-OB TEDNU OTROKA----------------------
Pomoč brez pompa
Neimenovana občanka vsak mesec pošilja denar osn. šoli v Savskem naselju, otrokom plete rokavice
Danes se tako pogosto sliši beseda solidarnost, govori-mo o medsebojni pomoči v kakršnikoli obliki: finančni, materialni, moralni. Koliko-krat se poglobimo v pomen in vrednoto teh besed? Po-gosto jih slišimo, pa jih tudi realiziramo? In čejih, mar ne želimo, da bi o nas dober glas šel v deveto vas?
Mar nam je res živl/enski standard izmaličil tisto notra-nje človeško čustvo, tisto no-tranje zadovoljstvo; če neko-mu pomagaš ni potreben raz-glas za celo sosesko. Zado-stuje tiha notranja sreča, ka-tero ne nosiš na dlani, pač pa v sebi.
Navadns Ijudje, ki so ie v
otroštvu biti prikrajšani za Ijubezen in malerialne dobri-ne, ki niso poznali po/ne šol-ske forbe knjig in zvezkov, ne toplih rokavic in nogavic, ki jim je življenje bolj ali manj rezalo tenko rezino kruha -drugače razumejo lepi bese-d/ - solidarnost in pomoč. Či-
sto po svoje, skromno in tiho.
Tako skromna in tiha pa vztrajna, da ostane neznana, je tudi neka bežigrajska ob-čanka, ki s finančno vsoto že sedem let redno vsak mesec doprinaša svoj delež osnovni šoli v Savskem naselju. Ob tem za mladež, seveda za ti-ste socialno šibke. plete tudi nogavice in rokavice.
Sola je dobrotnici hvaiež-na, ker ve, da so tudi danes nekateh otroci zaradi težkih gmotnih razmer staršev, pri-krajšani za marsikaj - tudi za težko pričakovane šolske izlete. Tako ta denar neznane Beiigrajčanke porabijo za izlete in rekreacijo otrok.
Morda je prav v Tednu otroka ta neznanka še bolj občutila notranje zado-voljstvo ob misli, ko je po svojih močeh v vseh teh letih pomagala otrokom, da je s toplimi rokavičkami ogrela ne samo rak/ce, ampak tudi srce, ki bo hvaležno »neznani tetici«.      IVANKA POLANEC