Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vit!. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
_l
Uto XIV. - N. 18 (288)
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
UDINE, 16. Oktobra 1963
Sped. in abb. post II" gruppo
NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir
Izhaja vsakih 15 dni
SE EMA VELIKA VES REVA
TRAGEDIJA V DOLINI VAIONT
Po potresu v Skopju, po viharju, ki je sejal razdejanje in smrt na otokih Karajbskega mo-(ja, zlasti na Haitiju in Kubi, se je velikanska nesreča neizprosno zgmila tudi na mirno in delavno Prebivalstvo videmske in bellun-ske pokrajine.
V sredo 10. oktobra letos, sredi noči, ob 22,43 se je z gore Toc nenadoma odtrgal velikanski plaz, ki se je z vso silo sesul v Umetno jezero v dolini Vajont. To jezero zapira 267 metrov visok jez, ki spada med največje na svetu. Zaradi plazu se je voda (bočno dvignila in udarila preko jezu ter z vso silo vdrla v dolino Pod njim.
Ubogi domačini, ki so že počivali, si niso mogli pomagati. Možje, žene in otroci so v nekaj minutah prešli iz spanja v smrt, ko so jo najmanj pričakovali. Voda je s svojo divjo silo potegnila vse s seboj ter zbrisala s površja zemlje vsako sled hiš in celotnih naselij.
Poplava (nad 100 milijonov kubičnih metrov vode ) je vse Povlekla s seboj v svojem divjem Uku v trikotniku od Erta v pokrajini Videm, do Longarona in f’ae v pokrajini Belluno na področju Cadora. Na stotine mrtvih U občine Erto in Casso, kakih 2000 mrtvih v občini Longarone *h okolici. Povsod nadvse žalostma slika razdejanja, ki zajame človeka z grozo.
Voda, potem ko je napravila Popolno razdejanje, se je nato siila v Piavo, katere pritok je Vajont ; na srečo je Piava vzdržala divji dotok naraslih voda, da Pi prišlo do nadaljnih razdejanj.
Pretresljiva je bila slika razdejanja v krajih, kjer je šla mi-(bo vodna vihra, ki je vse uničila (h razdejala. Še bolj pretresljiv je bil pogled na preživele prebi-valce, ki so bili vsi popolnoma kot brez uma.
Vlada je takoj proglasila dan Salovanja po vsej državi in ves svet je izrazil svoje sočustvovanje s tako težko prizadetimi kraji 'h prebivalci.
« Matajur » in slovensko prebivalstvo Furlanske Slovenije, Rezije in Kanalske doline so z ve-'jkim sočustvovanjem in globoko gostjo izvedeli za vse to razde-iubje ter objokovali zlasti toliko tako tragično izgubljenih dragocenih življenj.
BSnBPP
To je bilo mesto Longarone pred strahotno katastrofo. Vse je kesalo, da se bo moglo še bolj razviti, še bolj industrializirati, postati še večje in lepše. Piava, ki je tekla skozi, mu je dajala, skupno s hribi, ki so ga obdajali, še posebno čaroben videz: miru, prijetnosti in vabljivosti.
Z otožno dušo, z razdvojenim srcem prihajata nemo ta dva emigranta sinova Longarona, kot nešteto drugih, v rojstni kraj, kjer je še do včeraj stala pokonci njihova hiša v kateri so živeli njihovi najdražji. Morda leže sedaj prav pod njihovimi nogami, pod plastjo blata razpdajoča trupla svojcev.
VSE NA RAČUN SLOVENJEV
Seda j je na vrsti konvikt “ Paolo Diacono „ v Čedadu, ker l»i moral služiti naj ver mladini “ ogroženih krajev ,,
Kadar gre za kakšno stvar, ki ne gre, ki propada, ker jo vodijo slabi administratorji, potem morajo to propadlo, zavoženo in kompromitirano ustanovo, urad ali konzorcij reševati Slovenci Nadiške doline. Tudi če nekaj ni v redu, če kdo požre dotacije se te zadeve rešujejo v njihovem imenu. Pomagaj, kričijo poslancu ali senatorju, obvesti Rim, da je ta ali ta ustanova potrebna, ker živimo ob meji na vzhodu in torej resnično potrebna za « rešitev italijanstva » agrožene Nadiške doline (le minacciate Convalli del Natisone) in da so potrebni milijoni in milijoni, sto, dvesto, tristo milijonov za te u-
Slovenij a za Vaiont
Nesreča, ki je prizadela furiando ljudstvo in ono iz Cadora za-Padi gorskega plazu pri Longa-r°be, je bloboko odjeknila tudi v Jugoslaslaviji zlasti pa v Slo-Ve(Uji. Na mesto nesreče so šle ekipe
za reševanje, ki so nudile Prvo pomoč prizadetemu prebi-Valstvu. Mesto nesreče so obijali predstavniki koperskega o-*raja, ki jih je vodil podpredsednik okrajne skupščine Franc j °k, da bi se pozanimal, kak-sdo pomoč lahko nudi prebivalko koperskega okraja ponesre-^ehcem.
. V dolino « smrti », kakor jo se-ai imenujejo, je prišla delegata iz Slovenije, ki jo je vodil •^Predsednik Ljudske skupšči-
ne SRS dr. Marjan Brecelj, spremljal pa ga je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba. Sestali so se z lokalnimi oblastmi v Bellunu in Vidmu in proučili možnosti in oblike pomoči, ki jo lahko Slovenija da prizadetim krajem.
Na kraju nesreče je bila tudi ekipa zdravstvenih strokovnjakov iz Ljubljane, ki jo je vodil dr. Milčinski, da je pomagala i-talijanskim kolegom pri izkopavanju mrličev in identificiranju.
Oblasti Belluna in Vidma so izrazile hvaležnost jugoslovanskim oblastem in strokovnjakom, ki so prišli pomagat ponesrečencem.
stanove, kajti iz teh bodo izšli najzvestejši sinovi velikega Rima. Ta igra traja že sto let: od Valussija, Morpurga in tolikih drugih pa do fašističnih hijerar-hov in še naprej do današnjih dne. Vsak poslanec, ko prosi v Rimu pomoč za to ali ono občino, za to ali ono ustanovo, jo prosi vedno v imenu « ogroženih krajev ».
V Čedadu so nam povedali, kako je konvikt « Paolo Diacono » propadel, kako so ga zavozili in zanemarili in kako ga skušajo zdaj rešiti, čedadska občina bo dala 16 milijonov lir za vabo Rimu, a Rim naj da 150 milijonov lir za « radicale trasformazione dell’edificio Paolo Diacono». Lahko bi prosili še za več milijonov, ker bi prav gotovo vse dobili, kajti v Rimu so še vedno tako naivni, tako nasedajo tem ljudem, da so sredstva takoj na razpolago, ko gre za pomoč « ogroženim krajem razporojenih vzdolž sakrih meja na vzhodu ». Tako je bilo nešteto ustanov, ki za nas v resnici prav nič ne pomenijo, deležnih stotine milijonov, celo milijard, samo v tem povojnem času. Še celo trikoloristi so zajemali iz tega korita. Torej dobro, da obstojajo Slovenci, ker drugače bi morali iskati kako drugo pretvezo, a ta bi sigurno ne nesla toliko. Ko listamo stare časopise, čitamo stare govore, poročila raznih občin, vidimo, kako so vseskozi izkoriščali, kot izkoriščajo še danes, Slovence videmske pokrajine. Gotovi zainteresirani krogi so vedno imeli koristi od tega, da žive Slovenci na tem
ozemlju, le Slovenci sami prav nobene.
Neka občina na primer je pred nedavnim poslala predsedniku republike poročilo o svojem ekonomskem stanju in prosila, da bi ta posredoval pri vladi za dosego pomoči. Med drugim so dobesedno pisali takole : « Naši ljudje so slovanskega porekla in govorijo slovansko, občina meji na Jugoslavijo, ki dela veliko propagando, da bi jih pridobila in zato je nujno potrebna takojšna pomoč, da se to prepreči ».
