JXatisov 15.000.
„Štajerc" izhaja  vsaki
petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :   za   celo    leto
4    krone,  za  Ogrsko
5  K 50 vin. za celo leto, za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.se prodajajo po 8 v.
Uredništvo   in   uprav-ništvo se   nahajata v Ptuju   gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila urednišivo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran  K 80'—
strani   K 40 —
strani  K 20 —
strani  K   10 —
strani  K
strani  K
V Ptuju v nedeljo dne 9. maja 1915.
5—
250
za '/e« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Štev. 19.
XVI. letnik.
6. '.'.A
na v o
ska
Velika zmaga v zapadni Galiciji; doslej nad 30.000 vjetih. — Rusko umikanje v jugovzhodni Galiciji; naša karpatska armada prodira. — Nemci prodirajo proti Rigi. — V Flandriji zmagujejo Nemci in prodirajo čez Ypern proti Calaisu. — Turki so odbili pod velikanskimi izgubami sovražnika vse,napade na Dardanele.
i! Po več kot 9 mesečnih bojih dosegli smo na vseh bojiščih uspehe, ki so pravi memento mori za nasprotnika. Najznamenitejši uspeh je bil dosežen v zapadni Galiciji. Velikanski boji v Karpatih, pri katerih so junaški avstro-ogrski vojaki kakor železna jez vstavili divje morje ruske premoči, bili so že dokaz, da je pot v srce naše domovine le čez mrliče naše armade mogoča. Malo je v svetovni vojni tako gigantovskih bojev, kakor so bili oni v Karpatih. Medtem pa so pripravljale nemške in avstro-ogreke bojne čete natihoma siloviti napad v zapadni Galiciji. Predno so Rusi prišli temu načrtu na sled, so jih naši že napadli in so prodrli njih večkrat utrjeno fronto na 150 kilometrov. Ta zmaga je tudi za v vojaških zadevah neizobraženega kot velepomembni uspeh umevna. Govori se o velikanskem številu ruskih vjetni-kov in pridobljenih topov ter druzega bojnega materijala. Uradna poročila sama pravijo, da je bilo več kot 30.000 Rusov vjetih, katero število se pa z vsakim dnevom povečuje. Ali ne samo v tem leži uspeh. Glavno je, da je ruska železna fronta prebita, da so prišle naše in nemške čete RuBom v hrbet in da se morajo vsled tega Rusi tudi polagoma iz Karpat omakniti, ker bi jih drugače naši popolnoma obkolili. Rnski jekleni kolos je vržen v beg!
Obenem prihajajo velezanimiva poročila iz najsevernejših krajev Rusije. Slavni nemški feld-maržal Hindenburg pripravlja zopet enega svojih uničujočih udarcev proti Rasiji. In tokrat meri ta udarec naravnost v Brce Rusije. Zadnja poročila namreč pravijo, da se nahajajo nemške predstraže že v bližini ruske utrdbe Riga, ki leži na železnici proti ruski prestolici Petersburg .. .
Ednako lepi bo nemški uspehi v boju proti
združenim Francozom in Angležem. Pri Ypernu so dosegli Nemci nepričakovani uspeh; prebili so tam angleško-franco8ko in se nahajajo zdaj v napredovanju proti najvažnejšemu pristanišču Calaisu. Kadar zavzamejo Nemci Calais, takrat je podla Anglija v srce zadeta in farija vojne ogrozila bode njeno kramarsko ozemlje. Tako se maščrjje usoda polagoma nad glavnim krivcem te svetovne vojne.
Prav pridno se bori tudi naš turški zaveznik. Vsi napadi na Dardanele so se doslej pod velikimi izgubami za Angleže in Francoze izjalovili.
Zmagujemo torej na vseh bojiščih, zmagujemo, kakor ravno mora pravica zmagovati. Upati je, da bodejo zdaj tiste „ nevtralne" države, ki čakajo v neverjetni sebičnosti na lastno izkoriščanje, zdaj izpoznale nevarnost napada na Avstrijo in Nemčijo. Čas bi bil, da bi gotovi naši „prijatelji" ne prodajali svojo čast in svojo bodočnost za lečino jed angleških obljub . . .
Ali naj že prinese bodočnost kar hoče; bodimo ponosni, pogumni in navdušeni! Poštena, odkrita in nepremagljiva mora biti naša ljubezen do cesarja in domovine!
Velika zmaga v zahodni Galiciji.
Na zahodnem Gališkem dosegli smo skupno z našimi zvestimi zavezniki izredno važno zmago, ki bode gotovo imela na vse vojne dogodke precejšnji vpliv. Hrabre naše armade predrle bo ruako fronto in spravile nasprotnika v divji beg proti vzhodu. O važnosti tega zmagovitega boja govorimo na drugem mestu. Tu naj bodejo objavljena le glavna in najvažnejša uradna poročila. Avstro-ogrsko uradno poročilo o tej zmagi se glasi:
K.-B. Dunaj, 3. maja. Uradno se danes zjutraj razglaša : Združene avstro-ogrske in nemške moči bo včeraj sovražnika v njegovih že mesece sem pripravljenih in zasedenih postojankah v zahodni Galiciji napadle in so ga na celi fronti Malastow-Gorlice-Grom-n i k ter severno od nje vrgli; prizadele so mu hude izgube, napravile več kot 8.000 v jetnikov ter zaplenile topov in strojnih pušk v doslej še nedognanem številu. Obenem so prekoračili naši  vojaki  spodnji  Dunaj ec.
Ob karpatski fronti v Beskidih je položaj neizpremenjen.
V gozdnih Karpatih smo v zopetnih bojih vzhodno K o z j o w o prostora pridobili, sovražnika iz njegove postojanke vrgli in njegove protinapade krvavo odbili. Napravili smo tam več sto vjetnikov ter zaplenili tri strojne puške.
Tudi severno O s m a 1 o d e smo vrgli sovražnika od raznih visočin ter mu prizadeli hude izgube. Tudi tam se nadaljujejo boji.
Na ruski meji med Prutom in Dnje-b t r o m ničesar novega.
Namestnik šefa generalštaba: pl. Hofer. fini.
K temu pride nemško uradno poročilo, ki se glasi tako-le:
K.-B. Berlin, 3. marca (W.B.). Iz Veli-likega glavnega stana se danes poroča:
V navzočnosti vrhovnega poveljnika feldmaršala nadvojvode Friderika in pod vodstvom (nemškega) generalobersta v. Mackensen-a so združeni vojaki včeraj po trdovratnih bojih vso rusko fronto   v  zahodni   Galiciji  od   blizu
StrasohiU'ova grenoloa is xelenjavt  Vfff««| vflnifl   ZA!ATliSLV  *"  "JM  ispeSnih  korenin. StrMtobHTOT*  gyenSSoa J« m!«oJat js naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših      «»•* tbVIUlUI   AVmiAjjCSV  »gled tega priznano najboljši želodec okrepoojodi prebavni liker.        Mi
ogrske meje do iztoka Danajeca v Vislo na raznih krajih predrli in povsod vtisnili. Oni deli sovražnika, ki so zamogli pobegniti, se nahajajo v hitrem nazadovanja proti vzhoda, ostro zasledovani od združenih vojakov. Trofeje zmage se še ne dajo niti približno pregledati.
Najvišje armadno vodstvo.
Nemško poročilo o zapadno gališki zmagi.
K.-B. B e r 1 i n, 5. maja. (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se danes poroča:
Napad zvezanega vojaštva severno gozdnih Karpat predrl je včeraj že tretjo utrjeno linijo Rusov, kateri tam, n a celi fronti vrženi, proti Wisloki bežijo. Velikost zmage je iz tega razvidna, da so pričeli Rusi svoje vsled našega prodiranja na severni flanki ogrožene postojanke v gozdnih Karpatah južno-zahodno D u k 1 e izpraznjevati. Hitrost, s katero se je doseglo naše uspehe, napravi nemogoče, da bi se podalo sliko s šte. vilkami o plenu zmage. Po dosedanjih poročilih znaša število ruskih v jetnikov več kot 30.000 mož.
Najvišje armadno vodstvo.
Ruski poraz v Galiciji.
K.-B. Dunaj, 5. maja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Uspeh zmage v zapadni Galiciji je mnogo večji, kakor se je pustilo v prvem hipu izpoznati, ker se je zdaj že velik del ruske Karpatske fronte v nazadovanje  sovražnika  potegnilo.
O trofejah zmage se pri velikosti v poštsv prišlega prostora še večdninebode pridobilo pregleda.
Ravno tako v zapadni Galiciji kakor v Bes-kidah se prinaša vedno še v jetnike; ali razumljivo je, da je popolnoma nemogoče, njih število zanesljivo določiti.
Ki<r se torej v tem oziru od privatne strani v javnosti razširja, temelji na samovoljni cenitvi, ki nima reelne podlage. V uradnih razglasih se pove vedno stanje vojnih vjetnikov, ki so se že pripeljali v zadajšne postaje in prevzeli v lastno oskrbo. Končna svota bode na vsak način jako velika.
Rusi na begu.
K.-B. Dana j, 5. maja. Uradno se danes opoldne razglaša :
Nadaljni vpliv zmage se pričenja pojavljati. Ruska B e s k i d n a fronta Zboro-Sztrop-ko-Lupkow postala je nevzdrž-lj i v a.
Bejne pesmi.
i.
Jasnih oči, veselih lic zelene Štajerske je sin, za srečo in veselje je rojen sred planin —
Ej, fant pa tak
je štajerski vojak!
Zvestoba v srcu mu živi in grda laž mu tujka je, po izdajalstva zlobni poti vam nikdar Štajerc pač ne gre —
Ej, zvest pa tak
je štajerski vojak!
In v boju leva ne boji se štajerski vojak nikdar, železna pest prebije vse kar doma ogrozi oltar!
Ej, hraber tak
je štajerski vojak!
Ker zmagovite združene bojne moči med trajno uspešnih bojih od zapada sem proti Jaslo in Zmigrod napredujejo, je sovražnik v zapadnem oddelka karpatške fronte od danes zjutraj sem v polnem nazadovanju iz Ogrske, zasledovan od naših in nemških vojakov.
