TEDNIK KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt J>. 8>. LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 19 CELOVEC, DNE 6. MAJA 1971 CENA 2.50 ŠILINGA Titov govor v Labinu v Istri Kot je bilo pričakovati v zvezi s tridnevnim zasedanjem predsedstva Zveze komunistov na Brionih ter v zvezi s sklepi, ki so bili tu sprejeti, je predsednik Tito v nedeljo dopoldne na veličastnem zborovanju v Labinu na proslavi 50-letnice labinske republike govoril prvenstveno o jugoslovanskih političnih in gospodarskih problemih. Ko je priznal, da obstajajo težave in trenja, je tudi poudaril, da se o vsem tem doma pretirava, ponekod zunaj pa je prevelika, seveda neiskrena zaskrbljenost tistih, ki jim je socialistična Jugoslavija trn v peti. Zato je Tito pozval komuniste in člane socialistične zveze, naj bodo budni, hkrati pa je tudi zagotovil, da bo vsak komunist na vodilnem mestu, ki se ne bo ravnal tako, kot zahteva Zveza komunistov, ne le izključen iz Zveze, pač pa bo moral zapustiti tudi svoj položaj. Ko je govoril o zunanji politiki, se je pohvalno izrazil o odnosih z Italijo in tudi z drugimi deželami, vendar je dodal, da so določene tuje vohunske službe prizadele Jugoslaviji doslej veliko zla. S tem v zvezi je poudaril, da so na Brionih kritično obdelali vse, kar se v Jugoslaviji in okoli nje dogaja in se hkrati dogovorili, kako premagati protislovja, ki so se doslej nakopičila. Egipt: Sadat odstavil podpredsednika Senzacionalni preokret — Dobra gesta nasproti Združenim državam Amerike Ljudsko štetje Nobena podlaga za reševanje člena 7 Vsaka država potrebuje za svoj statistični pregled tudi popis prebivalstva. Izraz „po-pis prebivalstva" je bolj umesten kot »ljudsko štetje", ker ne štejejo samo duš, ampak skušajo ugotoviti, v kakih delovnih, stanovanjskih in drugih razmerah živijo ljudje. Tako npr. vprašajo po naslovu, rojstvu, spolu, družinskem stanju, poklicu, jeziku, veri, šolski izobrazbi, delovnem mestu, da naštejemo samo najvažnejše točke. Avstrijski zakon zahteva pod najstrožjo kaznijo (do 30.000 šilingov ali 6 mesecev zapora), da pove vsak človek pri vsaki točki čisto resnico. Za to naj bi tudi skrbeli števni komisarji, ki so jih imenovale občine. Naloga teh števnih komisarjev je, da ljudje izpolnijo vse točke pravilno, da zapišejo povsod resnico. Letošnji popis prebivalstva, ki ima za kritični datum 12. maj, ne bi bil prav nič posebnega, če ne bi skušale spet pritiskati tako imenovane »domovinske organizacije" na Koroškem na slovensko prebivalstvo, naj se zapiše laži in zataji svoje slovenstvo. Isto se je tudi že dogajalo pri vseh ljudskih štetjih. Po štetju 1961 sta obe o-srednji organizaciji koroških Slovencev prijavili imensko vse nemškonacionalne dis-kriminatorje oblastem. Čeprav so najbolj grobo kršili zakonske predpise, se jim ni zgodilo prav nič. Seveda, Avstrija ni pokazala prav nič čuta za nas koroške Slovence, tudi ne za naše brate štajerske Slovence in gradiščanske Hrvate, in prav tako ne za druge pripadnike nenemških narodnih skupin v Avstriji. Avtomatično je že namreč zapisala v popisni formular dve stvari, ki lahko močno vplivata na ljudi (najbrž so to storili s posebnim namenom): Pod točko 8 beremo »Umgangssprache" (občevalni jezik). Pred zelenim kvadratom (ki ga je treba samo še prekrižati s svinčnikom) je že zapisano »deutsch" (nemško), zraven pa še, kot privesek, »andere (auch mehrere Sprachen), und zwar“ (druge [tudi več jezikov], in sicer). Obrazložitev temu nezakonitemu vplivanju na naše ljudi in tej očitni propagandi za nemščino najdemo v trditvi: Avstrijci da itak govorijo pretežno nemško, zato je popolnoma razumljivo, da je nemščina že zapisana v popisnih formularjih; vsem drugim narodom pa da se s tem ne zgodi nobena krivica, saj se tudi včasih poslužujejo nemščine kot občevalnega jezika, vrhu tega pa še lahko izpovejo, če občujejo v kakem drugem jeziku. Ta točka zapostavlja, diskriminira nas koroške Slovence in druge Nenemce v Avstriji iz dveh razlogov: da že predvideva nemščino (vse tiste, ki bodo prekrižali kvadrat »deutsch", bojo šteli za Nemce), in ker je naš jezik vštet samo pod dodatkom »andere (auch mehrere Sprachen), und zwar“. Tem bolj važno je torej za nas, da izpolnimo s črnilom tudi drugi del točke 8. Če tega ne naredimo, ne povemo vse resnice, ki jo zahteva zakon. Konec koncev pa, zakaj ne vprašajo po materinem jeziku? Potem bi bila slika mnogo bolj pravična. Drugi razlog pa je zajet v točki 9. Pri veroizpovedi ie na razpolago kar 7 možnosti. Zakaj tu 7 možnosti, ko je, vsaj na papirju, okoli 90 odstotkov Avstrijcev katoliške vere. Judovsko vprašanje (mozaična veroizpoved) so pa rešili v precejšnji meri že za časa Avstrijca Adolfa Hitlerja. Tozadevno stališče glede popisa prebivalstva sta obrazložili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v vlogah kanclerju Kreiskemu in notranjemu ministru Boschu. V skupni vlogi sta naglasili, da popis prebivalstva nikakor ne more služiti ne Iz Egipta je prišla senzacionalna vest, da je El Sadat v ponedeljek ponoči brez pravega razloga enostavno odstavil državnega podpredsednika Ali Sabrija, ki je veljal za najboljšega prijatelja Kremlja in najpomembnejšo osebnost stranke. V Izraelu pravijo, da pomeni padec Ali Sabrija lepa gesta nasproti Združenim državam Amerike. Čeprav so se v zadnjem času širile govorice o sporu med El Sadatom in Ali Sa-brijem, je ta korak v svetovni javnosti povzročil veliko presenečenje. Uradno so v Kairu samo izjavili, da Ali Sabrijeva odpustitev nima nobene zveze z odnosi med Egiptom in Združenimi državami Amerike ali Sovjetsko zvezo. V tem primeru gre izključno le za notranje egipčanske zadeve. V Izraelu poudarjajo, da pomeni ta izredni korak brezdvomno, da želi Egipt na stežaj odpreti vrata za pogajanja z Združenimi državami Amerike. Politično ozadje Politični opazovalci na Bližnjem vzhodu so mnenja, da si obeta El Sadat s padcem Ali Sabrija, ki je v egipčanskem vodstvu veljal kot levo usmerjeni voditelj in zaupnik Moskve, več neodvisnosti od Moskve. Poleg tega je egiptovski predsednik El Sadat s tem korakom hotel onemogočiti vojaško krilo v egipčanski notranji politiki. V tej zvezi so iz dobro obveščenih krogov iz- Ulbricht podal ostavko VValter Ulbricht je v ponedeljek iz starostnih razlogov podal ostavko kot tajnik komunistične partije Vzhodne Nemčije. Na njegovo mesto je centralni komite izvolil Ericha Honeckerja. Vzhodnonemška tiskovna agencija je kasneje objavila izjavo, ki jo je Ulbricht preči-tal na seji partije, in v kateri pravi, da so leta zapustila svoje sledove (Ulbricht je star 78 let) in da zaradi tega ne more nadaljevati s težavno nalogo vodje partije. Ulbricht tudi pravi, da je zaradi tega mnenja, da to nalogo prevzamejo mlajše roke in predlaga, da se Honeckerja izvoli za tajnika partije. ugotavljanju manjšine in ne reševanju člena 7 državne pogodbe. Kancler Kreisky je namreč izjavil lani, da ni potrebno ugotavljanje manjšine, ker bo itak leta 1971 ljudsko štetje, ki bo prineslo potrebne podatke. Zadnje čase se pojavljajo zopet na letakih in v časopisih protizakoniti pozivi, naj Slovenci izpovejo laž. Taka laž bi bila, če bi zatajili svoj jezik. Zaradi tega pozivamo še enkrat vse ko- javili, da se je Ali Sabri upiral združitvi Egipta, Sirije in Libije, in je bil zaradi tega odstavljen. Kljub temu pa zavoljo Ali Sabri-jevega padca ne bo prišlo do popuščanja napetosti na Bližnjem vzhodu. Politični opazovalci v Kairu tudi menijo, da odstavitev namestnika državnega predsednika ne bo imela nobenega vpliva na dobre odnose med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Dvojezični napisi - Iz zdravilišča Slatine Radenci, kjer sem se zdravil, sem šel večkrat tudi na izlete, in si ogledal kraje v Prekmurju. Dobro poznam te kraje že od prej, ker sem bil, na primer v vasi Gornji Petrovci že dvakrat na dopustu v znanem gostišču na Pindži. Na svojih iz- letih sem prišel tudi v vasi, kjer živi madžarska skupnost. Povsod tam slišiš pozdravljat: „Jo napot kivanok" (Dober dan), ali Jo estet kivanok" (Dober večer). Precej je teh madžarskih vasi vzdolž jugoslovansko-mad-žarske meje; manjšina uživa popolno jezikovno enakopravnost! Videl sem uradne oglase v slovenščini in v madžarščini, pa tudi dvojezične napise, kot na primer: gostilna — Vendeglo, ali mi- roške Slovence, naj se ne dajo ustrahovati od raznih »domovini zvestih" priganjačev, ki s svojimi dejanji kršijo zakonite predpise ter blatijo ugled Avstrije in naše domovine Koroške. ZAPIŠIMO V TOČKI 8 CELO RESNICO, DA NAS NE BO ZARADI LAŽI NEKOČ BOLELA GLAVA! (Glej še članek na 5. strani: »Avstrijsko ljudsko štetje in koroški Slovenci".) VABILO Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na šolsko akademijo ki bo v nedeljo, dne 23. maja 1971, ob 14.30 v Delavski zbornici (Arbei-terkammer) v Celovcu. Vstopnice dobite v šolski pisarni Državne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo Strašna železniška nesreča na postaji v Brnci V soboto, ob 3.13, se je iz Italije prihajajoči ekspresni vlak na železniški postaji v Brnci z brzino 75 km zaletel v stoječi tovorni vlak. Pri strahovitem trčenju je bilo osem ljudi ubitih, 23 pa je bilo lažje in težje ranjenih. Po sporočilu avstrijskih državnih železnic sta tragedijo zakrivila brnški postajenačel-nik in kretničar, ki sta pustila tovorni vlak stati na progi, po kateri bi moral voziti ekspresni vlak Rim—Dunaj. V vlaku, ki je imel večurno zamudo zaradi stavke italijanskih železničarjev, je bilo okoli 288 potnikov. Škodo cenijo okoli deset milijonov šilingov. ampak ne pri nas zar — asztalos itd. In tam, kjer pride cesta v vas, so table z napisi v slovenskem in madžarskem jeziku, na primer: Hodoš — Hodoš, Krpljivnik — Kapomok, Berkovci — Berkehaza itd. In ni nobenega prenapeteža, ki bi naskrivoma izbrisal dvojezične napise, ali jih celo odstranil, kot pri nas. Tam ni nobenega prenapeteža, ki bi se jezil, če mora brati napise v drugih jezikih. Šolski pouk v manjšinskem jeziku je popolnoma zagotovljen, a če popotnik zahteva avtobusno vozovnico v madžarščini, mu šofer tega ne zameri, in mu jo brez ugovarjanja tudi izstavi. Domovini zvesti na Koroškem, naj gredo malo pogledat v Prekmurje, pa se bodo na lastne oči nazorno prepričali, kako je tam urejeno manjšinsko vprašanje. Kot nazoren primer prilagam k temu članku fotografijo z dvojezično tablo, ki sem jo sam slikal. (Glej še članek »Impresije iz Slovenije" v Našem tedniku, št. 15, str. 4.) • Ob koncu tedna bo obiskala Koroško delegacija (sovjetska in ameriška) konference SALT. Skupno bo prišlo okoli 180 Rusov in Američanov. OD TEDNA DO TEDNA SLOVESNA PROSLAVA 30-LETNICE OF V LJUBLJANI Pretekli teden je bila v dvorani slovenske skupščine v Ljubljani svečana proslava 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ki ji je prisostvoval predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko. Navzoči so bili tudi predstavniki slovenskih narodnostnih skupin v Italiji in na Koroškem. O pomenu Osvobodilne fronte za politični razvoj slovenskega naroda in tudi organizacije odporniškega gibanja je spregovoril Janez Vipotnik, predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Kot slavnostni govornik je predsednik Akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar očitno globoko ganjen opisal zasluge OF za slovenski narod. Ta je v celoti sprejel vodstvo komunistične stranke v boju za svobodo v sklopu OF. Osvobodilna fronta je dala zgled tudi drugim borcem za svobodo v Jugoslaviji. Njena načela so pravzaprav tista, ki se zdaj uveljavljajo v dopolnilih k ustavi. Janez Vipotnik je nato izročil odlikovanje Osvobodilne fronte za leto 1971 40 nagrajencem, med katerimi so tudi Goričana Vladimir Dornik in Milo Vižintin, beneški Slovenec Izidor Predan in odgovorni urednik Primorskega dnevnika inž. Stanislav Renko, dva Slovenca tudi s Koroškega, in sicer Andrej Sienčnik in Janez Weis; nadalje dr. Aleš Bebler in dr. Marjan Brecelj ter Anton Ukmar (Koper). JUGOSLAVIJA JE OČARALA CHABAN-DELMASA O vtisu, ki ga je napravila Jugoslavija na francoskega ministrskega predsednika Cha-ban-Delmasa, je poročal z Bleda Henry Ni-colle pariškemu listu „Le Figaro". Jugoslavija je francoskega premiera v resnici osvojila, je poročal dopisnik. Po sprejemu pri predsedniku Titu na De-dinju je Chaban-Delmas več dni potoval po Jugoslaviji. Ogledal si je Skoplje, Ljubljano, Zagreb in Bled. V Zagrebu si je ogledal tudi tovarno Rade Končar. Chaban-Delmas je dejal, da so smotri Francije in Jugoslavije pravzaprav skupni, čeprav se gospodar- ski sistemi razlikujejo; v Jugoslaviji se pri podjetjih uveljavlja samoupravljanje; podjetja so se osvobodila državnega pritiska, ugotavlja Henry Nicolle. POLITIČNI POMEN TITOVEGA OBISKA V VATIKANU Londonski „The Economist" pripominja, da je srečanje predsednika Tita s papežem Pavlom VI. prispevalo k ustvarjanju ugodnega ozračja, ki se bo dalo izkoristiti za nadaljevanje pogovorov in sodelovanje med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Na tej osnovi se bodo dali urediti tudi odnosi med Vatikanom z ene strani in Poljsko ter Madžarsko z druge. Poleg tega bo Titov obisk utrdil lojalnost jugoslovanskih katoličanov nasproti državi. POZIV ŠPANSKIH OBLASTI VODJI ŠPANSKE PARTIJE Španske oblasti so pozvale vodjo španske KP v izgnanstvu Santiaga Carilla, naj se v roku petnajstih dni javi vojaškemu sodniku v Barceloni, ki je pristojen za zločine vohunstva in drugih dejavnosti, ki so škodljive za državno varnost. Carilla, ki živi v Parizu, obtožuje „žalitve vojske" zaradi članka, ki ga je objavil 8. januarja v glasilu KP Španije „Mundo Obrero" ob priliki procesa v Burgosu proti 16 baskovskim rodoljubom. IZRAEL Sl JE PRIKLJUČIL PRISTANIŠČE ŠARM EL ŠEJK Izraelska vlada nadaljuje politiko tihega priključevanja arabskih ozemelj: Po Jeruzalemu, Golanskemu višavju in Hebronu, je