konoplan
indllplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXXII.
MAJ-JUNIJ 1989
Industrijsko gasilsko društvo Induplati je primer pravega odnosa do požarne varnosti. Važno je, da se zavedamo, o pomembnosti dela gasilcev v tovarni. Važen je pozitiven odnos tako delavcev kot vodstva do te dejavnosti. Menim, daje zelo pomembna kontinuiteta pri gasilcih. Ni dovolj, da nekdo deluje, važno je, da pri tem tudi vzgaja podmladek. Res pa je, da so običajno uspehi odvisni od posameznika. V tovarni imate srečo, da obstajajo delavci, ki so naklonjeni gasilstvu. Skupaj so se našli zares srčni in družabni ljudje, ki so si že priskrbeli svoje naslednike. Na teh mladih sloni bodočnost vašega gasilstva. Vse to današnje praznovanje je bilo zelo svečano. Organizacija je bila enkratna. Na delo sodniških komisij ni bilo ugovorov. Rezultati tekmovanj, ki so bili zelo izenačeni pa so pokazali, da so vse ekipe dobro pripravljene. Tako je na posamezno uvrstitev precej vplivala tudi športna sreča. Toda ta je sestavni del vseh tekmovanj.
Ekipe so pokazale veliko borbenega duha. Na takih in podobnih tekmovanjih se sklepajo prijateljstva in poznanstva, izmenjujejo se izkušnje. Zato menim, da bi takšna in podobna srečanja morala biti pogostejša. Po drugi strani pa tekmovanja vzamejo veliko časa, predstavljajo precejšnje materialne strcške in veliko odrekanj tekmovalcev. Oba sva že sodelovala na številnih tekmovanjih toda tole vaše je res bilo dobro pripravljeno. Za konec bi še rad povedal, kako pomembno je, da se fantje in dekleta v mirnem času usposabljajo za morebitne nevarnosti. Še naprej vam želiva veliko uspehov.
Lenarčič Marjan,	Slatnar Marjan,
sekretar občinske podpredsednik občinske gasilske zveze	gasilske zveze
50 LET IGD INDUPLATI
Proti koncu meseca maja so se v naši tovarni pojavili plakati, ki so vabili na praznovanje 50 letnice Industrijskega gasilskega društva Induplati.
50 let v zgodovini je malo. V življenju pa je to obdobje ene generacije in tu se pokaže sposobnost in privrženost gasilski stvari. Kako resno in zavzeto je delo gasilcev v naši delovni organizaciji, se je pokazalo tudi tokrat, ko so se člani IGD pripravljali na proslavo te svoje veličastne obletnice. Zares so se dobro organizirali. Dva mlaja sta pozdravljala goste že ob vhodu na dvorišče restavracije. Največji in najlepši mlaj pa je stal na igrišču za tovarno. Gasilci so ga postavljali v torek, 23. maja ob pomoči ostalih delavcev naše delovne organizacije. Mlaj je bil visok nekaj čez 30 metrov in kar 40 ljudi se je s postavljanjem trudilo dobri dve uri. Ko je mlaj stal, so bili vsi zadovoljni, saj je bil zares lep. Prostor, kjer naj bi se odvijalo tekmovanje industrijskih gasilskih enot Slovenije, govorniški oder in oder za ansambel Na sončni strani Alp, so že čakali na udeležence.
Praznovanje se je začelo že v petek 26. maja ob 19. uri s slavnostno sejo v restavraciji Induplati. Slavnostni govornik na seji, ki so se je poleg gasilcev udeležili tudi glavni direktor DO Induplati Dušan Leb in predstavniki občinske gasilske zveze, je bil predsednik IGD Induplati, Alojz Pušlar. V svojem govoru je poudaril:
Zbrali smo se, da proslavimo 50-let-nico IGD Induplati Jarše. Prav je, da se ob tej priliki ozremo nazaj, da obudimo spomine na delo naših gasilcev in gasilk, naših predhodnikov. To delo je bilo polno požrtvovalnosti, odrekanja in plemenitosti. Služilo je le enemu cilju, pomagati družbi in posameznemu človeku, reševati življenja in imetje ob požarih in raznih nesrečah in naravnih katastrofah.
Slovenska gasilska društva imajo že dolgo tradicijo. Nekatera so nastala že pred sto leti in del te naše bogate gasilske tradicije smo tudi mi, naše društvo Induplati. Kot skoraj povsod so tudi pri nas v Industriji platnenih izdelkov Induplati Jarše ustanovili gasilsko službo zaradi potrebe in sicer zaradi ogroženosti tovarne pred požarom. Prvo protipožarno desetino so organizirali lastniki tovarne leta 1939. Istočasno so začeli nabavljati gasilsko opremo. Prvo motorno črpalko so komisijsko preizkusili in prevzeli leta 1940. To prvo gasilsko enoto je vodil ključavničarski mojster FRANC PIRC.
Prvi večji požar je izbruhnil v naši tovarni leta 1946. Vnel se je česalni stroj v predilnici.
Drugi večji požar je nastal 29. septembra 1947. Pri gašenju so sodelovala tudi sosednja gasifska društva. Ta dva požara omenjam zato, ker sta bila povod za boljše organiziran gasilske službe v tovarni.
Ustanovili so gasilsko četo, ki je imela dve desetini. Obe desetini sta začeli z rednimi vajami. Vaje so se obrestovale, saj sta desetini uspešno sodelovali pri gašenju mnogih začetnih in večjih požarov doma in v okoliških tovarnah.
V letu 1949 so se začeli naši člani udeleževati gasilskih tekmovanj. Teh se udeležujejo še danes. Največji uspeh so dosegli naši tekmovalci leta 1963, ko so osvojili državno prvenstvo in srebrno kolajno na gasilski olimpiadi v Franciji.
50 LET
GASILSKO DRUŠTVO INDUPLATI JARŠE
5.	februarja 1959 so sprejeli gasilci naše DO sklep, da se registrirajo kot prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. Častni član Franc Pirc je dobil tedaj častno diplomo in priznanje za 30-letno delo.
Leta 1967 je odlikoval naše društvo zaradi reševanja človeških življenj, družbene in privatne lastnine, predsednik republike, tovariš Tito. Dejstvo je, da so vsi naši gasilci in gasilke delali prostovoljno, brez plačila, da so žrtvovali prosti čas, večkrat v reševalnih akcijah tudi zdravje in življenje. Na njihovo delo niso vplivale ne dobre, ne slabe družbene in gospodarske prilike.
Vsem tem damo lahko le eno nagrado in to je zahvala za vse njihovo delo. Take ljudi rabimo tudi danes in veseli smo, da jih imamo, daj je delo v našem društvu tudi sedaj aktivno in plodno. Naše članice in člani vadijo, se učijo in sodelujejo v raznih akcijah. Prepričan sem, da bodo znali pomagati sočloveku v nesreči.
Naslednji dan v soboto se je že zjutraj začelo tekmovanje tekstilnih gasilcev Slovenije na igrišču za tovarno. Tekmovalo je dvanajst ekip. Pomenili so se v štafetnem teku in v tro- delnem napadu po pravilih CTIF-a.