Rusi so torej v okroglo 150 kilometrov dolgi fronti premagani in pod najtežjimi izgubami k nazadovanju prisiljeni.
Ostali položaj je v splošnem nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H 6 f e r, fml.
Velika odločilna zmaga.
K.-B. Dunaj, 4. maja. Uradno se danes razglaša:
V  zvestem vojnem bratstvu so dosegli vojaki Nemčije in Avstro Ogrske novo zmago.
Odkar so Rusi po naši zmagoviti bitki pri Limanovi na zahodnem Gališkem nazadovali, držali so močno utrjeno sovražno fronto med Vislo in glavnim visočinam Karpat; to fronto smo v vsej njeni obsežnosti osvoji 1 i.
V  nadaljevanju napada so avstro-ogrske in nemške bojne moči tudi včeraj ob vsej fronti pod očmi vrhovnega poveljnika armade feld-maršala nadvojvode Friderika priborile nove uspehe; vsilile so nezadržlji-vo naprej proti vzhoda in prisilile zopetno velike ruske moči k nujnemu  nazadovanju.
Pomen skupnega uspeha se še ne da niti približno pregledati. Število dosedanjih ruskih vjetnikov je zraslo na več kot 30.000 mož i n e e še vsako aro povečuje.
V  mnogoštevilnih pridobljenih ruskih postojankah zaplenili so velike množine vojnega materi j ala; 22 kanonov in 64 Strojnih pušk je pri prvem plenu.
Na vseh drugih frontah je položaj v splošnem nespremenjen.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml.
Nemško uradno poročilo od pondeljka,
K.-B. Berlin, 3. maja. (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se danes poroča:
Ob nadaljnem zasledvanju proti R i g i be-žajočih Rusov zaplenili smo včeraj 4 kanone, 4 strojne puške in smo vjeli južno Mitave zopet 1700 mož. Skupno število ruskih vjetnikov v tej bitki se je torej na 3200 povišalo.
Ruski napadi južno-zahodno Kalvarje bo se ponesrečili   pod   težkimi   izgubami   sovražnika.
Smeji i smrti se v obraz, prelije svojo kri vesel, še v grobu ranem tam v tujini zavriskal bode in zapel!
Nikdo ni tak
kot štajerski junak!
II.
Oh v gorovja tujem griček tam leži, — bogvo ali roža ktera tam cveti ?
Ko bi solze moje žemljico močile, pač prekrasne rožce bi iz grička vzklile.
Ali duša moja solze mi preliva, tam v tujini grozni ljubček mi počiva . . .
Vrgli smo Rose čez Szeszupo nazaj in vjeli 330 mož.
Tudi severno-vzhodno od Skierniewics so doživeli Rosi težki poraz; pri temu so razven I velikega števila  mrtvih  100 vjetnikov  izgubili. I
Avstrijsko poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 2. maja. Uradno se razglaša :
Na Rusko-Poljskem se je sovražnika v nekaterih oddelkih iz prednjih postojank | vrglo. Naši vojaki prišli bo pri temu deloma do obrambene 3rte sovražnikove glavne postojanke.
Na frotiti v zahodni Galiciji in v| Karpatih živahni topovski boj.
Na visočinah med dolinami O r a w a in Opor zavrnili so naši vojaki nove hude roške napade; napravili so 200 vjetih, izvršili potem napad in pridobili po trdem boju neko m o č-norasko postojanko vzhodno visočine O s t r y. Pri temu se je več sto Rasov vjelo in strojne puške zaplenilo.
Vjužno-vzhodni Galiciji in v Bukov i n i nobene spremembe.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml.
Nemško poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 2. maja. "VVolfibv urad poroča : Veliki glavni stan, 2. maja.
Zahodno bojišče. V Flandriji poskusil je sovražnik po jako močni artiljerijski pripravi napasti našo novo postojanko se-verno-vzhodno Y p e r n a in sicer so napadli Francozi med kanalom in cesto Ypern S. Julien energično, Augleži pa vzhodno od tam slabotno. Ti poskusi so bili zlasti zaradi našega jako vplivnega ognja v stran in brbet iz pokrajine Brodd-seinde in Veldhoeka popolnoma brezuspešni. Tri strojne puške so ostale v naših rokah.
V  Argonih napravili so naši napadi severno od L9 Fonr de Paris dobri napredek. Kljub trdovratni hranitvi izgubili so Francozi več jarkov in 156 vjetnikov.
Med Maaso in Mosel prišlo je le v P r i e-sterwaldu do hudih bojev, kjer so Francozi v velikih množinah večkrat napadli. Mi smo te napade, ki so dospeli deloma do naših jarkov, pod močnimi izgubami za sovražnika odbili in napravili 90 vjetnikov.
Včeraj smo spravili iz bitke zopet dva sovražnikova letalna stroja. Enega smo prestrelili pri Reimsu, druzega pa smo severno-zahodno od Verduna iz flotilje prisilili, da se izkrca.
Vzhodno bojišče. Naše operacije v severno-zahodni Rusiji napravile so lepe napredke. Pri S z a w 1 e smo nadaljnih 400 Rusov vjeli.
V  zasledovanju bažečih Rusov dosegle so nemške čete pokrajino južno-zahodno Mitave.
Tam ljubezen moja mlada je zaspala, — a za njim do smrti bodem žalovala!
III.
Kaj gledaš, mati bleda, ksj bi zdaj Žalovala? pravica že zmaguje — ti — sama si ostala!
In kar pod tvojim srcem v bolesti si nosila, to vzela ti je s smehom usoda pač nemila.
Oj ti žrtvuješ, mati, več kot armade tri — za tebe zmage lepe, za te veselja ni!
Vsa domovina ljuba
bo zmago praznovala, —
a ti, oj mati bleda,
ti — sama si ostala . ..
- 3 —
in Nemčija že premagani in podjarmljeni. Po zadnjih uspehih pa se resnica ne da več zakriti in tndi ti listi pričenjajo polagoma svoje čitatelje pripravljati na to resnico. List „11 a 1 i a" na primer, ki stoji naravnost v službi nasprotnikov,  piše o sedanjem vojnem položaju tako le :
„Ce objektivno presodimo vojni položaj, tedaj vidimo: 1. da so bile zavezniške čete do sedaj nesposobne, doseči večje vojaške uspehe; 2. da zahteva zavzetjeDar-d a n e 1, ki ga gotovi listi označujejo kot lahko izvedljivo operacijo, armado broječo najmanje 300.000 mcž in jako nevarno pomorsko akcijo; 3. daje ruska ofenziva v Karpatih zlomljena."
Podobno pišejo tudi drugi nasprotniški listi. To je dokaz, da pričenjajo tadi v inozemstvu avidevati moč naše in nemške armade.
Turške zmage pri Dardanelih.
K.-B. Konstantinopel, 5. maja. Po ednoglasnem naziranju raznih tukajšnjih vojaških krogov se mora smatrati dosedanji f r a n -cosko - angl ešk i napad na Darda-nele za konečno ponesrečen. Le mali del izkrcanih vojakov, ki je zaradi okoli postavljenih vojnih ladij le na dveh neznatnih točkah pri Ari-Burnu inSeddil-Bahru ostal, ne more tam nobenega napada napraviti in se bode lahko pregnal.
Smatra se, da so Angleži in Francozi na mrtvih, ranjenih in vjetih izgubili polovico svojega efektivnega stanja, torej 30.000 mož.
Zlato klasje.
Korespondenci „Information" poinemamo sledeči velezanimivi članek:
Admiral grof Monteouccoli bi svoj snani izrek danes gotovo spremenil in dejal: „V vojni se potrebuje tri stvari: žitje, žitje, žitje!" Kajti denar še ni žitje, ali žitje je vedno denar.
Zaloge žitja so arzenali za gospodarsko vojno ; ako so ti napolnjeni, potem je vse vojskovanje zasignrjeno.
Pač noben nauk svetovne vojne ni tako brezdvomno dokazan, kakor ta, da je temelj vsake zdrave države  trdna zemlja kme-
tijstva in da je krepki kmetski stan ž i v 1 j e n s k i pogoj države.
Hujskači proti domači krepki upravni poli-liki so bili vsled svetovne vojne temeljito zavrnjeni. Ako bi se bilo njih nasvetu ubogalo, bi stala Avstro-Ogrska in Nemčija pred gospodarsko katsstrofo, ki bi sa jo celo z najbolj junaškimi boji ne moglo popraviti.
Na Angleškem pride na 1000 prebivalcev 34 ton pšenice in rži lastnega izdelka ; na Nemškem pa jih pride na 1000 prebivalcev 246 ton (1 tona ima 1000 kg) to veliko premoč pri žitju si je pridobila Nemčija vsled intenzivnega obdelovanja zemlje in porabe vseh iznajdb agri-kolne tehnike ter zDanosti.
Pred sto leti se je želo na Nemškem na hektar srednjo 9 2 meterakih centov pšenice ter 8 8 meterskih centov rži. Leta 1914 znašala je žetev na 1 hektar 21 6 met. centov pšenice in 185 met. centov rži. To je pri pšenici povišanje produkcije za 134-78%, pri rži pa za 11022%.
Na Avstrijskem se je želo pred 100 leti na 1 hektar 9 2 met. centov pšenice in 91 met. centov rži. Leta 1913 znašala je pšenična žetev 134 met. centov, ržena pa 138 met. centov. Zvišanje produkcije znaša torej pri pšenici 45-65%, pri rži pa 51-64%.
Na Ogrskem se je pred 100 leti pridelalo na 1 hektarjn pšenice za 9 2 met. centov, rži pa za 8.79. Lansko leto pa seje pridelalo pšenice na 1 hektarju 127 met. centov, rži pa 116 met. centov. Taksj znaša zvišanje produkcije pri pšenici 3304%, pri rži pa 31-96%.
Ako pregledamo te številke, potem pridemo do zaključka, da bi se na ogrski zemlji, ki je nemški ednako vredna, lahko Štirikrat več pšenice in trikrat več rži pridelalo.
Na Ogrskem se je želo leta 1913 503 milijonov met. centov pšenice in 39 milijonov met. centov rži.
To so jako važne številke!