Prav tako se obnašajo tudi poslanci in senatorji, ker vedo, da so pritisnili na pravi gumb. Je ni intervencije, ga ni poročila, da ne bi omenjali stare izugljene fraze o « salvaguardia dei sacri confini orientali ».
Lahko bi navedli še marsikaj. a pustimo to, upajmo, da bo Rim prej sli slej odprl oči in gledal skozi prava očala in videl resnično stanje naših krajev, katere ne ogroža nihče, prebivalci so lojalni državljani in če živijo v revščini so krivi prav tisti lažni « patrioti », ki so vedno krivo obveščali vlado o dejanskem stanju naših dolin. Ljudje ne prosijo drugega, kot delo na domači zemlji, svobodo in pravice, ki jim po ustavi pritičejo, torej tudi pravico do zastopstva v vseh izvoljenih istancah v pokrajini, deželi in parlamentu.
O tem bomo še pisali v upanju, da bo ta komedija končala, ker je skrajni čas, da rešujejo probleme v okviru dejanskega stanja naših vasi.
ALBERT TOMAZIN
POMAGAJMO
PONESREČENCEM
VAJONTA
Pozivu italijanskega Rdečega križa in Radia-TV za zbiranje denarnih prispevkov v korist ponesrečencev Vajonta so se odzvali v veliki meri tudi Slovenci videmske pokrajine. V vseh komunih je bil ustanovljen poseben odbor za zbiranje pomoči. Do sedaj so največ prispevali oni iz tipanskega komuna, dali so 165.000 lir. Temu sledijo Sv. Peter ob Nadiži s 143.000 lirami, nato Sv. Lenart, Podbonesec, Neme, Rezija, Ahten, Fojda, Prapotno in drugi.
Tudi v Kanalski dolini so se odzvali apelu. Rudarji rabeljskega rudnika so sklenili, da bodo odstopili pol dnevne plače. V Trbižu pa so že presegli 300.000 lir; v Pontablju so prispevali lir 212.000, v komunu Naborjet-Ovčja ves pa 42.000.
Sporočamo, da se zbiranje prispevkov še nadaljuje. Vse je treba izročiti lokalnim komitejem ali poslati Rdečemu križu v Vidmu, Via Ospedale Vecchio 1, Ra-diu-TV ali pa naravnost na prefekturo v Vidmu ali Bellunu.
Emigranti lahko pošljejo zbrane prispevke na zgoraj navedene naslove ali pa jih izroče italijanskim konzularnim oblastem.
Kakor vidimo, se je del najbolj čutečih src že odzval, a dolžni smo vsi pomagati po svojih močeh tako težko prizadetim krajem. Zato pozivamo in prosimo vse Slovence videmske pokrajine, ki žive doma ali v svetu, da to store.
1)11 »J LBjUlJUU
Zanimanje Karnijske Skupnosti
ItOtll VSIti: BILANCE
Iz Kanalske
Ni novost, če povemo, da se številni komuni alpskega obroča — lahko bi rekli skoraj vsi — nahajajo v zelo težki in torej silno zaskrbljeni situaciji, kar se tiče komunskih bilanc. To je torej eden izmed tolikih problemov, ki tare razne komunske administracije in res zelo malo jih je takih, ki bi mogle izhajati s svojimi omejenimi sredstvi in izvajati vedno nova potrebna javna dela: vodovode, ceste, šolske aule, otroške vrtce, pomagati u-bogim in tako naprej.
Vemo, da ta problem ne obstoja šele od danes, že zdavnaj je bil predmet študijev in intervencij, celo energičnih intervencij (pred nedavnim so prav zaradi tega grozili nešteti župani, da bodo podali ostavke) posebno s strani Karnijske Skupnosti. Zvedeli smo, da je prav te dni Karnijska Skupnost proučila neko okrožnico zunanjega ministrstva, iz katere je razvidno, da so tudi oblasti v precejšnjih skrbeh zaradi dolgov, v katere zahajajo vsako leto administracije gorskih komunov.
Nas vsekakor zelo razveseljuje vest, da bodo člani Karnijske Skupnosti v kratkem začeli o-bjektivno razpravljati, ne samo o kritični lokalni finančni situaciji in niti ne samo o karnijski, ampak tudi o situaciji v železnem kanalu in Kanalski dolini.
Želimo in upamo, da bodo prišli do ugodnih perspektiv.
UMRL JE DIREKTOR CARINARNICE V PONTABLJU
Nenadoma je prenehalo biti zlato srce nam vsem dragega moža: umrl je rag. Alberto Bruni, glavni inšpektor in direktor carinarnice v Pontablju. Poleg omenjenega visokega položaja je bil ranjki tudi večletni svetovalec lokalnega CRAL. Rag. Bruni, ki nam bo ostal v trajnem spominu, je bil doma iz Cosenze.
NABOR JET
Težko smo se poslovili od g. Guido Novello, uradnika na tro-šarinskem uradu ( imposte di consumo), ki je odšel na novo službeno mesto. Na poslovilni prireditvi sta se vzglednemu u-radniku zahvalila za vestno delo tudi župan in odbornik Anton Erlich. V imenu prebivalstva pa mu je gospodična Grazia Ruzza izročila prisrčno darilo.
TUDI V RAJBELJNU SREDNJA ŠOLA
Z velikim veseljem smo sprejeli vest, da so se odprla 12. oktobra tudi pri nas v Rajbeljnu prvikrat šolska vrata prvega razreda srednje šole, ki je sekcija državne srednje šole v Trbižu. O-
Iz Idrijske
POPRAVILO KOMUNSKIH CEST
Na zadnjem komunskem kon-seju so med drugim sprejeli tudi načrt za sistemacijo in asfaltiranje cest v vaseh Prapotno, I-bana, Bodigoj, v Kosonih in Po-drskijah. Stroški za tista djela bojo znašali okuol 15 milijonov lir. Komun sevjede njema tarkaj denarja za javna djela in zatuò so zaprosil za kontribut statai. Zaki je bil tud nezadosten statal-ni kontribut za podaljšanje vodovoda v kraju Polonetto, so sklenil, da bo ostale stroške preuzel komun.
troci staršev, ki žive v tem rudniškem centru, so do sedaj hodili z vlakom ali avtobusom v šolo v Trbiž, kar je zahtevalo dosti truda, posebno v zimskem času, ko zapade tu visok sneg. Da se morejo danes otroci šolati doma, je predvsem zasluga rudnika, potem ko ga je prevzel A.M.M.I.; ta je dal na razpolago lokale in vse potrebno, da se lahko vrši pouk.
VISOK OBISK V UKVAH
Soboto 12. in nedeljo 13. oktobra je obiskal svoje vernike v Ukvah in žabnicah videmski nadškof mons. Giuseppe Zaffonato, ki živi v dneh od ponedeljka do sobote, dokler bo trajal koncilij, v Rimu. Verniki so ga ob tej priliki še prav slovesno sprejeli.
M a ž e r o 1 e
ZA ENOTNO SREDNJO ŠOLO
Malo čudno se čuje, ali ne? Pač je takuò. V Mažerolah so u-stanovil tajšen komitat, katjere-ga pomaga tud komun, ki je že pošjii proveditoratu za šuole prošnjo za mjet srednjo šuolo v Mažerolah. V vasi je 15 šuolskih o-truok, ki bi hodil v to šuolo. Čedad jim je preveč (15 km) in bi korlo venčpart poti prehoditi peš in ejesta je zlo slaba, posebno v zimskem cajtu.
Ideja je zlo dobra, samo če bojo rjes kaj otenjil in če bojo otroci regularno hodili v šuolo, zaki vjemò, de so ponje hodil s posebnim avtobusom in jih vozil v Čedad, a so se po adnim mje-scom kuaž vsi odpovjedal iti naprej s študjem.