Tekmovanje je bilo zelo napeto in razburljivo. Gledalci ob igrišču so jasno, navijali za domačo ekipo. Fantje, ki pred tekmo niso imeli treme so se dobro odrezali. Med nastopom so naredili manjšo napako (imeli so zavito cev) in si z njo prislužili 5 kazenskih točk. Ko sem jih ob koncu nastopa poiskala in povprašala o občutkih, so mi povedali, da so kar zadovoljni z nastopom. Dodali so, da je bil to njihov prvi nastop letos in so imeli zato malo treme. Pred domačo publiko res ni lahko. Zatrdili so, da vaja dela mojstra in da bodo čez teden dni, ko se bodo udeležili občinskega tekmovanja, že bolj uigrani. Tek-, movanje se je odvijalo dalje in že kaj kmalu so nastopila dekleta v isti disciplini. Za razliko od fantov pa so zares imele tremo. Kot so mi povedale, jih je najbolj skrbelo to, da se jim med nastopom ne bi odklopila kakšna cev. Med pogovorom so vse napeto gledale tekmovalke drugih ekip in komentirale njihovo delo. Toda, ko je prišel njihov čas za nastop, so vse navzoče osupnile, tako dobro so se odrezale. Fantje so jih navdušeno vzpodbujali. Tudi poveljnik GD Induplati, Tone Hribar ni mogel skriti svojega veselja. Čestital je dekletom in že takrat zatrjeval, da so punce zmagale. Po nastopu sem dekleta povprašala, kako se počutijo. Povedale so mi, da se še tresejo od nastopa. Toda takoj po nastopu, so zatrdile, so imele dober občutek. Trdile so, da jim vaja še nikoli ni šla tako dobro od rok, kot tokrat. Ravno prav. Kar tja do 11. ure in še dalj je trajalo, da so se zvrstile vse ekipe. Ob koncu tekmovanja je bil takle vrstni red:
MOŠKE EKIPE:
1.	mesto 918,2 točki IGD TOSAMA
2.	mesto 916 točk IGD Induplati
3.	mesto 897 točk IGD File
4.	mesto 896,5 točke IGD Metka Celje
5.	mesto 876,5 točke IGD Mura
6.	mesto 860 točk IGD Dekorativna
7.	mesto 852,5 točke IGD Svilanit
8.	mesto 844 točk IGD Rašica
ŽENSKE EKIPE:
1.	mesto 902 točki IGD Induplati
2.	mesto 881 točk IGD Tosama
3.	mesto 839,1 točke IGD Svilanit
4.	mesto 825,3 točke IGD Lisca
Ekipe so bile precej izenačene, vsem pa gredo čestitke za pošteno in borbeno tekmovanje.
V popoldanskem času pa je bil prostor na igrišču rezerviran za parado. Ob 15. uri so se mimo častne tribune zvrstile tekmovalne ekipe, narodne noše in pi-
halna godba. Prireditelji, ki jim je še vreme šlo na roko, so res pripravili parado, ki je bila paša za oči. Ko so se ekipe vrstile pred častno tribuno, je nekaj besed spregovoril glavni direktor DO, Dušan Leb. V svojem pozdravnem govoru je spregovoril o pomenu gasilstva prav v tekstilni industriji, kjer neprestano preži nevarnost požarov. Zato je toliko bolj pomembno, da so gasilci v takih tovarnah neprestano pozorni in pripravljeni na nevarnost. Tovariš direktor je tudi pripel spominski trak na prapor našega gasilskega društva. Po tej kratki slovesnosti, so podelili pokale zmagovalnim ekipam iz dopoldanskega dela tekmovanja. Popoldanski del proslavljanja 50. let gasilskega društva In-duplati pa je bil najbolj vesel in živahen. Po paradi so se udeleženci zbrali na igrišču, kjer so bile pripravljene klopi in točilni pult s pijačo.
Na veselici sem srečala tudi enega izmed ustanovnih članov IGD Induplati, 75-letnega PETRA HABJANA. Povedal je, da še vedno rad prihaja na srečanja gasilcev. Zaželela sem mu zdravja in še veliko let in veselic.
Ansambel Na sončni strani Alp je že oglaševal svoje instrumente. Naši gasilci in gasilke pa so uniforme zamenjali za predpasnike in prijazno postregli vse navzoče. Tudi srečelov se je začel in nagrade so izza tovarniške ograje prehajale v roke srečnim dobitnikom. Razpoloženje seje še izboljšalo, ko je ansambel začel igrati živahne polke. Prvi plesalci so se kaj hitro zavrteli po plesišču. Veselo razpoloženje se je obdržalo še pozno v noč. Naši gasilci, čeprav utrujeni, so poskrbeli, da so se gostje dobro počutili še potem, ko se je sonce že zdavnaj skrilo za obzorje. Tako so svojo visoko obletnico lepo proslavili in zagotovo se bo o tej prireditvi še dolgo govorilo.
Bogdana Rejc
POPRAVEK
V aprilski številki Konoplana se je znašel škrat, ki je pomotoma zamešal dela in naloge dveh gasilcev.
Torej, Tine Pučko pri IGD opravlja delo tajnika, blagajnik pa je Kotnik Anton.
Obema se za pomoto iskreno opravičujem.
B. R.
PRENAVLJAMO SINDIKAT
Že nekaj mesecev poteka javna razprava o prenovi sindikata.
Republiški svet Zveže sindikatov Slovenije je na svetlo postavil Teze o prenovi sindikata. S pomočjo teh tez naj bi potekale »široke in konstruktivne izmenjave mnenj, stališč in pogledov, kar vse naj prispeva svoj delež k dokončnemu oblikovanju in sprejemanju nove podobe sindikata kot delavske organizacije.« Težava pa je v tem, da je zgoraj navedeni »pripomoček« za prenovo sindikata nerazumljiv, predolg in prezapleten, da bi ga razumelo kar najširše članstvo.
Teze o prenovi sindikata govorijo o tem,
-	da mora sindikat postati neodvisen in samostojen sindikat članstva, pri čemer je mišljena neodvisnost od državnih, političnih in poslovodnih interesov
-	da naj bi ponovno opredelili vlogo sindikata v razmerah tržnega gospodarstva in jasno opredelili klasične zaščitne funkcije, kot jih poznajo v razvitem svetu
-	da naj bi izražal delavsko solidarnost, ko gre za ekonomsko, socialno in drugo zaščito članstva kot tudi takrat, ko gre za stavko
-	da naj bi priznali mnoštvo sindikalnih interesov, kar velja tudi za mnoštvo sindikalnega organiziranja
-	da naj bi izpeljali temeljito kadrovsko prenovo.
Na temo »Prenova sindikata« potekajo številne okrogle mize in pogovori in ena takih je bila tudi v DO Tosama v okviru ustnega časopisa. Uvod v okroglo mizo, ki je potekala 12. maja, je bila anketa, ki so jo prav za to priložnost pripravili študentje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane.
Delavce, ki so zaposleni v DO v domžalski občini so spraševali o njihovem sindikatu in o prenovi le-tega. Rezultati ankete so pokazali, da kar 80% delavcev v domžalski občini ni seznanjeno s cilji prenove sindikata.
Drugače pa so delavci nezadovoljni s sedanjim sindikatom, ki se dandanes kaže kot »sindikat za krompir«. Prepričani so, da je sindikat neučinkovit zato, ker ni samostojen, ampak je le podaljšana roka politike in privesek polit, organizacijam. Očitali so mu, da se ukvarja s postranskimi stvarmi. Ni povezan z bazo in delavci imajo občutek, da nanj ne morejo vplivati.
Večina delavcev 'si nov sindikat predstavlja kot samostojno organizacijo delavcev, ki se bo bojevala za uresničevanje delavčevih interesov ne glede na stališča ZK in drugih polit, organizacij. Predstavljajo si sindikat - tak po zahodnem vzoru.
Na sami okrogli mizi, ki so se je udeležili predstavniki republiškega in občinskega sindikalnega sveta in drugi so se izpostavili še drugi aspekti prenove.
Pokazalo se je, da je trenutna in prvenstvena naloga RS ZSS izdelava statuta. Velik korak naprej so storili zakonodajalci, saj nova ustava opredeljuje 17 področij delovanja sindikata, prejšnja jih je nekaj čez 40. Funkcionarji so zatrjevali, da ne potrebujemo, da nam država predpisuje delo sindikata.
SINDIKALNA ČLANARINA
1988 leta je plačalo članarino 826.000 članov sindikata. V skupno blagajno se je nateklo za 3.810 milijard starih dinarjev.
Od tega je osnovnim organizacijam ostalo 40% (ali 1.524 milijard). Med občinske svete so razdelili 33,5 % (1.270 milijard).
Republiški svet je dobil 19,7% (749 milijard), 6,8% (ali 259 milijard) pa so nakazali na račun Zveze sindikatov Jugoslavije.
NOV PREDLOG:
Razporeditev članarine 55:45
-	osnovnim organizacijam bi ostalo 45 % denarja
-	občinski in republiški svet bi morala prispevati in kriti razliko iz svoje delitve vsak v višini 2,5%. Tako bi osnovne organizacije pridobile 190 milijard. Priliv v republiško sindikalno blagajno pa bi bil tako manjši za 12,7%.
Zelo pomembno je, da stremimo k takemu sindikatu, ki bo imel klasične funkcije zaščite delavcev - tako kot na zahodu. Toda zahodnih stališč se ne da enostavno prenesti. Republiški funkcionarji so omenili, da se nagibajo k organiziranosti sindikatov po vzorcu Italije ali Nemčije (bolj Nemčije).
