iz Moravske doline
Maj 2007 Letnik VIII Številka 5





jf



laifci -í<

s


-«L \
ř \
S
V TEJŠTEVILKI BOSTE NAŠLI: •^Občinska uprava nas obvešča • Poročanje iz pete seje Občins;l


'J,v

sveta


*	Pogovor z županom
*	Skrb za naše okolje
J
*	Nadaljevanje - moja občina ^ • maj v Tuštanju
•Šiportni' odmevi na.,našem področju
I
fm

* Vabila na kulturne" prireditve f
Poročanje IZ^nasih krajev o družbeni
{dejavnosti
OBČINA MORAVČE vabi v nedeljo, dne 24. junija 2007, ob 21. uri na osrednjo kulturno prireditev v počastitev dneva državnosti v središču Moravč.
Ob tej priložnosti bo govoril
župan Martin Rebolj. Po kulturni prireditvi bo pred Kulturnim domom igral za zabavo ansambel Yuhu banda. Prisrčno vabljeni!



Društvo krajanov Tuštanja se najlepše zahvaljuje vsem, ki ste nam karkoli pomagali pri organizaciji prvomajskega srečanja.
Prav posebna zahvala pa velja Pirnatovim, ki našim željam vedno prisluhnejo, ter lastnikom zemljišč, ki so dovolili, da so obiskovalci nemoteno parkirali! Hvala tudi vsem društvom, ki so tako ali drugače popestrili prireditev.
Lep pozdrav, Franci Cerar
MOTORIST ZA ŽIVLJENJE
MK Rokovnjači vabi člane in prijatelje, da se nam pridružite pri častnem dejanju - krvodajalski akciji MOTORIST ZA ŽIVLJENJE. Krvodajalska akcija bo v ponedeljek, 4. junija, ob 10h na zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Zbor za skupni odhod ob 9:30 pred brunarico MK Vaški Boysi (ob izvozu AC - Domžale).
Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče vas vabi na ogled igre Ljudmile Novak
Grajski vrtnar,
ki jo bomo uprizorili v atriju gradu Tuštanj.
1. junija 2007, ob 20.30 uri - premiera
Ponovitve bodo:
3. junija 2007, ob 20.30 uri
9.	junija 2007, ob 20.30 uri
10.	junija 2007, ob 20.30 uri 15. junija 2007, ob 20.30 uri 31. avgusta 2007, ob 20. uri 1. septembra 2007, ob 20. uri
Vabimo vas, da se nam pridružite in preko igre spoznate del zgodovine edinega ohranjenega gradu Moravške doline.
V primeru močnega dežja predstava odpade, sicer pa priporočamo času in vremenu primerno oblačilo.
Lepo vabljeni na grad Tuštanj!
GRAJSKI KULTURNI VEČERI
Ženska vokalna ^ skupina ^ j
Moravče
Z instrumentalnim ansamblom
vabi na
KONCERTNI
\7l?r^VT} POPULARNE V Jl/LIl/K GLASBE
zimzelene zabavne melodije slovenskih in tujih avtorjev slovenska na rod no-zabavna glasba i» črnska duhovna glasba i* gost koncerta: pevec Ivan Hudnik
Koncert bo v petek, 22. junija 2007, ob 20,30 uri nagradu Tuštanj
Prijazno vabljeni, čaka vas prijeten glasbeni večer !
Pmdaia vítíopnic /ta dan knitcerta otl I Çt. lín' dalje tut i/^i'adn TušinnJ.
Spoštovane bralke in bralci.
Na dan, ki je bil določen za zadnji dan oddaje prispevkov za naš časopis, smo v uredniškem odboru že slutili, da bo to bogata številka, tako po številu strani, kot tudi vsebinsko. Prispevki iz vseh strani občine so kar deževali še po roku. Tudi take smo z veseljem uvrstili, čeprav je bilo včasih časovno težko izvedljivo. Moram priznati, da mije srce igralo ob spoznanju, da ljudje množično želijo pisati za naš časopis. Tudi oglašujejo radi. Delo, ki ga opravljaš z veseljem in z odgovornostjo, bi moralo obroditi sadove. Zato uredniki upamo, da ste z nami bralci zadovoljni. Fizična pošta in tudi elektronska pa kdaj tudi napravi kakšno nevšečnost. Ničesar ne mečemo v koš, tudi kritik ne. To se lahko sami prepričate. Še posebej konstruktivne kritike so dobrodošle, ker si želimo, da bi naš časopis še pridobival na kvaliteti, saj ga lahko prebere ves širni svet tudi na spletni strani.
Občinska uprava nam tudi tokrat sporoča novosti. Naš novinar poroča iz pete seje Občinskega sveta. Župan se nam predstavlja na malo drugačen način. Novost - športna tema, bo razkrila pestre zanimivosti pa tudi rezultate na tem področju. Bili smo v Termitu, predstavili pa so se nam tudi sami. Besedno pa tudi slikovno so predstavljeni naši kraji in društva. Tokratna naslovnica je odsev največjega dogodka v tem času, ki so ga pripravili v Tuštanju.
In nenazadnje vam v uredniškem odboru želimo, da bi si lahko vzeli čas za prireditve, ki se bodo godile v času praznovanja dneva državnosti in na katere vas vabimo v tej številki. Ker naslednja številka še ne izide tako kmalu, vam že sedaj čestitamo ob dnevu državnosti. Pa seveda prijetno branje!.