sedaj na vrsti pristanišče Šarm El Šejk. To mesto so te dni priključili v področje pod izraelsko civilno upravo, poleg tega pa je vlada sklenila, da ustvari tu naselje za svoje državljane. V uradnih krogih pojasnjujejo, da ne gre za formalno priključitev, pač pa le za „razširitev pravne oblasti izraelskega notranjega ministrstva" na to mesto. Vlada bo tudi pospeševala naseljevanje Izraelcev v Šarm El Šejku, kjer bodo zgradili poleg stanovanjskih hiš, tudi urade, šo- le, bolnišnico in drugo. Šarm El Šejk leži na južnem koncu Sinajskega polotoka ter ima velik strateški pomen, ker leži ob vhodu v Tirasko ožino in je iz njega mogoče nadzorovati ves promet po Arabskem zalivu. Že pred nekaj meseci so Izraelci zgradili med Šarm El Šejkom in Eilatom na izraelskem ozemlju novo cesto, kar so politični opazovalci že označili kot jasen dokaz pri-ključitvenih želj izraelske vlade. ILIČEV IN TOSTIKOV V PEKINGU Iz Moskve poročajo, da sta se 19. aprila vrnila v Peking načelnika sovjetske delegacije Iličev in Tostikov. Minister Iličev in veleposlanik v Pekingu Tolstikov sta bila v Moskvi en mesec (preden sta odšla iz Pekinga, jih je sprejel kitajski ministrski predsednik Ču En-laj), in sta imela posvetovanja s sovjetskimi voditelji o razvoju odnosov med Moskvo in Pekingom, ki so dosegli posebno ostrino ob priliki 100-letnice pariške komune. Verjetno je, da so posvetovanja zajela tudi vprašanje nepričakovanega izboljšanja med Kitajsko in Združenimi državami Amerike, do katerega je prišlo ob obisku a-meriških pingpongarjev na Kitajskem. FIDEL CASTRO O ODNOSIH Z ZDA Kuba ne bo obnovila odnosov z ZDA in se tudi ne bo vrnila v Organizacijo ameriških držav (OAD), še nadalje bo podpirala revolucionarne sile v Latinski Ameriki in še posebej čilsko ljudstvo, ki se z levičarsko vlado na čelu pripravlja na spopad z imperializmom. V Argentini in Braziliji pa je položaj tako napet, da so tamkajšnji narodi na robu revolucije. Tako je v svojem govoru ob 10. obletnici zmage nad protirevolucionarnimi najemniki, ki jih je poslala ameriška obveščevalna služba (CIA) v Plaja Giron, govoril kubanski predsednik Fidel Castro. BODO OBNOVILI RAZGOVORE MED ZDA IN KITAJSKO? Prvi konkretni rezultat ugodnega vzdušja, ki se je ustvaril ob obisku ameriške namiznoteniške ekipe v Kitajski, bi moral biti ponovni začetek varšavskih razgovorov med diplomatskimi predstavniki Pekinga in Was- hingtona. Zadnji sestanek v poljskem glavnem mestu je bil 20. februarja lani, naslednje srečanje, ki bi moralo biti 20. maja, pa so Kitajci odpovedali v .znamenje protesta, ko so ameriški vojaki aprila vdrli v Kambodžo. Predstavnik državnega departmaja Robert McCloskey je že izjavil, da so ZDA pripravljene znova začeti razgovore v Varšavi. V VVashingtonu pa so mnenja, da bi morali za to dati pobudo Kitajci, ki so na lastno iniciativo razgovore prekinili. NI VOHUNIL IZ IDEALIZMA Švicarski inženir Alfred Frauenknecht je bil zaradi vohunstva obsojen na štiri in pol leta ječe, ker ni hotelo švicarsko sodišče verjeti njegovemu zatrdilu, da je prodajal Izraelcem iz idealnih nagibov dokumentacijo za graditev francoskih letal vrste „Mi-rage-3“, ki so jih po francoski licenci izdelovali v Švici. Prodal je okrog 200.000 risb in prejel za to 200.000 dolarjev. Trdil je, da je hotel s tem Izraelcem pomagati, ker se je prepričal, kako so trpeli Židje v Hitlerjevih taboriščih. Državni tožilec je zahteval obsodbo sedem let. Sodišče ni prisodilo inženirju še posebne globe, pač pa je odredilo zaplembo 200.000 dolarjev, to je nagrado, ki jo je Frauenknecht prejel. SOVJETSKA ATOMSKA ELEKTRARNA ZA FINSKO V Moskvi se je mudil finski ministrski predsednik Ahti Karialainen. Že poprej je prispel v Sovjetsko zvezo finski minister za zunanjo trgovino Mattila na čelu delegacije gospodarskih strokovnjakov, da bi pripravil nov dogovor o sodelovanju s Sovjetsko zvezo, ki bo zadevalo tudi industrijsko kooperacijo. Poleg tega je bil pripravljen tudi sporazum glede uvoza atomske električne centrale na Finsko, pa tudi glede dobave sovjetskega naravnega plina. V mestu Paaiarvi (v Sovjetski zvezi na finski meji) bodo ustanovili gozdarski kombinat s sodelovanjem finskih gozdarjev. Finci si prizadevajo, da bi v Sovjetsko zvezo izvozili čim več kmetijskih pridelkov. O vseh teh vprašanjih je bilo govora že meseca februarja med obiskom finskega predsednika Kekkonena v Moskvi. ..........im.................................................im....milili.......nuni.............mm....m........iiiii.milimi............................. TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA ..............................................................................................................mmnmiimmmmmmmmmmmiimmi...iiimmii.. Korošci, vaša usoda, vaša bodočnost! 11. PREMIŠLJUJMO, KAJ IMAMO VNAPREJ POSEBNO V GOSPODARSKEM OZIRU PRIČAKOVATI Celovec in Beljak. Že sedaj uvidimo, da meri smer našega gospodarstva na Spodnjem Koroškem v Celovec, kakor na Zgornjem v Beljak — ne pa v Ljubljano, še manj pa v Zagreb ali Bel-grad. Ko bi se odločila Spodnja Koroška za Jugoslavijo, bi bila gospodarsko uničena! Medtem ko Vam odjemljejo Celovčani vse Vaše pridelke po dobri ceni, bi bili potem ob eolski meji primorani konkurirat z hrvaškim, banaškim in srbskim kmetom, ki je glede boljšega sveta in živinoreje pravi kralj v primeri z koroškim kmetom. Konkurirati z jugoslovanskim kmetom ne boš mogel, odjemalcev za poljske pridelke ne boš imel, ker ti bo pot v Celovec zaprta — davkov ne boš mogel plačevati, ker ne bo zaslužka — kaj ti bo ostalo drugega, kakor da greš s trebuhom za kruhom in se izseliš ter zapustiš streho, pod katero so srečno bivali tvoji očetje. Že zdaj vidiš, kako težko je dobiti orodje za kmetsko gospodarstvo, ki se na Avstrijskem izdeluje, radi visokega eolskega tarifa, ki so ga napravili gospodje v Bel-gradu. Ako pa izbruhne kaka živinska kuga, od kod boš vzel zdravila, ki jih Jugoslavija nima, in od kod živinozdravnika, ki jih je tudi premalo? Nasprotno imaš v Avstriji v takih slučajih pomoči zadosti in to brez cola! Vedno boš imel tudi dobrih odjemalcev v Celovcu; in ne bo trajalo 10 let in železniška proga bo šla iz Celovca črez Velikovec in Grebinj v Labudsko dolino in Sv. Andraž in Volfšberg, od tod pa na najkrajši poti v Gradec. Kako lahko boš v Avstriji prodajal in kupoval brez obmejnih sitnosti. DENARNO STANJE Kar se tega tiče, se gospodje okoli ljubljanske vlade precej radi širokoustijo, češ, kaki „Bettelvo!k“ in Jačenbergarji" so Avstrijci. No, jaz le vem, da so vsled vojske vsi narodi in vse vlade precej v škripcih in stiskah. Da smo pa vendar v redu, je menda že s tem dokazano, da smo še Čehom mogli moke posoditi. Denarno stanje se bo zboljšalo, kakor hitro bo mogla začeti naša industrija delo v polnem obsegu. Tudi namiri na Ruskem in Poljskem branijo razvoj, vendar pa nismo molzna krava, kakor so Kranjci in Hrvati za Srbe. Pomislite! Prve ste tudi Vi morali oddati 20 % vsake kronice — Srb ni oddal niti vinarja. Pri menjavi kron v dinarje so Vam Srbi na novo precej mošnjo izpraznili — Srbi niso trpeli, ker so dinarje že imeli. Sedaj zahtevajo, kakor berem v ljubljanskih časopisih, 16 krat višji zemljišč-ni davek kot je bil prej: Berite vendar te časnike meseca avgusta, kako stokajo onkraj Karavank radi državnega proračuna za leto 1920/21, ki kaže izdatkov 16 milijard 789 milijonov, torej skoro 17 tisoč milijonov. Zraven tega pa še vojnega dolga, ki ni ura-čunjen, okoli 200 milijard kron! Dober te, „Zlata“ Jugoslavija! Vprašam Vas, ali ne slišite obupnih klicev iz Kranjske, klice vseh „revežev, bednikov in razžaljencev", kakor pišejo časniki v Ljubljani? Komentar: G. Križaj je vsevedež. Spozna se v šolstvu, v zgodovini, v gospodarstvu, celo v financah, v obmejnih vprašanjih, torej v vsem. Le v veri mu manjka precej. Pozabil je, da smo vsi ljudje enaki in da se ne sme lagati! TEMNI OBLAKI NAZNANJAJO NEVIHTO! Zopet v vojsko? Jugo- ali Srboslavija je požrla več narodov, kakor jih more prebaviti. Ni čudo, da ji noben sosed ni prijatelj. Avstriji je vzela krajev in prebivalcev, ki za njo ne marajo — ravno tak Ogrski. Bolgarijo je ogoljufala, niti ubogih Albancev na pusti pri miru, Črnogorce tlači in z Italijo je v skriti vojski. Vrli katoliški Hrvatje krivoverskih Srbov ne marajo, na Kranjskem se navdušujejo za Srbe le advokati in tudi samo toliko časa, ko pri vladnem koritu stoje — pri večini Kranjcev se pa že dani, bili bi veseli, ko bi tudi imeli ljudskega glasovanja. Tako v tej državi ne bo pravega miru in besede bodo obveljale: „Kraljestvo, ki je samo zoper sebe razdvojeno, bo razpadlo!" Notranji nemir oslabi in usoda avstrijskega cesarstva se tudi v SHS-državi lahko ponavlja! To pa ne bo šlo brez sile, brez krvi. In tako bi se podali v državi SHS v novo vojskino nevarnost. Vaši možje in sinovi bodo spet morali zagrabiti puške in se podati na vojno polje in za koga? Le da branijo samoobiastne mogočneže zaslužene csvete! Oh, kamor gledaš v „zlati Jugoslaviji", povsodi se kažejo temni obiaki, ki naznanjajo nevihto in hudo uro! Nasprotno je v Avstriji le toliko vojaštva, kolikor potrebuje za notranji red in tudi pri tem še ni govorjena zadnja beseda. Vojaki so tukaj prostovoljci s plačo, kakor n. pr. žandarji. Nihče ne vpokliče mladih fantov k naboru (štelungi) ali k vojaškim vajam. Ni se treba bati 21. leta, da bi fant moral za par let od doma in dela, tratit čas po kasarnah. Tako bodo ravno v najlepših letih Vaši otroci — ako glasujete za Avstrijo — presegali svoje štajerske in kranjske tovariše, ki bodo morali biti pripravljeni, darovali za neljubo vlado čas, zdravje in življenje! Kakšno šolo? Tvoji otroci — komaj par ure od nemške meje — se v srbohrvaških šolah na bodo kaj drugega naučili kakor par srbskih kljuk, en par besed, ki jih nihče ne razume, in podlega sovraštva proti Nemcem. To je menda edini učni predmet privandranih učiteljev in učiteljic, ki se obnašajo kakor pust- ne šeme in pojaci v primeri z dobrimi prejšnjimi koroškimi učitelji. Pot v svet in s tem boljši kruh bo tvojim otrokom zabranjen, če se jim odvzame priložnost, priučiti se nemškega jezika, ki jim je potreben kakor vsakdanji kruh. Naj le narodnjaki še tako vijejo, naj razupijejo vsakega Slovenca, ki jim pošteno resnico pove, za Judeža — izdajalca! Gola resnica je, da sloni ves naš kulturni napredek in naša znanost na nemški kulturi in znanosti. Tako je bilo in tako bo tudi v bodoče! Ljudstvo, ki šteje nad 70 milijonov enega jezika, se ne da ugonobiti! Vrli Hrvatje in tudi trezno-misleči Srbi so to vedno uvidli, in so ostali Nemčiji in Avstriji naklonjeni. Tudi Rusi se približujejo. A celo na Kranjskem se sliši zdaj že na mnogih krajih na novo pravična sodba o Nemcih. In Vi, koroški rojaki, ki ste najbližji pri zakladih nemške civilizacije, znanosti in učenosti, bi se jih branili? Vi, ki bi dobili takorekoč iz prvih rok napredek, znanost in učenost, s katerimi si morete uravnati boljšo prihodnost in svojim otrokom zapustiti najlepšo dediščino? — V nemški jezik so prestavljena vsa glavna dela vseh učenjakov na svetu, pisana vsa znanstvena dela bogo- in modroslovja, zdravito-znanstvena in pravoslovna, tehnična in strokovna — kar je človeški um izmislil spisal od najstarejših časov do zdaj, je na razpolago našemu ljudstvu in mu dostopno v nemških knjižnicah, na šolah vseh vrst. In tvoje otroke hočejo mučiti in poneum-niti jugoslovanski prvaki s srbščino in jim izbiti iz glave nemščino, da bi ne mogli po svetu, da zakrknejo v balkanski nevednosti in neolikanosti! Če ti je za tvoje otroke, moraš glasovati. za Avstrijo! Komentar: Prišli smo že tako daleč, da se slovenska beseda v javnosti skoraj ne sliši več. Premnogi so pozabili svoj materni jezik, pa ne zaradi jugoslovanskih prvakov, temveč zaradi naših dobrih nemških bratov. Križaju, pa naj se pove, da ne bi smel tako sovražiti, vsaj kot duhovnik ne. (Dalje) KULTURNI OBZORNIK Stran 3 Naš tednik 19 — 6. maja 1971 MllMMMJMUMMfjJLUIMMIBHIff ■ ■Ulili II >■!