V debati na okrogli mizi so se odprli številni problemi (problem članstva, kadrovske prenove, profesionalna funkcija v sindikatu v DO, problem članarine, odvisnosti...), ki pa so ostali nedorečeni in odprti.
Nekako se je pokazalo, da niti republiški vrh nima izkristalizirane predstave o tem, kaj naj bi prenova sindikata bila. Izgubljajo se v teorijah in poudarjajo, da naj delavci v DO sami organizirajo sindikat in po potrebi imenujejo sindikalnega funkcionarja. So za to, da je v DO lahko več sindikatov na zunaj pa naj enotno nastopajo.
Skratka: proste roke delavcem, ki pa v večini sploh ne vedo, da se sindikat prenavlja!
(Nadaljevanje na str. 4)
(nadaljevanje s str. 3)
Torej! Kakšen sindikat?! Recepta ni! Razpravljale!, ki ves čas govorijo o viziji zahodnih sindikatov se ne zavedajo, da je način organiziranja sindikata odraz določenih pogojev in sindikalne tradicije v posamični deželi, odnosa sindikatov do države in političnih partij in ne nazadnje stopnje ekonomske in socialne razvitosti posamezne dežele.
Na zahodu obstajajo te vrste sindikatov:
1.	Strokovni sindikat - vključuje vse delavce iste (prodajalci) stroke ne glede na proizvodnjo v kateri delajo. V GB je npr. 400 takih sindikatov.
2.	Industrijski ali proizvodni sindikat -povezuje delavce raznih poklicev, zaposlene v določeni industrijski veji (IG - Metali v ZRN ali po YU - ind. sindikat kovinarjev)
3.	Splošni ali generalni sindikat-vključuje delavce, ki so v mezdnem odnosu ne glede na stroko, poklic ali gospodarsko vejo
4.	Profesionalci ali poklicni sindikati -praviloma združujejo strokovnjake določenih strok
5.	Lokalni ali teritorialni sindikat. Izrednega pomena je osnovna celica
sindikalnega gibanja (osnovna organizacija). V kapitalističnih deželah je težko najti osnovne organizacije, čeprav vsi progresivni sindikati težijo k temu, da bi povečali učinkovitost sindikata v podjetjih. Osnovne org. nadomeščajo (v Z. Evropi) v določeni meri sindikalni aktivisti - zaupniki, ki delujejo v organih soodločanja, če le-ti obstajajo (npr. v ZRN v okviru obratnih svetov ali v Italiji v tovarniških svetih).
METODE SINDIKALNEGA DELOVANJA na zahodu so spet odvisne od idejne usmeritve in družbenega položaja sindikatov pa tudi od določenih razmer v deželi.
a)	Metodo vzajemnega zavarovanja sindikati uresničujejo najčešče s pomočjo posebnih fondov za zavarovanje v primeru nesreče, bolezni, odpustitve z dela.
b)	Metoda kolektivnega pogajanja je danes najpogostejša oblika delovanja sindikatov vseh usmeritev v kapitalističnih deželah. Predstavlja velik napredek in višjo stopnjo solidarnosti delavcev. Poleg tega se v zadnjih letih s kolektivnimi pogodbami urejajo ne le mezde in delovni urnik, temveč veliko širša vprašanja pogojev dela, zaposlovanja, uvajanja novih tehnologij. Danes se kolektivne pogodbe sprejemajo za celotne veje industrije in nekateri sindikati štejejo to metodo tudi za učinkovit način participacije.
Kolektivne pogodbe sklepajo običajno sindikati, združenja delodajalcev in država ali pa samo sindikati in delodajalci.
c)	Metoda državnega posredništva se uporablja v primerih, ko sindikati ne uspejo z zahtevami pri delodajalcih in iščejo posredništvo države. Vloga države raste.
d)	Stavka - štajk je ycer skrajna, toda zelo učinkovita metoda sindikalne akcije, ki se uporabi takrat, ko se delavni spor ne more rešiti na noben drug način. Štrajk je kolektivna organizirana ustavitev dela, ki jo vodi sindikat ali sindikalna zveza.
Največjo tradicijo v svetu ima evropsko sindikalno gibanje.
Notranji ustroj Z - evropskih sindikatov je zelo podoben. Organizirani so po industrijskem načelu, večje sindikalne zveze pa imajo običajno 15-19 strokovnih sindikatov. Razlikujejo pa se po načinu delovanja.
B.R.
BOGDAN BARLE SE JE PRESELIL NA MALO PLANINO
Maja meseca je Dom na Mali planini dobil novega oskrbnika. To je Bogdan Barle, rojen 19. 12. 1958. leta. Po poklicu je mizar in stanuje v Kamniku (je stanoval).
Končno se je rešila dilema, kaj storiti z Domom na Mali planini. Številni oskrbniki, ki so upravljali z Domom niso imeli srečne roke. Dom je propadel. Obiskovalci so se mu raje izognili, kot pa da bi se ustavili in se oddahnili v tej nekoč priljubljeni izletniški točki. V zadnjem času pa je hišica samevala, po njej in v njej pa so se sprehajalke miške in pajki namesto občudovalcev planin in zagretih izletnikov.
Delavski svet naše DO je na eni izmed svojih sej spomladi sprejel sklep, da se Dom odda najemniku. Na razpis se je prijavil Bogdan Barle. Dom bo po pogodbi obnovil. Do konca junija bo opravil glavna investicijska dela, nakar bo Dom odprt za obiskovalce. Prednost pri koriščenju kapacitet v Domu bodo imeli delavci Induplati. Tako je sklenjeno v pogodbi. Do L junija vsako leto in do 15. novembra bo naša delovna organizacija Bogdanu Barletu javila rezervacije kapacitet v Domu na Mali planini. 14 dni pred nastopom letovanja v Domu se bodo rezervacije potrjevale.
• ,
Bogdan Barle je pogodbo podpisal za dobo 5-ih let. Ob tem mu lahko zaželimo veliko potrpežljivosti, uspehov in lepega vremena v naših prelepih planinah.
Bogdana Rejc
IN MEMORIAM JULIJANA KOS
Julijana Kos
V petek 5. maja, nas je pretresla novica. Po telefonu smo prejeli vest, da je umrla Kosova Julka, umrla za posledicami prometne nesreče.
Zastal nam je dih! Nihče ni mogel verjeti, da se je zgodilo najhujše.
Julka vedno prisrčna, nasmejana, vedno pripravljena pomagati, mrtva? Ne! To ni mogoče. Pa vendar je bilo res. Neizmerna bolečina v prsih vseh nas je neusmiljeno pritiskala. Stroji so se ustavili. 75 njenih sodelavcev je nemo strmelo predse, pogledi nekaterih so bili uprti v stroj, za katerim ne bo več sedela.
Julka se je rodila 24. 3. 1966. Po končani osnovni šoli v Mokronogu se je v Sevnici izučila za šiviljo. Njena prva zaposlitev je bila v Lisci, pred petimi leti pa se je zaposlila bliže domačemu kraju v Mokronogu - v DO Induplati. Na delovnem mestu šivilje je bila vestna vse do usodnega dne.
Draga Julka! Preran je tvoj grob! Mnogo, mnogo prezgodaj odhajaš od nas, od svojih drugih. Stisnilo nas je v srcu, čeprav še nismo povsem dojeli resničnega dejstva, da si odšla za vselej. Tvoj lik dobre delavke, sosede, prijateljice, nam bo ostal v trajnem spominu. Pogrešali te bomo na delu, v sosedstvu, še veliko bolj pa te bodo pogrešali sorodniki, brat, sestra, mami, še posebej pa atek, ki te je imel tako zelo rad.
Draga Julka! V imenu delovne skupnosti Induplati se ti zahvaljujemo za tvoje plodno delo, HVALA!
Sodelavci obrata v Mokronogu
KU, KU, mladinci, kje ste?
Če ne prej, se meseca maja spomnimo na mlade v tovarni. Maj je mesec mladosti in aktivnosti ter praznovanje se v tem času vrstijo eden za drugim. Mladi pripravljajo koncerte, športna tekmovanja, skratka videti in slišati jih je precej bolj kot pa kakšne druge mesece v letu.