pomočnica urednika
Sporočilo uredništva!
Spoštovani pisci! Kljub nekaj zadržanim tekstom je pred vami zelo obširna številka. Kot že rečeno, smo zelo veseli vašega sodelovanja in to naredimo s težkim srcem, a na žalost moramo nekje določiti mejo. Vsem, katerim njihov prispevek zaradi prostorske stiske ni bil objavljen, sporočamo, da jih bomo poskušali uvrstiti v naslednjo številko.
pomočnica urednika
Lokalni energetski koncept občine Moravče
V	skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem energetskem programu Slovenije in zahtevami Energetskega zakona ter potrebami po razvojnih projektih se je občina Moravče odločila, da izdela Lokalni energetski koncept občine. Projekt Lokalni energetski koncept občine Moravče izvaja podjetje Eco Consulting d.o.o. iz Ljubljane. Lokalni energetski koncept občine je pomemben pripomoček pri načrtovanju razvoja občinske energetske politike. V njej so poudarjeni načini in ukrepi, s pomočjo katerih občina zagotavlja svojim občanom in podjetjem učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve. V okviru lokalnega energetskega koncepta bo najprej analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini Moravče, nato bodo primerjane možne alternative oskrbe z energijo, na koncu pa se podajo ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe in oskrbe z energijo v občini. Poglavitni cilji izdelave in izvedbe lokalnega občinskega energetskega koncepta so:
•	učinkovita raba energije pri vseh uporabnikih, predvsem v javnih zavodih in ustanovah, ki lahko služijo kot vzor celotni občini,
•	uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin),
•	uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja,
•	uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kajti obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji,
•	informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije in
•	zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije v industriji ter široki porabi.
V	začetni analizi sedanjega stanja rabe energije v občini Moravče se na podlagi statistične baze podatkov najprej pregleda stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj v občini, ki se
ogrevajo individualno. Nato sledi analiza rabe energije v podjetjih, javnih stavbah, objektih, ki se ogrevajo daljinsko ter v objektih, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic.
Po celotni analizi sedanjega stanja na področju rabe energije se prične drugi del lokalnega energetskega koncepta. Pregledal se bo potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v občini, ocenjeni bodo tudi potencialni prihranki pri rabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo le-te. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine tako s toploto kot tudi z električno energijo, učinkovita raba energije pa lahko že z zanemarljivo nizkimi vložki privede do bistvenih prihrankov. V zaključni fazi projekta bodo podani predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike, tako na strani rabe kot tudi na strani oskrbe z energijo. Izdelan bo akcijski načrt, kjer bodo projekti tudi ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt izvedbe predlaganih projektov. V okviru projekta bodo določeni tudi kazalniki, ki bodo občini pomagali spremljati rezultate ukrepov iz lokalnega energetskega koncepta občine.
Dejstvo je, da je proces izdelave dobrega lokalnega energetskega koncepta tesno povezan s sodelovanjem občine, strokovnjakov in predvsem občanov. Uresničevanje ukrepov, ki jih lokalni energetski koncept podaja, pomeni izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev za vse občane. Hkrati pa pomeni tudi nove razvojne možnosti kot je poživitev lokalnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Proces izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta je uspešen samo takrat, ko se občani zavedajo, da oskrba in raba energije v občini nista samo stvar občinske uprave, ampak nas vseh, zato vas še posebej pozivamo k sodelovanju. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da v zvezi z omenjeno tematiko pošljete svoja mnenja, predloge oziroma pobude na sedež občine ali izvajalcu lokalnega energetskega koncepta na elektronski naslov: info@eco-con.si.