■! II lil V Andrej Šuster, po domače Drabosnjak Med koroškimi bukovniki, torej literarnimi ustvarjavci, je bil najpomembnejši. Živel je od leta 1768 do 1825. Doma je bil z Zgornjih Drabosinj nad Vrbo ob Vrbskem jezeru. S petindvajsetimi leti je dobil očetovo posestvo in sam postal Zvrhnji Drabosnjak. Z ženo Nežo, ki je bila doma z bližnjih Jezerc, je imel enajst otrok. O Drabosnjaku vemo največ iz ljudskega izročila. To ve povedati, da je bil gladko obrit, da je nosil hlače in suknjo iz domačega sukna; za širokokrajnim klobukom je imel zataknjene „šrifte“. S seboj je zmeraj nosil usnjeno torbico s svinčnikom in papirjem, da si je mogel sproti pisati, kar mu je švignilo v glavo. Baje je „rajmal“, se pravi koval verze, kar med oranjem. Bil je velik šaljivec, pripovedovavec, urar, slikar panjskih končnic, gatil je živali, iskal zaklade in prerokoval ljudem. Bolj kot za gospodarstvo se je Drabosnjak menil za druge reči, zlasti za »rajma-nje“ in veselo druščino. Literarno delo ga je tako pritezalo, da si je na svoji kmetiji baje celo omislil tiskamo. Dobro je obvladal nemščino, poznal pa je nekaj slovenske literature, tudi protestantsko. koroški deželi in jih igrali po domovih, gospodarskih poslopjih, krčmah in na prostem skoraj do druge svetovne vojne. Dandanes jih kdaj pa kdaj slišimo na celovškem ali tržaškem radiu. Okrog leta 1935 je vse tri Drabosnjakove igre priredil Niko Kuret, božično igro pa je pod naslovom Ta sveti dan, veseli dan leta 1966 za tržaško slovensko gledališče dramaturško in jezikovno obdelal Bruno Hartman. Andrej Šuster je svoje življenje slabo sklenil. Posestvo mu je šlo po zlu, morda zaradi kazni, ki mu jo je naložila gosposka, ker se je ukvarjal s tiskanjem in izdajanjem knjig, morda pa tudi zaradi tega, ker se je vdal pijači. Kot gostač je umrl pri sinu Gregorju na Umbaru pri Domačalah. Branko Reisp takole označuje Drabosnja-kovo delo in pomen: »Nazori, ki jih je Šuster razvijal v svojih delih, pričajo o možu, ki je mnogo premišljal, a ostal vendar na stopnji preprostega, V jubilej pobožnega kmeta. Zelo močno je poudarjen njegov kmečki ponos, zlasti v Svove-njem obaceju pa je tudi nekaj družbenokritičnega in upornega duha, ki bi ga menda lahko pripisali vplivu tedanjega revolucionarnega časa. Upornost in vztrajnost je značilna tudi za Drabosnjakovo literarno delovanje. Če pomislimo na okoliščine, v katerih je delal, ga moramo naravnost občudovati in spoštovati. Samouk in čisto osamljen se je trudil, da prelije svoje misli v slovenske verze, zlasti goreče pa si je prizadeval razviti ljudsko gledališče. V času, ko sta imela Linhart in Vodnik od strani barona Zoisa, se je Drabdsnjak naslonil le na svoje koroško ljudstvo. To ljudstvo pa je njegove verze in igre sprejelo za svoje in jih še dobrih sto let obnavljalo na odru. Drabosnjakove igre so tako postale sestavni del kulturnega življenja koroških Slovencev. Vrednost Drabčsnjakovega dela torej ni le kulturnozgodovinska, temveč je v danih razmerah velika tudi v okviru naše gledališke zgodovine. Zaradi tega gre Drabosnjaku častno mesto poleg Linharta." B. H. »Družine” Razgovor z urednikom prof. dr. Jožetom Premrovom Priredil ali zasnoval je vrsto besedil, ki so se zvečina po rabi tistega časa širila v prepisih. Šlo je ali za originalne pesnitve („rajme“), prevode ljudskih zgodb in priredbe iger s svetopisemskimi motivi. Vsaj tri dela so izšla tudi v tisku: Marijin pasijon, Svovenji obace (Slovenska abeceda) in La-tanija od tah hudah žien. Najpomembnejši so Drabosnjakovi prevodi oziroma priredbe iger s svetopisemskimi motivi. Prva je bila Komedija od celiga grenkiga terplenja ino smerti Jezusa Kristusa našiga lubiga Gospuda. Popisano od Andreja Drabosnjaka eniga paura u Korotane iz nemčiga v koroško špraho v rajme na-praulano v letu 1818. Sledili sta Igra od zgublanega sina in Gierten-Spiel ali Anu žavost-no ino vsmilenja vriedno D j a -nje pertam roistvi Jezusa Kristusa. Vse tri igre so v prepisih širili po Kratke kulturne USPEH REŠKE OPERE V LUKSEMBURGU Reška opera na Hrvaškem, ki je že večkrat z velikim uspehom gostovala tudi v Kulturnem domu v Trstu, je te dni nastopila v Luksemburgu s Traviato. Gledališče, v katerem so nastopili, je precej prostorno, a kar je najvažnejše, zelo akustično. Med pevci naj omenimo zlasti baritonista Ruž-djaka in Nado Siriščevičevo (nastopala tudi v celovškem Mestnem gledališču). Dirigiral je Nikša Bareza. Pevci, ki so peli v italijanščini, so imeli s seboj tudi lasten orkester pa tudi pevski zbor. Oba nastopa, to je v ponedeljek in torek sta bila izredno uspešna. Luksemburžani so se priporočili, naj bi jih reški pevci in glasbeniki še kdaj gostovali pri njih. Ob srečanju z Luksemburžani so si Rečani pomagali s francoščino, pa tudi z nemščino. OB 100-LETNICI SOČE Uredništvo revije »Srečanja11 v Novi Gorici je nekoliko odložilo napovedano srečanje ob proslavi 1G0-letnice »Soče11, znanega goriškega iista, ki je nekaj let izhajal tudi Po drugi svetovni vojni. Srečanje v Novi Gorici bo v soboto, 8. maja, ob 16. uri v kromberškem gradu. Slavnosti, na kateri bo imel referat dr. Franc Vatovec, bo sledil razgovor za okroglo mizo o temi »Slovenski tisk kot integracijski dejavnik Slovencev doma in v zamejstvu11. Uredništvo »Srečanj11 priredi po razgovoru družabni večer. ZLATARSTVO NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM V mariborskem pokrajinskem muzeju pripravljajo za letošnjo jesen razstavo z naslovom »Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem". To bo velik prikaz zlatarskih izdelkov, ki so nastajali po različnih zlatarskih delavnicah od 15. do 20. stoletja. Na razstavi bodo zbrani najrazličnejši izdelki domačih in tujih zlatarjev. Večina predmetov bo sakralnega značaja, ker so bili zlatarski predmeti pač po cerkvah najbolj razširjeni in tudi najbolj potrebni. Znani verski list »Družina11, ki izhaja v Ljubljani v veliki nakladi vsakih 14 dni, ima na sprednji strani napisano: 20. leto, namreč izhajanja. Ker je ta list tudi na Koroškem poznan in priljubljen, bo našo javnost vsekakor zanimalo, kako je list nastal, komu je najprej bil namenjen. Prvi urednik prof. dr. Jože Premrov, ki je pri ustanovitvi »botroval11, se je mudil v Celovcu in sem ga zaprosil za razgovor. Povedal je naslednje: »Dne 7. maja bo začetek 20-letnice ali vstop v 20. leto izhajanja. Njegov ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator dr. Mihael Toroš, 'doma iz Medane v goriških Brdih. Civilno pravo je doštudiral na Dunaju, cerkveno pravo pa na Gregorijani v Rimu. V centralnem semenišču goriške nadškofije je bil ugleden profesor cerkvenega prava in hkrati cerkveni sodnik beneške (severo-italske) cerkvene province. V dobi fašizma, ki je tako kruto zatiral primorske Slovence, se je prof. dr Toroš izkazoval kot odločen in neustrašen Slovenec. (Za las je manjkalo, da ga fašisti niso pobrali in odvedli v pregnanstvo na zloglasne Liparske otoke!) Ta u-gledni mož je po koncu druge vojne bil imenovan za cerkvenega dostojanstvenika, apostolskega administratorja (upravitelja) poreško-pulj-ske škofije med Hrvati v Istri. A kmalu mu je bila poverjena nova apostolska administratura, med Slovenci na Goriškem, namreč za tisto ozemlje goriške nadškofije, ki je po drugi svetovni vojni (1947) pripadlo Jugoslaviji..." »Torej se je presvetli g. apostolski administrator vrnil v lastno nadškofijo in za lastno nadškofijo .. „Da, za 18 dekanatov jugoslovanskega dela nadškofije. In z njegovo vrnitvijo se začne tudi nastanek primorskega verskega lista. Apostolski administrator je namreč čutil živo potrebo po verskem listu med svojimi slovenskimi škoflja-ni.. .“ »Ali je imel pred očmi že kak vzor verskega lista?11 »Seve, prek meje so po vojni začeli izhajati slovenski verski listi..." — „Da, v Trstu smo imeli »Božje vrelce" (sedmi letnik), »Teden", v Gorici pa »Slovenskega Primorca", ki ga je kmalu zamenjal sedaj »Katoliški glas". Bil je pa v načrtu tudi verski tednik »Sveta gora" za obe coni, cono A in cono B, ki je pripadala Jugoslaviji ...“ »Vendar se apostolski administrator dr. Toroš ni zgledoval po teh listih. Njemu je bil za vzor list istrskih Hrvatov »Gore srca!" (Kvišku srca), ki ga je začel izdajati ugledni istrski duhovni voditelj dr. Božo Milanovič, ko se je iz Trsta preselil v Pazin ...“ »Dobro sem v Trstu kot urednik .Božjih vrelcev’ in profesor na slovenski gimnaziji bil znan s tem hrvatskim duhovnikom, ki je govoril slovenski. Za natis 3. in 4. dela narodopisne zbirke ,Pod vernim krovom’ mi je daroval papir. Bil je med Slovenci in Hrvati zelo ugledna osebnost.” „Ob njegovem dobro urejevanem glasilu Gore srca (Kvišku srca!) si je dr. Toroš zaželel podobnega glasila za vernike jugoslovanskega dela goriške nadškofije ...“ »In kako je do ustanovitve lista prišlo?11 »Potrebno je bilo predhodno dovoljenje ljudske oblasti, t. j. republiške komisije za verska vprašanja v Ljubljani. To je dr. Toroš kot zaslužen slovenski narodnjak, borec za slovenske pravice za časa fašizma, brž dosegel. Dovoljeno mu je bilo, da začne za vernike svoje goriške apostolske administrature izdajati željeni verski list...“ „ln kdo je prevzel uredništvo?" »Sredi marca 1952 me je obiskal v Ljubljani dr. Toroš in mi razodel svojo zamisel glede novega verskega lista za goriško administraturo. Od mojih znancev je namreč izvedel, da sem pred zadnjo vojno več let urejeval Izseljenski vestnik za slovenske rojake po svetu. Tako je računal name, da utegnem prevzeti vodstvo novega verskega lista. Jaz sem njegovi iskreni želji takoj ustregel in uredništvo prevzel." „Pa ime novemu listu? Kdo ga je dal?“ »Apostolski administrator me je naprosil, naj kot bodoči urednik tudi o imenu, o naslovu razmišljam. Odločil sem se za pomembno ime .Družina'! Ta naslov pa je tudi administratorju bil na moč všeč. Za prvo številko »Družine", ki je izšla 7. maja 1952 v Novi Gorici, je novemu verskemu listu napisal toplo uvodno besedo. V uvodu je naglasil, naj bi sv. nazareška družina bila vzornica slovenskim družinam, ki bodo brale verski list »Družina". Z navdušenjem je zapisal: ,Lejte jo tukaj, dragi duhovniki in verniki, .Družino’, verski list za goriško administraturo!’ Poudaril je, da hoče novi verski list biti glasnik ne samo verske blagovesti, marveč tudi glasilo ,s slovenskimi krščanskimi in narodnimi vrednotami'. Začrtal je listu širok verski in narodno-kul-turni program.” »V koliki nakladi je izšla prva številka?" »Začetek je bil bolj skromen. List mesečnik je na 8 straneh izšel v 15.000 izvodih." »Ali je list bil tudi kaj ilustriran, opremljen s slikami?" »Tudi za slikovno opremo sem se od vsega začetka trudil, Zaviselo je od prostora, da ga nismo jemali dragocenim člankom, in od gospodarske zmogljivosti.” »Kje ste list tiskali? Kje je bila uprava? Kdo jo je vodil?" »List smo sicer tiskali v Ljubljani in ga od tod razpošiljali, vendar je uprava bila v Novi Gorici, kjer je apostolski administrator imel svoj sedež. Sam je bil tudi lastnik lista ...“ »Kako je pa novi primorski verski list bil sprejet?" »Zelo ugodno, z navdušenjem. Prejemal sem pozdravna pisma od vseh strani. Izražala so veselje, da so primorski verniki le dobili svoje versko glasilo. Tako je tudi pisatelj Finžgar, moj novomašni pridigar, izrekel priznanje. Vzrado-ščen je bil ob članku ,Roke proč od naše zemlje’, ki je naglašal pravice slovenskega naroda za mejami." SLOVENCI doma in po socIil SLOVENSKA UMETNICA NA TURNEJI V AVSTRALIJI Slovenska pianistka Dubravka Tomšič je te dni odpotovala na dvomesečno koncertno turnejo po Avstraliji, kjer bo imela trideset koncertov. Umetnica bo nastopila z glavnimi simfoničnimi orkestri kot so filharmonije v Melbournu, Sydneyu, Adelaide in Perthu ter na samostojnih recitalih. Nastopila bo tudi v glavnem mestu Tasmanije Hobartu in na gala koncertu avstralske televizije v Sydneyu, ki ga bo prenašala vsa avstralska televizijska mreža. Celotno turnejo organizira avstralska radijska družba ABC, ki vsako leto povabi nekaj vidnejših glasbenih umetnikov na daljša koncertna gostovanja po Avstraliji. Dubravka Tomšič bo na tej turneji izvajala koncerte Mozarta, Beethovna, Schumanna, Rahmaninova in Prokofjeva ter številna dela solističnega klavirskega repertoarja. TiTO ODLIKOVAL MIRO ŠTEMPIHAR Jugoslovanski predsednik republike Tito je odlikoval Slovenko Miro Štempihar, uslužbenko jugoslovanskega veleposlaništva v Stockholmu, z redom zaslug za narod z zlato zvezdo za velik pogum, hrabrost in neustrašno prizadevanje, da bi zaščitila življenje veleposlanika Vladimirja Polovica pri ustaškem napadu 7. aprila, pri čemer je bia hudo ranjena. »Ali je pisatelj Finžgar pri listu kaj sodeloval?" »Kljub visokim letom je to storil. Večjo povest je najprej napisal pisatelj planinec prof. Janko Mlakar, namreč ,Herto’, ki je izhajala več let. Njemu je sledil Janez Jalen s povestjo .Razpotja’. Nato pa so prišla na vrsto že tvoja literarna dela s Koroškega ,Med brati’ in ,Na Višarjah zvoni’, ali ne?” „Da, svoj dvodelni koroški medvojni roman ,Med brati’ sem začel objavljati v .Družini’ tam okrog leta 1955.” »Nad 300.000 ljudi je z užitkom bralo tvoje slovstvene stvaritve. Še danes me sprašujejo ljudje, če se tiste povesti dobijo tudi v knjigi...“ »Kolikšna je sedanja naklada verskemu listu, ki izhaja v Ljubljani?" »Po smrti apostolskega administratorja dr. To-roša — pokopali smo ga zadnji dan leta 1963 v baziliki na Sv. Gori — so list prevzeli vsi trije slovenski škofje. Dokler sem list sam urejeval z mnogimi sodelavci doma in v tujini, to je celih 13 let, je list zrastel do naklade 83.000 izvodov, poslej pa, ko je postal 14-dnevnik, bolj informativnega značaja, pa je naklada poskočila do 130.000 izvodov. Tudi obseg je znatno razširjen. Menim, da bere .Družino’ vsaj vsaka tretja ali četrta slovenska družina. Premnoge tudi v tujini." »Vsekakor gre ustanovitelju in tebi uredniku, ki še vedno posvečaš svoje sile z drugimi uredniki temu važnemu listu, vse priznanje! Urejevanje lista je gotovo zahtevno opravilo. Ob vstopu v 20-letnico, dne 7. maja, torej iskrene čestitke!" »Temelj mu je položil dr. Toroš, ki je list spremljal do zadnjega diha. Z ljubeznijo je spremljal vse delo. Odobraval je, da se list posveča tudi zamejskim slovenskim vprašanjem, kot npr. na Koroškem. Koroška mu je kot lastna primorska domovina bila pri srcu. Zato je z veseljem sprejel v svojo goriško administraturo koroškega rojaka, novomašnika g. Janeza Markiča iz Globasnice. Tudi sam je prispel na Koroško na obisk, v Globasnico, na Rebrco, h Gospe Sveti. Na obisk se je dobro pripravil in podrobneje proučil zgodovino koroških krajev.. .