V tem času se običajno zbudijo tudi mladinci v Induplati. Pride namreč čas, ko se je potrebno odpraviti na standardni mladinski izlet OOZSMS Induplati. Izlet in pa novoletna zabava sta dva dogodka v enem letu, ki še zbereta skupaj mlade (pa še to ne vse), da izpeljejo »akcijo« ali dve. Kaj več pa ne zmorejo. Ni denarja, ni časa, je brez veze in podobno. To so najbolj običajni odgovori mladih, če jih kdo povpraša, zakaj nihče noče nič storiti, da bi bilo drugače.
Pa tudi interesa ni nobenega tistega »ta pravega«. V naši delovni organizaciji je zaposlenih 281 mladih (po letnici rojstva, takih mladih po srcu je veliko več). Od tega je 184 deklet in 97 fantov. To predstavlja 28% zaposlenih v Induplati. V delavskem svetu je 32 delegatov. Od tega so štirje mladinci. Tri mladince najdemo med člani drugih izvršilnih organov, med člani samoupravne delavske kontrole ni nobenega. Če bi sklepali o dejavnosti mladih glede na članstvo v samoupravnih organih DO, potem bi dobili res žalostno sliko. To verjetno potrjuje trditev, da mladi v naši tovarni ne vidijo možnost vplivanja na rešitve problemov prek raznoraznih samoupravnih oblik organiziranja (delavski svet, sindikat...). Da pa jim ni vseeno, kaj se dogaja v tovarni in da imajo svoje mnenje o življenju in delu znotraj tovarniškega dvorišča, pa dokazuje njihovo pisemce v nabiralniku naše oglasne deske. V njem so mladi delavci razočarani nad sistemom vodenja naše DO. V svojem pismu pravijo, da si želijo interno banko, da bi se moral regres izplačevati
po osebnem dohodku in ne po točkah. Zatrjujejo tudi, da so v našem sindikatu sami nesposobni ljudje na čelu s predsednikom! Želijo si 13. plačo, nagrajevanje po delu, osebni dohodek v dveh delih s poravnavo. Zahtevajo čim hitrejšo novo oceno delovnih mest! Predlagajo, da naj bi bila vsakega 14. v mesecu na oglasni deski pritrjena lestvica OD vodilnih posameznikov v administraciji. Na koncu pa zatrjujejo, da je njihova kolektivna želja, da se zadeva objavi v Konoplanu! Tako!
Po vseh teh točkah se vidi, da so mladi (vprašanje, koliko je teh podpisanih Razočaranih beračev) na tekočem z dogajanji v svoji DO. Da bi pa sami kaj storili, da bi se stvari spremenile na bolje ali vsaj premaknile iz obstoječega statusa quo, pa ne. Že dalj časa na oglasni deski visi pobuda, naj delavci predlagajo, kakšen sindikat si želijo v DO (ob tem, da v javnosti potekajo razprave o prenovi sindikata). Čeprav so mladi nezadovoljni s sedanjim sindikatom, ni še nihče predlagal, kaj storiti da bi sindikat bil po meri delavcev. To je eden od primerov, kako se znamo vedno pritoževati in stokati, da bi pa kdo kaj naredil, pa ni govora. Vrabci na strehu že čivkajo, da so v tekstilni industriji povsod po Jugoslaviji bolj ali manj slabe plače. Vemo tudi, da predvsem od našega dela zavisi, kako »težko« ovojnico z denarjem bomo odnesli domov. Res je, da na področju nagrajevanja ni vse tako, kot je treba. Tudi ideja o interni banki je vsak dan bolj prisotna v DO. Le v tem je problem, da gre vse skupaj bolj počasi. In še bi lahko naštevala.
Mladinska organizacija, ki je v Induplati, pošteno povedano ni, ne more vplivati na dogajanja v svoji delovni sredini. Tistih nekaj ljudi, ki se občasno zbere v sejni sobi na mladinskem sestanku in si uro ali dve razbija glavo s tem, kam naj bi šli letos na izlet, ne more zastopati interese vseh mladih po
obratih. Zanimalo me je, kaj o »svoji« organizaciji menijo mladi sami. Poiskala sem nekaj takih, ki so včasih delovali v mladini in nekaj »tipičnih« predstavnikov.
MARJAN HUBER, pripravljalnica
Vse skupaj je ena velika žalost. Mislim, da je potrebno povečati članarino za članstvo v mladinski organizaciji. Če bo denar, bodo ljudje šli vsaj na izlet ali počeli še kaj drugega. Če ni denarja, ni nič. Ko sem zadevo predlagal na mladinskem sestanku ni imel nihče nič proti.
MOJCA HABINC, socialna delavka
Ko sem bila predsednica ZSM Induplati, smo organizirali dvodnevni izlet v Červar. O tem izletu se je še dolgo govorilo.
Že takrat ni bilo nič z mladinsko organizacijo. Postavili so me pred dejstvo, da bom predsednica mladine. No, spomnim se, da smo v tistem času šli na smučanje na Veliko planino. Skupaj s športno komisijo, smo pred leti organizirali Zlato nit. Zavzeli smo se za obnovo gradu Krumperk. Priskrbeli smo jim platno. Nekaj akcij je bilo. Danes pa nimam več prave volje, da bi sodelovala v mladinski. Še za izlet se ne znajo zmeniti.
MELITA AVBELJ, uprava V celem letu kar sem v Induplati vem edino to, da je Bernarda Žargi predsednica mladinske organizacije v tovarni. Nič se ne sliši, da bi mladinci kaj organizirali. Starejši delavci vedo povedati, da so bili v mladih letih dosti bolj aktivni - prirejali so plese, izlete, čistilne akcije. Naš glavni problem je, da se ne znamo nič zmeniti.
(Nadaljevanje na str.6)
Takole običajno izgleda mladinski sestanek v tovarni.
BRANE RAVNIKAR, oplemenitil-nica
Od 'mladine ni nič. Že en mesec se dogovarjajo za izlet. Mladinska me ne
zanima. Na izlete ne hodim, kaj drugega pa sploh ni organiziranega.
Po mojem mnenju bi morali najprej dobiti bolj angažirano vodstvo mladinske organizacije. Danes marsikdo ne ve, kdo je predsednik mladinske. Po obratih bi morali biti mladinski predstavniki. Mislim, da bi lahko marsikaj naredili, če bi stopili skupaj.
Tako kot Brane verjetno razmišlja še marsikdo v Induplati. Starejšim verjetno kar ustreza, da mladinci ne kom-plicirajo s svojimi predlogi in zahtevami. Zaenkrat pa mladinci ne vidijo poti iz tega začaranega kroga. Kako dolgo še?
Bogdana Rejc
ZAHVALA
IG D Induplati se zahvaljuje vodstvu DO, direktorju delovne organizacije za pokroviteljstvo in K OOZS za finančno pomoč ob praznovanju 50-letnice društva. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji praznovanja.
PLAČA VSAK DAN?
V	Sloveniji ima že več kot polovico podjetij plače vsaj dvakrat na mesec. Najdejo se celo takšne firme, ki delavce plačujejo vsak dan. Naša zakonodaja namreč dovoljuje izplačevanje mesečnih zaslužkov večkrat oziroma predpisuje, da plače morajo biti vsaj enkrat na mesec.
Prav tako je dovoljeno, da podjetja poravnavajo obveznosti do družbe, ki izvirajo iz osebnih dohodkov, enkrat na mesec, ne glede na to, kolikokrat dobi delavec plačo na mesec.
Plačevanje delavcev večkrat na mesec je po mnenju nekaterih dobra stvar za zaposlene, slaba pa za podjetja. Namesto, da bi denar vrtela firma, ga mora izplačati delavcem. V podjetjih, kjer imajo denarne zadeve urejene z računalniki, večkratno izplačevanje ne predstavlja nikakršnega problema. Bolj zoprno je v primerih, ko gre za plače po uspešnosti, čeprav tudi to ni kdo ve kako težko rešljivo. Res pa je, da je pri prehodu na tak način izplačevanja zaslužkov treba vsakega delavca posebej »obdelati«. Upoštevati je treba odplačevanje kreditov in podobno.
V	dobi naše čedalje večje revščine bi morali razmišljati ne samo, kolikokrat bomo delali, koliko bomo delavcem dajali, temveč, tudi o tem, kako naj delavec poravnava svoje obveznosti. Tisti, ki zagotavljajo čimbolj tekoča izplačila z inflacijo, morajo pomisliti tudi na to, da je čedalje več plač tako majhnih, da polovica ne zadostuje za plačilo osnovnih mesečnih položnic.