Avstrija producira pšenice 16,227.547 met. centov. Ogrska producira pšenice 50'3, rži pa 136 milijonov met. centov.
Torej je Avstrija v pšenični žetvi pasivna. Avstrija ima 29 milijonov prebivalcev, ki porabijo 27,550.000 met. centov pšenice. Torej pri deluje za 11,322.453 met. ^ntov premalo. Ta primanjkljaj iz Ogrskega, ki ima gotovo iste interese na vzdržanju armade, na gospodarski moči cele države, kakor Avstrija.
Krepki kmetij ski p oli ti k i sliši   bodočnost!
Dardanele.
Rnski napadi v pokrajini Kalvarja so bili pod močnimi izgubami za sovražnika odbiti. 300 vjetnikov ostalo je v naših rokah.
Najvišje armadno vodstvo.
Nemško poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 4. maja. (W.-B). Iz Velikega glavnega stana se poroča:
V   P1 a n d r i j i smo svoje napade od severa in vzhoda z velikim uspehom nadaljevali. Danes zjutraj so padli Zevenkote, Zo-nebeke, Westhoek, Poligone-Veld-gozd, Nonne Boschen — vse kraje, za katere se bojajemo vroče že mnogo meecev — v naše roke. Odhajajoči sovražnik stoji ped stranskim ognjem naših baterij severno in južno od Yperna.
V   A r g o n i h poskusili so Francozi zaman, da bi neki od nas dne 1. maja zasedeni jarek severno od Le tour de Paris nazaj dobili.
Artiljerijski boji med Maaso inMosel so sevtudi včeraj nadaljevali.
Število v zasledovanju na Mitavo vjetih Rusov  se je   povišalo  na  čez   4000 mož.
Ponovni ruski napadi južno-zahodno od Kalvarje bili so odbiti. 170 Rusov smo vjeli.
Istotako so se ponesrečili rnski napadi juž-no-vzhodno od Avgustowa pod težkimi izgubami za sovražnika, ki je tam razven vjetih 4 oficirje, 420 mož in dve strojni puški izgubil.
Tudi pri Jedwabnu severno-vzhodno Lomze   smo odbili rnski penočni napad.
Ofenziva med gozdnimi Karpatami in zgornjo Vislo vzela je 'dobri napredek. Plen prvega dneva znaša 21.500 vjetih, 16 kanonov, 47 strojnih pušk ter točasno še nepregledni vojni ma-terijal  vsake  vrste.
Najvišje armadno vodstvo.
Hindennurgova ofenziva proti Libavi,  Mitavi in Bigi.
Graška „Montagszeitung" od preteklega pon-deljka piše: Zopet je zadel generalni sunek Hindenburga Ruse popolnoma nepripravljene. Nemška ofenziva, ki je v zadnjih dneh v guber-nijiSuwalki in na se vernem Poljskem pričela, dala je ruskim vojakom toliko opraviti, da so medtem prezrli popolnorra natihem pričeti večji napad. „V široki fronti" začelo je napredovanje iz M e m e 1 a, de seglo takoj brez boja linijo železnice Dunaburg-Libava in od predvčerajšnjega stojijo nemški vojaki v Mitavi, s ciljem v Rigo in — v Petersburg? Ne more se še vedeti, kakšen vpliv bode imela ta nova nemška ofenziva; aH toliko je gotovo, da leži Mitava bližje od Petersburga nego cd Varšave.
Severni del gubernije Kowno je vsled tega ugoden za napad, ker ni tam nobenih trdnjav. Utrjena kraja sta tukaj šele vojni pristanišči Libava in Riga, medtem ko je Mitava odprto mesto. Poročano še ni, v kateri meri so Nemci zasedli železnico Diinaburg. Ali promet na tej železnici bode Rusom bržkone že nemogoč. S tem pa bode rusko vojno pristanišče od svoje glavne zveze z notranjo Rusijo odrezano; Libava ima potem le še eno železniško zvezo in ta gre čez Rigo. Pa tudi ta se izteče pri Murawjewi v železnico Dunaburg-Libava. Ako bi prišli Nemci torej do Murawjewe, bila bi Libava od vsake železniške zveze odtrgana. In komaj je pričakovati, da bi Rusi v tako kratkem času zadostne množine vojaštva proti severu vreči zamogli, da bi zabranili nadaljno hitro napredovanje Nemcev. Še eno: Železnica Dunaburg-Libava se odcepi pri Diinaburgu od glavne proge Varšava-Petersburg, To je ena glavnih žil za ruski operacijski prostor okoli Varšave. Zato so metali nemški letalci opetovano bomb© na vozelj B i al y sto c k.
Iz vsega se razvidi, da je položaj za nas in Nemce vedno bolj ugoden in da se pripravljajo velevažni odločilni dogodki.
Laški list o položaju.
Razni listi v inozemstvu so seveda že mesece sem pisarili, kakor da bi bili Av&tro-Ogrska
Kakor se borijo naši in nemški vojaki z levovo hrabrostjo na ruskih, karpatakih, 'francoskih in angleških bojiščih, tako stori tudi naš turški zaveznik na naravnost nepričakovani na-
šo doslej nepremagane. Z ozirom na tekoča poročila o vojnem položaju, prinašamo danes re-lifno karto Dardanel, ki bode cenjene Čitatelje gotovo vrlo zanimala. Kakor znano, vežejo Dardanele Srednje morje s črnim morjem.   Ako bi
Čin svojo dolžnost. Vsi napori angleško-francoske mornarice in armade, da bi si osvojili Konstantinopel, so se doslej pod velikanskimi izgubami za sovražnika izjalovili.   Morske ceste  Dardanel
bile torej premagane, bi si lahko Angleži in Rusi roke podali, kar bi bilo za vso vojno naravnost usodepolno. Kakor rečeno, pa so si naši skupni sovražniki doslej pri Dardanelah le krvave glave pridobili.
Die Darifanel/er? -5fra0e aus c/er fogelschau. -"
—   4   —
Obrambena in plačilna dolžnost.
Predstoječe razširjenje brambene dolžnosti na od dela trudne može v višji starosti in na še ne popolnoma razvite mladeniče se bode sprejelo s pogumno voljo, davzdržimo do konca. Pet milijonov stalo bode pod orožjem. To pa je šele 10% prebivalstva; kje ostane ostalih 90% ? Smešno vprašanje, se bode morda reklo, saj se vendar ne more ženske, pohabljence in starčke v vojno pošiljati! Gotovo ne, čeprav vsakdo, kdor hodi skozi ceste mest, mnogoštevilno mož izborne rasti in krepke postave sreča, kateri niso šli pod orožje. To so ljudje, ki se jih je iz bolj ali manj tehtnih vzrokov kot neobhodno potrebne označilo, ali pa ki so se pri naborih iz m u z a 1 i. Pa ne za te se gre tukaj, čeprav jih je par stotisoč; bolje rečeno, ne samo za te se gre tukaj, marveč ravno tako za te, kakor za otroke, ženske, pohabljence ter starčke.
Torej vendar! Sigurno, seveda pa ne zato, da bi se to mešano družbo v vojno postalo, marveč da se brambeno dolžnost v tem zmisla splošno napravi, da eni krvni davek, drugi pa denarni davek plačujejo, Istotako je nadalje naravno, da se pri vladajoči draginji z vojnim davkom zamore šele tam pričeti, od koder se začne nekako bogastvo, torej samo pri višjih dohodkih in srednjem premoženju. Ni razumeti, zakaj izgubijo stotisoči življenje in zdravje, zakaj drugih stotisočev očetov svoje sinove izgubi, in zakaj bi bili ravno oni, ki darujejo svojo lastno ter kri svojih sorodnikov, tudi gospodarsko uničeni, medtem ko nešteto drugih mirno doma sadi, se pusti od mnogo boljših, kakor so oni, reševati, svoje premoženje mnogokrat ravno vsled vojne pomnožuje in se v najboljšem slučaju omeji na prostovoljne darove, ki jih ne bolijo.
Vsa čast prostovoljnim darovom, ali pravzaprav bi morali le v to služiti, izpolniti luknje, ki nastajajo pri generalnem ravnanju iz javnih sredstev. Oni Daj izpopolnijo javna sredstva, ne pa da bi jih nadomeščali. Za zaostale, za ranjence in pohabljence mora država skrbeti, in država naj bi $$. v prvi vrsti na one bogate ljudi obrnila, ki so iz katerega vzroka karkoli daleč od bojev ostali. Jaz poznam n. pr. nekega finančnika, ki je, čeprav je rezervni oficir — doma ostal, ker se ga je označilo kot „ neobhodno potrebnega"; ta ima vsako leto okroglo en milijon dohodkov; gotovo bi zamogel biti zadovoljen, ako bi se mu izjemoma v vojnem letu le pol miljona pustilo.
Država je najvišji lastni namen. Zato razpolaga brezobzirno čez kri in življenje vseh za boj sposobnih; istotako brezobzirno pa mora razpolagati tudi čez premoženje vseh za plačilo zmožnih. In ako ljudstvo v orožju z veseljem v smrt hodi, pač ne bode preveč, ako se zahteva, da se položi tudi težke denarne žaklje, čeprav z manjšim veseljem pa vsaj ne z ostudnim stokanjem, na oltar domovine.
Dopisi.