* »Počaščen sem bil ob njegovem obisku na Rebrci, kjer smo prav ta dan imeli celodnevno češčenje. Dolgo je pobožno molil pred Najsvetejšim. Ob vsej svoji veliki učenosti je potem v družbi bil tako preprost in domač in tako duhovit, pravi sin sončne Primorske." V Celovcu, dne 26. aprila 1971. Dr. Metod Turnšek LJUBLJANSKA OPERA BO GOSTOVALA V CELOVCU V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, bo v nedeljo, 23. maja, ob 19.30 gostovala v celovškem Mestnem gledališču Opera iz Ljubljane. Ljubljanski operni ansambel bo predstavil koroškemu občinstvu opero »Katarino Izmajlovo" ruskega komponista Dimitrija šoštakoviča. Praznik v Št. Rupertu && zo&u govedom ZSO IN PREDSEDNIŠKE VOLITVE Položaj za Zvezo slovenskih organizacij postaja iz dneva v dan bolj problematičen. Dilema, v kateri se nahaja ZSO, ima vzroke v tem, da rastejo težave, kako bi tolmačila svojim ljudem zadržanje, ki čisto jasno postavlja strankarske interese nad narodnostne. To se je odkrito pokazalo pri predsedniških volitvah. NskS iz dosedanjega zadržanja obeh kandidatov ni videl prednosti ne za dr. Wald-heima, ne za Jonasa. Obema kandidatoma prisojamo gotove sposobnosti, žal pa za probleme koroških Slovencev ne eden ne drugi ni imel nobenega razumevanja, čeprav sta oba imela pozicije, na katerih bi tozadevna skrb bila njuna dolžnost. Zaradi tega je sklenil NskS, da se ob predsedniških volitvah zadrži nevtralno, da prepusti odločitev politični zrelosti posameznikov. ZSO je sklenila, da podpre dosedanjega socialističnega predsednika Jonasa, ker je bila prepričana, „da bo kot najvišji varuh ustave in pravice imel razumevanje tudi za upravičene težnje manjšine". Dejstvo je, da ZSO za svojo odločitev ni imela nobenega argumenta, razen strankarske ravnodušnosti, in da je prepričanje ZSO žal popolnoma neutemeljeno, saj je Jonas že skozi šest let bil „najvišji varuh ustave in pravice" in so mu koroški Slovenci in državna pogodba, ki je sestavni del ravno te od njega tako vzorno „varovane“ ustave, kljub temu bili deseta briga. Zato smo zelo začudeni nad zadržanjem ZSO po volitvah. Slovenski vestnik je ves pijan od zmage čutil potrebo, da spet enkrat — in kako dolgo še? — udari po Narodnem svetu. Nevtralnost NskS se mu zdi „čudno pojmovana in še bolj čudno prakticirana". Da se od proglasa kladivarjev „z vso odločnostjo distancira", je stvar ZSO in Vestnika, ne pa naša skrb. Pač pa moramo zavrniti res čudno analizo, da je vzroke za povečano število neveljavnih glasov v naših občinah treba iskati v ..nejasnih stališčih NskS". To je značilno za domišljavost nekaterih ljudi pri ZSO, ki mislijo, da naš človek ne zna sam presoditi in odločati in da v vsakem primeru čaka na „povelje od zgoraj". Dejansko je bilo priporočilo kandidata Kreiskega tokrat res zelo problematično. Tudi številni odborniki v ZSO so se zavedali, da je ravno Jonas potrdil vlado, v kateri je cela vrsta bivših nacistov, da je poleg tega sedanja vlada samo še pri življenju, ker je paktirala z FPO, kateri je Kreisky omogočil afirmacijo. In kdor je slišal previdne izjave Kreiskega in Petra po zmagi njunega kandidata, si lahko izračuna, kako bo zgle-dala v doglednem času avstrijska notranjepolitična scena. Vsega tega se pisec v Slovenskem vestniku dobro zaveda, zato je pobegnil v napad. Morda misli, da bo na ta način, da postavlja dejstva na glavo, ko ugotavlja, da je nad 60 odstotkov nacionalno-liberalnih volivcev dalo glas Jonasu, prepričal vse tiste slovenske volivce, ki se za „drugo stran še niso mogli odločiti". Razumljivo, da je soglasje antifašistične slovenske organizacije z neofašistično stranko silno neprijetno in povzročilo nervoznost v vrstah vodstva ZSO, toda dvomimo, da bodo atake na korektno zadržanje NskS rešile ZSO iz te zadrege. Paty ŠT. PRIMOŽ (Igra) V nedeljo, 25. aprila, 1971, so nas obiskali igralci SPD „Zarja“ iz Železne Kaple in nas razveselili z igro “Tripče de utolče". Z njimi je prišel tudi ansambel „lzpod Pece", ki je presenetil z godbo in petjem. K temu je treba pripomniti, da ansambel sestavljajo potomci Peršmanove družine, katerih matere in očete so pred ravno 26 leti ubili fašisti. Igra „Tripče de utolče" nam je dokaz, da imamo v slovenski zakladnici še mnogo primernih iger, ki bi se mogle nuditi našim gledalcem. V zadnjem času je bilo mnogokrat opaziti, da se naša društva zopet in zopet vračajo k starim igram, ki so bile podane že pred 30 ali več leti. Igra je bila dobro podana. Videti je bilo, da se je kvaliteta igranja iger v zdnjem času precej izboljšala, a tudi publika je postala bolj zahtevna. Kapelčanom želimo, da bi njihov idealizem še vnaprej ohranili in predstavili zanimivo igro še na drugih odrih na Koroškem. Za 1. in 2. maj so gojenke šentruperške šole vabile na zaključno prireditev. Posrečena prilika dveh skupnih praznikov je dala številnim prijateljem šole možnost, da si temeljito ogledajo obe razstavi in se udeležijo kulturne prireditve. Kuharska razstava v pritličju je bila odsev spretnosti deklet in njihovega vodstva ob štedilniku. Za oko je bilo vse krasno pripravljeno in razprodano ter dokazovalo, da je tudi vsem dobro teknilo. Šiviljska razstava pa je bila prikazana v treh prostorih prvega nadstropja. Spretne roke gojenk so ob vestnem vodstvu sestre Andreje izdelale prave umetnosti. Umirjene barve namiznega in posteljnega perila so izredno ugajale. Da pa je v sobi z oblekami pestrost barv prevladovala, se razume. Od obleke za dojenčka do krojev, ki so jih dekleta enotno po barvi in modi pripravila za odrski nastop ob šolskem prazniku in tudi doma na vasi, so bili tudi za oko strokovnjaka okusni in brezhibni. Pohvalnih besed smo slišali kar poln koš. Sledila je kulturna prireditev, v soboto z enkratnim nastopom, v nedeljo pa so morala dekleta dvakrat na oder. Po pozdravnih besedah so se dekleta in z njimi vsa dvorana v spominski minuti spomnili nedavno umrlega župnika g. dr. Franca Zeichna, ki je bil nad 30 let velik prijatelj in pokrovitelj šole. Ubrano petje deklet je letos pokazalo novost, da je šola tudi petje postavila pod taktirko šolske sestre. Veselo razpoloženje pa je v dvorani ustvaril ..Kuhinjski muc'. Govornikova beseda je bila letos dana izkušenemu kmetu g. ekonom, svetniku Mirku Kumru. Leta 1948 je prvič govoril ob sklepu gospodinjskega tečaja v Št. Rupertu, leta 1961 drugič in leta 1971 tretjič. Nakazal je velik napredek kmečkega gospodarstva v zadnjem desetletju in posebno poudaril, da je tudi šola v Št. Rupertu v vsem obsegu sledila temu napredku. K besedi se je oglasil tudi višji vladni svetnik in župan velikovškega mesta g. Martin Hosp, ki je konventu šolskih sester izrazil (v obeh deželnih jezikih) zahvalo za vzorno delo v šoli in za vzorno vodstvo vsega kmetijskega obrata. Nato so dekleta nadaljevala kulturni pro- gram s prikazom igre v štirih slikah, s petjem in rajanjem po narodnih melodijah. Ne moremo tega skromnega poročila o velikem storjenem delu šolskih sester zaključiti, ne da bi se toplo zahvalili duši šole sestri Gonzagi in duši gospodarskega podjetja sestri prednici Benvenuti. Obe sestri opravljata skupno z vsem konventom veliko odgovorno delo. Pogled naj še napravimo v kravji hlev in svinjak, da vidimo kako stvar resnično iz-gleda. To pa lahko služi za vzor marsikateremu kmetu. Krona vseh „kloštrskih štirinožcev" pa je gotovo magarac (osel), ki se je pasel v sadovnjaku brez tako težko pričakovanega mladiča. Slovenska katoliška mladina je tudi letos organizirala skupinski izlet. 1. in 2. maj sta bila kot edinstvena priložnost za ta namen. Tako smo se zbrali in vsedli v avtobusa av-topodjetja Sienčnik, Štefej ml. in njegov kolega pa sta nas varno pripeljala k istrijskim obalam. Približno 50 mladih slovenskih Korošcev in Korošic, z g. kaplanom Zundrom ter z gospo Fuggerjevo na čelu, se je podalo na potovanje, ki je med drugim peljalo preko Ljubljane v Koper, Izolo, Piran, Portorož in Trst. In tako smo potovali, občudovali krasoto primorske narave, se veselili, skratka: imeii smo se „fletno“, bilo je „lopu“. Sicer nam vreme ni bilo bogve kako naklonjeno. Prevladovali so temni oblaki, sonce je izžarevalo bolj slabotno energijo, nebo pa je gledalo na nas kot učlovečena pijanost. Vendar nas tovrstni pojavi nikakor niso zbegali, nismo se uklonili vremenskemu klepetu. Nasprotno: skušali smo igrati veselo vlogo, hoteli smo obiskati primorsko zemljo z nasmehnjenimi obrazi; kot mladi Korošci, ki poznajo tudi veselje ... Začela se je primorska ..veselica" z obiskom neke vinske kleti v Vipavski dolini. Kdo neki ne pozna dobrega vipavskega vina? Vino ni samo znano; vino je predvsem dobro! Ko smo obiskali vinsko klet, nam je nekdo izmed tamkajšnjih nastavljencev razkazal ter razlagal vinsko klet oziroma proces VABILO Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva KOČNA v Svečah vabi vse prijatelje domače pesmi na KONCERT ki bo na materinski dan, v nedeljo, dne 9. maja 1971, ob 8. uri zvečer pri Adamu v Svečah. Prisrčno vabljeni! VABILO Slovensko prosvetno društvo „Jepa — Baško jezero" v Ločah bo priredilo v soboto, dne 8. maja 1971, ob osmi uri zvečer pri Pušniku (gostilna Vrolich) v Ločah DRUŽABNI VEČER Nastopil bo moški zbor pod vodstvom Šimeja Triesniga in za nameček bodo igrali mladi godci. Vse ljubitelje domače zabave vabijo prireditelji. nastanka zgoraj imenovanega vina. Za to smo mu hvaležni; hvaležni predvsem zaradi tega, ker smo ga — kar tako tebi nič, meni nič — napadli v času oddiha! Hvaležni pa smo tudi, da smo lahko uživali (!) sok primorskih trt. Preden smo se podali v Koper oziroma Izolo, smo si v Lipicah ogledali znane ter lepe konje lipicance. Pri tem smo zvedeli, da so lipicanci doma iz okolice Kopra ne pa na avstrijskem Štajerskem. Zadnji namreč kaj radi trdijo obratno ... Prenočili smo v Izoli, kjer smo med drugim opravili daritev sv. maše. Nato smo se peljali skozi Trst, se za kratek čas ustavili na Opčinah ter nadaljevali pot k Škocjanskim jamam. Obisk pri Škocijanskih jamah, ki so v Primorju iste naravne čudovitosti kot Postojna, je jako zanimiv. Njih opis je težaven, skorajda nemogoč. Pač pa vsem, ki se zanimajo za krasote narave, svetujemo, da jih obiščete! Izlet sam je bil zanimiv; izletniki sami so se večinoma lepo zabavali. Pe( = i)tje, smeh in podobno je bilo vsekakor na dnevnem redu. Vrhu tega pa se je posrečilo, ustvariti deloma nov, na vsak način pa dober, prijateljski kontakt, ki ga potrebujemo in ki ga bomo še potrebovali. In tako se zahvaljujemo vsem, ki so prevzeli vodstvo (g. Zun-der, gdč. Milka Buchvvald in ga. Anica Fugger). Želja vseh pa je: „Na svidenje na izletu 1972!" Janko Kulmež PEVSKO DRUŠTVO JAKOB PETELIN GALLUS v Celovcu sporoča vsem svojim pevkam in pevcem, da se bodo spet začele redne pevske vaje v četrtek, 13. maja 1971, ob 19.30 v Mohorjevi hiši v Celovcu, Viktringer Ring 26. Pod vodstvom g. prof. Silva Miheliča bo zbor pripravil spored predvidenega koncerta za desetletnico. Koncert bo posvečen tudi spominu pokojnega Gallusovega zborovodja prof. dr. Franceta Cigana. K zanesljivi udeležbi vabi vse pevke in pevce odbor. VABILO KPD Globasnica vabi na MATERINSKO SLAVJE ki bo dne 9. maja 1971, ob 15. uri popoldne pri šoštarju v Globasnici. Vsi, zlasti matere, prisrčno vabljeni! NOVA SEZONA MINIMUNDUSA V soboto, 8. maja, bodo ponovno odprli vrata Minimundusa. „Malo mestece ob Vrbskem jezeru" pričakuje letos dvomilijonske-ga obiskovalca, seveda ne samo tega, temveč še več, kajti ob koncu lanskoletne sezone so našteli 1,906.744 oseb, ki so si ogledale ta svetovno znani mali čudež. Samo lani je obiskalo Minimundus čez 200 tisoč ljudi. Minimundus bo dobil letos nove vzorce: Spomenik Svobode v New Vorku (odkril ga bo 19. junija osebno ameriški veleposlanik John P. Humes), krasen vzorec špitalskega gradu Porcia, in znamenita Kamnita vrata mesta Kremsa. Darujte za tiskovni sklad! SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU gostuje v Mestnem gledališču v Celovcu v nedeljo, 9. maja 1971, ob pol treh pop. z odrskim deiom koroškega ljudskega pesnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka Igra o izgubljenem sinu v desetih slikah. Po rokopisnem prepisu iz Čezpolja priredil Bruno Hartman. Režiser: Slavko Jan; Lektor: Majda Križajeva; Plesi: Iko Otrin; Dramaturško vodstvo: Bruno Hartman; Scenograf: Melita Vovk-Štihova; Kostumograf: Mija Jarčeva; Glasba: Uroš Krek. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih Farne mladine, v pisarnah KKZ in SPZ, in eno uro pred pričetkom predstave. Na predstavo vabita: SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA Naša mladina obiskala Primorsko Avstrijsko ljudsko štetje in koroški Slovenci V mariborskem „Večeru“ (22. aprila 1971) je izšel članek Toneta Zorna pod gornjim naslovom, ki ga zaradi velikanske važnosti — ljudsko štetje se bo začelo pri nas 12. maja — posredujemo našim bralcem v ceioti. (Op. ured.) Ugovor zaradi neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti do Slovencev na Koroškem avstrijska stran vedno znova zavrača s trditvijo, da bi bilo treba pred tako ureditvijo slovenski etnični prostor na Koroškem šele določiti. Vsekakor najprimernejše sredstvo za tako opredelitev bi bila po mnenju avstrijskih vodilnih političnih strank tako imenovana »ugotovitev11 manjšine, edinstven postopek v svetovni praksi, sprejet za koroške Slovence I. 1959 v dunajskem parlamentu. Po tem postopku bi pomenilo tako »ugotavljanje11 manjšine izhodišče za vsakršno zakonodajo, namenjeno slovenski skupnosti na Koroškem. KMET IN VRTNAR V ZAČETKU MAJA NA NJIVI: V tem času bi morala biti opravljena vsa dela, ki zadevajo setev ali sajenje raznih rastlin; letos smo v tem pogledu zaostali. Sedaj moramo posvečati glavno pozornost oskrbovanju posevkov. Okopavanje in rahljanje zemlje igra izredno važno vlogo v razvoju rastlin in neposredno vpliva na količino pridelka. Rahla, zračna zemlja omogoča kroženje zraka, ki je potreben za dihanje korenin ter ohranjuje vlago. Ne smemo pozabiti še na zatiranje škodljivcev in bolezni. Paradižnik in krompir sta podvržena napadom peronospore, torej bomo poskrbeli za pravočasno škropljenje z bordoško brozgo. Koloradski hrošč povzroča veliko škodo na krompirju. Proti temu se bomo borili z DDT pripravki ali s škropljenjem krompirja z apnenim ali s svinčenim arzenalom. SADNO DREVJE: Pričnemo z zeleno rezjo. Pinciramo premočne poganjke. Proti škodljivcem sadja bomo škropili drevesa z arzenskimi škropivi, z DDT ali drugimi primernimi sredstvi. Proti glivičnim boleznim uporabljamo bordoško brozgo ali novejša sredstva, ki ne vsebujejo bakra. NA VRTU: Vse zelenjadnice lahko sejemo ali sadimo na odprto. V vrtu bomo imeli glavno opravilo s presajanjem, zalivanjem in okopavanjem. Zatiranje plevela ima v vrtnarstvu velik pomen že zaradi tega, ker se v vrtni zemlji plevel razvija mnogo hitreje. Paziti moramo, da zatremo plevel preden napravi seme, da tako preprečimo razširjenje semena. Zatiranje semena in okopavanje sta važna, ker