Tako žirovska Alpina na primer izplačuje svoje delavce dvakrat na mesec že domala pet let. Tovarna elektromotorjev v Djakovici že dalj časa vsak ponedeljek izplačuje delavcem na roko premije (ki lahko dosežejo do 30% plače) za minuli teden. Menda je to čudovita pogruntavščina, saj so delovni uspehi zavoljo tega veliko boljši.
V	zahodni Evropi so tedenska izplačila tako rekoč že od nekdaj povsem običajnega, čeprav ne poznajo inflacije. Očitno ima takšen sistem v sebi nekaj dobrega, denar hitreje kroži, toda pri vsem tem je res tudi to, da bi se pri nas moralo marsikaj spremeniti: zdajšnji način upravljanja z denarjem tedenskega ali celo dnevnega izplačevanja zanesljivo ne bi prenesel.
V	tridesetih letih tega stoletja so v Nemčiji tovarne plačevale delavce dvakrat na teden, kajti vrednost denarja je od ponedeljka dorsobote silno padla. Na dan izplačila so žene delavcev čakale pred tovarno in ko so delavci dobili plačo, so takoj pohiteli k vhodu, dali denar ženam, te pa so tekle v najbližjo trgovino, da se ne bi med tem časom spet kaj podražilo oziroma, da
ne bi bil denar še manj vreden. S plačo so lahko živeli le nekateri, večina pa je morala še dodatno služiti - kot natakarji, vratarji, taksisti in podobno. Delavci so na teden zaslužili na milijone mark, domov so jih nosili v torbah, toda cene hrane so rastle hitreje kot pa plače.
Po Gospodarskem vestniku priredila B. R.
TERME ČATEŽ
Verjetno se še spomnite, da je naša DO v letošnjem letu v teh priljubljenih Termah kupila hišico-apartma.
31. maja pa so v Čatežu odprli apartmajsko naselje in kamp. Ko bo naselje dokončno urejeno, bo imela 216 enot v apartmajskem delu in 186 v kampu, ki bo tudi višjega kakovostnega razreda.
Čatežke Terme postajajo eden večjih turističnih centrov v naši republiki. Gradnja apartmajskega naselja in kampa je le ena od razvojnih etap. V drugi fazi bodo prenovili mokriški grad in ob njem zgradili igrišče za golf. Tretja faza naj bi vsebovala celotno prenovo zdravstvenega dela, zopet z dvigom v višji kakovostni razred ter gradnjo novih zdraviliških kapacitet.
Kakšen ambiciozen razvojni načrt so postavili v Termah, dokazujejo tudi številke. Leta 1976 so v kampu imeli 2.143 nočitev, od tega le nekaj manj kot 1000 tujcev. Lani so imeli 183.810 nočitev, letos načrtujejo 230.000 nočitev, od tega 40.000 tujcev.
Sedanja faza razvoja Term vsebuje poleg gradnje apartmajskega naselja in kampa tudi vrsto drugih objektov. Tako bodo zgradili čistilno napravo zmogljivosti 3000 enot, kar pomeni, da bodo v novo napravo vključili vse vode iz Term. Nadalje gradijo dve trafo postaji, v kamp so speljali novo sodobno cesto, kamp bo dobil novo recepcijo.
Velika pridobitev je zagotovo preureditev bivše gramozne jame v jezero, ki bo nudilo obiskovalcem obilo užitka, od čolnarjenja do surfanja, predvsem pa daje naselju imenitno slikovitost.
Zagotovo je nakup apartmaja v Termah Čatež dobra investicija. Hišico bodo naši delavci lahko koristili preko celega leta in pri vseh izboljšavah, ki se dogajajo v Termah, jim tam prav gotovo ne bo dolgčas.
Po članku iz Dnevnika priredila B. R.
Komur denar pomeni največ na svetu, je največji siromak!
NAŠ DOM - MOJ DOM
Počitnice so pred vrati, mnogi med vami ste se že odločili kam boste šli na dopust. Možnosti, ki jih nudi naša delovna organizacija so znane že vrsto let. Počitniški dom v Umagu, prikolice v Umagu in ena v Novemgradu ter hišica v Izoli, so naše počitniške zmogljivosti. Letos smo jih povečali za hišico v Čate-ških toplicah pa tudi Dom na Veliki planini je dobil novega upravnika, ki bo poskrbel, da bo Dom preurejen in nared pričakal prve izletnike.
Zagotovo pa bodo to leto najbolj presenečeni tisti dopustniki, si so se prijavili
za letovanje v Počitniškem domu v Umagu. Presenečeni so bili že zaradi cen toda o tem je bilo in še bo veliko povedanega. Pa ne gre za to. Tri tedne so v Umagu preživeli delavci Induplati, ki so temeljito zavihali rokave. To leto se je namreč vodstvo naše delovne organizacije odločilo, da temeljito prenovi naš Počitniški dom. Zgradba je bila krvavo potrebna popravila, saj vsakoletna drobna popravila osebja v Umagu, že zdavnaj niso več zadostovala. Zato so se 29. maja v Umagu znašli zidarji, pleskarji, vodovodar parketar, mizar, role-tar in varilci. Temeljito so se lotili stare
hiše. Pobelili so sobe, položili ploščice okrog umivalnikov, zamenjali so razbita ogledala in počene umivalnike, obnovili so kopalnice in sanitarije.
V sobah so zamenjali zavese in karnise, namestili so roloje in kar bo še posebej razveseljivo za nekatere dopust-tnike - dotrajane modroce so zamenjali jogiji na njih pa so tudi novi vzglavniki. To pa še ni vse. Na novo so prepleskali tudi okna in vrata, popravili zunanji omet in zamenjali markizo na terasi pred domom. Tudi omare so popravili. Okoli Doma so napeljali ograjo, tako da
Material je zložen v jedilnici. Vsak dan ga je manj.
V sobah so zamenjali umivalnike in položili ploščice.
PRAZNIK BIL JE ZIV...
Pred nastopom so bili naši fantje takole sproščeni
Dobro se je potrebno pripraviti, da gre potem vse gladko.
Cevi in črpalka so pripravljene, dekleta pa tudi. Pred nastopom je desetarka predala raport ocenjevalni komisiji.
Ko so dekleta začela z vajo, so mnogi samo gledali in se čudili.
»Drago, povem ti, da bodo punce zmagale. Tako dobro niso izpeljale nobene vaje!«, je bil takoj po nastopu deklet prepričan Tone Hribar.
Gremo! Gasilci so vajo opravili hitro in pod budnim očesom sodnikov. Vsi ostali so gledali na štoparice.
Dobro je bilo. Zavita cev pa prinese pet kazenskih točk.
Preden so fantje začeli dvigovati mlaj, so ga še okrasili.
Udeleženci parade so se takole postrojih pred častno tribuno. Pokali v ospredju so čakali na najboljše.
Podelitev pokalov najboljšim ekipam iz dopoldanskega dela tekmovanja.
Tine Pučko je imel s srečelovom polne roke dela. Izza ograje so nagrade romale v roke srečnim dobitnikom.
Fant, kako je težak! Pa ni kazalo, da ga bomo tako težko dvigali.
Tovariš direktor je pripel spominski trak na prapor IGD Induplati.
Veselica se je začela po paradi. Številni obiskovalci so komaj čakali na pijačo, saj je sonce še v popoldanskem času močno pripekalo.
Delovni sestanek. Zdenka Hiršman deli naloge. Vsak točno ve, kaj mu je storiti.
Okolica Doma je bila podobna gradbišču. Mimoidoči so se Če kdo, bodo letos veseli otroci. Bernard Jemc in Vinko Jereb večkrat z zanimanjem ustavili in gledali pridne delavce.	delata gugalnice.
V Umagu vsak poprime za delo. Tudi tov. Kramberger je
čistil park pred Domom.	(Nadaljevanje na 11 str.)
se zunanji počitničaiji ne bodo hladili v senci naših dreves. Otroci se bodo zelo razveselili štirih gugalnic in zviral. Vsi tisti,. ki so že kdaj padli, ko so po pomolu počasi stopali v morje pa bodo veseli nove ograje, ki jih bo varno pripeljalo v slano »čisto« morje. Po vsej verjetnosti sem kakšno popravilo pozabila omeniti, vendar se boste lahko sami prepričali, daje Dom zares lepo urejen.