Breg pri Ptuju. (Odlikovanje.) Vrli vpokojeni c. in kr. žandarmerijski stražmojster g. Anton Planine bil je od cesarja odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Rešil je namreč dne 21. julija 1914 v Orehovi vasi pri Mariboru Marijo Potočnik h smrtne nevarnosti iz ognja, to pa z lastno smrtno nevarnostjo. Junaški rešitelj bil je namreč z rešenko vred zadet od težkih tramov, ki so padali iz goreče strehe. Bil je na tla pobit, nezavesten in zado-bil hudo opekline po licu in rokah ter drage telesne poškodbe, tako, da je bil dolgo časa bolan, da tudi še sedaj ni popolnoma okreval ter je moral biti vsled tega vpokojen. Dekoracija tega zaslužnega moža se je vršila v nede'jo dne
2. maja t. 1. na Bregu pri Ptuju po c. kr. okrajnem glavarju g. dr. vitezu plem. N e t o-1 i c z k a, kateri mu je po jedrnatem, ginljivem in navdušenem govoru obesil zaslužni križec na prša ter mu prisrčno čestital. Zastopani so bili pri tej slavnosti vsi uradi iz Ptuja in okolice po njih predstojnikih, mnogo število občinstva, sorodniki, prijatelji in znanci odlikovanega, ki so prišli od blizu in daleč osebno čestitat in bo odlikovanemu želeli še mnogoletno vživanje te časti. Tudi mi čestitamo g. Planincu prav prisrčno! Brezno. (Velika nesreča). Dne 27. p. m. ob 6. uri zjutraj zgodila se je velika nesreča pri prevozu čez Dravo v Janževi gori. Posestnica prevoza in dekla Antonija O b i r n i g hoteli ste se peljati na Brezno v cerkev. Delo prevzel je oče posestnice, 65 letni Anton R e -bernig, ki pa vožnje po Dravi ni bil vešč. Komaj so odpluli b čolnom, ko se je ta že z vodo napolnil, ker je bila vrv prehudo napeta. Ob tej priložnosti potegnili so valovi Drave deklo Osirnig seboj; izginila je brez sledu v vodi. Z vodo napolnjeni čoln sa je odtrgal od vrvi. Oče posestnice je bil menda od srčne kapi zadet; visel je mrtev čez čoln. Nesrečna posestnica je očeta krčevito držala in na pomoč klicala. Te klice je slišal železniški čuvaj G r a -disehnig. Čeprav še ni bil oblečen, skočil je oborožen z dolgo štango v Dravo in Sel kolikor mogoče daleč čolnu nasproti. Posestnici se je posrečilo, da je prijela štango z eno roko in je na ta način čoln vstavila. Nemogoče pa je bilo, privleči napolnjeni težki čoln na suho. V tem groznem položaju so morali več kot četrt ure vstrajati. Potem bo prišli možje miino, ki so pomagali pri rešitvi posestnice in njenega žalibog mrtvega očeta. Kdor bi kaj o utonjeni dekli ali pa sploh o kakem Ženskem mrliču v Dravi izvedel, naj to blagovoli naznaniti gosp. Andreja W e s o n i g lesnemu trgovcu, Reif-nig-Fresen. Hrabremu železniškemu čuvaju Gra-disehnign pa pristoja za njegov pogumni čin gotovo premija za rešitev življenja.
Odlikovani ženski korporal.
Gospodična Marija plem. Fery-Bognav je prostovoljno stopila v  vojaško službo in po-
fmStiijeitf'-jinltn■//tiuio'sf £"i #hw»'
stala kmalu korporal. Za svoje hrabre čine dobila je od cesarja zlato brošo z cesarjevim imenom. —■ Prinašamo danes sliko te ženske junakinje.
Bazno.
Uredniško naznanilo. Po kratkem vojaškei službovanju bil sem zaradi bolezni superarbi ran. Vsled tega prevzamem  s to številko zop' uredništvo BŠtajerca". Zahvaljujem se vsem, bo listu in meni   tudi za  časa  moje odsotno zvesti ostali. Z združenimi močmi delajmo i naprej za blagor našega ljudstva in prelepe, t; ko hudo ogrožene domovine. Naš program, n cilji in nameni estanejo vedno ednaki! Cenjeni prijatelje in sotrudnike pa prosim ob tej prili za nadaljno zvesto sodelovanje !
Kari Linhart, urednik ^Štajerca
Jokavi pesimisti in kritiki, ki slikajo vedno vraga na steno in hočejo vsako zaslugo naših armad zmanjšati ter žive v večnem strahu, da jih bodejo zjutraj že Rusi ali Srbi z bajonetom iz postelje vrgli, bi bilo v prvi vrsti treba usta zamašiti. Ti ljudje napravijo v svoji zlobni ne-zmiselnosti neverjetno veliko škode. Njih besede vplivajo kakor strup na domovinsko navdušenje, katerega v teh težkih časih gotovo silno potrebujemo. Saj gotovo tudi mi nismo lahkomiselni otročaji, ki bi sami sebi lagali, da je ta vojna lahka stvar in da bodemo kar meni nič tebi nič celi svet sovražnikov na tla zbili. Tako hitro ne gre ta stvar; o tem smo tudi mi prepričani, da je pravica na naši strani in je konečna zmaga nam in edino nam zasigurjena. Iz tega prepričanja, ki je vsa'kemu pravemu Avstrijcu že naravnost vera, pa sledi tudi naše neomajeno zaupanje v bodočnost. Zmagali bodemo, kajti zmagati hočemo in zmagati moramo! To je naše geslo. Crnogledči pa ne znajo druzega, nego majati prazne svoje glave, vzdihovati kakor mučeniki in dolžiti tega ali onega, da je kriv vse nesreče. Tako širijo med ljudstvom nezadovoljnost z lastno domorino, tako jemljejo slehernemu človekti veselje in zaupanje. Res, te črnogledce bi naj se pobralo in poslalo tja ▼ Galicijo na fronto; tam bi se v vrstah naših junaških vojakov naučili domovinskega čuta in ljubezni . . . Najhujši pa so tisti crnogledči, ki širijo iz bogve katerih vzrokov neverjetne, bedaste in nevarne govorice. Koliko takih blaznih govoric smo že v zadnjem času slišali, tako, da so se človeku kar lasje jezili. Ni mogoče izmisliti tako velike neumnosti, da bi jo neizobraženo ljudstvo ne verjelo. In vse zaradi takih črnogledcev, ki ničesar ne razumejo, marveč le oslarije naprej blebetajo. Po našem mnenju bi bil skrajni čas, da se enkrat razširjevalce takih govoric za jezik prime. Zdaj, ko je treba, da so vsa avstrijska srca združena v sveti volji za zmago, zdaj niso taki razširjevalci bedastih govoric nič boljši nego navadni izdajalci. Zato pa tudi ne zaslužijo nobenih obzirov in nobenega usmiljenja. Naši čitatelji so lahko prepričani, da jim „Stajerc" ničesar ne zamolči in ničeea.' ne zataji, kar je zrelo za javnost. Uradna poročila iz bojišč ravno teko od strani nemškega kakor tudi avstro-ogrskega armadnega poveljstva so doslej vedno le resnico poročala. Zakaj bi torej raje neamnim govoricam verjeli, ne pa tem poročilam? Še enkrat torej: skrajni čas bi bil, da se ustavi bedasto razširjenje neumestnih lažnjivih iu nevarnih govoric.
Vpoklic pod orožje  letnikov  1873—1877.
Uradno se razglaša: Vsi pri naborih v času od 6. aprila do 6. maja 1915 ali pozneje do spodaj označenih vpoklicnih terminih za črno-vojniško službo z orožjem sposobni spoznani črnovojniški obvezanci rojstnih letnikov 1873,1874, 1875,1877 so v p okli ca ni i. s.: 1. avstrijski državljani za 15. maja; — 2. ogrski državljani v terminih, ki se jim jih na posebnih vpoklicanih kartah naznanijo. — Pri poznejših naborih (Nachmuste-rungen) kot sposobni spoznani priti morajo 48 ur po naboru pod orožje. ■— Za one črnovoj-niške obvezance rojatvenih letnikov 1873 do 1878, ki morajo priti zaradi mimoidočega  obo-
Btati zemlja
vedno zopet popravi, kar je zakrivila. Kolikokrat si pridobi kmet, delavec, sprehajatelj zunaj na mrzli, mokri zemlji revmatične bolečine, nahod, kašelj ali kaj podobnega. Ali Bkrbna zem-
lja pusti zdravilne rastline zrasti in iz teh je Fellerjev rastlinski esenčni fluid z. zn. „Elza-fluid" narejen, ki nam bolečine takoj zopet prežene. Mnogo zdravnikov rabijo in priporočajo to sredstvo in vsakdo je naj bi imel v hiši. 12 steklenic pošlje   franko za 6 kron   lekarnar  E.
V. Feller Stubica, Elaaplatz št. 241 (Hrvateko). Tadi Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z. zn. „Elza-krogljice", 6 škatljic za 4 krone franko, zamoremo svojim Čitateljem kot milo vplivajoče, neškodljivo odvajalno sredstvo iz lastne izkušnje najbolje priporočati,     peos - - *•
5
lenja šele v poznejšem termina pod .orožje, tisti termin, ki je označen na črnovojniškem legiti-macijskem listu. — V interesa vsacega čmo-vojn:ka je, da yzame seboj par močnih čevljev, oz. škornjev ali opank), jedilno orodje in jedilno posodo ter proprijetete (predmete za čiščenje), v kolikor ima to predmete ca razpolago. Za te predmete dobi, v kolikor so porabni, po njih vrednosti primerno odškodnino. Tndi se priporoča. vzeti seboj življenska sredstva za tri dni. — črnovojniški legitimacijski list opravičuje za prosto železniško vožnjo pri vpoklica in se ima pred nastopom vožnje pri csebni blagajni predložiti. Kdor bi se temu povelja ne pokoril, bi se v zmislu postave z dne 28. junija 1890 strogo kaznoval.
