske družine Zg. Tuhinj ter pevcem Lire in g. Janezu Majcenoviču za lepo zapete pesmi. Njegovi: žena Karmela, sin Jože z družino, sin Mitja in hčerka Mirjam z družino Januar 2012 Ko me boste iskali, me iščite v svojih srcih. Če bom tam našel prostor, bom vedno pri vas. (Saint-Exupery) ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je 15. februarja 2012 prenehalo biti srce FRANCETU ŽEBALJCU iz Mekinj pri Kamniku Od njega smo se poslovili 20. februarja 2012 na kamniških Žalah. Za pomoč se iskreno zahvaljujeva osebju Zdravstvenega doma Kamnik, posebno patronažni sestri Darji in dr. Dolenčevi. Hvala tudi g. župniku Pavlu Piberniku za podelitev poslednjih zakramentov in lepo opravljen pogrebni obred; predstavnikom Društva upokojencev Kamnik, Balinarski sekciji, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in drugo pomoč. Posebna zahvala velja Francetu Zlatnarju in Ani Bekrič, ki sta nama stala ob strani v ključnih trenutkih. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Žalujoči: žena Marija, hči Mojca, sestri Ančka in Mari z družino Februar 2012 RIBARNICA NA KAMNIŠKI TRŽNICI, TOMŠIČEVA 23, TEL.: 831 75 98 -VELIKAPONUDBA SVEŽIH JADRANSKIH RIB - VSAK TEDEN NOVE AKCIJE - RIBE PRI NAS BREZPLAČNO OČISTIMO Jejte dobro, jejte zdravo, jejte ribe iz ribarnice Ribice! DELOVNI ČAS: PON.: ZAPRTO TOR.-ČET.: od 8. do 15.30 PET.: od 8. do 17. ure SOB.:od 7.doi2. ure FRIZB^SKI SflLDN TEJfl V skladu z ekološkim pristopom soglasja z naravo, ki ga negujemo v Termah Snovik, Vam ponujamo nove holistične postopke za izboljšanje zdravja in počutja... Naši programi Vam zagotavljajo celostno obravnavo psihe, duha in telesa in Vam bodo omogočili več svežine in energije, zmanjšali utrujenost, odpravili bolečine in odvečne kilograme, Vaspripeljali do soglasja s seboj^ Nove storitve v eko Termah Snovik: ^ ~ ^^ akupunktura, ventuze, moksibustija, aurikuloterapija, mezoterapija Večna www.terme-snovik.si ali 080 8123 -jcsr, — I . . UiL Ugodno za seniorje: 15,00 € cena vključuje: 6 urno kopanje, kosilo TERME SNOVIK . ckasvcr ccrmainih užitkov Slovenska cesta 24, Mengeš T: 01 723 89 80 G:041 470 614 I: www.frizerstvo-teja.com Odprto: 8^-19^, sobota 8^-12^ Zaželjeno naročanje in vodeno telovadbo v vodi Terme Snovik- Kamnik, Tel.: -1-386 (1) 83 44100, www.terme-snovik.si, Írtfo@terme-snovlk.si -10% na redne kopalne karte Oglas prinesite s seboj! Velja do 25. 4. 2012. Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega v marcu brezplačni pregledi zob in ustne votline in 15% popust na čiščenje zob. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0 Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA: * SEMENSKEGA KROMPIRJA * ČEBULNIC ZA VAŠ VRT * SEMEN ZELENJAVE IN CVETLIC * gozdarskega programa (zagozde, verije, olja...) in ostalega programa po ugodnih cenah Nudimo tudi ZITA. KRMILA. UMETNA GNOJILA.. UGODNO - služnostno klanje živine: cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Še vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 NOVO V KAMNIKU! V KAMNIKU SMO PRIČELI S PRODAJO KAKOVOSTNIH LESNIH PELETOV ZA OGREVANJE PO ZELO UGODNIH CENAH. V KRATKEM (SPOMLADI) BOMO PELETE PRIČELI TUDI SAMI PROIZVAJATI. Surovino za naš izdelek želimo pridobiti pretežno iz okoliških gozdov, zato pozivamo ponudnike lesnih sekancev, žaganja in drugih lesnih ostankov, pa tudi čistega lesa v katerikoli obliki, da nam ponudite svojo surovino! VSI ZAINTERESIRANI KUPCI NAŠIH PELETOV NAS OBIŠČITE NA: Vrhpolju pri Kamniku 170! Biogen d.o.o. Vrhpolje pri Kamniku 170 Tel.: 059/253 061 031/623 229 www.biogen.si BON ZA UVELJAVITEV POPUSTA PRI NAKUPU NAJMANJ 20 VREČ (PO 15 KG) PELETOVVAM NA GOSPODINJSTVO (na prejemnika 1 izvoda Kamniškega občana) PRIZNAMO 50% POPUST (prihranite nad 30 eur). (bon velja od 1.3 . do 15. 3. 2012), | Izdelava in montaža dvoriščnih samonosnih, drsnih in krilnih vrat, ograjnih elementov | Panelne ograje | | Stopniščne in balkonske ograje | Konstrukcije | Cestne zapornice | Parkirni sistemi | Vzdrževanje | Servis | Rezervni deli | Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 03/83 94 602 041/689 865 Pravočasno si zagotovite rezervacijo za prijetna praznovanja ob živi glasbi: ^ PLES OB DNEVU ŽENA v soboto, 10. marca ^ PRAZNOVANJA OBHAJILA, BIRME, OBLETNICE ... Pravočasno si rezervirajte datum praznovanja, da bo vaša poroka takšna, kot si želite! ¡u\\la in avgusta nudimo posebne cene poročnih menijev! Vabljeni tudi. na. sobotna^, nedeljska, in. praznična, kosila^ <1.0.0. GODIČ 4 1242 STAHOVICA P.E.: LJUBLJANSKA C. 4a 1241 KAMNIK . to ni edini način