potrebujejo zelenjadne rastline, ki imajo zelo kratko rastno dobo, za hitro rast mnogo hrane v raztopni obliki. Očitno je, da so si v tem vprašanju edine vse meščanske politične stranke. Ob tem je znano, da so po ostri slovenski reakciji na obeh straneh Karavank na lansko veliko-nemško proslavljanje petdesetletnice plebiscita socialisti odstopili od zahteve po »ugotavljanju11 Slovencev, in to z obrazložitvijo, da bi tako »ugotavljanje11 vneslo nemir v deželo. Vendar pa vse do danes ni bilo opaziti v izjavah vodilnih avstrijskih državnikov (ki so, kot je znano, socialisti) prizadevanja po odpravi za slovensko manjšino diskriminacijskega zakonskega določila izpred dvanajstih let. Pač pa smo zasledili izjavo kanclerja dr. Kreiskega, da mu bodo zadostovali podatki letošnjega ljudskega štetja, ki bo 12. maja. S tem je dr. Kreisky očitno vsaj deloma priznal veljavnost jezikovnih podatkov vseh dosedanjih ljudskih štetij na Koroškem, ki pa jih, z izjemo nemškonacionalistične strani, odklanja vsak resen poznavalec koroškega vprašanja. Še več, prav ti podatki kažejo odprtost slovenskega vprašanja ter Slovencem nenaklonjeno politično in narodnostno klimo na strani vodilnih političnih strank večinskega naroda. NEMŠKI NACIONALISTI IN »BURKA11 Ob tem je zanimivo, da nemški nacionalisti pričakujejo, da bomo Slovenci v matični domovini sporazumni z vsemi dosedanjimi nasledki koroške narodnostne politike, ki se med drugim kaže tudi v očitnem potvarjanju jezikovne podobe dežele. Tako smo v začetku marca ob kritičnem stališču slovenskih študentov do koroške narodnostne politike lahko brali v celovški Volkszeitung, da se narodnostne meje menjajo, zahtevo ljubljanskih študentov po teritorialni ureditvi slovenskega vprašanja po štetju leta 1910 (in po njem po zakonski ureditvi dvojezičnega šolstva po drugi svetovni vojni) pa je list označil za »burko". Burka pa bi bili tudi jezikovni podatki vsakokratnega ljudskega štetja, ko bi bili brez genocidnih nasledkov. Pri tem je najbolj zanimivo, da so po letu 1910 našteli največ slovensko govorečih Korošcev ne morda v prvi ali drugi avstrijski republiki, ampak za nacizma leta 1939! Številu 44.708 naštetih slovensko govorečih Korošcev tega leta se je približalo še štetje leta 1951 (42.092), medtem ko so pri štetju leta 1961 našteli le 25.472 slovensko govorečih Korošcev in se s tem vrnili k »rezultatom" štetja leta 1934 (26.769 oseb). NEPRAVILNOSTI URADNEGA ŠTETJA Že to opozarja na neuporabnost avstrijskih uradnih štetij za ugotavljanje jezikovne strukture koroškega prebivalstva, temu pa se za štetje leta 1951 pridružuje izjava takratnega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga deželnemu zboru o nepravilnostih, ki so spremljale to štetje na škodo Slovencev, za štetje leta 1961 pa se je Karnt-ner Heimatdienst sam pohvalil, da je prispeval k predelavi jezikovnih podatkov na škodo Slovencev. Za današnje stališče avstrijskih oblasti do diskriminacije slovenske manjšine pri zadnjem štetju je značilno, da je dokumentirana spomenica o nepravilnosti, ki sta jo osrednji organizaciji koroških Slovencev predložili vladi, ostala vse do danes brez odgovora. Značilno je tudi, da je pred nedavnim prineslo koroško glasilo socialistične stranke obsežen članek izpod peresa ravnatelja koroškega deželnega arhiva dr. Wilhelma Naumanna v obrambo dosedanjih metod in izvedb ljudskih štetij (Karnt-ner Tageszeitung, 27. 3. 1971). — Po ocenah predstavnikov koroških Slovencev živi v deželi 80.000 slovenskih Korošcev. Obe povojni ljudski štetji pa očrtuje tudi prevzem nove, za nacizma uvedene jezikovne kategorije „windisch“ z njeno izpeljanko »deutsch und windisch“. Druga avstrijska republika pa ni le prevzela te novosti, ampak je »vindišarsko" jezikovno kategorijo še nadalje »izpopolnila". Tako se je zgodilo, da smo imeli pri štetju leta 1951 vsega devet jezikovnih kombinacij kategorij »deutsch11, „slowenisch“ in „windisch“, pač pa je padlo njihovo število 1961. leta na sedem, s tem da sta odpadli kategoriji „slowenisch-win-disch11 in „windisch-slowenisch“, v katero so 1951. leta vpisali le 155 oseb. DISKRIMINACIJSKI VPRAŠALNIK In kako bo letos? Že vprašalnik, pripravljen za letošnje štetje, pomeni sam zase diskriminacijo manjšin, živečih na območju Avstrije. V nasprotju z dosedanjimi štetji bodo maja meseca posebej spraševali le po nemškem občevalnem jeziku, medtem ko bo treba morebiten drug jezik v popisnico vnesti posebej. Pojasnilo, da so odpadle pri sugestivnem vprašanju po nemškem občevalnem jeziku nemške jezikovne kategorije zaradi lažje obdelave teh podatkov z elektronskimi računalniki, gotovo ne zadovoljuje, ker bi v nasprotnem primeru izpadlo iz vprašalnika tudi sedem rubrik o verski pripadnosti posameznika, pri tem pa vemo, da Avstrija še zdaleč ni konfesionalna država. Več kot očitno je, da stoje med drugim v o-zadju take odločitve avstrijskih statističnih oblasti tudi Slovencem (in ostalim manjšinam, živečih v Avstriji) nasprotni krogi večinskega naroda. V tej zvezi je zanimiv odgovor ravnatelja koroških deželnih uradov na javno vprašanje slovenske manjšine o nezadovoljivem vprašalniku za letošnje ljudsko štetje, po katerem lahko vsakdo, ki želi vpisati samo slovenski občevalni jezik, pusti nemško jezikovno rubriko neizpolnjeno (Naš tednik, 14. 1. 1971). Vsakemu poznavalcu koroških razmer pa postaja ob tem jasno, da bomo tako imeli ob nemško govorečih to pot na Koroškem le še dvojezično, nemško-slovensko (oz. »vindišarsko11) prebivalstvo, ker je več kot gotovo, da bo prišlo do dopolnjevanja popisnih podatkov v korist nemško govorečih. Potek obeh povojnih štetij je zadosten porok za to ... KOROŠKI TISK ODKRIVA PRAVO STRAN... Sicer pa tako spoznanje potrjuje tudi koroški tisk. Oglejmo si, kaj piše o tem glasilo koroške svobodnjaške stranke, v marsičem pa tudi glasilo Karntner Heimatdienst (Karntner Nachrich-ten, 13. 2. 1971). Že pogled na programsko vodilo lista, posvečeno vpisom občevalnega jezika pri bližnjem ljudskem štetju, v marsičem spominja na nacistično navodilo leta 1939. Med drugim poudarja Karntner Nachrichten za letošnje ljudsko štetje nujno potrditev znanja nemščine tudi kot državnega jezika (I). Izvemo tudi, da je nemščina na Koroškem občevalni jezik, ker da »vsi Korošci in Korošice razumejo in uporabljajo nemški jezik11. Ob nemščini pa izdajatelji lista čislajo še »vindišarsko11 jezikovno kategorijo, in to s posebnim političnim prizvokom, ker beremo, da bodo vsi vpisanci s to označbo (historično označbo za slovenski jezik, T. Z.) ne- Lanski Nobelov nagrajenec za mir prof. Norman Borlaug je izjavil na tiskovni konferenci, da so sodelavci mednarodnega inštituta za proučevanje žita v Mexicu pridobili novo sorto koruze, o kateri trdijo, da bo povzročila pravcato revolucijo v sedanjih pridelovalnih metodah. Borlaug dela v Mehiki 26 let. Na poskusnih parcelah inštituta v Apisapanu je s križanjem pridobil nekaj pšeničnih sort, ki so povzročile »zeleno revolucijo11 v kmetijstvu nekaterih dežel v razvoju. Vztrajno dolgoletno delo je kronal uspeh, ki mu je prinesel Nobelovo nagrado. Izvedenci upravičeno u- ZDA: NAD 6,5 MIL. AVTOMOBILOV Združene države so lani izdelale skoraj ravno toliko avtomobilov kot oba njena tekmeca, Nemška zvezna republika in Japonska, skupaj. Po podatkih, ki so jih sedaj objavili Združeni narodi, so izdelali I. 1970 v ZDA 6,526.000, v Nemški zvezni republiki 5,505.000 in na Japonskem 3.178.000 avtomobilov. Ustrezne številke so za Francijo 2,457.800, Italijo 1,719.000, Veliko Britanijo 1,641.100 in za Avstralijo 391.000. dvomno pokazali, da niso »Slovenci11 in da se »nočejo prištevati k slovenski manjšini11. V nadaljevanju list namiguje, da bo vsakdo, ki bo vpisal slovenski občevalni jezik, označen za Jugoslovana (in s tem seveda za iredentista). Da dobivajo ljudska štetja na Koroškem politično obličje, je v začetku letošnjega leta podčrtalo koroško glasilo ljudske stranke (Volkszeitung 23. 1.). List je tudi povezal vprašanje ljudskega štetja s problematiko uvodoma omenjenega »ugotavljanja11 slovenske manjšine v tem smislu, da bi mogli jezikovne rezultate letošnjega štetja uporabiti za sredstvo za ugotovitev moči slovenske manjšine v posameznih občinah, s tem pa seveda doseči stalno zahtevo nemških koroških nacionalistov, da bi se tako še bolj skrčile pravice koroškega slovenstva, ker bi pomenilo »ugotavljanje11 slovenske manjšine po namerah teh krogov dejansko obnovitev plebiscita pred več kot petdesetimi leti. Tako bi mogli vsakogar, ki bi se prištel k Slovencem, označiti za Jugoslovana, iredentista, komunista... in s tem za sovražnika nemštva in avstrijske države. SPOMENICA BREZ ODGOVORA Stališče manjšine do letošnjega ljudskega štetja je ob tem nedvomno podal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. R. Vospernik v izjavi, objavljeni v isti številki Volkszeitun-ge. V njej je med drugim opozoril, da sta osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij, predložili po štetju leta 1961 pristojnim spomenico o nepravilnosti pri tem štetju na škodo Slovencev, vendar je le-ta ostala vse do danes neodgovorjena. Izrazil je zaskrbljenost, da bo prišlo tudi letos do podobnih nepravilnosti na škodo manjšine, ter podčrtal, da zato letošnje štetje ne more biti podlaga za avstrijsko izpolnitev obveznosti člena 7 državne pogodbe. (Glej tudi uvodnik »Ljudsko štetje nobena podlaga za reševanje člena 7“). pajo, da bo nadaljnje izpopolnjevanje kmetijske proizvodnje v tej smeri zagotovilo svetu dovolj hrane. Nobelovec Borlaug pravi, da je nova koruzna sorta, pridobljena v sodelovanju z laboratorijem mehiškega ministrstva za kmetijstvo, odpornejša proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Razen tega je manj občutljiva za neugodne vremenske razmere, povrhu pa daje še večji pridelek. Ameriško jamstvo za investicije v Jugoslaviji Ameriška vlada bo, kot poroča »VVashing-ton Post11 v doglednem času dajala državna jamstva za zasebne ameriške investicije v Jugoslaviji in raznih deželah vzhodnega bloka; pri tem imenuje list v prvi vrsti Madžarsko. List pristavlja, da razmišlja ameriška vlada po obisku državnega tajnika za finance Janka Smoleta razen tega menda tudi o tem, kako bi lahko podprla jugoslovanski dinar, da bi ta lahko postal do leta 1975 konvertibilen. „Espomego 71" v Gorici SODELOVANJE S KOROŠKO IN SLOVENIJO Od 30. aprila do 9. maja je v Goriici odprta blagoznanstvena razstava Espomego 71, ki bo odslej vsako leto. Pobudo zanjo je dala goriška trgovinska zbornica. Razstava je razdeljena na sledeče blagovne postavke: industrija, obrt in trgovina v Furlaniji-Julijski krajini; keramika za stavbarstvo in higienske naprave; caravanning in taborjenje; vinogradništvo in kletarstvo. Za takšno razstavo so se dolgo potegovali gospodarski operaterji iz srednje in vzhodne Evrope, posebno pa iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Mednarodna vloga Gorice bo gotovo pospeševala trgovinsko izmenjavo in dala konkreten dokaz vitalnosti goriškega gospodarstva. Neposredni cilj razstave je pospešitev gospodarskih odnosov, in sicer prvenstvo med Fur-lanijo-Julijsko krajino na eni ter Koroško in Slovenijo na drugi strani — v bodoče pa med Furlanijo-Juiijsko krajino in širšimi področji sosednih evropskih tržišč. GALICIJA Poročali smo že o smrti g. župnika Jožefa Drobiuniga. Uredništvo pa je te dni prejelo iz Galicije še en dopis o rajnem g. župniku, katerega vsebino vam, dragi bralci, danes prinašamo v celoti (Op. ured.). Z veseljem smo slišali v ponedeljek, dne 19. 4., da se je naš g. župnik Jožef Dro-biunig vrnil iz bolnišnice domov. Mislili smo, da se je vrnil zdrav, saj je bil v bolnišnici pri elizabetinkah v Celovcu od 11. 1. do 19. 4. V torek se je sprehajal po vrtu vesel, da je vendar zopet doma in se počutil prav dobro. Naročil je še zvečer svoji gospodinji, naj sporoči mežnarju, da bo imel v sredo, ob 7. uri zjutraj, sv. mašo za dober namen za zdravje. Ko pa gospodinja ni slišala, da bi se odpravljal na odhod v cerkev, ga je šla budit, pa ga je našla na tleh mrtvega. Zadela ga je srčna kap, še preden se je vlegel v posteljo. Tako je zjutraj mež-nar, namesto zvonjenja k maši, naznanil z velikim zvonom faranom, da je umrl gospod. Položili smo ga v cerkev med cvetlice in vence na mrtvaški oder. V trumah so potem prihajali farani in tudi tujci kropit in molit za njegov dušni blagor. Saj je on tudi res veliko molil za farane in tako smo sedaj mi dolžni moliti za njega. To nam je naročil tudi g. prelat Aleš Zechner pri pridigi med pogrebno sveto mašo. Tudi naš sedanji so-oskrbnik naše fare, g. Matej Nagele iz Žita-re vasi, je v nedeljo po pogrebu lepo pridigal o rajnem gospodu in nam naročil, da moramo moliti zanj, in da bi dobili kmalu zopet drugega stalnega dušnega pastirja. Rajnega župnika smo spremili v petek, 23. aprila, po cerkvenih obredih skozi vas, do župnišča in potem nazaj do duhovniškega groba tukaj v Galiciji. V tem grobu je bii leta 1873 pokopan g. Jakob Jančko. Torej pred 98 leti. Rajni gospod Drobiunig je bil star 72 let; našo faro je prevzel leta 1959. Bil je torej 12 let v naši fari. Pogreba se je udeležilo čez 40 duhovnih sobratov in veliko ljudi iz domače fare in sosednjih far. Gospoda Drobiuniga hočemo ohraniti v dobrem spominu. Hvaležen faran J. L. Nobelovec ocenjuje koruzo Odporna in rodna sorta bo zbolj'šala prehrano prebivalstva po svetu ra ai EVROVIZIJSKI FESTIVAL: Severine: »Klop, drevo, ulica" Šestnajsti evrovizijski festival, ki je bil 3. aprila v Dublinu, na katerem je tekmovalo osemnajst dežel, se je končal s prepričljivo zmago mlade, komaj enaindvajsetletne pevke Josiane Grizeau, z umetniškim imenom Severine. Na drugo mesto so se uvrstili Španci, ki jih je zastopala odlična Karina. Tretja pa je bila (kot že lani v Amsterdamu) Katja Ebstein. V gledališču Gaiety je vladalo tisto