Zopetni nabori črnovojniških obvezancev letnikov 1878-1890, 1892, 1893 in 1894. C. kr. korespondenčni urad poroča z dne 3. maja: V času med 1. oktobrom in 31. decembrom 1914 izvršeni nabori za rojstne letnike 1878 do 1890, 1892, 1893 in 1894 so pokazali pojave, da se ni povsod ednako merilo gle-de zmožnosti vporabljalo. Nastopile so pri temu razlike, ki zahtevajo nujno direktne poravnave, da se v zmislu splošne vojne dolžnosti zasiguri ednakomerno ravnanje vseh za boj sposobnih državljanov s tem, da se jih pritegne k službi z orožjem ali za obrambo domovine. Vojaška oblast odredila je tedaj š e -enkratni nabor zgorajšnjim rojstvenim letnikom pripadajočih črnovojniških obvezancev, v kolikor v posameznih pokrajinah uspehi prejšnjega nabora ne napravijo tega nepotrebno. Kdo ima priti? K zopetnetsu naboru bodejo prišli vsi v letih 1878 do 1890, 1892, 1893 in 1894 rojeni, ki še ne služijo z orožjem v skupni armadi ali vojni mornarici ali v črni vojni na temelju svoje csebne črnovojniške dolžnosti ; toraj tudi tisti, ki so bili pri prejšnjem naboru za črnovojniško službo z orožjem sposobni spoznani, ki pa so bili pri prezentiranju ali pozneje kot nesposobni odpuščeni. Določbe tozadevnega razglasa glede izjem pri naborih .kažejo napram svoječasnim takim odredbam bistvene razlike, ki se tičejo na eni strani značaja novega nabora, na drugi strani pri prejšnjem naboru pridobljenih izkušenj. Dt «e pridobi lažji temelj za kontrolo, se je tokrat določilo splošno dolžnost naznanila za naborne obvezance pri občinah. Priporoča se, da se prinese seboj črnovojniški list prejšnega nabora. Kraj, kjer se bodejo ti nabori v času od 25. maja pa do 15. januarja 1915 vršili, je po navadi bivališče dne 1. maja 1915 kot dneva izdaje vpoklicnega razglasa. Poznejša sprememba bivališča ne spremeni ničesar na tem stanju; mimoidoče bivanje le nekaj dnevov pa ne velja kot bivališče v tem zmislu. Kdor bi se pri občini svojega bivališča ne naznanil, bil bi od politične oblasti strogo kaznovan. Glede pri-boljškov, nošenja znaka ednoletnih prostovoljcev, veljajo iste določbe kakor pri prejšnjih naborih. Tudi v iste rojstvene letnike spadajoči, v evidenci druge rezerve za službo obvezani b o z n o-hercegovinski deželani, kise nahajajo v Avstriji, se bodejo pod istimi pogoji i. s. pri «. in kr. nadomestnem okrajnem komanda njih bivališča zopetnemu naboru podvrgli in se morajo dne 10. maja 1915 pri občini bivališča zglasiti. Vsled izvršitve zopetnega tega uabora ee bode preložilo pritegnenje pred kratkim naznanjenih sprememb črnovojniške postave glede novo uresničenih črnovojniških kategorij.
Pri zopetnem naboru črnovojniških obvezancev rojstnih letnikov 1878 do 1890, 1892, 1893 in 1894, o katerem poročamo zgoraj, morajo glasom uradnih poročil priti vsi v omenjenih letih rojeni črnovojniški obvezanci, ki še ne služijo pri vojakih. Ni pa treba priti: 1. onim, ki že zdaj najmanje od 1. aprila 1915 delujejo •v črnovojniški službi; 2. zdravnikom; 3. vojaškim gažistom v pokoju ali v razmerju izven službe; 4. onim, ki so vsled pohabljenja za vsako črnovojniško službo nesposobni spoznani, ako imajo ^Landsturm-Abschied" ali „Landsturm-Befreiungs-Zertifikat" oziroma so bili že svoj čas iz nabornega lista izbrisani; 5. onim, ki so bili vsled kakšne rane superarbitirani in S3 bili vsled tega kot „vfaffenunfiihig" spoznani ter iz armade odpuščeni; 6. onim, ki so zaradi po-
manjkanja ene noge ali roke, obeh očij, zaradi gluhonemosti ali kretinizma, sodnijsko priznane blaznosti, ako je pri nabora dotični dokaz že podan; 7. duhovnikom in kandidatom za duhov-ništvo priznanih cerkev; 8. onim, ki so bili pri prejšnjih naborih za službo z orožjem zmožnim spoznani, ki pa so bili iz javnih vzrokov odpuščeni („enthoben"), v kolikor je to odpuščenje zdaj še veljavno. — Vai drogi se morajo najkasneje do 10. maja 1915 pri občini svojega bivališča zglasiti. Tam dobijo Črnovojniški legitimacijski list, ki ga morajo Bkrbno shraniti in k naboru seboj prinesti. Ta list bode tudi legitimacija za prosto vožnjo. Kdor bi se ne naznanil, bode strogo kaznovan. — Nabori se bodejo vršili v času od 25. maja do 15. junija 1915; natančni čas in kraj se bode še posebno razglasil. Pri naboru se bode tudi izvedelo, kam in kedaj bodejo morali potrjeni vstopiti v armado.
Velika zmaga v vzbodnji Galiciji, ki so jo dosegli v svoji zvesti Blogi naravnost nepremagljivi avstro-ogrski ter nemški vojaki, napravila je tudi v naših krajih nepopisno navdušenje in veselje. V mestih so bila javna poslopja večinoma z zastavami okrašena in ljudstvo je težko čakalo na podrobnosti bojev, ki jih je bilo po prvih telegramih pričakovati. Po daljših tednih, v katerih se je bil neskončeni boj brez posebnega očividnega uspeha, smo dosegli to krasno zmago, ki bode morda merodajna za ves nadaljni razvitek svetovne vojne. Ni čuda, da se je patrijotično, požrtvovalno naše ljudstvo tako veselilo te zmage, čeprav je zanimanje za vojne dogodke v teh 9 mesecih že precej pojenjalo, je vsplamtelo to navdušenje vendar zopet kvišku in povsod se je bralo raz obiaza ljudstva čisto domovinsko veselje. Dal Bog, da bi bilo naše orožje i zanaprej tako srečno in da bi splošna zmaga končala to najgrozovitejše prelivanje ki vi!
Setveni dopusti za vojaštvo. Poroča se, da dobivajo v zadnjem času vojaki pri armadi na bojnem polju od svojih domačih mnogoštevilna pisma, v katerih se poživljajo, da naj prosijo dopuste za izvršitev pomladne setve. To dokazuje, da se navodila, izdana o vojaških dopustih za zagotovitev pomladanske setve, pri prizadetem prebivalstvu še vedno napačno tolmačijo. Zato S3 ljudstvo ponosno opozarja, da se moštvu armade na bojišču sploh ne morejo dovoliti dopusti in so tndi vss tozadevne prošnje brez koristi. Za obdelanje polja onih vojakov, ki so na bojišču pred sovražnikom, se je zadostno preskrbelo na drug način, zlasti z zave-znostimi, ki so se naložile v tem oziru občinam. Dopuste za obdelovanje polja — in sicer v najvišji izmeri 14 dni — je mogoče dovoliti, v kolikor to dopuščajo tozadevni vojaški interesi, samo moštvu, ki je kmetskega stana in služi pri vojaških četah, zavodih itd. v zaledja (zunaj vojnega polja). Za dopuste te vrste lahko zaprosi ali vojak sam, ki hoče dobiti dopust, ust-meno pri pristojnem vojaškem poveljstvu, ali pa njegovi domači potom političnega okrajnega glavarstva. Na prošnje, ki bi se neposredno pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo vložile, se mora prav takomalo ozirati, kakor na prošnje za dopuste vojakov, ki so pri armadi na bojišču.
Odlikovanje za „U V." K.-B. poroča z dne 4. maja : Cesar podelil je moštva podmorskega čolna „U V." (ki je potopil veliki francoski bojni parnik) sledeča odlikovanja: poveljnika vitezu pl. T r a p p vitežki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo; lajtnantu pl. Seyfferlitz red železne krone tretjega razreda z vojno dekoracijo ; zlato hrabrostno medajlo so dobili tor-pedomojster Jos. M a r g e t i c h, štabni mašin-mojster H. G r ii n in M. K o r o s c h e t z; srebrno hrabrostno medajlo prvega razreda so dobili Alois Hammer, Jos. V a 1 a s e k, Jos. Mesulianek, Al. F o d i n g e r, G. Herrmann, Joh. S t r a k a, Karl Lang, Jos. B e r g e r 1, Etwin J a r i s c h, Leo Cap, K. Retoschnik. Poleg tega je podelil cesar Viljem II. poveljniku železni križ 1. in 2. razreda.
Junaške smrti padel je na severnem bojišču cand. iar. Kari Vedernjak iz Ptuja, laj-tnant v c. in kr. infanterijskem polku štev. 79. Pokojni junak bil je v mestu izredno priljubljen. Kmalu po začetku vojne bil je na Srbskem I bojišča težko ranjen.   Komaj ozdravljen,  podal
se je zopet na severno bojišče, kjer je sovražnikova šrapnela njegovemu nadepolnemu življenju konec napravila. Čast junaku! Težko prizadeti družini pa izrekamo najprisrčnejše sožalje.
Smrt v apnenici. Dne 27. p. m. igrala sta se 3-letni Jakob in 2-letni Avgust, sinova posestnika Jakoba Hrvatina v Pristovi pri Celja pred hišo starišev. Tam se nahaja tudi precej globoka, z vodo napolnjena apnena jama. Mali Jakob padel je v jamo in je tam atonil. Zaprli so v St. Veit a. d. Glan na Koroškem neko že 22-krat predkaznovano deklo Alojzijo Kohler, ki je zopet izvršila razne sleparije^ in tatvine.
Človeško Okostje, ki je ležalo že okoli 50 do 60 let v zemlji, našli so rudarji v Ebersteinu na Koroškem. Poleg kosti ležali so ostanki zelenega klobuka.
Trije pogumni dečki. Trije 14 letni dečki iz Biiixa na češkem po imenu Henrik Roben, Wilibald Hoffmann in Anton Nejdl so poslali vojaškemu poveljnika v Chomatovn pismo, v katerem ga prosijo, da naj jih sprejme v vojaško službo. Na to ponudbo je odgovorilo poveljstvo nadomestnega batajlona regimenta št. 97 na domačo občino ; v odgovora nalaga poveljstvo občini, da naj pohvali dečke radi njih ljubezni do vladarske hiše ter zvestobe do domovine in napram nemškemu narodu. Seveda je moralo poveljstvo prošnjo pogumnih dečkov odkloniti, ali vendar jih je v javnosti kot vzor domovinske ljubezni pohvalilo.