Iz Krnatske
IZ KOMUNSKEGA KONSILJA
Na zadnjem komunskem kon silju so sprejeli delibero, de bojo nardili za 200 milijonov impor-tantnih djel. Najparvo na čč priti na vrsto ejesta, ki peje iz Nem v Ramandol do cjerkvice, zaki ta na je zarjes slaba anu pouàrh tega to je Ramandol turistični kraj. Anu čentski komun bo dal asfaltirati ejesto do Sedigle, ita-ko de bo ejeu ejestni krog asfaltiran. To djelo to če koštati nih 25 milijonov lir.
Drugo zlo importantno djelo bo sistemacija vaških poti v Tor-ianu. Za to djelo se bo Spendalo oku 90 milijonov lir. Regulirali bojo še odtočne kanale v Nemah, razsvetljavo po vaseh anu akve-dot.
NESREČEN PADEC V HIŠI
Čeglih ima Marija Compagnon že 83 ljet na harbtu, se še nimar zlo rada ukvarja s hišnimi djeli
mm
IZ NADISKE DOLINE
MALI OBMEJNI PROMET V SEPTEMBRU
Tud septembra mjesca je bil mali obmejni promet v naši dolini živahen, čeglih je blo precej deževnih dni, so ljudje vseedno hodil nimar po svojih opravilih čez konfin. Tje in sem je prešlo konfin 16.696 ljudi in sicer 5.562 iz italijanskega kraja in 11.134 iz jugoslovanskega. Skuoz blok parve kategorije v štupci je blo kar 13.051 prehodov, skuoz Učjo 386, skuoz Most na Nadiži (Platišče) 710, skuoz Robedišče 448, skuoz Polavo 646, skuoz Solarje pri Dreki 564, skuoz Most Klinac 321, skuoz Mišček 479, skuozi Kum 20, skuozi Teleferiko pri Dreki pa 72.
Nič manjše gibanje čez konfin ne pričakujemo tud oktobra, zaki tud v jesen je lepuò hodit na izlet na Bovško in Kobariško, o-ziroma v Nadiško dolino, dvolastniki pa bopo imjel glih ta mjesac največ djela s pospravljanjem zadnjih puojskih pardjel-kov.
NA MOSTU SV. KVIRINA ZAPRLI ŠOLO
Tud Muost Sv. Kvirina, vasica, ki leži tik ob reki Nadiži in kuaž na ravnem v dolini, ima nimar manj ljudi. Ljudje se muorajo preživljat izključno z onim malim pardjelkom, ki ga daje domača zemja in zaki ni v okolici no-bedne moči za ušafat djelo, ljudje emigrarajo: njekšni v Čedad ali Videm, narveč pa v eštero. Doma ostajajo samo še stari ljudje in otroci, pa še tjeh je takuò malo (šuolskih otruok samo 6), da so muorli zaprjet šuolo. Otroci se vozijo sada z avtobusom v Šenčur, ki pa spada pod čedad-ski komun. Žalostno, a resnično: več ku kajšna vas v Nadiški dolini je v agoniji. Stari umirajo, mladi pa postavljajo nova ognjišča v Belgiji, Franciji in Germa-niji. Zapirajo šuole, zaki je premalo otruok in zgleda tudi, da bojo muorli eliminirat tud kaj-šen komun, zaki bo premalo ljudi, da bi lahko obstojal.
BONIFIKACIJE TAL V PREŠNJEM
V prezenci provincialnih in lokalnih oblasti so otvorili izbuoj-ševalna djela nekatjerih zemljišč, ki jih bo dal djelat konzorcij. Otvoritvena cerimonija je bla na licu mjesta, kjer so postavli tud kapelco. Tisto veliko djelo bojo
muogli nardit, zaki so dobil kontribut statai in znatno pomuoč od E.C.A. iz Čedada in vodovodnih ustanov (Enti Idrici) iz Furlanije.
V prvi vrsti bojo regulirali strugo potoka Lesa in sistemira-li ejestno mrježo, kjer je všteta tud statalna ejesta 54 Kararija-Sv. Kvirin, ižravnanje okoliških terenov in preureditev razkosanih zemljišč.
DELAVCI ZA FRANCIJO
Sporočamo, da bojo paršli tekom tega mjesca v Čedad na sekcijo urada za djelo funkcionarji od « Office national d’imi-gration » iz Milana, da bojo angažirali djeluce za Francijo. Vpo-štev pridejo specializirani gradbeniški djeluci (operai edili), ki so kvalificirani za djela z opeko, kamnom in železobetonom.
Zainteresirani se bojo muorli predstaviti, ko bo določen datum, na sedežu sekcije urada za djelo (Palazzo della Pretura) z vsemi djeluskimi in personalnimi dokumenti.
V STOLNICI BO NIMAR DNEVNA SVETLOBA
V kratkem (24. t.m.) se bo začel v čedadski stolnici Misijon. Ta dan bo zadobila ejerku čisto nov videz in vse po zaslugi mons. Perinija in kanonikov čedadske-ga kapitlja (collegiata). Ta dan bojo zagorjele nove luči in bo nimar takuò svetlo kot par dnevni svetlobi, kar bo sevjede še bo lj parvlačevalo ne samo vjernike, ampà tud turiste in umetnike (artiste), ki si bojo mogli ogledati ob vseh urah detajle arhitektonske strukture tega znamenitega templja.
NESREČA PAR DJELU. Dvajsetletni Claudio Sabbadini iz Čedada se je par djelu močno urje-zu v čampno roko. Preča so ga prepejal v špitau, kjer se bo muoru zdraviti več cajta.
NOV MUOST ČEZ NADIŽO
Glih tele dni je komun pred-luožu generalni direkciji A.N.A. S. zadnji prodžet za narest nov muost čez Nadižo. Kot vjemò, « Hudičev muost » že dougo ne rišponda vsakdanjemu trafiku, zaki je preveč ozek.
TOLMINSKI ADMINISTRATORJI PRI NAS
Preteklo soboto je paršla v Čedad delegacija jugoslovanskih komunskih administratorjev, ka-tjero je vodil predsednik tolminske komune Franc Rutar. Lansko ljeto je bla v Tolminu in Kobaridu delegacija komunskih administratorjev in čedadskega mandamenta in ji je načeloval čedadski šindik.
in z djeli na vartu. Tele dni pa ji sreča nje bla preveč naklonjena; v kužini je malo čudno stopila in z vsem pejzom padla pc tleh, takuò de si je zlomila desno nogo v koljenu. V spitala, kamor so jo preča prepejal, se bo rriuor la zdraviti najmanj mjesac dni.
Iz Terske doline
SAGRA V ČIZERJIH
V privlačni predalpski vasici čizerje v Terski dolini so m jeli na dan « Matere dobrega sveta » ljetno ejerkveno sagro, ke ne bà ljetos nadvse živa, zaki so bli ob tej okažjoni še folkloristične ma-nifestacjoni anu « pesca di beneficenza ». Interesantno to je še tuo, ke so par večernicah pjeli rožar v furlanskem jeziku, kar to pride rejči, ke so še Furlani zlo navezani na svoj materni jezik anu na svoje tradicioni.
VEČERNI KORS
Z dnem 25. t.m. so bojo začel v našem mestu (città) korsi za administratorje podjetij (contabili d’azienda) in kors stenografije. Učili bojo v popoldanskih in večernih urah. Zainteresirani lahnò no majò usè informacije v « Libreria Fabrizio » na Trgi) Svobode (Piazza Libertà).
ČENEBCLA. Naša vaščanka 77 ljetna Marija Cericco je nerodno stopnila in takuò nesrečno padla po tleh, da si je zlomila desno roko. Ozdravila bo, ako ne nastopijo komplikacije, v 40 dneh.
Izpod Mat
KOSTANJ GA JE GAJUFAU
Kostanj po telih ljepih sončnih dneh narbuojš zori. Domačini ga spruot pobjerajo in tud klatijo in tresejo drevesa, de prej na-pounijo žakje, ki jih potlè od-pejejo na čedadski trg na prodajo. Par tjem opravilu pa rjes nje imeu sreče 17 ljetni puob Lucijan Go les iz Sovodenj. Kar je biu na vrhu kostanjovega drevesa je čudno prestopu vejo in padu na tla s precej visokegà. Par padcu se je močno potouku in tud zlomil čampno roko. Ponesrečenega puoba so odpejal preča v čedadski špitau.