napeto vzdušje, ki je značilno za velike popevkarske festivale. Poznavalci tovrstnih prireditev so bili pri napovedovanju favoritov v dokaj težkem položaju, saj med tekmujočimi pesmimi ni bilo niti ene, ki bi bila izrazito slaba, skoraj vse so bile po kakovosti izenačene, le kakih pet, šest jih je nekoliko izstopalo. Tudi pevci so bili približno enake kakovosti, z nekaj boljšimi in slabšimi izjemami. Šlo je le za to, kateri bo boljši kot interpret, kateremu bo komisija in občinstvo bolj naklonjeno. Za favorite so veljali Španci, ki so v propagando vložili največ, pravili so, da kar dvajset tisoč funtov. Razen njih pa so kot bodoče zmagovalce omenjali še Italijane s popularnim Massimom Ranierijem na čelu in pa Angleže, katerih pesem je bila po splošnem mnenju najbolj komercialna, pa tudi najbolje izvedena. Seveda pa to ni bil dokončen izbor favoritov, saj so vsi vedeli, da presenečenja niso nemogoča. Med tiste, ki lahko tudi postanejo zmagovalci, so šteli še Katjo Ebstein iz Nemčije, švedsko skupino The family four in pa monaško pevko Severine. Zmagala je prav slednja! Mirno lahko zapišemo, da je njena zmaga zaslužena. Pesem, ki jo je pela, je pač nekaj OBTOŽENI ONASSIS Kmalu potem, ko so se v časopisih pojavile fotografije grškega bogataša Onassisa in njegove soproge Jacqueli.ne v kopalnih oblekah, posnete na privatnem otoku Scor-piosu, je Onassis vložil tožbo proti fotoreporterju Demetriosu Koulourisu. Ker pa sodišče ni moglo dokazati fotoreporterju, da je te fotografije posnel prav on, je bil takoj oproščen krivde. Toda sedaj Koulouris vrača Onassisu milo za drago. Obtožil ga je klevetanja in zahteval milijon drahem odškodnine. Če mu bo to uspelo, preti, Onassisu pet let zapora ali pa zelo visoka denarna kazen. novega v zabavni glasbi, medtem ko so ostali avtorji (velja zlasti za irsko, angleško in luksemburško pesem) na vsak način hoteli uspeti s popevkami stila „Lutka na vrvici" in „Čestitka“ in s pevkami a-la Mary Hopkins. „Ko je bil znan rezultat, nisem mogla iz sebe iztisniti ničesar drugega kot besedo fantastično. To, da sem zmagala na evrovizijskem festivalu, je res fantastično in zad- v NOGOMET Avstrija Salzburg izgubila vodstvo V 24. kolu avstrijske nacionalne lige je prišlo do spremembe na vrhu lestvice. Jesenski prvak Avstrija Salzburg, od 21. novembra 1970, na 1. mestu, je doživela pretekli petek poraz (Admira jo je ugnala z 2:1). S tem porazom je salzburška Avstrija morala oddati 1. mesto VVackru iz Innsbrucka, ki je na domačem igrišču nasul graškemu GAK kar šest golov. Izgieda, da bo v nadaljnjih kolih oster boj za naslov avstrijskega prvaka med Innsbruckom in Salzburgom, kajti od zasledovalcev je Rapid, ki je igral z Vienno 2:2, izgubil možnosti na 1. mesto. Pa tudi Vienna je morala po tem neodločenem rezultatu z Rapidom oddati 4. mesto boljši Admiri, ki ima sicer enako število točk z Vienno, toda boljšo razliko v golih. V boju za izpad je od moštev, ki se nahajajo v nevarnosti, samo SW Bregenz z nepričakovano zmago nad dunajskim Wack-rom 1:0 dobil dve dragoceni točki; oba imata sedaj po 14 točk. Simmering (0:1 proti Avstriji Wien) in Radenthein (1:3 proti VOEST) sta ostala praznih rok. Na sredini lestvice se je samo Sportklub pomaknil navzgor (7. mesto) z zmago nad graškim Sturmom z 1:0, LASK, ki je bil uspešen proti VVattensu, je kljub zmagi ostal na prejšnjem 8. mestu. nje kar sem pričakovala," je dejala svetlolasa, komaj sto petinpetdeset centimetrov visoka Parižanka iz Monaca, Severine. Ko je stopila na oder, je jokala od sreče. Med prvimi ji je k zmagi čestitala lanska zmagovalka, irska pevka Dana. Dejala ji je: „Veseli me, ker si zmagala prav ti. Tvoja dežela, Monaco, je prav tako majhna, celo še manjša, kot moja Irska. In kljub temu smo lani zmagali mi, letos pa vi." Številni managerji in producenti gramofonskih tvrdk so se takoj potem skoraj stepli ob prizadevanjih, da bi angažirali zmagovalko. Ona pa je z ljubeznjivim nasmeškom pojasnjevala, da ponudb ne more sprejeti, ker je vezana z gramofonsko družbo Philips in ker je že vse pripravljeno za njeno skorajšnje gostovanje po Japonski. E. J. Ih ft& Mteiu POLFINALNE TEKME ZA EVROPSKI POKAL Škandalozen poraz Crvene zvezde To kar ni nihče pričakoval, se je uresničilo. Jugoslovansko moštvo, v ostalem eno izmed najboljših moštev v Evropi, ni znalo v povratni tekmi za evropski pokal obdržati hladno glavo. To pa še bolj, ker je prvo igro z grškim moštvom Panathinaiksom dobilo visoko 4:1. Torej je neverjetno, da so v Atenah zapravili vse simpatije 1. jugoslovanske in 2. evropske nogometne javnosti ter se dali tako osmešiti, da so bili poraženi celo 3:0 in da niso znali zabiti niti enega rešilnega gola, ki bi jih rešil v finale. Sicer je res, da je žoga okrogla, toda v tem primeru ni izgovora. Igralci, ki imajo pred seboj resen cilj, se ne bi smeli dati ukaniti. In tega Crvena zvezda ni imela. Vobče se opaža, da jugoslovanski nogomet po vojni v evropskem, da ne govorimo v svetovnem merilu, ne pomeni več mnogo. S to zmago so se Atenčani nepričakovano kvalificirali v finale pokala evropskih prvakov. Juventus—Koln 2:1 (1:0) Italijanski klub Juventus iz Turina se je uvrstil v finalu tekmovanja za pokal sejemskih mest; v povratni tekmi je premagal moštvo iz Kolna 2:0 (1:0). Gledalcev je bilo 70.000. p* ' 'V.-v •' - ’ m Ivanhoe Cedricu, ki ga že poznamo, da pri taikih prilikah ni bil kdo ve kako bistroviden, se je zdela seveda žalost njegove varovanke toliko globlja od žalosti ostalih deklet, da je smatral za potrebno, šepniti spremljevalcema v pojasnilo: »Bila jie zaročenka in nevesta plemenitega Alhelstana.« Dvomljivo je, ali jie ta opazka zelo povečala Wil-Iredovo sočutje z žalujočimi v Connings-burghu. Ko je tako pokazal gostoma vse prostore, kjer so n.a razne načine obhajali Athelsta-n-ovo pogrebščino, ju je peljal v majhno sobo, ki je bila po njegovih besedah izključno namenjena za take spoštovane goste, ki se zaradi svojih mainj bližnjih zvez s pokojnikom morda ne bi želeli pridružiti tistim, katere je nesrečni dogodek neposredno zadel. Oskrbel ju je z vsakovrstnim udobjem in se hotel pravkar odstraniti, ko ga je Črni vitez prijel za roko. »Dovolite mi, plemeniti thau, da vas spomnim,« je rekel: »ko sva se razšla, ste mi obljubili, da mi izpolnite prošnjo, v plačilo za uslugo, ki se čutim srečnega, da sem vam jo mogel storiti.« »Uslišana je, še preden ste jo izrekli, plemeniti vitez,« je dejal Cedric, »a v tem trenutku —« »Tudi jaz sem mislil na to,« je rekel kralj. »A moj čas je kratek — in razen tega se mi ne zdi primerno, da položimo v Athelsta-nov grob, ko ga zapremo, tudi raizne predsodke in prenagljena mnenja.« »Gospod vitez z žabico!« Cedric je zardel iin segel kralju v besedo. »Nadejam se, da zadeva vaša želja vas in nikogar drugega; zakaj malo bi se spodobilo, da bi se tujec vtikal tjia, kjer gre za čast moje hiše.« »Vtikati se tudi ne mislim,« je rahlo odvrnil kralj, »razen .toliko, kolikor mi boste sami priznali, da sem prizadet. Ker ste me doslej poznali samo kot .Črnega viteza z žabico’, vedite zdaj, da sem Rihard Plan-tageinet.« »Rihard Anževinski!« je vzkliknil Cedric iin ves osupel odskočil. »Ne, plemeniti Cedric: Rihard Angleški, čigar najgloblja skrb in želja je, da bi videl vse sinove te dežele složne med seboj. — Kako zdaj, etični than? Ali ne upogneš kolena pred svojim vladarjem?« »Pred normamko krvjio ga nisem še nikoli upogibali,« je rekel Cedric. »Tedaj si prihrani poklonitev,« je dejal vladar, »dokler ne dokažem svoje pravice do nje s tem, da bom enako ščitil Normane in Angleže.« »Princ,« jie odvrnil Cedric, »tvoji hrabrosti in kreposti sem bil zmerom pravičen. Znainio mi je tudi, da izvajaš svojo pravico do prestola iz tega, ker si potomec Matilde, nečakinje Edgarja Athelinga in hčere Mal-colna Škotskega. A Matilda, čeprav je bila kraljevske isalške krvi, vendar inii bila dedič-na krone.« »Ne bom se pravdal s teboj. za svoj. naslov, plemeniti than,« j!e mirno odvrnil Rihaird; »a prosim te, poglej okoli sebe in povej mi, ali najdeš koga, ki bi me odtehtal.« »Iin zato si prišel semkaj, princ, da mi to poveš?« je vprašal Cedric. »Da me spomniš propada mojega plemena, še preden se je grob zaprl nad poslednjim potomcem saškega kraljevskega rodu?« Obraz mu je potemnel, ko je tako govoril. »To je bilo predrzno — nepremišljeno je bilo!« »Ne, tako mi svetega križa,« je odvrnil kralj. »Moje besede je narekovalo tisto odkrito zaupanje, ki ga sme imeti vsak častit mož do sebi enakega, ne da bi mu pretila zato le najmanjša nevarnost.« »Dobro govoriš, gospod kralj — zakaj to priznam, kralj si in boš kljub mojemu šibkemu odporu tudi ostal. Ne upam se seči po edinem sredstvu, da bi to preprečil, čeprav si me spravil v veliko izkušnj.avo!« »In zdaj govoriva o moji prošnji,« je rekel kralj; »z nič manjšim zaupanjem je ne izrečem, čeprav se braniš priznati moijo za-konito vladarsko oblast. Oprt na tvojo moško besedo in pod kaznijo, da te drugače proglasim za odpadnika, verolominika in nideringa, zahtevam od tebe, da odpustiš dobremu vitezu TVilfredu Ivanhoeskemu in obnoviš svojo očetovsko ljubezen do njega. Priznal boš, da po pravici želim te sprave, ki pomeni srečo mojega prijatelja in prestanek razdora med mojim zvestim narodom.« »Ali je to TVilfred?« je vprašal Cedric na svojega sina. »Oče! Oče moj!« je vzkliknil Ivanhoe in se vrgel Cedricu k nogam. »Odpusti mi!« »Odpustim ti, sin,« je dejal Cediric in ga vzdignil; »Herewardov sin zrna držati svojo besedo, tudi če jo je dal Normanu. A daj mi, da te vidim v obleki in krojiu tvojih angleških prednikov; za kratke plašče, pisane kučme in prismojene perjanice ni mesta v mojem poštenem domu. Beseda ti je na jeziku,« je strogo dodal; »vem, kaj hočeš reči. Lady Rowena mora žalovati dve leti, kakor za poročenim soprogom; vsi naši saški predniki bi nas zatajili, če bi razpravljali o novi zvezi zanjio, še preden je grob zaprt nad njim, ki bi mu morala postati žena in ki je bil z rodom in pokole-njem tako vreden njene roke. Sam Athel-stanov duh bi raztrgal svoje okrvavljene mrtvaške prte in stopil pred nas, da prepove tolikšno oskrumbo svojega spomina.« Zaizdelo se je, kakor da so Cedricove besede obudile prikazen; zaikaij komaj jih je izrekel, so vrata na stežaj odletela in Athel-slaine se j,e v mrliških oblačilih pokazal pred njimi, ves bled in prepaden — tak, kaikoir da jie pravkar vstal iz groba. Učinek te prikazni na vse prisotne je bil nepopisen. Cedric je odskočil prav do zidu in obslonel na njem, kakor da se ne more držati pokonci; njegove oči sio srepo Za pokal evropskih prvakov sta igrala še Aj’ax—Atletiko Madrid 3:0. Za pokal pokalnih prvakov: Manchester city—Chelsea 1:0 in pa Real Madrid—Eid-hoven 2:1. SRBSKI KMET, OČE NOGOMETAŠA BECKENBAUERJA? Živadin Milosavljevič, 64 let, kmet iz vasi Sekuričev pri Zrenjaninu, trdi, da je oče znanega nemškega nogometaša Becken-bauerja. Med vojno je bil ujetnik v Nemčiji, ko pa so ga leta 1945 Američani osvobodili, je nekaj časa delal na nekem kmetijskem posestvu. Tam se je seznanil s Helgo Bek-kenbauer in se z njo v Leipzigu oženil. Ko so Leipzig zasedli Rusi, so ga poslali na delo v neko tovarno, čez nekaj dni pa so ga poslali v domovino, ne da bi lahko videl svojo ženo in otroka. Po vojni je nekaj let zaman poskušal dobiti zvezo s Helgo, nato pa se je v domovini ponovno oženil. BIKOBORBE: NOV ŠPORT V JUGOSLAVIJI Kot kaže, Jugoslovani na svojih športnih stadionih ne bodo gledali le nogometa in drugih tradicionalnih športov, ampak tudi prave bikoborbe. Prvo bodo organizirali 13. junija v Beogradu, na stadionu jugoslovanske narodne armije, na katerem sicer nastopa nogometna enajstorica Partizana. Bikoborci bodo Španci, prav tako pa bodo tudi bike pripe-Ijaii iz Španije in sicer že v prihodnih dneh, da bi se prilagodili na novo podnebje. Organizatorji (podjetje Montenegropro-met) še niso objavili imen „matadorjev“, povedali pa so, da bodo trije in bo vsak — v nasprotju s španskimi običaji — pokončal le po enega bika. Tri bike pa bodo ubili „rejoneadoresi“, jezdeci na konjih. Španci bodo pripeljali v Beograd sedem bikov (enega za rezervo). PROŠNJA Uprava srednje šole v Oxfordu v Veliki Britaniji je napisala vljudno prošnjo petnajstletnemu dijaku Johnu Nunnu, naj zapusti njihovo šolo. 3 svojo prisotnostjo je namreč spravljal v zadrego svoje predavatelje, ker je znal več kot oni. John je njihovi prošnji ustregel in se prepisal na tamkajšnjo univerzo, kjer bo študiral matematiko. strmele v prijatelja in usta se od začudenja niso mogla zapreti. Ivanhoe se je križal in mrmral mali-tve v saiške-m, latinskem in notr-mainsko-firaincoiskem jeziku, kakor so mu prihajale na um, medtem .ko je Rihard zdaj vzkliknil: »Benedicite!« zdaj preklinjal: »Molrit de ima vie!« A -zdaj .se je začul izpod stopnic strašanski hruip. Nekateri so kričali: »Primite iz-daljlalske menihe!« — drugi spet: »Vrzite jih v jlečo!« — in tretji: »Strmoglavite jih z naljivišjiega Stolpa!« »V božjem imenu!« je rekel Cedric, obrača,je se k domnevni prikazni svojega umrlega prijatelja, »če si živ, govori! — in če si duh z onega sveta, povej, zakaij se vračaš med nas in kaj morem storiti, da dolbi tvoja duša mir. Živ ali mrtev, plemeniti Athel-sttaine, reci Cedricu besedo!« »Bom,« j.e kaj mirno odvrnila prikazen »le čalsa mi dalj, da se oddahnem. Živ, praviš? Seveda -sem živ, kakor le more biti človek, ki je prebil ob kruhu in vodi tri dni — če niso -bila kar tri -stoletja. Da, clb kruhu i-n vodi, oče Cedric! Tako mi nebes in Vstih -nebeških svetnikov, vse -tri dni ni prišlo nič boljšega vame in le božji previdnosti sem dolžnik .za to, da isam -tu im vam micirenn povedati.« »Ali, plemeniti Athelst-aine,« je rekel črni vitez, »saij sem vendar sam videl, kako vals jie proiti koncu naskoka -n-a Tc*rquil-socine di-vji templjar posekal; mislil sem in -tudi Wamba je pravil, da vam je do zob t razčesnil glavo.