Poberite vsako kruhove drobtinico! Poljedelsko ministerstvo je zvedelo, da pri mnogih kmečkih gospodarstvih še tudi y sedanjem časa ne ravnajo s sedaj neobhodno potrebno varčnostjo s kruhom. Velika kmetijska korporacija Avstrije je javila, da dobijo pri posameznih gospodarjih tudi še sedaj delavci in družina, kte-rim se daje hrana, na dan 1 kg kruha razven moke, ktera je potrebna za pripravljanje dragih jedij. Kruha se potem porabi zaradi tega-toliko, ker si ga posli smejo vrezati poljubno, mesto da bi se jim delil kruh. Posledica pa je, da si ti ljudje vrežejo več kruha, kakor ga morejo naenkrat pojesti, ostanke dobijo potem svinje in govedo. Z ozirom na to, da se v sedanjem času pokrije potreba kruha v marsikaterih pokrajinah komaj le deloma, je pač dolžnost vsakogar, da postopa s tem dragocenim živilom čim najbolj varčno in napoti z vso strogostjo tudi svojo družino, da varčuje s kruhom. Poljedelsko ministerstvo pričakuje, da bodo kmetijske organizacije v tem smislu poučljivo vplivale na kmečko prebivalstvo.
NOVO vojno posojilo. Kakor izve c. kr. te,-legrafični in korespondenčni urad, namerava finančni minister izdati novo vojno posojilo. Vsled tega bodejo pri novem drugem vojnem posojilu izbrali 5 '/, odstotni tip, ki bode plačljiv v fiksnem določenem terminu. Glede dospetka se še niso odločili, vendar pa mislijo predvsem na dobo desetih let, tako da bi posojilo dospelo maja 1925 leta. Za ta tip je merodajna okoliščina, da se na ta način nudi subskribentom skozi daljšo dobo ugodno obrestovanje. Splošno se sodi, da bode imelo tudi to drugo vojno posojilo gotovo isti uspeh, kakor ga je imelo prvo. Cesarjev spomin. Presvitli naš cesar je odredil, da dobi vsak oficir, ki bode v sedanji vojni odlikovan za svoje zasluge z redom ali vojaškim zaslužnim križcem, še posebno diplomo, katero bode naš cesar lastnoročno po d p i s a 1. Dočim se morajo redovi in križci po smrti imejitelja zopet vrniti, ostane ta diploma z dragocenim cesarjevim podpisom spomin še poznim rodovom.
Velika Slavnost v Italiji. Danes dne 5. maja se praznuje v Genovi velika italijanska narodna slavnost. Danes je namreč 55 let, kar se je znani Garibaldi s 1250 možmi pri Genovi ukr-cal in odpeljal v družbi s poznejšim ministers-kim predsednikom Crispijem v Sicilijo na pomoč revolucijonarjem, ki jih je neapelska armada pod poveljstvom generala Salzana že skoraj premagala. Na mestu ukrcanja so postavili velik spomenik, ki ga danes razkrijejo. Seveda bode imel slavnostni nagovor znani politikujoči in neverjetno domišljavi pesnik Gabriele d' Annuu-zio. Zanimiva je ta slavnost zaradi tega, ker so jo hoteli republikanci izrabiti v protiavstrijs-ko gonjo. Pod prevezo narodnega navdušenja so
hoteli agitirati za vojno proti Avstriji in Nemčiji, ki bi bila seveda naravnost nečavano izdajstvo trozveze. Ali naši in nemški nspehi na bojiščih so menda javno mnenje v Italiji kakor tudi mnenje vlade precej spremenili. Zato se tudi kralj in ministri nočejo te slavnosti udeležiti. Kričalo in zabavljalo se bode seveda vkljnb temu. Ali vendar smemo danes že trdno pričakovati, da se naš ljubi italijanski sosed od kričačev ne bode dal zapeljati na nevarna pota. Cas bi bil na vsak način, da bi se vkljub deloma res nerazumljivi naši cenzuri avstrijsko javnost glede dogodkov in pojavov na Italijanskem pomirilo. Na Nemškem so v tem ozira že vsi listi brez nagobčnika in je javnost že pomirjena. To bi bilo torej tudi za nas prav priporočljivo. Avstrija in avstrijski narodi gotovo ne vsiljujejo nikomur svoje ljubezni, posebno tistim ne, ki bodejo v Genovi deklamirali „Siamo tutti una sola famiglia." Ali — jasnosti zahtevamo, posebno zdaj, ko pričenjamo postajati zmagovalci. Clara pacta, buoni amici!
Radecky-jev duh. »Slovenec" piše: Radecky-jevi veteranci so že redki, Radecky-jev duh pa še živi. Pred enim tednom so stopili nekje v spodnji Savinjski dolini nedržavniki skupaj, ampak „fantji iz fare" (kraja ne povemo, ker bi jih sicer lahko kaka država vzela v državniško službo) ter so zaokrožili iz polnih prs in s korajžo pesem, ki se začenja s temi besedami: „Ko bi še Radecky bil, Mailand bi nazaj dobil" . . .
HroŠČev (majkebrov) je letos, kakor se nam poroča, v nekaterih krajih ogromno veliko. Ako bi se ne storilo ničesar proti tej izredno požrešni golazni, napravila bi velikansko škodo. Kebri bodo požrli letos vso listje, čez par let pa zopet črvi vse pridelke na polju. Želeti bi bilo, da se prične od merodajne strani zistema-tično delo za pokončavanje in zatiranje tega neizrecno škodljivega mrčesa.
Stanje setve in cvetja na Štajerskem. Letos je z ozirom na svetovno vojno vprašanje žetvo gotovo volevažno. V kolikor so zamore doslej pregledati setev in cvetje, stoji stvar prav ugodno. Ozimno žito je na Štajerskem splošno jako dobro prezimilo. Le v posebno senčnatih krajih je ozimna rž malo bolj redka. Prav dobro pa stojite povsod pšenica in ječmen. Iz Murskega polja se poroča, da so v nekaterih krajih napravile miši nekaj ne preveč občutne škode. Pogosti dež učinkuje jako dobro; zato se jarina prav lepo razvija. Tako je, ako se ne zgodi zopet kaka nesreča, z Božjo pomočjo pričakovati prav ugodne žetve. Tudi sadje se letos prav lepo kaže. Prav dobro so odcvetele marelice in breskve; istotako se vidi dobro stanje pri hruškah, jablanah in slivah. Sadje bi seveda zdaj potrebovalo toplega vremena. Kar se tiče vinogradov, se čnti prav hudo pomanjkanje delavskih moči. Vsled tega zaostajajo vinogradniška dela. Upati je, da bode oblast v tem ozira na kakšni način pomagala. Klici po uporabi ruskih vjetnikov za kmetijska dela so dovolj glasni. Slavni „amts-šimel" pa vozi tndi v vojni presneto počasi.
Okrajni zastop ptujski imel je pod predsedstvom načelnika g. Jos. O r n i g a svoje plenarno zborovanje, ki je bilo jako zanimivo. Zaradi pomanjkanja prostora prinesli bodemo natančno poročilo v prihodnji številki.
Bolni
napljnčih
i Sanaforij rLAJ"l©B12C i
.Hofactert830.A1jersl<o. Prp^ejtfj    j
Izpred sodišča.
Vlomilci. Pred izjemnim sodiščem v Maribora imeli so se 2. maja zagovarjati: Alojz F r a s, 21 let star, iz Sv. Barbare pri Vurber-gu; njegov 25-letni brat Jožef Fras, oba delavca v Mariboru; Rudolf Winkler, 23 let star, hlapec v Pobrežu ; Jožef F1 o r j a n č i č, 21 let star iz sv. Jurja Slov. gor., ki je zdaj kot dezerter, jetnik vojaške sodnije; Johan Fras, 23 let star, brat preje imenovanih; Marija F1 o r j a n č i č, 52 let stara, delavčeva žena v Pobrežu ; Jožef K o d r i č, 43 let star, branjevec v Leitersbergu; Ana LorenčiČ, 27 let stara, kočar i ca, J osti Florjančič, 13 let stara, učenka v Pobrežu; Marija Polenšak,
25 let stara, žena železničarja v zgornji sv. Ku-nignndi; Cecilija Fras, 19 let stara, delavka v Maribora, Vsi to med seboj sorodni. Toženi so zaradi tatvine. Izvršili so sledeče vlome in tatvine: Na Ptujski gori (ukradli so 30 K denarja in za 23 K predmetov), v Orehovi vasi (820 K), v Čermlenšaku (080 K), v Grablahu (50 K in blaga) v Rnpersbahu (4.438 K), v Ranzenbergu (28 K 80 h), Rudolf Winkler je ukradel pri lastni svoji pomočnici Mariji Florjančič še 1200 K. Obsojeni bo bili tako-le: Alojz Fras, ki je že 10 krat predkaznovan na 5 let težke ječe; Rudolf Winkler, isti-teko že 10 krat predkazovan, na 5 let težke ječe; Jožef Frae, 16 krat predkaznovan, na 15 mesecev težke ječe; Marija Florijančič 10 krat predkaznovana, na 15 mesecev težke ječe; Ana LorenčičnaS mesecev težke ječe; Johan Fras, 7 krat predkaznovan, na 14 dni strog8ga zapora ; Jožef K o d r i č, 15 krat predkaznovan, na 100 K globe ali 10 dni zapora; 13 letna Justi Florjančič na G tednov zapora; oproščeni pa ste bili Cecilija Fras in Marija Polenšak. Jožefa Florjančič pa bode vojaška oblast sodila. — Pač čudna žlahta!
Razžaljenje cesarja in armade. 62 letni posestnik Matija M a k o v i c iz Vogrišovc pri Radgoni govoril je dne 19. marca v neki gostilni z nekim čraovojnikom o vojni. Izrazil se je o tem na take načine, da je zagrešil zločin razžaljenja Veličanstva in armade. Zaradi žal-jenja armade se bode moral pred civilno soi-nijo zagovarjati. Vojaška sodnija pa je zaradi žaljenja Veličanstva po § 63 obsodila na 6 mesecev težke ječe. En mesec pa se mu obračuna od preiskovalnega zapora.
Letni in živinski sejmi na štajerskem.
Stjmi brez zvezdice so  letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so 2ivioski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letna in živinske sejme).
Dne 19. maja pri Sv. Lenartu v SI. gor.** v Ptuju (svinjski sejem); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje.
Dne 20. maja v Artičah**, okr. Brežice ; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino).