Nečesa pa ne gre pozabiti. Dom v Umagu stoji že svojih trideset in še nekaj let. V njem je preživelo dopust že lepo število naših delavcev, pa tudi tujih gostov. Vsak je za seboj pustil določen pečat v sobi, kjer je prebival tistih nekaj dni. Nekateri so se do skupne lastnine obnašali po principu - nič hudega, saj to ni moje!, rezultat takega mišljenja pa je bil običajno znan. Razbito ogledalo, pod umivalnikom luža, vedno odprta omara in še bi lahko naštevala. Jasno je, da vsi ljudje nismo enako navajeni na red in čistočo in nimamo vsi enakega pogleda na družbeno lastnino (kar je naše ni moje). To se je pokazalo tudi pri nas v tovarni, ko so popolnoma prenovljene sanitarije v zgornjih prostorih predilnice v nekaj mesecih dobile takšno podobo (ali pa še hujšo) kot pred popravilom. Vse to je denar. Naš težko prislu-ženi dinar. Zato se morate vsi, ki boste navdušeni nad prenovo počitniškega doma v Umagu zavedati, da bo Dom lep in urejen toliko časa, kolikor boste počitničarji sami želeli in hoteli.
Z zunanjo in notranjo prenovo Doma je bilo vloženih približno 20 starih milijard dinarjev. Dvajset ljudi je tri tedne delalo in se potilo za lepši počitniški dom. Ne uničimo vsega že prvo leto in pazimo letos na to, da ob odnodu za seboj pustimo sobo kar najbolj lično!
Vesele in vroče počitnice želimo vsem delavcem naše delovne organizacije!
Zdenka Hiršman
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
IVANE GREGORC
se iskreno zahvaljujem sodelavcem konfekcije Mengeš, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerka Ivanka Pogačar
Anka Troha seje poslovila...
Natanko se spomnim, da sem prišla v Induplati 26. junija 1954 leta. Najprej sem delala v mokri predilnici. Zaradi bolezni so me nato premestili v skladišče. Pakirala sem prtičke. Od tam sem odšla v oddelek konfekcije, ki je takrat bil v najvišjem nadstropju predilnice. Opravljala sem dela klaserke. Pregledovala sem prte in prtičke, kasneje pa tudi šotore. Ko so odprli obrat v Radomljah smo šotore pregledovali v teh novih prostorih. Ker sem zbolela so me nato premestili v skladišče pomožnega materiala, kjer sem vse do danes opravljala dela blagovnega knjigovodje. Sedaj je prišel čas, da se poslovim. Doma
Že dolgo časa v »Induplati« ni neznanka, da je v letu 1954-tem nastopila svojo službo Anka.
35 let brez prestanka, v službo je hodila Anka.
Bilo je delo vsake sorte -lažje, včasih težko, včasih vroče, pa tudi utrujajoče.
Vendar naša Anka ni klonila, redno v službo je hodila in v teh letih si je svojo pokojnino prislužila.
Mimo nje šli so dobri in slabi časi - trpljenje, vendar spoštovala je življenje.
Toda zdaj je Anka dopolnila svoja delovna leta - naj ji z zdravijem in veseljem bodo preživeta.
Ob odhodu v pokoj veliko sreče, zdravja in denarja ji želijo - Jaka, Štefan, Branka, Zoki, Darja.
mi ne bo dolgčas. Moj hobi je pletenje in sedaj bom imela dovolj časa tudi zanj. Hodila bom k domačim na obiske in urejala svoj vrt.
Pred odhodom pa predlagam vsem tistim, ki ostanejo za menoj, da bi v to naše skladišče napeljali centralno ogrevanje, da ne bi bili delavci vso zimo prehlajeni.
Anki sem zaželela veliko zdravja tudi v naprej, saj če bo zdravje bo tudi sreča in zadovoljstvo.
B.R.
ŠTEFANU OB ODHODU V POKOJ
Še dneve šteješ,
Te stalne spremljevalke naše.
Enkrat vse mine, lepih al manj lepih dni.
Fanfare kravjih zvoncev zazvonile
Al ti boš srečen in vesel v koči na planinci
Na glas zaukal in zapel, ter svojo boljšo polovičico objel.
Al boš kaj hud, ko urca ne bo več tvoj gospod,
Danica naj bo milostna s teboj in sanje lepo uresniči in čimpoznej pokliče In zdravje naj ti še dolgo oh služi, saj cvetke za zdravilo naberi jih prav obilo. Je navada ta, da za vse se ti iskreno zahvalimo in še na mnoga leta ti želimo. Obveza naj pa ta velja, da na koncu se s poljubom slovo konča.
NN
Rebus
n
KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO
VODORAVNO
7.	prijeten vonj, 11. grelni element, 13. čas brez vojne, 14. oduren možak, 15. skandinavsko žensko ime, 16. začetnici priimka in imena slov. slikarja realista (Janez), 17. teror, 18. soli Al-hidroksida, 24. srebro, 25. impresija, 28. statua, 30. pristen slovenski izraz za odrezan kos (kruha), 31. kis, 33. prebivalec Azije, 35. edina hči, 36. naš druž. pol. delavec Miha (1900-1983), 40. ovoj za odlaganje spisov, 41. naš hokejist (Gorazd), 42. kem. simbol za radij, 43. sicilski mafijski vodja Vito (»Boter«), 46. izraz pri tenisu, 47. velik nekontroliran ogenj, 49. spominek (fon.), 50. sredozemska rastlina, 52. 4. in 13. črka abecede, 53. naš otok (IPI šotor), 55. hraniti nebogljenega, 57. pol. gibanje nastalo v Italiji, 63. spodnja etaža hiše, 66. jed vzhodnjakov, 67. novost, 69. cigan, 70. skandinavski drobiž, 71. drugo ime za Kosovo, 73. pianist Bertoncelj, 74. žensko ime, 75. začetnici priimka in imena slovenskega fotografa (Tone), 76. planota v Bosni, 77. nadav, 78. streha, 81. začetnici priimka in imena slov. zgodovinarja (Anton), 82. trgovsko ime za umetno vlakno iz poliakrilnitrila, 83. začetnici priimka in imena pripovednika
in esejista (Vjekoslav; Čudoviti prah), 84. žensko ime, 87. vlaknasti in nitasti materiali, ki se dajo predelati v tekstil, 89. tekmovalna razdalja, steza, 92. 1. in 2. samoglasnik, 93. pripovedno delo, 94. Chaplinova žena, 95. osnovna časovna enota (množica), 96. majhna žival s podolgovatim telesom, 97. češki »da«, 100. pripadnik germ. plemena, 101. sobota (oznaka na koledarju), 103. podzemna železnica, 106. del roke, 108. it. ime za reko Pad, 110. gl. sestavina maščob, 111. ekonomist, 112. čar, 113. država v ZDA (fon.).
NAVPIČNO
L zaprosilo, 2. plovilo, 3. popevkarica Shade, 4. pot, ki jo opisuje nebesno telo, 5. Zolajev roman, 6. obdelati kos lesa, 7. 100 m2, 8. jajčna jed, 9. nežen, blag, 10. naplačilo, 12. opeklina, zadana od ožigalkarja, 15. uprava javne varnosti, 18. smučišče na Pohorju, 19. ljubljanska osnovna šola, 20. naslada, 21. vrednostni papir, 22. pripadnik Inkov, 23. naš alpski smučar, 26. začetnici imena in priimka slovenskega mlad. pisatelja (Gnezdo sršenov), 27. slov. pesnik Jenko, 28. vezava na sliki, 29. kravica, 32. državna blagajna,
34. tuje žensko ime, 37. ozflaka za novo cesto, 38. mlad slovenski pevec pop glasbe (Matjaž), 39. dolžniku odvzeti materialne dobrine, 42. grška črka, 44. 13. in 23. črka abecede, 45. enaka samoglasnika, 47. platina, 48. ženski pevski glas, 51. nikalnica, 53. pevec Pestner, 54. delavec v livarni, 55. poštna pošiljka, 56. star Slovan, 58. renij, 59. nravnost, 60. pritrdilnica, 61. etika, 62. zvok, 63. naša avtonomna pokrajina, 64. zračno plovilo, 65. ime črke R, 66. slovenslfo smučišče, 68. kravica, 71. slov. filozov in sociolog (Andrej), 72.