« »Zmotili ste -se, gospod vitez,« jie odvrnil Athelstaine, »in VVamba ise je zlagal. Moji zobje so v najboljšem redu, to -se bo kmalu pokazalo pri večerji. A templjar ne more nič za to; le držaj dobrega ki-jia, s katerim -sem prestregel njegov udarec, je -odvrnil meč, tako da me je rezilo zadelo s ploščino; če bi bil imel svojo jekleno kapo, se ne bi bil nič zmenil za to in bi se mu bil tako oddolžil, da ne bi bil odnesel peta. A tako sem se zgrudil, omamljen, toda ne ranjen. Okoli mene so z obeh strani po- Vera G.: IZPOVED Mamica, pri oknu sediš s šivanjem v naročju in čakaš na nas, da se vrnemo. Vsa dobra in zaskrbljena zastrmiš skozi okno v košček jasnega neba in misliš na nas. Vsa izba je polna tvoje miline. In ko se spet zberemo vsi okoli tebe, nas samo gledaš, smehljaš se in si srečna. Ne, mamica, nikar se ne raztoži! Zakaj si postala zamišljena in otožna? Zakaj strmiš v daljave in skrivaš solzo v očeh? Ni res to, kar praviš. Saj smo tvoji, mamica. Ni nas odvedlo življenje in razdelilo naše ljubezni do tebe. Nisi ti samotno, zapuščeno drevo, ki so mu odžagali veje. Ali ne čutiš, kako se nemo zatekamo k tebi, v žalosti in radosti? Ti nam daješ uteho, ti deliš z nami vsak kratek trenutek sreče, ki si jih sama v življenju tako malo srečala. Neme so naše tolažbe, a ti nas razumeš. Bereš iz naših zaprtih ustnic, najdeš skrito bolečino v naših otožnih očeh. Mamica, ali nam more kdo dati več? Mi pa ti dajemo tako malo! Ko smo bili še majhni, si nas vzela v naročje in nas ljubkovala. Takrat, praviš, da smo bili še čisto tvoji. Majhni smo bili, kakor nebogljena piščeta smo tekali za teboj in potrebovali smo te. Nismo se še zavedali zaklada materinske ljubezni. A zdaj te potrebujemo še mnogo bolj. Zdaj nismo več otročički, ki se v strahu skrijejo za materino krilo. Življenje nas je potegnilo v svoj tok, bolečina nam ne prizanaša, ni materinega krila, da bi se skrili pred nesrečo. Mamica, tako malo smo srečni! A vendar smo bogati, ker imamo še tebe. Le tako nerodni smo, trdi, tako čudni. Svoja nežna čustva se sramujemo pokazati. Pa bi pokleknili pred teboj in skrili glavo v tvoje naročje, razjokali bi se brez pravega bij ali in klali drug drugega, in ko sem se osvestil, sem se zagledal v krsti — hvala Bogu, da je bila odprta — ki je stala pred oltarjem v cerkvi svetega Edmunda. Kihnil sem nekajikrait, zastokal, se zdramil — in vstal bi bil, da nista prihitela cerkovnik m opat, vsa prestrašena zaradi tega hrupa m seveda tudi presenečena, nikakor ne vesela, da vidita tistega, ki so se imeli že za njegove dediče, živega. Zahteval sem vina m dali so mi ga, a najbrž so mi -nekaj primešali, kajti zaspal sem še globlje nego prej in se zbudil šele čez mnogo ur. Začutil sem, da so mi roke privezane k telesu, noge pa zvezane tako, da me že ob spominu zabolijo členki; kraj je bil teman kakor v rogu — najbrž ječa njihovega prekletega samostana — in po gostem, tohljivem zraku sem sodil, da ga rabijo tudi za grobnico. Čudne misli so me navdajale o moji usodi, ko so vrata zaipora zaškripala in sta vstopila dva lopovska meniha. Hotela sta me prepričati, da sem v vicah, a jaz sem predobro poznal sikajoči, nadušljivi glas očeta opata. Sveti Jeremija, kaiko različen je bil od glasu, s katerim me je včasih prosil še za reženj srnjega stegna — zakaj ta pes je piroval z ni en oj od božiča do svetih Treh kraljev!« »Potrpite, plemeniti Athelstane,« je rekel kralj, »oddahnite se — v miru nam povejte svojo zgodbo; verjemite mi, talka povest je enako vredna poslušanja, kakor najlepši roman.« »Da,« je odvrnil Athelstane, »a tako mi bromholskega križa, romantičnega ni bilo v vsem tem prav nič! Hlebec ječmenjalka in vrč vode so mi dali, izdajalci zanikrni, ki sva jih moj oče in jaz obogatila, ko so bili njihovi najboljši dohodki režnji slanine in merice žita, ki so jih izžemali ubogim sužnjem in nevoljnikom v zameno za svoje molitve. To kačje gnezdo! Ječmenjak in vrč vode, zaščitniku, kakršen sem bil jaiz! Izkaidim jih iz njihovega gnezda, pa da me iz cerkve izobčijo!« »Ali, tako ti naše Gospe, plemeniti Athelstane,« je rekel Cedric in zgrabil prijatelja vzroka, le od sreče, da smo premagali tisto čudno čustvo sramu. A ne moremo, ne znamo. Govore le naše oči, ki ti sledijo in te obožujejo, kadar ne vidiš. Veruj nam, mamica! In ko posedemo okrog tebe, kakor v tistih prvih letih našega življenja, vidiš v nas spet svoje malčke, trdoglave bučice z napetimi lički in odvezanimi čeveljčki. Spomniš se na vse sladke in žalostne dogodke iz naših otroških let, zasanjaš nazaj čisto do rojstva našega in nam pripoveduješ, da se nam taja srce in duša. Koliko si prestala za nas, mamica, a so ti vendar ti spomini najslajši. Bogati so ti spomini, za tebe in za nas! Ko ti je umiralo najmlajše dete, si klečala pred posteljico in rotila Boga: »Ne vzemi mi je, ne vzemi mi moje srečice!« Z lastno toploto si na prsih ogrevala zvijajoče se telesce in si spet priborila življenje, ki je bilo že skoraj ugaslo. Koliko prečutih noči je že bilo od tistega časa, in nihče ni videl skritih solza, ki si jih prejokala prav za tisto dete, ki mu je nekdaj tvoja ljubezen ohranila življenje! Uboga mamica, tvoja usoda je — biti mati. Tvoja cleca je doraščala. Veselo in brezskrbno je tekala skozi življenje. Ti pa si dan za dnem pobirala trnje z naših poti, z lastnimi rokami si razgrebala kamenje in osat izpod naših nožič in s cvetjem si posipala naša mladostna leta. Mi pa smo skak- ZA MOŽE: Pravi značaj in vzgojo človeka, pa bodi delavca, kmeta, učenjaka ali navadnega meščana — je lahko spoznati iz tega, kako misli o ženski. Reci mi, kaj misliš o ženski, pa ti povem, kdo si: ali si človek v pravem smislu te besede ali pa si barbar, maskirana žival ali ničvrednež, ali si pošten in pravičen ali ne. So filozofi in ljudje z velikim znanjem, ali ti ljudje mislijo o ženski kakor velika nevzgojena drhal; a so tudi kmetje in delavci, ki zaslužijo zaradi svojega mnenja o ženski prilastke pravičnosti in visoke znanosti. Je na tisoče in tisoče ljudi iz vseh poklicev in družabnih razredov, ki prezirajo ženske, ki za roko, »kaiko si ušel tej preteči nievarno-'9ti? Ali so se njih srca zmehčala?« »Če so se njih srca zmehčala!« je ponovil Athelsitaine. »Kdaj so se še skale tajale od sonca? Še zdaj bi bil tam, če bi ne bil nastal v samostanu nemir, ki ga jie najbrž povzročila njihova procesija v Conings-burgh, da bi se najedli na moji pogrebščini, čeprav so clobro vedeli, kako in kje sem živ poikppain; to je spravilo roj iz ulja. Čul sam jih, ikalko so godli mrtvaške psalme, ne meneč ise za to, da izkazujejo to čast moji duši, medtem iko hočejo moje telo izstradati. Toda odšli so in jaz sem dolgo čakal hrane; ni čudo, zakaj putikaisti cerkovnik j,e imel is svojimi lastnimi potrebami preveč skrbi, da bi .se bil utegnil meniti za moje. Naizaidnj-e jie vendar prišel, čeprav z negotovimi koraki in močno dišeč po vinu in -začimbi. Dobra jed mu je bila odprla srce, zakaj pustil mi je kos testenice in steklenko vinia -namesto moje prejšnje hrane. Jedel sem, pil isam in moč se mi je vrnila; da bi bila moja -sreča še večjia, j-e cerkovnik, preveč pijiain, da bi dobro opraivil svoj klju-čarslki posel, malomarno zapahnil vrata, -tako da so ostala priprta. Svetloba, jed in vi-nio, vse to mi je izpodbudilo domišljijo. Obroč, h kateremu so bile pritrjene moje verige, jie bil bolj zarjavel, nego sva mislila j-aiz iin malopridni opat. Niti železo mi bilo kos smradovom tiste peklenske temnice.« »Oddahnite se, plemeniti Athelstane,« je rekel Rihard, »iin zaužijte kaj v okrepčilo, predan nadaljujete to strašno povest.« »Zaiužil bi že, za užil,« je dejal Athelstane; »petkrat sem jedel daines, a vendair mislim, da mi košček te sočne gnjati ne bi škodil; in prosim vas, dragi isir, da izpiijeite z menoj čalšo vina.« Gostje, -čeprav so še vedno -komaj, verjeli svojim -očem, ;so odpili domačinu, ki jje bil talko čudežno vstal od mrtvih; nato je le-ta povzel svojo zgodbo. Poslušalcev je imel zdaj več nego od kraja, zakaj ko je Editha odredila, kar je bilo treba, da se ohrani v Ijali brez misli po tistih rožicah in nismo ugibali, kdo nam jih trosi. Če smo bili bolni, si se sklanjala vse noči čez naše posteljice in nam hladila vroča čela s svojo čudežno dobro roko. Za tebe ni bilo počitka, dokler nismo spet zdravi in veseli zdirjali na trato. Potem pa si sama omahnila, vsa trudna in od neprespanih noči ubita, a nisi potožila niti z besedico. Mi pa smo se lovili po trati in nismo videli tvojih upadlih oči in bledih lic. Bili smo le otroci. Ko je tvoje dete prišlo domov s prvo srčno bolečino in je v skriti samoti izkušalo svetu utajiti solze prvega srčnega gorja, si poiskala to ubogo rnalo srce in ga pritisnila na svoje prsi. Od tistega dne nisi bila samo mali, postala si tudi tovarišica m prijateljica. Kako srečen je otrok, ki ima takšno mater! Mamica, radi te imamo, tako radi! A tega ti ne znamo povedati niti pokazati. Mamica moja, zvečer, ko je vse tiho okoli mene, ko naju loči le stena in nočna tišina, tedaj mislim samo na tebe. Takrat si z vso silo zaželim, da bi prišla k tebi, po prstih, privila bi se k tebi kakor takrat, ko sem bila še majhno nebogljenče, in bi pritisnila lice k tvojemu obrazu. S poljubi in solzami bi pokrila tvoje dobre, mile oči, nenasitno, v trepetajoči bojazni pred trenutkom, ko se zapro za vedno. Pa ne storim ničesar. Le glavo skrijem v blazine in v pridušenem joku molim za tebe. Kaj bo z nami brez tebe na svetu? Mamica, ti si nam mati in to pomeni — v s e! jih zlorabljajo, zasmehujejo in zatirajo. Mi teh tisočev ljudi ne moremo imeti za prave ljudi, ker se v njih pojem človeka še ni pričel razvijati. Vendar naj bi vsi tisti pričeli kdaj razmišljati tudi o temle: Tvoja mati je ženska. Ona ti je dala življenje. Kdor sovraži žensko, je pozabil na svojo mater. Ti imaš sestre. Rodila jih je ista mati kakor tebe. Kdor sovraži žensko, se odreka bratovski oziroma sestrski ljubezni. Ti si oženjen. Nekoč si ženo oboževal. Morda zdaj tega ne delaš več. Toda ta žena je mati tvojih otrok, in preko teh otrok si poizkušaš podaljšati življenje v bodočnost, v neskončnost. gradu red, je krenila za živim mrtvecem v tujsko sobano in z njo vred toliko gostov, moških in žensk, kolikor se jih j,e vo-bče moglo zriniti v ta mali prostor, medtem ko so se drugi gnetli na stopnicah in tu prestrezali zmotno izdajo povesti ter jo še bolj netočno sporočali onim, ki so čakali spodaj — ti pa spet ljuds-tvu zunaj poslopja, že v taki obliki, da vobče ni bila več podobna dejstvom. Athelstane pa je takole nadaljeval zgodbo o svojem begu: »Ko sem videl, da sem rešen -obroča sem se zavlekel po stopnicah na vrh, kakor se pač more človek, ki j,e obremenjen z verigami iin ofdabljiein -oid -dolgega pasita; in ko sem dolgo taval okoli, me je -gl-ais vesele pesmi naposled zvabil v sobo, kjer jie d-ični cerkovnik, če dovolite, da se talko izrazim, bral hudičevo mašo z velikim, -debeloglavim, širokoplečim bratom -v sivi halji in oglavnici, ki j-e dosti bolj n-alikova-l kakemu tatu nego svečeniku. Planil -sem noter; žvenket mojih verig in moja mrtvaška oblačila so me delale kaj bolj podobnega prebivalcu onega sveta nego živemu človeku. Oba sta kar odrevenela, a k-o sem s pestjo pobil cerkovnika, je oni -drugi, njegov sopivec, zamahnil po meni ;s svojo veliko gorjačo.« »Glavo -stavim, da je bil to -nalš brait Tuck,« s-e jie oglasil Rihard in pogledal Ivanhoej-a. »Naj bo sam vrag, če hoče,« je rekel Athelstane. »Na srečo me j-e zgrešil; in ko sem se približal, da bi ga zgrabil, je vzel podplate po-d pazduho in jo popihal. Brez odlašanja sem si vrnil svobodo nog s pomočjo ključa za okove, ki je med drugim visel cerkovniku za pasom; mikalo me je, tla bi s tistim svežnjem ključev raizbil lopovu betico, a hvaležnost za kosit teste-n-ice in steklenico vina, ki mi j-o je bil privoščil v mojem ujetništvu, je premagala moje srce; naložil sem mu samo nekaij krepkih bunk, ga pustil na tleh, vzel malce pečenega mesa in čutarico vina, s katerim sta se zalivala čista brata, skočil v hlev in našel Stana Vinšek: Jablan v cvetju Maj žari. Doline in pobočja belo-rožnat že pokril je sneg. Cvet pri cvetu hrepeni po soncu, cvet pri cvetu se odpira soncu — sama tu stojim in gledam v breg. Mlada jablan vejice cvetoče vriskajoče steza v topli, sončni zrak: „Pijte sonce, cveti moji rožni, pijte sonce, preden pride mrak!“ Kakor jablan dvigam roke svoje — sonce toplo sije mi v obraz — mlada jablan dviga veje svoje, mlada žena dviga roke svoje, mlada jablan — mlada žena: jaz. »Pridi, dete! Že težko te čakam! Vse, kar v meni klije, v tebi bo cvetelo, v meni kar zori — bo v tebi dozorelo! Reci, Jablan, sestrica po Bogu, reci, Sonce, ki budiš vse sile: bodo li se veje — roke moje — kdaj pod težo sladkega sadu šibile?" Ti imaš sinove in hčerke, ki jih kot pošten človek nosiš vse enako v svoji duši, ne da bi raziskoval, katerega spola so, ker oni so nosilci tvoje nesmrtnosti, oni nosijo tvoje bitje v nove rodove, ki jih ni mogoče niti prešteti niti predvidevati. Ženska je tvoja mati. Ženska je tvoja sestra. Ženska je tvoja žena. Ženska je mati tvojih sinov in hčera. Če imaš zlobne in nizkotne misli o ženski, gaziš kljub svoji uglajeni zunanjosti in izobrazbi — po blatu barbarstva in zverinstva. Kdor prezira žensko, ni vreden in ne zasluži, da bi nosil ime človeka. Kdor zatira žensko, ne zasluži in ni vreden, da nosi ime sina, brata in očeta. Kdor zlorablja žensko, je najbednejši med tistimi, ki jih ogreva sonce. Kdor drži žensko v suženjstvu, blodi po senci nepravičnosti in je izgubil vsako pravico, da zahteva zase pravično postopanje. A. D o d e I v posebni staji svojega lastnega najboljšega kljuisača, -ki je bil oči vidno že določen za osebno -rabo svetega očeta opata. Na njem sem pridirjal semkaj, kakor naglo me je le mogla nesti žival; vse, kar leze in gre, je bežalo pred menoj, kjerkoli sem se pokazal; mislili so, da sem str alt, tembolj, ker sem si potegnil mrtvaško oglavnico na obraz, da me ne bi spoznali. Še v moj la-s-tni grad me ne bi spustili, pa so me imeli za pomočnika tistega glumača, ki spravlja ljudstvo na grajskem dvorišču v kaj dobro voljo, če pomislim, da obhajajo pogrebšči-no za svojim gospodarjem. Skratka, dvor-niik je mislil, da sem se -tako našemil, -ker igram vlogo v glumačevi komediji, i-n tako sem prišel inoiter; samo materi sem se dal spoznati iin v naglici sem nekaj pojedel, ipretdein sem vas poiskal, plemeniti prijatelj .