Dne 21. maja v Rogatcu (sejem s šče-tinarji);   v  Gradcu   (sejem   z   zaklano  živino).
Dne 22. majav Brežicah (svinjski sejem); v Loki**, okr. Laško.
Dne 25. maja v Peggau, okr. Frohn-leiten; v Ivnici**; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; pri Sv. Ruperta**, okr. Weiz; v Marenperku**; v Knittelfeldu**; v St. Gallon; v Ljutomera**, v Jarenini*, okr. Maribor; v Radgoni**; v Ormožu** in sejem s ščetinarji; v Rogatcu**; pri Sv. Urbanu*, okr. Ptuj; v Feldbachu**; v Ilzu**, okr. Furstenfeld; v Grobmingu; v Lučanah**, okr. Arvež; v Lipnici*; v Brucku; v Langen-wangu, okr. Miirzzmchlag ; v Svetini**,okr. Celje; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; v Vitanju**, okr. Konjice; v Pristovi**, okr. Šmarje pri Jelšah, v Lučah**, okr. Gornjigrad; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Laškem**; v Krakauhintermuhlenu, okr. Murau: v Muran*; v Gradcu (sejem z uporabno živino); v Miirzzuschlagu**.
Dne 26. majav Maribora*; v Ptuju (svinjski sejem); v Imenem (svinjski sejem) okr. Kozje.
Dne 27. maja pri Sv. Jurju na Pesnici*, okr. Maribor; na Ptujski gori*, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Heleni*, okr. Šmarje prijJelšah; v .Gradcu (sejem 8 klavno živino).
Dne 28. maja na Ptujski gori, okr. Ptuj; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem z zaklano živino).
Dne 29.  majav Brežicah (svinjski sejem).
Dne 30. maja v Trofaiachu, okr. Leoben.
Dne 31. maja v Obdachn**; pri Sv. Ož-baldu**, okr. Oberzeiring; Trofaiachu**, okr. Leoben; pri Sv. Jarju na juž. žel. okr. Celje; v Gradcu (sejem z uporabno živino.)
Oddaja vprežne živine za pomladansko setev.
C. in k. vojaško poveljstvo Gradec I je naznanilo z noto 13. aprila 1915, M. I. št. 27.378 Mob. Ref. sledeče:
Z ozirom na veliko važnost, ki jo ima letošnja pomladna setev, se pooblaščajo oni nadomestni oddelki i. t. d., ki imajo v evidenčne liste vpisane konje, da od-
dajajo ubožnim posestnikom za ta dela vprežne konje opravo s kočijaži ter potrebnimi nadzorovalnimi crgani kolikor to dopuščajo vojaški interesi — za dobo  nuj potrebe in pri vsakdanjem odvzetju. Za to vi Ijajo sledeče določbe :
1.  Potrebo oddaje mora ugotov.ti politična okraj oblast, ako se nabaja v stcjališču nadomestnega oddel i. t. d. ali v njegovi neposredni bližini, sicer pa n a r a n o s t dotično občinsko predstojništso.
V ta namen pa   morajo  postajna   poveljstva  t~ mesiom   nemudoma   naznaniti   predstoječe   doloJbe urediti oddajo konj za celo garnizijo enotno.
2.  Konji se smejo uporabljati samo v neposred bližini stojališča i. t. d., tako, da so konji v primetu trebe vsak trenutek na razpolago za zgolj vojaško slu:
3.  Pri določitvi ur dela je treba paziti na to, da ohranijo konji vsak čas v popolnoma  za vojno upo nem stanju.
Kjer je mogoče, naj se konji primerno menjajo.
Ukreniti se mora vse, da se ne povzroči vojašk erarju nikaka gmotna škoda.
Nadzorovalnim organom se mora primerno uka~ in jih natančno poučiti, da se morajo konji brezpogoj varovati pred kužnimi boleznimi.
Za oddajo konjev   ni   treba  plačati   nikakšne škodnine.   Z ozirom na  sedaj pičlo   odmerjeno   porci erarične krme pa bi bilo treba gledati na to, da bi za popolno vzdrževanje konjev — dotični zemljiški   p sestnik prispeval primeren pridatek krme in natura.
O tem morajo politične podeblasti takoj obves' občinska predstojništva.
Glasom poročila c. in k. vojaškega povelj niš Gradec I imamo na Štajerskem sledeče formacij ktere imajo zgorajšnje konje:
1.  nadomestni bataljon infanterijskega polka št. v Gradcu;
2.  nadomestni bataljon infanterijskega polka št. v Mariboru;
3.  nadomestni bataljon infanterijskega polka št. 8 v Celju;
4.  nadomestni bataljon bos.-herc. infanterijske polka št. 2 v Gradcu;
5.  nadomestna kompanija lovskega bataljona št. v Gradcu;
6.  nadomestni eskadron dragonskega polka št. 5 Mariboru;
7.  nadomestna baterija težke haubicne baterije št. v Mariboru ;
8.  nadomestna baterija težke haubicne baterije št. y Mariboru;
9.  nadomestna baterija težke haubicne baterije št. 1 v Mariboru;
10.  nadomestna kompanija saperskega bataljo-št, 3 v Ptuju ;
11.  nadomestna kompanija pijonirskega bataljon št 3 v Ptuju;
12.  nadomestna kompanija pijonirskega bataljon št. 15 v Mariboru ;
13.  nadomestni depo t renske divizije št. 3 v Gradcu
14.  nadomestni bataljon domobranskega pešpol II/3 v Gradcu;
15.  nadomestni bataljon domobranskega pešpol št. 26 v Mariboru.
Loterijske številke.
Gradec, dne 28. aprila:       12, 24, 47, 46, 55. Trat, dne 5; maja:               78, 58, 87, 88, 79.
Mašfuje se, ako se telo prenapori brez da bi se mu povolj no streglo. V gvrho dobre ohranitvije telesa in v obrambo pro'" prenaporom, utrujenosti, slabosti, omagljivosti i. t. d. dobro sluzi Feller-jev fluid iz rastlinskih esenc s znamko „EUa- Fluid," ki pomaga tudi proti trganju, pehanju in dragih bolečinah v telesu NaroČi se naj 12 steklenic, poštnine prosto za 6 kron pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg štev. 241 (Hrvatsko). Ob enem se lahko naročijo tudi Feller-jeve lahko čistilne rabarbar-krogljice s znamko BElsa-Pilien," ki stanejo poštnine prosto Skalljic 4 krone m 40 vinarjev.
Razkuževanje vojaškega perila. Mnogo caSih vojakov pošilja sedaj svojo perilo domu, da se ondi spere. Mogoče je, d~ se v takih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen. V nevarnosti so v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opomore, ako se perilo razokuzi. Najhitreje in naj go to vej že učinkuje v tem oziru, ako se perilo 24 ur pred pranjem namoči v vodo. ki vsebuje 3% raztopljenega surovega lysoforma. Perilo vsled tega ravnanja ničesar ne trpi. Zagotovilo, da bo bi' lastnik okuženega perila nekedaj bolan ah tudi Se sedaj; bolan, ne vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkušnja,
(loining- and Dienstvermittlang)
službe, učence, stanovanja In posestva
v Ptuju
izvrfaje
m vrste pesredmuja najhitreje.
Vppafacja i» pojasnil« v mestni stražnici irotov
—   7
Hiša
211
z dvema sobama in ku-'hinjo odda se v stanovanje zastonj takoj dvema osebama, ako mogoče brez otrok, ki pomagate pri poljedelstvu. Vpraša naj se pri: Jožef Murko, tlišni posestnik v OreŠjtl št. 27 pri Ptuj u.
Dva travnika
ležeča na Gornjem in Spodnjem Bregu pri Ptujn, se dasta v najem. Vpraša naj se y upravništvu „ Štajerca."      195
Lepo konjsko krmo
30—40 met. centov proda    gospa    Marie Murkovič, Mala ves, pošta Sv.   Marjeta pri Možgancih. 213
[gie Koreninske trte
Portalis in trte za cepljenje se prodajo pri ADOLF TOMANITSCH Spodnji Breg št. 4G pri Ptuju.     220
Kovaški učenec
in  kovaški  pomočnik
se takoj sprejmeta pri
Schlretz, 6radec Kar-
lauergiirtel 8.    216
SUHE  GOBE
(Herrenpilze) kupujemo. Cenjene ponudbe  z  navedenjem cene za   1   kg   in   z vzorcem brez vrednosti na naslov: Vydrova tovarna živil, Praga VIII. na Češkem.        202
Lepe tele
bikec (Pinzgauer) za pleme imam na prodaj. Pogleda se lahko pri mojem vinogradu. (Maiberg). Leopold Slawitsch, trgovec  Ptuj.   221
Mizarski učenec
se  takoj   sprejme   pri g- TomaŽu Kapun, mizarski   mojster,  Breg pri Ptoju.        213
Ljudskakopelj mestnega^ *   kopališča v Ptuju.
Čas za kopanjei ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od
12. do  1. ure zaprta); ob  nedeljah in J praznikih od 11. do 12.   ure dopoldne. I
lkojiei]   žvročim   zrakom, paro  ali I „Brausebad" z rjuho K —• 70
Vsi narodi
znajo vrednost zanesljive ure ceniti in zato se razveseljujejo

domain vinozemstvu   največje priljubljenosti.
Štev. 410. Nikel-patent-Roskopf ura, gre 36 ur    .  . K 4-10
„    705. Nikcl-anker-Roskopf ura, gre v kamenjih „  6 SO
»   885. Srebrna  rundpancer-verizica,  30 gramov „ 4-40
»                ■.                        15      „        „  2-20
Niklasta veriž:ca, ostane bela.....„   1—
„    803. Oaraska.ura, jeklo ali nikel......„ 7-99
„    80*. Srebrna damska ura, 6 rubinov.....,  9'60
„    441. Srebrni pritesek, podkov s srečno deteljo,
emajliran..............„ — 90
„    103. Kiklasla budilnica, dobro kolesje .   .   .   . „ 360
„    000. Najfinejša prima radium-ura (prava nikel-
anker-remontoar, pravo Švicarsko kolesje,
gre t kamenjih, prima cifernica in kazalci,
ki svetijo) jakO natanko regulirana   .  . . „  840
^octnill    dobi vsak kupec. knt darilo eno
bdOtUllj    srebrno  uro   ali  verižico   ali
eno zlato uro.