V ŠPITAU ZAVOJ PRETEPA
Bratra Anton in Jožef Melina iz Mašer pod Matajurjem, parvi star 43 ljet, drugi pa 39, sta se muorola zateči v čedadski špitau na parvo pomuoč, zaki sta ostala po pretepu obadva močno ranjena. Anton je bil zaboden s škarjami v pr sa in ušafu še več ran po desni roki in se bo moral zdraviti najmanj 8 dni, brat Jožef pa je bil ranjen v čampno roko in v ramena in bo zatuò ostù kar mjesac dni v špitalu.
PAZITE NA OTROKE
S sekirami, rončejami in podobnimi rečmi kor nimar zlo pravidno runat in prav posebno kor te reči skrivat pred otroki, da jih ne morejo dobit v roke. Zgodilo se je, da je komaj 5 ljetni Valter Markič iz Sovodenj par-šii do rončeje in se z njo močno usjeku v desno roko. Zavoj globoke rane so ga muorli šobit pejati v čedadski špitau.
DRAGA NEPREVIDNOST
Kumet 39 ljetni Primo Spizzo iz Tavorjane je zlo drago plaču moment raztresenosti ali neprevidnosti. Med djelom mu je ro-
ka uslà v makino (sgranatoio), ki mu je odtrgala kos kazalca in mezinca desne roke. Preča so ga prepejal v čedadski spital, kjer bo ozdravu, če ne nastopijo komplikacije, v 40 dneh.
Centa
Gorjani
KOMUNSKI SEDEŽ BOJO POPRAVILI
V kratkem bojo začeli popravljati sedež od komuna, saj e ča-ku kuažej 20 ljet popravila, zaki ta e bi med to zadnjo uèro poškodovan, a to nje blo maj soute, de bi ga obnovili. Djela ne uzela orè impreza Bergagnini iz Arte v Karniji. Najparuo bojo popravili anu čjer to bo koventalo lož-li nove podè u tjem parvem anu drugem planu, špeže za te djela no če znašati 1 milijon anu pou lir. Z drugim milijonom, ki jim ga bo dau na dišpozicjon « Genio Civile » pa bojo popravili vrata anu prebjelili vso hišo zunah and znotre.
Do tebòt, ke no ne bojo djela nareta, bojo provizorično siste-mirali komunske oficihe v lokalih latarije.
Čenebole
ZA JAVNA DJELA
Notranje ministrstvo (Ministero degli Interni) je dalo našenib komunu 1 milijon lir za postroji ejeste, ki pejejo v čenebolo ib Podcerkev. Te ejeste so močno poškodovane zavoj zadnjega hb' dega dažš, ki je bil mjesca sep' tembra. Troštamo, de bojo z dje' li začel preča, zaki bliža se zim3 in potlè bi bla do pomladi one' mogočena djela na c jesti in naš0 gorske vasi bi zlo tarpjele.
j
Vaša potovanja
PO DOLIMI IDRIJCE
l* rek ra* 11 a panorama In dobrodušni ljudje - Ceste salino po imenu - \amesto oilškodniue so dobili gramoz - Nevaren vodnjak - Neizpolnjene obljube - Velik obseg izseljevanja
IDRIJSKA DOLINA: ob vhodu nas pozdravljata privlačni vasici Mirnik in Ibana. Prva, ki leži na levem bregu Idrijce, spada pod Gorico, druga na desnem pa pod Videm. Obe slovita po izbornem pršutu in cenjenemu tokajcu.
V načrt smo si postavili obisk doline Idrijce in ker je bilo vreme ugodno, smo šli na pot. Dan je bil prekrasen: narava se je kopala v soncu in božajoča sapica ki je od časa do časa prihajala od severo-vshoda je spravila človeka v prijetno razpoloženje.
V dolino Idrijce se lahko pride tudi od čedadske strani ker meji na ta okraj. To je svojevrstna dolina — približno polovico doline je na italijanskem ozemlju, druga polovica pa na jugoslovanskem; ta del je gotovo na slabem zato, ker prebivalstvo, ki živi na tem ozemlju, nujino potrebuje primerne cestne povezave s središči in drugimi kraji bolj v nostranjosti, od katerih pa jih loči precej visoka veriga vrhnov — ki se človeku takoj prikupi, vzbudi njegovo zanimanje in tudi občudovanje.
Dolina je precej ozka, skoraj stisnjena in ujeta med gore, ki jo stiskajo za kakih 20 km. vzdolž Idrijce. Tu gremo stalno ob državni meji, katera je potegnjena prav po Idrijci, saj voda loči obe državi. Šele pri Mirniku, v go riški pokrajini in dalje spodaj te če Idrijca v celoti po italijanskem ozemlju.
Zaradi svoje divje romantike in naravnih krasot predstavlja dolina Idrijce v resnici prvovrstno privlačnost. Tega se najbolj zaveda središče doline, ki je Praprotno. Ko pridemo v ta kraj, nas sprejme božajoči veter, ki prihaja z gora na severu in je kaj prijeten.
Praprotno je čista, snažna in prijetna vas; njegova okolica je zelo pestra7 ter nudi krasne razglede in sprehode. Vse okoli so visoke planote, hribčki in hribi ter bolj daleč strmi bregovi gora. Med drugimi poslopji opazimo novo in mično sgradbo o-snovne šole. V vasi pa so tudi druge zanimive novosti vendar Pa ima naselje potrebo, da se še bolj okrepi, da zadiha bolj na široko in se uveljavi, pa če treba tudi s turizmom, kot svojim najbližjim ciljem, saj ima za razvoj v tej smeri vse predpogoje. To bi moral biti predvsem cilj in na-nren občinske uprave — « prejšnja uprava je bila boljša » so nam nešteto krat izjavili občani obeh spolov — in najprej bi se niorala potruditi za ureditev glavne ceste, ki deli na dvoje vso dolino in katera postane takoj izven vasi tako zanemarjena, da jo je skoro nemogoče uporabljati.
20 14 JI /;KL» Sli A It E €KSTE
Lep okvir tvorijo na bregovih in gričih okrog Praprotnega ter v podnožju gora vrste trt, kjer je grozdje že obrano in pa sadno drevje. Po hišah in okrog njih Je vse polno raznovrstnega cvetja Pa tudi nove zgradbe, ki so raztresene tu in tam zlasti na pobočjih, so zelo slikovite in sgraje-ne v skladu s svojo okolico.
Prav zaradi prijetnih in vabljivih naravnih značilnosti, ki ga obdajajo, ima Praprotno prikupen videz in kadar se mu zazdi se lahko ogleduje v kristalno čistih vodah Idrijce. Ta rečica nekako ščiti obsežno področje Brd, ki se prav tu začenjajo in se po tem širijo predvsem na jugoslovanski strani. Tu na začetku so Brda žal deloma puščobna in kamnita, neprijazna divjina, ki Prav nič ne privlačuje potnika ter jo zapuščajo tudi vedno ma-hjštevilni prebivalci.
Onkraj Praprotnega, proti severu, se edina cesta vije vzporedno z Idrijco in postane kmalu zelo slaba. Vzdolž 20 km te poti so Prometne težave na njej vedno večje in tudi dolina postaja vedno bolj ozka. še zadnji znak poti preneha pri Klincih, kjer se dolina Idrijce končuje in kjer je tbdi mejni prehod druge katego-
rije, za lastnike propustnic in za dvolastnike.
Prvi zaselki, ki spadajo pod občino Praprotno in do katerih smo prišli na naši poti proti severu, so Bodigoji, Košoni in Podrskje, ki so skoro na robu ozke ceste. (Oborče in Stara gora, ki se nahajajo bolj visoko na desno, so težje dosegljivi, zlasti Stara gora, do katere je pot vratolomna).
