196
Prislovice istrske in drugi izreki, običaji in
vraže.
Nabral Jak. Volčič.
Nos  uživa  a zubi   priziraju.    {Kadar lačen gleda, druge jesti.)
197
Jedinica pitanica.
Kada je puno ledenega, je puno ognjenega. (Za "mrzlo zimo pride rado vroče leto.)
Kakov klobuk imam, s takim se poklonim. (Kar imam, to vam darujem).
Lepa beseda glave ne odseka.
Va podzimku (jeseni) je vsaka graja mat. (Da kaj <pozobati.)
Žerjavi pravijo v jeseni: skri krajec, pokaži kozel; & spomladi: skri kozel, pokaži krajec. (Slovenska.)
Pas je mačku posodil kvasa, pak mu ga ni vrnil, zato se koljeta.
Kada se sime prekrade, nikdar sreče ni.
Kada se človek zdrhne, ga smrt preskoči, i kega preskače, če brzo umreti.
Dragi moj Bog, beli, čini, da mi budu prasci debeli. (Iz tega se vidi, da še živi beseda belibog.)
Ako su mrtvaca brez kaše (truge) zakopali, su mu stavili cvek (žebel) va usta, da ne bi nazada hojeval.
Ki otroka u susedstvu prvi put vidi, ga streplje za nos govoreč: Zdravo, sine moj! sve zlo ti nahudilo, koliko j a.   {Da ga ne oburoči.)
Kukuvača kukuje, Stipan žito kupuje, Žena mu ga prodaje Za gotove dinare.
Konce (Zwirn) valja napresti va kvatrah, najbolje va podzimskih kvatrah.
Ko se ne navlaš mravišče razmetne, prose mravi (mravlje) za daž (dež), da ga po dažu laglje skupijo, i gotovo brzo daži.