« »Našli ste me pripravljenega, da obnoviva svojie pogumne -načrte -o časti in svobodi,« je odivrnil Cedric. »Povem ti, -nikoli več ne bomo učakali -dne, ki bi bil osvoboditvi plemenitega Saškega rodu tako ugoden kakor -jutrišnji.« »Nikar mi ne govorite o -tem, ha bi -osvobajal kogarkoli,« je rekel Athelstane; »Boga zahvalim, da sem sam spet svoboden. Vse bolj ise mi -mudi -kaznovati -tega lopovskega opata. V oglavnici in štoli bo visel na vrhu coningSburškega gradu; in če bodo stopnice prestrme za to pitano mrho, jo dam po vnanji -strani potegniti do lin.« »Ali, sin,« se j-e oglasila Editha, »pomisli na nj-egov sveti stan.« »Pomislite vi na moj tridnevni past,« je odvrnil Athelstane. »Vsi, -ko-Iikor jih je, -mi bodo -to -s krvjo plačali. Fran-t de Boeuf je moral živ zgoreti za manjši greh, zakaj on je dobro hranil -svoj-e jetnike, -samo preveč česna je -bilo v juhi zadnji dan. A ti hinavski, nehvaležni -sužnji, ki so bili tolikokrat -nepovabljeni laskati za mojo mizo in mi niso d,ali ne jiuhe ne česna, naj bi ga bilo že veliko ali -malo — oni marajo umreti, Itako mi Hengis-tbve duše!« (Dalje prih.) POVEJ MI, KAJ MISLIŠ O ŽENSKI? RADIO CELOVEC NEDELJA, 9. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 10. 5.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo. — TOREK, 11. 5.: 13. 45 Informacije — Športni mozaik — Veseli val. — SREDA, 12. 5.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — ČETRTEK, 13. 5.: 13.45 Informacije — Lorenz Mačk: Bela lastovka (Radijska igra za otroke) — Ura pesmi. — PETEK, 14, 5.: 13.45 Informacije — Apostol zdravljenja z vodo (Ob 150-letnici rojstva Boštjana Kneippa — Narodno-zabavna glasba. — SOBOTA, 15. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Po lovčevih stezah. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 9. maja: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Peter in koza — 16.35 Princesa iz soli — 17.05 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper — 17.30 Za mladino od 14. leta daije: Stik — 18.00 Za družino — En na haciendi — 18.25 »Strojevod-ja“, za lahko noč — 18.30 Veselje ob glasbi — 19.00 Čas v sliki — 19.30 šport — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Nepoboljšljivi in njihov ponos — 21.55 Čas v sliki — 22.10 Waldbrunn bere Guareschija. PONEDELJEK, 10. maja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.20 ..Strojevodja", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Novinarka — 21.00 Šport — 22.00 Čas v sliki. TOREK, 11. maja: 18.00 Angleščina — 18.20 „Leta!ec Charly“, za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Avstrijsko stoletje — 21.15 Revija — 22.15 Čas v sliki. SREDA, 12. maja: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem — 10.30 Simbolika v obredih — 11.00 „ Razbiti vrč" — 12.20 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Skrivnostna knjiga — 17.30 Za otroke od 11. leta dalje: Švica — 17.30 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.20 „Letalec Charly“, za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Ena preveč v Tourlezanu — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.16 Šport — 20.15 Za Avstrijo: Spomeniško varstvo — 21.15 Willy in Liliy — 22.10 Čas v sliki. ČETRTEK, 13. maja: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem — 10.30 Obiščemo schdnbrunnski akvarij — 11.00 Dialog IV: Čas za Boga — 11.30 I 16. I V SENSATIONS- L_J lOMBOLA Beginn 14 Uhr ! ouf dem Messegeldnde in Klagenfurt 6ewinnchancen wie noch nie. 20 Hauptpreise, davon 5 AUTOS, IFARBFERNSEHGERMT ... und vveitere 600 vvertvolle Preise. V0 L K S HIL F E KLAGENFURT Vse iz ene roke KOTMARA VES KOTTMANNSDORF tel. 0 42 22—7911 17 B BETONSKO PODJETJE 0 VELETRGOVINA ZA GRADBENI MATERIAL VVOLFSBERG, tel. 0 43 52—29 91 Lahko si pa ogledate tudi najlepšo razstavo ploščic Avstrije. Dostavljamo tudi v sobotah. Informacije dobite v vseh zadevah v Kot-mari vesi ali pa v VVolfsbergu. Indonezija — 12.00 Epilog — 18.00 Italijanščina — 18.20 „Letalec Charly“, za lahko noč — 18.25 Šport — 18.50 Zmerom, če jemlje pilule — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Dalli, dalij — 21.30 Civilizacija — 22.20 Čas v sliki. PETEK, 14. maja: 10.00 TV v šoli: Turizem ob Klopinjskem jezeru — 10.30 Avstrijska državna pogodba — 11.00 Prva ljubezen — 18.00 Ostani zdrav — 18.20 »Letalec Charly“, lahko noč za otroke — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Če oče s sinom — 21.15 Za Avstrijo: »Prostorno načrtovanje in razseljevanje — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Spotoma ob koncu tedna. SOBOTA, 15. maja: 16.40 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 17.05 Za otroke od 6. leta naprej: Pes in mačka — 17.05 Za otroke od 11. leta naprej: Jadranje na valovih in med oblaki — 17.35 Za družino: Seržant Preston — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Letalec Charly“, za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Sezonska bilanca — 21.30 Šport — 22.00 Čas v sliki — 22.15 »Žareča zvezda", film z Divjega zapada. TELEVIZIJA LJUBLJANA NEDELJA, 9. V.: 9.30 Partizanske koračnice — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja: Pika Nogavička, Skrivnosti živali — 11.45 Mestece Peyton — 12.35 TV kažipot — 14.00 Motokros v zaboku — prenos — 16.30 Tistega lepega dne — jugoslovanski film — 18.00 Leipzig: Nogomet NDR:Jugoslavija — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Karadjoz — humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 21.50 Športni pregled — 22.20 Poročila. PONEDELJEK, 10. V.: 9.05 Odprta univerza — 9,35 TV v šoli — 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 17.50 Tobija — I. del — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 V svobodo — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Med dvema ognjema — 21.30 Ustavna razprava — 21.45 Kulturne diagonale — 22.25 Poročila. TOREK, 11. V.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 17.45 Tiktak: Babica in trije vnučki — 18.00 Risanka — 18.30 Slovesnki top pops — 19.05 Samoupravljanje — 19.30 Starši in otrok — 19.40 Pet minut za boljši jezik — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Pokrajina po bitki — poljski film — 22.15 Nikovni Nokturno: Mihael Stroj — ... Poročila. SREDA, 12. V.: 8.15 TV v šoli — 17.45 Pika Nogavička — švedski film — 18.15 Obzornik — Od filma do filma — 19.20 Po sledeh napredka 18.30 Narodna glasba — 19.00 Mozaik — 19.05 — 20.00 TV dnevnik - 20.35 Teh naših 50 let: leto 1946 — 21.45 Gilbert Becaud — 6. oddaja — 22.35 Poročila. ČETRTEK, 13. V.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Veseli Tobogan: Vuzenica — 2. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Skrivnosti živali — serijski film — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — serijska oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi: Samoupravna pota — 21.25 L. Pirandello: Moj svet — nadaljevanka — 22.15 400 let slovenske glasbe: Marjan Kozina — ...Poročila. PETEK, 14. V.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 16.10 Glasbeni pouk — 17.30 Vijavaja: ringaraja — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasbeni dnevnik — 19.00 Mestece Peyton — serijska oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Veliki karneval — 22.35 Evropsko prvenstvo v gimnastiki — posnetek iz Madrida — ... Poročila. SOBOTA, 15. V.: 9.35 TV v šoli (do 11.00) — Športno popoldne — 17.45 Obzornik — 18.00 Po domače z ansamblom Franca Flereta — 18.25 Jiri Bauer: Klepetavi polž — opera — 19.15 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Glasbena križanka — 7. oddaja — 21.35 Nepremagljivi — serijski film — 22.25 TV kažipot — 22.45 Poročila — 22.50 Evropsko prvenstvo v gimnastiki — posnetek iz Madrida. Ogorčen protest proti Heimatdienstu v Bobrli vasi Tista organizacija, ki je zahtevala v lanski oktobrski številki »Ruf der Heimat" iztrebljenje koroških Slovencev, katere predsednik Jordan je izjavil v intervjuju za avstrijski radio, da Avstrija preveč spoštuje mednarodne pogodbe, je sklicala svoj letošnji občni zbor za soboto, 8. maj, v Dobrio vas. Čudimo se, da oblasti doslej niso ukrenile prav ničesar proti organizaciji, ki zločinsko hujska proti miru v deželi in ki prav tako zločinsko in šovinistično uničuje ugled naše domovine. Čas bi že bil, da bi oblasti končno le pogledale za kulise skupini ljudi, ki nikakor ne morejo prespati poraza, ki so ga doživeli v svojem tisočletnem snu v nemški noči. V noči od ponedeljka na torek so se pojavili v Dobrli vasi zopet dvojezični napisi in dvojezični letaki. Na treh krajevnih napisih so neznanci dodali slovensko krajevno ime. Na dvojezičnih letakih so ostro protestirali proti občnemu zboru Heimatdien-sta v Dobrli vasi. Tam pišejo, da je nacifa-šizem sicer doživel leta 1945 grozoten po- raz, da pa še vselej živi in deluje med nami. Nacifašizem stremi za tem, da bi uničil Slovence. Štirje ministri sedanje vlade so bili člani NSDAP. Heimatdienst se je vrinil v najvišje vrhove koroške deželne politike. On deluje na šolskem področju, s svojim nemškim nacionalizmom skrbi, da postaneta tradicija sovraštvo in zaničevanje Slovencev. Heimatdienst skrbi za koroški domovinski rasizem. Na »Haus der Heimat" (hiša domovine) je brati napise »Heimatdienst — fašistična golazen", »Zerschlagung des Heimatdien-stes — Dienst an der Heimat", »Smrt fašizmu — svoboda narodom", »Germanizacija in kolonizacija". Na posebnem letaku vidimo mastno podgano, zraven pa napis »Faschistisches Ungeziefer — Fašistična golazen — Heimatdienst". Na letakih je podpisan »Komite za razkrivanje skritih konfliktov". Koroška policija je že začela preiskave proti neznanim storilcem. VABILO Vse, ki se zanimajo za nas in naš napredek, prisrčno vabimo na razstavo in kulturno prireditev Otvoritev razstave bo v soboto, dne 15. maja 1971, ob 15. uri. Zaključimo jo v nedeljo, dne 16. maja, popoldne, ob 16. uri. Kulturna prireditev bo za oddaljene goste v nedeljo, ob 14. uri, za Št. Jakob in okolico pa zvečer ob 20. uri. Obakrat bo prireditev v domači dvorani. _ SPORED: Pesem in beseda v pozdrav — Kroge nam poganja tango — Poslušalcem v premislek — Trodejanka: »Prisegam" — Še nekaj pesmic — Ples rožanskih fantov in Ziljank. Da jih s svojo navzočnostjo razveselite, so prepričane gojenke obeh gospodinjskih šol v Št. Jakobu v Rožu. ŠE O SOVJETSKEM PODVIGU V VESOLJU ITALIJANSKA DEŽELNA DELEGACIJA V LJUBLJANI Na povabilo republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva je bila v Ljubljani delegacija odbora italijanske So-cialno-demokratske stranke za Furlanijo-Julijsko krajino, ki jo je vodil deželni tajnik prof. Lucio Lonza. V Ljubljani je deželna delegacija razpravljala z delegacijo republiške konference SZDL, ki jo je vodil predsednik Janez Vipotnik o prihodnjem medsebojnem sodelovanju med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, o vprašanjih slovenske manjšine v Italiji ter italijanske v Jugoslaviji. V skupnem poročilu po končanih razgovorih sta se italijanska delegacija in SZDL izrekli med drugim za nedotakljivost in definitivni značaj zdajšnjih meja med Italijo in Jugoslavijo, za popolno zakonsko ureditev manjšinskih vprašanj, za večje sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino na najrazličnejših področjih. Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence. Stanovanje na razpolago. Kličite nas telefonsko 851 74, Klagen-furt — Celovec. Hans Starsini pleskarski mojster Koningsberger StraBe 20 FROHJAHRSMKNTEL in groller Ausvvahl im Mantelfachgeschaft V. Tarmann Volkermarkter StraBe 16, Telefon 85 2 76 Burggasse 8, Telefon 82 7 88 9020 KLAGENFURT Poročali smo že, da so Sovjeti izstrelili 19. aprila na krožni tir okoli Zemlje ladjo „Saljut“, in sicer z namenom, da bi ji priključili eno ali več vesoljskih ladij s človeško posadko ter tako ustvarili prvo tako imenovano »orbitalno postajo". V resnici so 23. aprila poslali v vesolje s kozmodroma v Baj-konuru še ladjo »Sojuz 10“ s tremi vesoljci: Vladimirom Šatalovom, Aleksejem Jeliseje-vim in »novincem" Nikolajem Rukavišnikom. Njihova naloga je bila preveriti učinkovitost aparatov na »Saljutu" ter izvršiti niz raziskav v zvezi s pogoji človekovega bivanja v vesolju. Naslednjega dne se je »Sojuz 10" priključil »Saljutu" in skupaj sta letela nekako 5 ur in pol. Dne 26. aprila pa je »Sojuz 10“ spet mehko pristal na Zemlji, in sicer v Kazahstanu, medtem ko »Saljut" še naprej kroži okoli Zemlje. Iščem gospodinjo ali zakonski par brez otrok, ki jim nudim malo stanovanje za dve osebi. Dentistka G a 11 e , Bahnhofstr. 38, Celovec. Telefon 0 42 22 / 84 9 10. DOMAČE PODJETJE V CELOVCU IŠČE PISARNIŠKO MOČ, KI SE ZANIMA TUDI ZA TEHNIKO, Z ZNANJEM SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA. — PONUDBE NA UPRAVO NAŠEGA LISTA ALI PA TELEFONSKO 0 42 22 — 86 7 71. HOČETE ZIDATI? Vedno in vsak čas na razpolago odjemalcem FERLACHER BETONVVERK J. Pagitz, Feriach — Borovlje Tel. 0 42 27 /375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Plaš tzcUtiU lZ/|h^ceVSMk Ce-trtek" Nar?ca se na_ naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka Janko Tolmajer, Radise, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. cogovorm urednik.