SAME O lt !..I Uit K
Na naši poti smo prišli včasih le nekaj metrov od meje in razgled na bližnjo okolico je bil izredno prijeten, čeprav je imela tu pa tam videz divjine. Za vasjo Kodermaci, kjer postane cesta še slabša ter se začne dvigati, se stvari ne spremenijo in ostanejo take vse do Klincev. Zopet gremo navzdol in skozi zaselke čubic, Salamant, Bordon in Meline. V tej vasici smo se ustavili nekaj več časa. Ob začetku vasi smo srečali ženo, ki je skupaj z možem in sinčkom pobirala maloštevilne koruzne storže, ki so zrasli na krpici zemlje ob Idrijci. Na našo pripombo je žena dejala: « Tu nam vedno obetajo ceste, hiše in delo; toda če hočemo živeti, moramo od doma daleč proč za kruhom. Moj mož je sedaj doma, ker je na okrevanju, toda kmalu bo moral zopet vzeti culo in oditi. Ali je to življenje?». Mož je resno pokimal z glavo ter s tem pritrjeval ženi.
Da bi prišli v Bordon, kot v druge kraje, ki leže visoko v bregu, smo morali po strmi in ne varni cesti. Tudi to naselje izgle-da zelo žalostno in zanemarjeno, kot toliko drugih podobnih naselij v gorah. Domačini so nam povedali, da je vas tako zapuščena in skoraj brez življenja, ker so številni vaščani odšli na delo v tujino, največ v Nemčijo, da bi si zaslužili potrebno za življenje, ker je položaj doma obupen.
« Vas je brez ljudi, da je človeka kar strah v njej », nam je strjevala neka domačinka. « Tudi jaz imam moža v Nemčiji in gorje, če bi ne bilo tako. Kako naj bi preživljala svoje otroke. Pri svojem težkem delu sem si popolnoma pokvarila hrbet. Tu pri nas je življenje eno samo težko in neprekinjeno delo. Vse moramo opraviti sami in kdor nima niti tisto malo zemlje za obdelovanje, je v še slabšem položaju. Nič čudnega če so ljudje zelo zadolženi in če se pritožujejo ».
Zena pa ni govorila samo o sebi in o svojem položaju: « Z živino se pri nas lahko opravi zelo malo dela; skoro vse moramo znositi v košu, na svojih lastnih ramenih. To je težka žrtev in muka, ki se ne da popisati, zlasti za starejše žene in pa za mladino, ki zaradi mladoletnosti še ne more v tujino ».
Na naše vprašanje o življenju v vasi in o razpoloženju vaščanov, nam je nek starejši družinski poglavar dejal, da « se vsi pritožujejo, ker je občinska u-prava letos zvišala davke. Ko bi vsaj popravili glavno cesto in še prej poljske poti, da bi lahko šli v gozdove in na redke njivice; tako pa je treba v vse te kraje iti peš po zanemarjenih in zaraščenih stezah ».
Ko smo si ogledovali vodo pod majhnim mostom, preko katerega gre pot, smo lahko ugotovili, da je oporni zid v zelo slabem stanju. « Zupana smo že pred več kot enim letom obvestili, da predstavlja ta tolmun resno nevarnost, zlasti za otroke in da je potrebno tukaj nekaj ukreniti », so nam pošepnili v uho. « župan je sicer obljubil, da bodo postavili zaščitni zid, vendar pa lahko vidite, da smo še vedno brez njega ».
VSI MORAJO v SVET
Svetovali so nam, naj gremo peš do cerkvice na hribu sv. Ivana, od koder je krasen razgled na vso okolico. Pred odhodon pa so nam vaščani povedali še druge reči.
« Pomislite: naše otroke pošiljamo v šolo v Čubice. In veste kje se nahaja ta šola? Uredili so jo v nekem seniku prav nad hlevom. Res, da je malo šolskih o-trok, toda senik, pa naj bo urejen tako ali tako, ostane vedno le senik; ali se vam ne zdi? ».
Vprašali smo vaščane še, ali so zadovoljni s tem, kar dela ob-činsla uprava. « O tem pa je bolje, da sploh ne govorimo. S sedanjo občinsko upravo ne moremo doseči ničesar. To lahko tu di dokažemo. Po vremenskih ne-prilikah, ki so nam odnesle skoraj ves pridelek, smo vložili prošnje za povrnitev škode. In veste kaj so nam poslali namesto odškodnine: samo nekaj gramoza. Ali naj jemo kamenje tu gori? S prejšnjo občinsko upravo smo bili vsekakor bolj zadovoljni. Preskrbela nam je vsaj pitno vodo, ki nam jo sedaj primanjkuje tako za ljudi kot za živino. Samo pojdite in poglejte v kakšnem stanju je naš vodohram in potem boste lahko sami spoznali, da tako ni mogoče iti naprej ».
Obrnili smo se in zapustili to molčečo dolino, kjer so domačini vkljub vsemu potrpežljivi in delavni. Ob odhodu nas je obšla ista otožnost kot kadar smo zapuščali druge take doline, vendar smo odšli v prepričanju, da bo prej ali slej — posebno kadar bo začelo delovati deželna uprava Furlanije — Julijske krajine — tudi ta dolina našla pot do svojega gospodarskega in socialnega preporoda.
VOJMIR TEDOLUI
UMIVAJTE KRAVAM VIME
De se kravam vime ne umaže z blatom an scaunico, muorate skarbjet, de bo stelja nimar čista an suha. De pa ostane stelja pod živino čista an suha, je trjeba, de živinsko breto spruot proč poberete izpod živine an mokro steljo pokrijete s suho. Pred usako moužo pa muorate umit vime, pa čeglih ni umazano. Vime se muo-ra umivat z mlačno vodo an potlé ga je trjeba osušit z mehkò ruto, zak drugač razpoka koža an je nagobar-no, de se uname (se inflamà).
ČE KRAVA CABA
Vič ku kajšen kmet proda kravo za d obar kup, ker je ne muore odvadit zabanja. če nje vime oteklo al če njeso sesi ranjeni, je cabanje le garda razvada. Takšni kravi naj se da,
NASVETI
Konserve lahko odpremo, ako postavimo nanje za nekaj časa vroč likalnik.
Bledo govejo juho pobarvamo s koščkom cikorije; okusu to ne škodi.
Zaklana perutnina postane rahla, ako jo obesimo z glavo navzdol, glavo pa potopimo v mrzlo vodo.
Namesto v jajcu povaljamo lahko zrezke, zarebrnice v mleku; to je dobro in varčno.
Prerezana čebula ne plesni, ako namažemo rezno ploskev z maslom.
Usnje ostane voljno in nepremočljivo, če ga vsak dan namažemo z glicerinom.
Ko delate majonezo, se prav lahko zgodi, da se prične zgo-ščevati. ge jo lahko rešite, če ji dodate malo tople vode. Nato jo močno stolčite s pripravo za sneg, pa bo spet postala redka.
Če pred spanjem opazite na termoforu luknjico, namesto vroče vode nasujte vanj segreto sol, saj bo dlje topla kot pa voda.
Kadar vas zelo zebe, se zdrgnite z rokavico za umivanje, ki ste jo navlažili s kolonjsko vodo; masaža bo pospešila kroženje krvi, . vendar je ne uporabljajte prepogosto, ker kolo-njska voda izsuši, kar zmanjšuje njeno odpornost proti mrazu.
Belo krzno lahko kar lepo očistite s suho ostro belo moko, ki jo posipate po madežih in drgnete toliko časa, da moka počrni; nato jo zamenjate z novo in drgnete, dokler madež ne izgine.
Proti veliki utrujenosti vzemite celo jajce, zmešano v kozarcu z malo vode.
Znojne madeže na lahkih letnih oblekah boste odstranile, če ta mesta sperete v vinskem kisu.
Preden ribi ostrgamo luske, jo pomočimo v vrelo vodo — posel nam bo laže šel od rok.
Krepaste podplate, ki niso preveč umazani, redno čistimo s terpentinom. Tako ostanejo lepo svetli.