Investicija
Mojster stoji v prvi polovici prenovljene hale.
glavni števnik, 77. tropski sadež, 79. pretepeč, 80. podij za nastopanja, 82. desni pritok Volge, 83. praznični ogenj, 85. sifilis, 86. jedrska elektrarna, 88. aktinon, 89. pripis, pristavek, 90. balkansko ljudsko godalo, 91. začetnici imena in priimka slov. dirigenta (Nanut), 97. rim. bog ljubezni, 98. ljubkovalno žensko ime, 99. snop, slame, 102. mamilo iz makovih glavic, 104. zver iz družine mačk, 105. osebni zaimek, 107. moško ime, 109. organ vida, 112. avtom, oznaka Makarske.	Sestavila' P U
v predilnici
V drugi polovici je bilo še skladišče.
■ ~■ Illg
1BBB MII MSB IBM
IBBB ■■■■ BUB
■IOI Sil
■MS
Takole pa se je začela prenova (po kratkem premoru) tudi druge polovice hale. Pristojni so se namreč odločili, da bodo celo zgornje nadstropje dobili delavci razvoja.
Ivo Šoltič zna polagati tudi ploščice. Tokrat se je potrudil v zgornjem nadstropju predilnice.
IZ SEJNE SOBE
V	naših prodajalnah sedaj poteka le prodaja izdelkov DO, ki so na zalogi. Za izdelke, ki jih ni na zalogi v prodajalni vodijo evidenco in kupce obveščajo, ko pride posamezno blago v trgovino. Ob takem načinu poslovanja kupcem ni zagotovljena cena. Zato mnoge odvrnemo od nakupa in si želj eno blago poiščejo drugje.
V	želji, da bi spremenili tak način poslovanja, je delavski svet na svoji 28. seji sprejel pobudo, da se izdelke DO, ki niso na zalogi, prodaja na določen dobavni rok. Cena izdelka se ob takojšnjem plačilu oz. plačilu pologa pri obročnem odplačevanju, ne povečuje. S takim načinom bi zagotovo obdržali kupce in izpodbudili nakupe.
IZŽREBANCI
PRVOMAJSKE
NAGRADNE
KRIŽANKE
V aprilski številki Konoplana je bila objavljena nagradna križanka, ki jo je sestavil Davorin Joger iz obrata v Radomljah. Veliko bralcev Konoplana se je pritoževalo, da je križanka pomanjkljiva in ima nekaj napak. Za pomanjkljivosti se bralcem opravičujemo. Kljub temu je v uredništvo prispelo nekaj rešitev. Med njimi smo izžrebali tri.
Nagrade prejmejo:
1.	nagrada 100.000 din prejme URBANIJA DANICA, obrat Radomlje
2.	nagrada 70.000 din prejme BOŠNJAK NATAŠA, razvoj
3.	nagrada 50.000 din prejme ZUPAN ANICA, tkalnica
Izžrebancem čestitamo za nagrade. Veliko užitka pa vam želim ob reševanju križanke za razvedrilo.
B. R.
IZ SEJNE SOBE
Počitniški dom v Umagu dobiva novo podobo. Vodstvo naše DO je prižgalo zeleno luč za obnovo že precej dotrajanega Doma. Prenova bo stala približno 20 starih milijard.
Televizorja pa do nadaljnega v Umagu še ne bo. Delegati DS so glasovali za to okno v svet. Rezultat je bil: 13 proti in 5 za TV.
O tem, ali bomo imeli v okviru naše DO interno banko, se naše vodstvo še dogovarja. Tov. direktor je na seji DS povedal, da naša DO posluje pretežno z lastnimi denarnimi sredstvi. V primeru interne banke in denarja delavcev v njej, bi moral finančno računovodski sektor poskrbeti, da bi ta sredstva s posojanjem drugim DO oz. finančnim organizacijam, oplemenitili. S tem poslovanjem denarja bi zaslužili obresti, ki bi jih izplačali delavcem. V primeru, da sredstev interne banke ne bi bili mogoče plasirati, bi plačilo obresti za ta sredstva predstavljalo breme oz. stroške DO.
Tudi dodatnega delavca za ta opravila ne bi zaposlili.
Dvakrat so se sestali mladinci naše DO in se dogovarjali za vsakoletni mladinski izlet. Predlogi so se ves čas vrteli okoli morja. Predsednica Bernarda Žargi se je pozanimala za izlet v Pulo, vendar je zanj potrebno doplačati
cca 40 milijonov dinarjev (poleg prevoznih stroškov). Kasneje je ta možnost odpadla in prišla je nova ponudba za naturistični kamp pri Rovinju.
Trenutno se ideje za izlet zbirajo na oglasni deski PO. »
V javni obravnavi je bil osnutek sprememb za dopolnitev pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb.
Dom na Mali planini ima svojega novega upravnika. To je Bogdan Barle. Želimo mu veliko delovne vneme in lepega vremena ter da bi Dom čim prej obiskale prve skupine izletnikov.
Ko bom velik, bom gasilec.
Izvedeli smo, da so na sejmu civilne zaščite v Kranju, ukradli naš šotor.
Zopet se je potrdila kvaliteta naših izdelkov.
TAKRAT, BO MAJ
Ko boš prišel
bom na žalost pozabila
in na njega, ki sem ga ljubila
in na solze, ki sem jih točila...
Ko boš prišel ko me boš tesno objel ko me v naročje vzel, tedaj bom od sreče zajokala tedaj ti srce bom dala tedaj ob tebi bom ostala.
Ko boš prišel.
Takrat šele bo zame maj takrat šele, ne zdaj takrat s seboj prinesi maj.
A zdaj, ko vse že zeleni in zdaj, ko že narava vsa cveti zdaj sonca v meni še ni.
OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE
7 ik	V
VSTOPI:
1.	PUSTOTNIK ROMAN, priprava vložka, centrifugiranje in sušenje, 1. 4. 1989
2.	RIBIČ MARTINA, šivilja - šotori v
konfekciji	šotorov	Radomlje,
3.	4. 1989
3.	ŠTILEC SREČKO, notranji transport surovih tkanin, 3. 4. 1989
4.	BRODAR MARIJA, šivilja - šotori v obratu konfekcije v Pečah, 2. 4. 1989
5.	ŽAVBI MARIJA, šivilja - šotori v konfekciji šotorov Radomlje, 10. 4. 1989
6.	URBANIJA VANDA; šivilja v razvoju, 17. 4. 1989
7.	URBANIJA VANDA, šivilja v konfekciji notranje opreme v Mengšu, 17. 4. 1989
(Nadaljevanje na str. 15)
29. 5. 1989 so v jedilnici poleg mleka Ko boš prišel	v
pričeli točiti tudi čaj.	^os v meni sonce prižgal
boš svojo ljubezen mi dal boš z mano vse čase ostal.
Da bova šla soncu naproti skupaj, oba.po isti poti naj nihče naju ne moti...
Takrat, takrat bo maj...
Katarina Letnar
Obvestila iz kadrovske službe
8.	KOŠTOMAJ KARLI, impregniranje, apretiranie in sušenje na ŠRS, 3. 5. 1989
9.	ULČAR TATJANA, korespondent -nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, 3. 5. 1989
10.	ŽUŽEK VESNA, dvojenje, 8. 5. 1989
11.	VRANKAR ANDREJ, plastificira-nje, impregniranje in sušenje, 9. 5. 1989
12.	BIRK ANTON, elektrikar, 15. 5. 1989
13.	MESARIČ BRIGITA, šivilja - šotori - pripravnica, 17. 5. 1989
14.	BLAZINA ROBERT, plastificiranje, impregniranje in sušenje - iz JLA, 22. 5. 1989
15.	KOTNIK FRANC, notranji transport surovih tkanin - iz JLA, 29. 5. 1989
IZSTOPI:
1.	KRANJEC ROZALIJA, delavka v konfekciji v konfekcij Mengeš, 8. 4. 1989, invalidsko upokojena
2.	KOKALJ MARJAN, delavec v kovinskih konstrukcijah, 31. 3. 1989, neuspešno opravil poizkusno delo
3.	KOŽELJ VIDA, prodajalec I., 15. 4. 1989, sporazumno
4.	CERAR MARIJA, korespondent, 14.
4.	1989, sporazumno
5.	NARAT DUŠAN, ključavničar, 17. 3. 1989, v JLA
6.	IGLIČ ROBERT, delavec v obratu kovinskih konstrukcij, 17. 3. 1989, v JLA
7.	KUKOVEC FREDI, delavec na pripravi ogrodij, 30. 4. 1989, na lastno željo
8.	KUNSTELJ ANA, šivilja v konfekciji notranje opreme Mendeš, 11. 4. 1989, upokojena
9.	REJC IVANKA, šivilja - šotori v konfekciji šotorov Radomlje, 30. 4. 1989, upokojena
10.	LEŠIČAR VIDA, dvojenje v predilnici, 30. 4. 1989, upokojena
11.	MUC ANGELA, šivilja v konfekciji notranje opreme Mengeš, 28. 4. 1989, invalidska upokojitev
12.	LEVSTEK MARIJA, dvojenje, 12.
5.	1989, sporazumno
13.	HRIBAR ANA, tehnični administrator, 31. 5. 1989, upokojena
14.	OŠTIR IVANKA, delavka v upravi, 12. 5. 1989, upokojena
15.	ANDROMAKO DANIJEL, tehnolog v razvoju II., 3. 5. 1989, upokojen
16.	MALEŽ MARIJA, poslovodja prodajalne Jarše, 31. 5. 1989, upokojena
OSEBNI ‘DOHODKI V MARCU 1989
Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in naj višje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo:
Razred	Skupaj DO
do 930.000	3
930.001-1.300.000	31
1.300.001-1.600.000	162
1.600.001-1.900.000	222
1.900.001-2.200.0(X)	207
2.200.001-2.500.000	98
2.500.001-2.800.000	62
2.800.001-3.100.000	30
3.100.001-3.400.000	21
3.400.001-3.700.000	9
3.700.001-4.000.000	8
4.000.001-4.300.000	11
4.300.001-4.600.000	2
4.600.001-4.900.000	1
nad 4.900.000	3
Zaposleni s 160-200 urami	870
Zaposleni z manj kot 160 urami	65
Zaposleni z več kot 200 urami	11
Zaposleni brez obračuna OD	55
Skupaj število zaposlenih	1001
Naj nižji OD	825.710
Najvišji OD	6.269.40(1
Povprečni OD	2.043.441
Vrednost točke je v marcu znašala v brutto vrednosti 12.00 din. Najnižji OD v višini 825.710 din je prejela pripravnica s 70% vrednostjo sestavljenosti del oz. nalog in brez gibljivega dela OD.
BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU MARCU 1989
Oddelek	Štev. zaposl.	Bolezen v %	Poškodbe na delu v %	Poškodbe na poti v %	Pošk. izven dela v %	Nega druž. člana v %	Spremstvo v %	Red. in pod. por. dop. v ®	Skupaj v %	Izpadle
Proizvodnja tkanin	492	2,66	0,31	0,25	0,58	0,73	0,06	5,73	10,32	9.313
Konfekcija, Radomlje Mengeš, Peče	219	4,26	0,08	0,14	1,03	0,34	0,08	3,65	9,58	3.860
Konfekcija Mokronog	76	5,01	0,17	-	-	2,06	0,29	6,01	13,54	1.893
Prodajalne	296	2,28	-	-	-	-	-	3,74	6,02	296
Gostinska dejavnost	539	0,77	-	-	-	2,31	-	8,80	11,88	539
Uprava	170	2,20	0,13	-	0,13	0,43	0,05	4,12	7,06	2.208
Povprečni izostanki za DO: zaposlenih 1007
delavcev
Izostanki zaradi bolezni	3,05%
i	Izostanki zaradi nesreče pri delu	0,20%
Izostanki zaradi	poškodbe	na	poti	0,15%
Izostanki zaradi	poškodbe	izven	dela	0,53%
Izostanki zaradi	nege	0,71 %
Izostanki zaradi	spremstva	0,08%
Izostanki zaradi por. in pod. por. dopusta 5,05 %
SKUPAJ:____________________________ 9,77%
Obvestila iz kadrovske službe
17.	ZUPAN MARIJA, šivilja v proda-, jalni Jarše, 31. 5. 1989, upokojena
18.	GREGORIN FRANČIŠKA, čiščenje surovih tkanin, 31. 5. 1989, upokojena
19.	GRABOVAC ROSA, svojenje v su-kalnici, 30. 4. 1989, na željo delavke
20.	REPŠE MAGDA, šivilja v obratu konf. v Mokronogu, upokojena
21.	BALOH DRAGICA, previjanje v predilnici, 2. 5. 1989, sporazumno
22.	ČERNE EMA, priprava in kuhanje jedil II., 31. 5. 1989, sporazumno
23.	KOS JULIJANA, šivilja v obratu konf. Mokronog, 5. 5. 1989, umrla.
POROČILI SO SE:
1.	KOVIČ MARJETKA iz sukalnice, poročena ŽUGEC
2.	SALKIČ RASIMA iz pripravljalnice, poročena MUSTAFIČ
3.	PREMK POLONA iz predilnice, poročena GOSTIČ
4.	KLOPČIČ MONIKA iz obrata konfekcije v Radomljah, poročena JAZBEC.
OSEBNI DOHODKI V APRILU 1989
Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo:
Razred	Skupaj DO
do 1.100.000	1
1.100.001-1.500.000	20
1.500.001-1.900.000	124
1.900.001-2.300.000	242
2.300.001-2.700.000	221
2.700.001-3.100.(KM)	120
3.100.001-3.500.000	61
3.500.001-3.900.(MK)	38
3.900.001-4.300.0(M)	19
4.300.001-4.700.000	11
4.700.001-5.1(M).(MM)	8
5.100.001-5.500.000	10
5.500.001-5.9()().()()()	4
5.900.001-6.300.000	1
nad 6.300.000	3
Zaposleni s 160-200 urami	883
Zaposleni z manj kot 160 urami	54
Zaposleni z več kot 200 urami	7
Zaposleni brez obračuna OD	53
Skupaj število zaposlenih	997
Najnižji OD	1.166.990
Najvišji OD	7.247.580
Povprečni OD	,2.553.937
Vrednost točke je v marcu znašala v brutto vrednosti 16.00 din. Najnižji OD v višini 1.166.990 din je prejela pripravnica s 70% vrednostjo sestavljenosti del oz. nalog in brez gibljivega dela OD.
BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU APRILU 1989
Oddelek	Štev.	Bolezen v %	Poškodbe na delu v %	!> n s. s	Pošk. izven dela v %	Nega druž. člana v %	Spremstvo v %	Red. in pod. por. dop. v	Skupaj v %	Izpadle
Proizvodnja tkanin	491	3,22	0,19	0,41	0,47	0,61	0,04	5,46	10,40	8.980
Konfekcija, Radomlje Mengeš, Peče	212	5,66	0,13		0,84	0,34	0,09	3,69	10,75	4.008
Konfekcija Mokronog	77	2,87	-	-	0,71	0,94	0,35	5,19	10,06	1.365
Prodajalne	28	-	-	-	-	-	-	3,59	3,59	176
Gostinska dejavnost	539	-	-	-	-	2,31	-	7,69	10,00	455
Uprava	169	2,93	0,35	-	0,03	0,40	-	4,14	7,85	2.336
Povprečni izostanki za DO: zaposlenih 1003 delavcev
Izostanki zaradi bolezni	3,49%
RODILI SO SE:	Izostanki zaradi	nesreče pri delu	0,18%
1.	ŠTEFE FRANCKI iz tkalnice,	hči PE-	Izostanki zaradi	poškodbe	na poti	0,20%
TRA	Izostanki zaradi	poškodbe	izven dela	0,47 %
2.	POGLEDNIK ANICI	iz	tkalnice,	hči	Izostanki zaradi	nege	0,57%
MAJA	1——^-------J
3.	OŠTIR ANICI iz tkalnice, hči SAŠA	»
4.	SMRKOLJ KARLINCI iz obrata kon-
fekcije v Pečah, hči RENATA	3 -) V 7 WOQ C£719
3TV?WOG
Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše p o. Ureja 15-članski urec	Q * 1 (:	.'J>T A '	'?j'“
BOGDANA REJC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan
3IV ?WOCe TNM* ivw*	- DG
informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).
yj0900	| \ 681
avTso o n~r
iiv