Več v bogato ilustriranem krasnem   katalogu, ki ga
naj zahteva vsakdo zastonj in franko od
krščanske svetovne razpošiljal ne
H. Suttner TLjubljani ŠU01.
* Lastne fabrike ur v Švici. Glavno zastopstvo fabrike „Zenith".
Kar ne dopade, se izmenja  ali denar
nazaj.
po povzetju ali na-prejpla&lu svote.
Lastna marka
„IKO"
svetovno znana.
Zagotovljen uspeh, dingale denar nazaj. o
prša
214
A. Rix kreme za prša.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost,
hitri Bigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza
K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8-—.
Kosmetisclies Dr. A. Six Latatora Dunaj IX., Beiasse 17IR.
RazpoŠiljatev strogo diskretna. Zaloge t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marij» pomagaj'1 in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu", v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie."
SSfc«^=*

oddajo se subvencijskim potom
posestnikom.
80dnijskega okraja Ptuj.
Naznanila je vposlati
na
okrajni odbor v Ptuju.
Načelnik:
J, ORNIG
5 vinarjev
stane dopisnici, s katero tamorela. zahtevati moj i ~*ni cenik
z 4000 podobami,  ki vsebuje bog£lo- izbiro  potrebnih  rabnih
in darilnih   predmetov   ter  se   pošilja  vsakomur
zastonj in franko.                      39
i h lis
c. U kr. dvorni liferait, BRfiX št. 730 (ČeSko). Prave nikel-zepne-ure K 4*20, 5*—. V srebru
K 84«, 950, niklasta budilnica K 280, ura-kuka vica K 7-85, ura na pendelj K 9 - . Razpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
Kose!
Kdor hoče imeti
Kose!
" 167
KOSO
s katero se ni treba mučiti ter se z enkratnim
klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste travo celi
dan, naj se obrne na tvrdko
J. KRAŠOVIC V ŽALCU,
katera je prevzela že lansko leto edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka ,,Poljedelsko orodje" in jih tudi več tisoč razpečala. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 kom, brezplačno.
Za dobro kakovost kos se jamči!
Cenik na zahtevo  brezplačno!
Kose!
Kose!
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnic« in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
.          t porabo.  -,
Vsakomur se les blodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d.
Ženitna ponudba!
Orožniški stražmojster z nekaj premoženja se želi ženiti. — Išče se eno v vsakem ozira pridno, dobrosrčno in lepo dekle, ne črez 32 let, ako-ravno brez denarja. Ponudbe se naj s fotografijo pod »Zakonska sreča" na upravništvo
„ Štajerca" pošlje.                      218
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje.
■
Razglas.
Hranilnica mestne Občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tudi zanaprej obrestujejo hranilne vloge s

41
0
0
Z novimi kakor tudi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice vselej in v vsuki višini vloge prostovoljno razpolagati.
Knjižice lastnih hranilnih vlog kakor tudi vojnega  posojila se sprejemajo v brezlaeno shranitev.
Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi.      >iMv*
V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice     |±
izdajale se bodo v tekočem letu posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo      fef>. izvanredno sposobljenost za darila.                                                                         125      fe4b—
Proti nalezljivosti
moramo se tembolj varovali, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor skerlatica, špički, osepnice, kolera, legar t večji meri pojavljajo. Zato
se naj rabi
povsodi. kjer se take bolezni pokažejo, dobro razokuževalno sredstvo, ki bi naj bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razokuževalno sredstvo v zavodu prof, Loffler-j», Vertun-a, Pertik-a, Vas-a i. t. d. brez dvoma
LTSOFOBl£
ki je brez duha. brez strupa in po ceni ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh lysoforma je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razokuževanje v bolniški postelji, :a umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigitacijo.
Lysoform=milo
&fino, nalabno milo za toaleto, ki vsebuje 1 odstotek lysoforma antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši kozi kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je j»ko ekonomično, ker en kos za dolgo časa zadostuje. Komad stane 1 krono 20 vinarjev.
„Pfefferminz=Lysoform"
je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe obeli in obrani. Rabi se lahko tudi pri nahodu v grlu, pri kaSlju, pri kataru, za grgranje po zdrav* niskih predpisih. Na Čašo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo 1 krono in 60 vinarjev ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. Zanimivo knjigo z naslovom : BZdravje in razokuževanje" (Gesundheit und Desinfektion) cošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Obemiker Hubmami, Roforcnt der Lysoformwcrke, Wien XX, Petraschgasse 4-                                40
Wasserdichte Wagenplachen
Vododržne vozne plahte
K 20-—                  K 25--                   K 30 —
8 m                      8'/,                         * m dolge
Wasserdichte Pterdedecken — Vododržne Konjske
rujave 1-90 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočata
Slawltsch In Heller v Ptuju
trgovina z blagom.
Vinogradniki!
Priskrbite si pravočasno vspeSno sredstvo zoper Peronospero! Bakrena galica (Kupfervi-triol) bo vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti.
Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le                    156
Peroeid.
Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka:
P. Rakusch v Celju.
Brata Slawitsch
v Ptuju
ntriiiljlih hi iiiutiiiiiti priporočata izvratna Brain« itrojo jNIhmazcMncn)  po iledeci ceni:
I Singer A ročna malina K 60'— Singer A .... K 60— 70— Darkopp-Singer . K 70'— 90— Darkopp-Ringschiff za ii-'
Tuji.......K180-—
Dttrkopp-Zentralbobbin
ca Šivilj«.....K 1*0—
Burkopp-RinrBchiff   z«
krojače......K160—
tmrkopp-Zentralbobbin nit Ttnenkbarm Oberteil,
Luxuiausitattun*..............K 160—180—
■tokop^Zvlinder-Etartik h čevljarjo    .! ,1.; .<, .%. 160—180—
BnervaA..........  . .|.Tai|r;T. .KI«*-
IBnerva C za kroji«« in Serijam .  .1 .fvt .1••' • . K160— love C z« krojača ia čevljarje .  ...  V .... K  90— poli (Beitandteile) za  vsakovrstno (trojo. — Najin« cona ao nižjo takor  povsod in is po pogodbi pla&uje tudi lahko na obrok« (rat«). Prožimo, da ■• naj raak zaupno do na« obrat, ker aolianozt Je 1« tistim znana, kateri imajo ■aiiie •< au. Ceiik knitlaeu.
Išče
Be akordanta za opeko z 20—25 delavci za ma-šinsko ciglarno. Naslov: Ziegelwerk Cilli.    117
Zidano stikana Muza samo K 1*95.
Miami«   mu/,4    oamu   ^   A yj, j -j»-   •} I   %•   «
Čudež industrije za štikanje. *"W       | 9lL  vi    «F   M
Kompletno za eno bluzo samo K 1*95.    5 Krasno lepo!   Zadnja novost!
Par sto tucatov teh krasno lepih, bogato z žido slikanih štnfa«lih bluz v nežnih lepih barvah, kakor belo, creme, rosa, svitlo-j;lavo, srednje-plavo, modno-lila, rdeče, zeleno, tof, lemno-plaio. sira, imkm, fraise, rujavo, črno, »ploh v vsaki eksistojoči barvi, prevzeli smo od neke razpuščene švicarske fetikarijske tvornice in zamoremo te krasne bluze po en- gros-prodaji velikih množin za to smešno ceno razprodati. — Te bluze ko trikratno svoto vredoe. — Pri najmanjšem nakupu 3 kosov tudi v railičnib barvah po Želji per kds K 1*95. Pri nakupu 6 kosov stanejo vsi skupaj le K 11"— in se poleg tega fini jabot iz čipk ali pa fini „Spitzenkragcn" zastonj priloži. Edina razprodaja po povzetju.
M. Svvoboda, Dunaj, II! 2, HieBgasse  13—114.
50% cenejša! Amerikanska štedilfia kava, velearomatična,  izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11'
franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinej
Čaj K 2 20 oddaja- A. Sapira, 490, eksport ka
in čaja Galanta.
Vojna ura 1914.
r
v vseh trgovinah in. trafikah
CStajerc^-Scliweden.)
Zlata verižica
na obroke!
60 gramov težka K 140'— na neate K 4—. Prvorazredna srebrna ora, 3 srebrni pokrovi K 14—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni nro in verižico kupiti, naj piše takoj               24
Z dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc Jožff I in Viljem Z združenimi močmi ali pa Viribua unitis 1914 z novim relief-treh cesarjev, Viribua units ali pa svetovna vojska 1914—16 a pa z olicijelnim črno-rumenim ali pa z železnim križcem; jeklo ali nikel 6 K, z usnjat'ra napestnikom K 6'—, posebno plošnata K 8—, z radium številiščem K 10—, s žepno budilnico K 15'—, cena niklasta ura K 8—. Vojna verižica K 1—, vojna budilniča „top" („Katione" K 6 —. Vojna budilniča „bobnar", ki bobna go-nerolmarš K 6'—. 3 let* garancije. — Pošlje po povzetju prva tvrdka vojnih ur
Max Bdhnel. Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51.
Originalni fabrični cenik zastonj.                      143-
Novost I Srebrna zapestna ura z dvojnatim krovom K SO'—.
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni  Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K.
— Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd —Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin.
—  Čaj proti gihtu a 80 vin. —   Balzam za  giht,    ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine.
—   Bleiburški živinski prašek  a    1*20   K.  Prašek  proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni   strup
za podgane,   miši, ščurke a K f—. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem.      49
(na Hrvatskem;
Pojasnila in prospekt se dobe zastonj od ravnateljstva.
gsp- Otvorjene od 20. aprila naprej.
ozdravijo
proti«,
revmatizem in skrnino.
"VB                                  184
sprejema
do preklica vsako nedeljo in
vsak praznik od 9. do 11. ure
dopoldne vloge.
Ravnateljstvo.
Udajatelj: Tiike-TnO drultvo .Štajerca«
Odgovorni urednik: Kari IinharU
Itak: W. Elanko v Ptuja.
11
62
53