KOMASACIJA NA KOBARIŠKEM BLATU
Dela okoli komasacije zemljišč na Kobariškem blatu gredo h kraju. Komasacijska komisija je že pred časom pripravila prvi predlog ponovne razdelitve komasirane zemlje. Na ta predlog je bilo več pritožb interesentov, ki se niso strinjali s predlagano dodelitvijo zemlje. Komisija je vse pritožbe skrbno proučila in v mejah možnosti skušala ugoditi željam prizadetih. Reševanje pritožb je zaključeno in sedaj že postavljajo mejnike novim parcelam.
Končno preostaja komasacijski komisiji še zadnji akt —izdaje odločb posameznikom o posesti novih parcel. To delo bo končano do februarja prihodnjega leta. Vendar ne bo oviralo novih lastnikov, da ne bi mogli že prej pripravljati na novo dodeljenih parcel za setev, morebitne izboljšave ali za zimsko gnojenje travnikov, ker vsi že natanko vedo, kje so njihove nove parcele.
Kmetijska zadruga Tolmin, ki je imela poprej raztreseno zemljo na Kobariškem blatu, je sedaj dobila v dveh kompleksih. Ker so s komasacijo združili zemljo tudi nekmetov in polproletarcev, ki je sami ne obdelujejo, so s tem ustvarjene možnosti za oddajo zemlje v najem zadrugi. Tako se bodo z najemom povečale površine, ki jih odVeluje zadruga za okoli 50 ha. Nadaljnjih 10 ha zemlje pa je zadruga odkupila od lastnikov,
kadar se jo mouze, u nos ščipauko, po končani muoži naj si ji proč uza-me. ščipauka naj bo podobna tisti, kakršna je ponavad na palicah, ki se nucajo za tuo, de se pelje junca iz hljeva.
JABUKE - ZDRAVILO ZA ZOBE
Naše zobe jih utrjujemo an čistimo če jemo usak dan sadje. Judje, ki živijo na južnim majo lepe an zdrave zobe pru zavoj tegà, ki se priži-vijo s sadjem. Tisti ne pòznajo zobnega kamma, ne gnjilobe al drugih bolezni, ki uničujejo zobe judom, ki živijo na severu. Poznano je. de majo vegeterani, tuo so tisti, ki jedo največ zelenjave an sadja, buj zdrave zobe ku te druz, ki jedo mesuo.
Sadijska kislina, ki jo ie dost u sadju, posebno u jabukih, je zobèm zlo nucna. Par ugrizanju an zvečanju se sadijska kislina zmješa s slino an očisti zebe an tud use usta u narbuj skritih kotih, kjer se skriva to hnjile. Sadje, ki ga grizemo an žvečimo, dje-la ku spacolin na zobe an zobno meso, čisti an zmočuje. Sadijska kislina ne uničuje samo mikrobe, ki dje-lajo hnjilobo, ampà raztopi tud zobni kaman.
Za zobe oranit an zdravit, od use-ga sadja, jabuka so narbuojš. Usak vičer ti muorli pojest par jabuk prjet, ku gremo počivat. Posebno ne bi smjel tega pozabit tist, ki majò zobe švoh an tist, ki majò zjutra kar usta-nejo slab savor u stah. če se zvičer pred spanjam pojè par jebuk, buosta videl, de u kratkim cajtu zobje se vam bojo zbuojšal. Tuo vajà posebno za otroké, ki nečejo zobe an usta čedit. Na smjeta pozabit, de je buj lahko edvarnit bolezen, ku jo zdravit. Use tuo tud ne bo koštalo, zaki jabuke par nas ne manjkajo.
ZA PITANJE TE RANIH PRASET
Te prave gospodinje začnejo mje-sca otoberja že debeljet te rane pra-seta. Nje prava gospodinja tista, ki redi al pita prase samuo s sjerkam al sjerkuovo moko, takuo ki djelajo še dost kumetu. Glih tist šeft imamo, če dajemo prasetam mješano tečno hrano. Na guorenje: 6 do 8 kg sjer-kucvih otrobu, an kg ičmena zamlete-ga. Pa narbuojš je par nas za pitat praseta de mu dasta usaki dan po 3 kg kuhanih kostanjevih buri; sada jih bota lahko oburli, ki so duge noči.
NA KRATKO POVEDANO
Pred kratkim so asfaltirali cesto, ki vodi iz Fojde proti Reklu-žu. Sedaj bi bilo potrebno asfaltirati samo še 2 km proti Mont di Krož in mogli bi reči, da je vsa glavna cestna mreža od Čedada do Cente asfaltirana. To seveda zelo dobro vpliva na razvoj turizma, saj vemo, da so prav dobre ceste tiste, ki pomagajo še tako zakotnim krajem, da se e-konomsko in turistično uveljavijo.
ki niso zainteresirani zanjo. Tako bo odslej razpolagala zadruga na Kobariškem blatu s 130 ha zemlje.
PRIZADETIM PO TOČI
BODO ODPISALI DEL DAVKA
Posebna komisije je ocenila škodo, ki so jo utrpeli kmetje livških vasi, Idrkega, Kamnega, Selišč, Vršnega in drugih vasi, ki jih je prizadela toča, oziroma neurje konec avgusta in prve dni septembra. Na podlagi ocenjene škode zdaj občinska uprava za dohodke v Tolminu odpisuje davek prizadetim.
OVČJI SEJEM V BOVCU
Kmetijska zadruga je priredila dne 19. oktobra ovčji plemenski sejem.
Zadruga je na lastni selekcijski postaji vzgojila merino križance. Kot osnova za križanje so bile ovce jezersko solčavske pasme in čistokrvni merino oven. Vzredili so preko 60 teh križancev. Vse te so razstavili na sejmu, kjer so jih privatni rejci lahko odkupili za zboljšanje lastnosti domačih ovac.
Zanimivi so podatki o proizvodnji križancev. Medtem ko proizvajajo ovce jezersko-solčavske pasme le okrog 2 kg volne, so dosegli pri nekaterih križancih celo 4 in več kg volne. Poleg tega je kvaliteta volne križancev za 2 do 3 razrede boljša. Tudi glede prepaše so križanci zelo skromni in odporni, saj so v jeseni leta 1961 prestali celih 14 dni v snegu na pobočju Rombona.
IZ TOLMINSKEGA
Atra» 4
MATAJUR
UH ALTRO GRAVISSIMO LUTTO
RUBRICA DELL EMIGRANTE
LA TRAGEDIA DEL VAIONT SICUREZZA SOCIALE
Dopo Skopje, dopo il « tornado » che ha tormentato e seminato distruzione e morte nel mar dei Caraibi e in particolare nelle isole di Haiti e di Cuba, un’altra impressionante apocalittica calamità si è inesorabilmente abbattuta su delle tranquille, pacifiche e laboriose popolazioni delle pro-vincie di Udine e Belluno.
Alle 22,43 di mercoledì 10 ottobre 1963, in piena notte, dalla montagna (monte Toc) si staccava improvvisamente una immensa incalcolabile frana che piombata con inaudita violenza nel bacino artificiale del Vajont, la cui acqua è sbarrata da una diga alta 267 metri, ritenuta una tra le più alte del mondo, ne provocava più che la tracimazione, un espurgo altimetrico di così imponenti proporzioni da derivarne un risultato quanto mai catastrofico e funesto.
Niente da fare, dunque, per le povere popolazioni immerse nel sonno: e così uomini, donne, bambini sono passati in men che si dica dal placido sonno alla morte più imprevista, mentre tutto veniva spazzato via fino a far perdere completamente il volto delle località colpite o meglio a cancellarle dalla carta geografica.
Il diluvio di acqua (oltre cento milioni di metri cubi) ha tutto travolto e distrutto nella sua i-nesorabile corsa nel triangolo Erto, in provincia di Udine, Longa-rone e Faè in provincia di Belluno e precisamente in Cadore. Centinaia di morti nel Comune di Erto Casso, qualche migliaio di morti nel Comune di Longaro-ne e mandamento! E dappertutto un quadro di estrema desolazione, tale cioè da far rimanere sgomenti e sbigottiti.
Le acque, compiuta la rovinosa opera, si sono poi riversate impetuose e minacciose sul Piave, di cui il Vajont è affluente, che per fortuna le ha contenute placando i primi preoccupanti allarmi.
Dolorose, toccanti, pietose le scene nei luoghi in cui l’ira dell’acqua si è abbattuta tutto sconvolgendo e sconquassando; e an-
cora più pietose e commoventi le scene offerte dagli inebetiti superstiti.
Il Governo italiano ha immediatamente deciso una giornata di lutto nazionale, e tutto il mondo ha preso sinceramente parte al lutto che così duramente ha colpito le provincie di Belluno e
di Udine.
Il « Matajur » e le popolazioni slovene della Slavia Friulana, della Val Resia e della Val Canale hanno appreso la notizia del tragico disastro con animo rattristato e profonda commozione, piangendo la perdita di tante e tante preziose e care vite umane.
mm .
'M
:v.~
■ i **«- ..	•*	-	A
a	-L«!*-# . Jfr
Ecco quanto è rimasto di Longarone: un immenso, desolante ghiaieto senza vita! La violenza delle acque, una volta scavalcata l’imponente diga del lago artificiale costruita dalla S.A.D.E. (Società Adriatica di Elettricità), non ha avuto pietà per nessuno: ha letteralmente spazzato via tutto: creature umane e tutto ciò che nei secoli le mani dei figli di Longarone avevano costruito. Si è trattato di un cataclisma spaventoso, senza precedenti: di una tragedia che non ha riscontro nelle terre cadorine e in quelle friulane. Ai pochi superstiti non sono rimasti che gli occhi per piangere e dolorosamente contemplare il panorama inanimato e appiattito di quella che fu una cittadina piena di vita, una cittadina lanciata verso nuovi traguardi, verso un maggiore progresso economico. Ai danni materiali — agguantisi tra i venti ed i venticinque miliardi — si può certo rimediare, ma ai morti no: i cari morti non si possono far tornare in vita: ed è quest’ultima la vera e grande tragedia. Longarone e gli altri centri minori saranno ricostruiti: tutti lo vogliono: anche il Comune di Erto Casso, evacuato, ritornerà a vivere ma non più al cospetto del Monte Toc ma neanche molto lontano dal suo vecchio territorio; questa è la volontà della popolazione.
Avvertiamo che i Regolamenti n. 3 e 4 del Consiglio della Comunità Economica Europea riguardanti la sicurezza sociale dei lavoratori emigrati consentono ai pensionati ed ai membri delle loro famiglie di beneficiare delle prestazioni in natura e di conservare questo beneficio quando trasferiscono la loro residenza in un altro dei Paesi della Comunità stessa.
Di conseguenza i pensionati, secondo la legislazione italiana, che trasferiscono la loro residenza in uno dei Paesi del M.C.E. (Belgio, Francia, Germania, Lussemburgo, Olanda ecc.) possono beneficiare dello stesso vantaggio. A tal fine, però, il titolare della pensione è tenuto a farsi i-scrivere presso l’istituzione del nuovo luogo di residenza, presentando un attestato (Formulario E 33) con il quale l’istituzione debitrice della sua pensione fa conoscere se gli spetti o meno il diritto, per sè e per i suoi familiari, alle prestazioni in natura in base alla legislazione secondo cui la pensione è dovuta.
ERA TROPPO
Si era giunti veramente al colmo anche in Svizzera nei riguardi degli alloggi assegnati agli e-migranti italiani. Durante vaste operazioni di polizia a suo tempo effettuate in tutto il Canton Ticino per accertare gli abusi in materia di affitti, di cui sono vittime in particolare numerosi stagionali italiani, si è tra l’altro scoperto che in un villaggio presso Ginevra sono state trovate scuderie trasformate in dormitori nei quali non esisteva nessun rispetto per l’igiene.
Altrove, trentadue persone, fra cui parecchi bambini, sono state trovate in un alloggio nel quale, a detta dei tecnici che hanno compiuto l’ispezione, ne potevano dimorare al massimo una ventina; e gli abusi di questo genere non si contavano e tanto meno si punivano.
Anche a Ginevra stessa sono stati trovati alloggi a prezzi e-sorbitanti; in una camera occupata da cinque operai italiani
con letti sovrapposti, ciascuno di essi pagava 70 franchi al mese, qualcosa come diecimila lire: in tutto quindi 350 franchi pari a 50 mila lire!
Circa gli alloggi, il discorso è valido anche per la Germania di Bonn dove i nostri emigranti superano i trecentomila; e non si sa se gioverà a qualcosa la visita effettuata di recente dal nostro sottosegretario agli esteri o-norevole Storchi il quale si è successivamente spinto anche in Belgio.
PENZIJE ZA GOSPODINJE
Od 15. oktobra 1963 začne teči « mutualità » za gospodinje. Podajamo zato glavne točke, da se bodo znale ravnati naše gospodinje za dosego penzije.
1) Prošnjo za vpis je treba poslati po pošti na najbližji INPS (Istituto Nazionale della Previdenza Sociale). V prošnji morajo biti tile podatki: točen datum in podpis, kraj in datum rojstva, najmanjša penzija, ki jo hoče zainteresirana gospodinja spraviti skupaj do 65. leta svoje starosti.
2) Ako je gospodinja že fakol-tativno asikurirana, je potrebno navesti številko in serijo vpisne-na « libreta » in tudi zabeležiti, če ima pogoje po drugem artiko-lu zakona.
3) Ako je gospodinja že asikurirana, mora navesti svojo asiku-racijo in od kdaj je asikurirana, oziroma v kakšnem raportu je na delu in tudi če je vpisana že v kakšno drugo obligatno asiku-racijo.
4) Prošnji je treba priložiti družinski list (Stato di famiglia), ki ga izda komun. Prošnjo se lahko napiše kar na navadni papir dokler niso izdani posebni formularji (moduli), ki jih bo dal na razpolago INPS.
Velika večina naših gospodinj ni bila nikdar nikjer zavarovana in zato lahko takoj napravijo prošnjo za vpis za penzijo gospodinjam (pensione casalinghe). To velja seveda za starejše, drugače pa je z mladimi, ki gredo po svetu in so tam obligatno vpisane v druge asikuracije.
IL PROBLEMA DELLE MINORANZE VISTO DA UNO STUDIOSO
Da parte di un appassionato e colto studioso del problema delle minoranze etniche e linguistiche — il dott. Gustavo Buratti di Biella — ci è pervenuta una cortese e interessante lettera di cui ben volentieri pubblichiamo le parti più importanti e che noi condividiamo in pieno.
... La vostra attività mi interessa moltissimo e, senza perdermi in preamboli, vengo subito a prospettarne quanto mi sta a cuore e mi sembra urgente, in vista di ottenere la sacrosanta tutela del patrimonio linguistico e culturale della vostra regione.
Innanzi tutto, è bene precisare come, purtroppo!, la popolazione della Slavia Friulana non sia l’unica minoranza linguistica ridotta in tali condizioni e misconosciuta, non solo in Europa ma anche e soprattutto in I-talia. Infatti, da noi, soltanto le minoranze comprese nella Valle d’Aosta e nella Provincia di Bolzano, oltre che quelle slovene della ex Zona A e (sia pure in modo assai relativo) del Goriziano, godono di tutela più o meno accentuata. Al di fuori di queste zone, tutte le minoranze sono dimenticate
Senza farla lunga, mi limiterò a ricordarle: le valli piemontesi provenzali e franco-provenzali di cultura francese (tutte le valli alpine della Vermenagna alla Soana: ma in particolare, le valli Valdesi del Pellice c della Germanasca e quella di Susa, ove il francese era un tempo la lingua della scuola e della cultura) ; i Comuni di lingua tedesca di Gresso-ney St. Jean, Gressoney La Trinité, Issime (Val d’Aosta); Alagna, Rima e Rimella (Piemonte, Valsesia); Macu-gnaga e Formazza (Piemonte, Novara): in tutte queste comunità il tedesco era fino ad un decennio dopo l’u-
nità d’Italia, la lingua della scuola e della Chiesa; e ancora: Giazza (Altipiano 13 Comuni, Verona); Rotzo e Roana (Altipiano 7 Comuni, Vicenza); Luserna, Fierezzo, Palù, Frassi-longo (Trentino); Sappada (Belluno; Timau, Sauris, Val Canale (Friuli); le popolazioni ladine della Val di Fassa (Trentino), Livinallongo (Belluno), Ampezzano (Belluno), Friuli; gli Sloveni che Voi ben conoscete ed i Serbo-Croati di S. Felice Slavo, Monte-mitro e Acquaviva Collecroce (Molise); gli Albanesi di 4 Comuni del Molise; 8 delle Puglie; 1 di Campania; 6 di Basilicata; 21 di Calabria; 5 di Sicilia per un totale di circa 100.000 persone: gli Albanesi diltalia hanno dato alla letteratura albanese due dei suoi più grandi poeti (Gerolamo di Rada e Giuseppe Schirò Jr.) studiati nelle scuole d’Albania quanto dimenticati nei loro paesi italiani, dove la lingua è lasciata allo sfacelo senza alcuna tutela ; i Greci delle Puglie (9 Comuni in Provincia di Lecce) e della Calabria (7 Comuni in Provincia di Reggio C.); i Catalani (20.000) di Alghero, Sardegna.
Riguardo alle assurdità giuridiche, pensi soltanto ai Ladini ed ai Tedeschi del Trentino: pur facendo parte di una Regione a Statuto Speciale, creata proprio per tutelare le minoranze tedesche e ladine, sono totalmente dimenticati soltanto perchè si nasce nella Provincia di Trento anziché in quella di Bolzano; i Comuni di lingua tedesca « finitimi » alla provincia di Bolzano (come Lauregno, Pro-veis, St. Felix) ebbero la tutela, negata agli altri Comuni tedeschi del Trentino (Luserna e comunità della FersentabMocheni ) quasi che il diritto alla propria lingua debba essere misurato a chilometri!
Ma si potrebbe continuare in queste assurdità per un pezzo. L’importante, per ora, è metterle in evidenza e dimostrare che la questione delle minoranze, in Italia, è un problema della libertà della cultura, che riguarda non poche regioni e che deve assolutamente essere prospettato in maniera organica ed efficace.
Fino ad oggi, le varie minoranze linguistiche in Italia si sono limitate a denunciare la propria triste condizione senza tentare alcun coordinamento: e cosi le rispettive voci Testarono troppo deboli per essere ascoltate. E l’articolo 6 della Costituzione (« Le minoranze linguistiche sono tutelate con apposite norme ») è restato, ahimè, inattuato.
Sarebbe dunque giunta l’ora di coordinare le varie minoranze, in modo che i loro problemi — e si tratta degli stessi problemi — siano reciprocamente conosciuti e le soluzioni prospettate siano sostenute con il medesimo vigore, ispirandosi sempre al principio generale sancito dalla Costituzione.
Tutto ciò che viene chiesto per una minoranza, dovrà servire alle altre, ch’esse siano o meno comprese in u-na Regione a Statuto Speciale. I parlamentari dei gruppi minoritari che non sanno difendere a Roma gli interessi degli altri gruppi che si dibattono in problemi analoghi, si riveleranno come degli egoisti interessati e non come dei difensori di un nobile ideale di Giustizia e di Libertà, i-deale che non conosce certo dei confini provinciali!
Si tratta dunque di impostare il problema sul piano generale, sfruttando la favorevole circostanza che in Italia le minoranze sono un po’ o-vunque, e che si tratta sempre non di gruppi occasionali, ma profondamente legati da secoli alla terra italiana e che hanno sempre conservato le proprie caratteristiche etnico-linguistiche e sovente hanno saputo esprimere una letteratura di grande valore.
In Parlamento, oggi abbiamo un deputato sloveno di Trieste (Maria Ber-netic); un deputato (l’on. Corrado
Gex) ed un senatore (Renato Cha-bod) valdostani; il gruppetto degli altoatesini; sicuramente vi sarà qualche parlamentare delle numerose comunità albanesi :	il coordinamento
non solo è possibile, ma necessario. Sul Vostro giornale, ho letto che l’on. Luzzatto di Venezia e l’on. Codigno-la di Firenze (anche il sen. Fermo Solari di Udine, n. d. r.J si sono battuti in Vostro favore con estrema risolutezza; il sen. avv. Giuseppe Sibille, eletto in Val Susa (minoranza francese), in data 20 giugno scorso mi scrive : « ...a difesa del nostro patrimonio linguistico... io sarò a tutta disposizione per trovare la via di difesa delle tradizionali parlate » ; analoghe affermazioni mi sono state più volte fatte dall’on. Pastore, riguardo ai gruppi tedeschi del Piemonte; l’on. Gex, dell’Union Valdotaine, è entusiasticamente in prima linea per sostenere i diritti di tutti i gruppi minoritari, compresi naturalmente quelli fuori della Valle d’Aosta. Perchè dunque non dovremmo approfittare di questi parlamentari che « hanno capito » significato ed importanza dei problema? Se qualcuno prenderà la iniziativa di coordinarli, sono certo che finalmente si potrà ottenere qualcosa di decisivo. Altrimenti continueremo a vivere di speranza, mentre i nostri patrimoni culturali diverranno sempre più poveri, le nostre voci più fioche e le nostre forze più deboli. O abbiamo la forza di imporre oggi il problema, oppure sarà troppo tardi.
Oltre a questa necessità di coordinamento (concreto, efficace, e non soltanto di generica simpatia), il rimedio che dovremmo seguire è anche rappresentato dalla riforma della Scuola. Questa dovrebbe abbandonare l’attuale assurda cultura astratta ed uggiosa (per cui un bimbo di Piana degli Albanesi è istruito allo stesso modo di uno sloveno del Cividalese!),
per una cultura che sia ben più vicina al mondo in cui vive il bambino. In realtà, oggi, un insegnamento che si pretende democratico infrange senza accorgersene, sin nel profondo delle loro anime, le classi popolari del paese.
Sostenendo l’entrata nelle scuole delle lingue materne (ed i dialetti potrebbero ottimamente servire come lingue strumentali: l’UNESCO ha tenuto un Congresso per affermare la validità di questo principio), noi otterremo la protezione di ogni minoranza linguistica, anche delle più isolate. Il valore di ima tale pedagogia è evidente: si introdurrà la comparazione costante con la lingua nazionale, la ginnastica mentale del passaggio di una lingua all’altra; si farà nascere nell’allievo un’autentica sensibilità linguistica, una più esatta percezione dei fatti grammaticali. Ammorbidiremo il suo spirito strappandolo al monolitismo di una sola gram matica e di una norma dogmatica. Si deve fare, del bilinguismo naturale di una gran parte deila popolazione italiana, una scuola di formazione intellettuale. Dovremmo batterci per questo profondo UMANESIMO nostrano, autentico, che è necessario alla Scuola: così potremo assicurare la sopravvivenza dell’anima di ogni popolo a-vente sue proprie tradizioni.
Ora noi dovremmo far tutto il possibile per consentire l’insegnamento (nella Scuola Media Unificata) di u-na seconda lingua: così otterremo almeno un'indiretta tutela, potendo insegnare la lingua minoritaria (nel ca so vostro, lo Sloveno): è sempre meglio di niente e, anche nel caso di ottenere presto l’insegnamento della lingua materna nelle elementari, un perfezionamento nella Media non guasterebbe certo.
Il dott. Gustavo Buratti ha concluso la sua lettera programmatica ribadendo l’indispensabilità di agire prontamente per stabilire il necessario coordinamento e la più stretta unità d’azione tra i gruppi minoritari e p«r sensibilizzare maggiormente i parlamentari più vicini ai nostri problemi; e, nello stesso tempo, intervenire concretamente nelle discussioni che si svolgono per la riforma della scuola, sostenendo come misura immediata la possibilità di una seconda lingue nella scuola media unificata.