Naslednja številka izide 6. julija 2007. Vaše prispevke pričakujemo do 20. junija 2007.
Novice iz Moravske doline april 2007, Letnik VIII, Številka 5.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa
gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229.
Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic.
Odgovorni urednik: Matjaž Kočar. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj.
Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada
Mlinarič, Matjaž Kočar. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava
za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Pogovor z gospodom županom
Uresničevanje investicij v polnem teku
G. župan, vemo, da je bil proračun občine za tekoče leto smelo načrtovan ter predvsem investicijsko in razvojno naravnan. Kako poteka realizacija projektov?
Z veseljem lahko zatrdim, da dela potekajo po načrtu. So pa nekatere zadeve, na katere ne moremo vplivati. Na primer pri kanalizaciji, kjer bo razpis za pridobitev sredstev iz komunalnih taks šele 4. julija. Takoj nato bomo začeli urejati kanalizacijo v Zalogu.
Že tretje leto prejemamo sredstva po 21. čl. Zakona o financiranju občin. Tako računamo na približno 100 tisoč evrov, ki jih skupaj z deležem, ki gre iz proračuna, vlagamo v cesto Kovačija, Dolina - Zgornja Gora, asfaltiranje 1 km cestišča v Zalogu pri Kresnicah in nadaljevanje gradnje vodovoda v Novih Stegnah.
Ali so bili kakšni projekti že končani?
Seveda. Končali smo asfaltiranje ceste Češnjice - Tuštanj in dva krajša odseka v Zgornjih Kosezah.
V	naslednjih tednih bomo nadaljevali z asfaltiranjem krajšega odseka v Zalogu pri Moravčah, kjer bomo za umiritev prometa ■ položili tudi ustrezne talne ovire. Sledi polaganje asfalta v Dašenku in dokončanje ceste Velika vas - Senožeti.
Kako pa v drugih delih občine?
Trudimo se, da bi korektno razporedili dela po vsej občini. Pričenjamo z rekonstrukcijo ceste Hrastnik - Kal, ki jo bomo tudi takoj prekrili z asfaltom. Sledila bo rekonstrukcija in asfaltiranje 600 m ceste med Tlačnico in Pečami. Gradbena dela in asfaltiranje na relaciji Mektajnar - Mošenik -in Peče - Goričane bi morala biti končana do konca julija. Pogovarjamo se tudi, da bi odškodnino za uporabo občinskih cest, ki bi jo moral poravnati Zupančič Marko s.p., kompenzirali z izgradnjo enega kilometra ceste med Križatami in Vojnim Dolom. Nas čakajo kakšne dobre novice pri . oskrbi z vodo? Pričeli bomo z gradnjo kratkega odseka -vodovoda v Stegnah in nadaljevali v Prikrnici. Tam sta dve hiši pri katerih so otroci in sta še brez tekoče vode. Gre za sofinanciranje, saj sodelujejo tudi krajani.
Položili bomo 400 m cevi od Limbarske gore proti Hrastniku, sanirali vodovod v Zg. Kosezah (Marklovec) in nadaljevali - z gradnjo vodovoda od vodohrama v Straži proti Zalogu. Kakšen delež planiranih projektov je teku? Ali sledijo dela načrtovani dinamiki in ali se ne bojite, da bo del sicer zelo ambicioznega načrta ostal neizvršen? Ocenjujem, da je tretjina letošnjih projektov v delu. Menim, da ni realne bojazni, da načrti ne bi bili realizirani. Trdno se držimo tudi finančnih limitov.
Pred kratkim je bila podpisana pogodba za rekonstrukcijo 3. faze ceste skozi Moravče. Kakšne so obveznosti občine po tej pogodbi?
Občina mora poskrbeti za odkup zemljišč, ki so potrebna za izgradnjo pločnika, kar je tudi naša obveznost. Poskrbeti bomo morali za prestavitev vodovoda in javne razsvetljave. Z deli bi morali začeti konec maja in jih dokončati do konca septembra.
V	zadnjih dneh je prišlo do razgovorov, ki bodo verjetno omogočili rekonstrukcijo ceste skozi Moravče v celoti, to je do bencinske črpalke. Prepričan sem, da bi bili vsi s takim razpletom zadovoljni.
Z odkupom zemljišč se mnogokrat pojavijo težave in nasprotovanja. Kako kaže v Moravčah?
Veseli me, da imajo ljudje pozitiven odnos in da z razumevanjem sodelujejo. Na nepremostljive težave nismo naleteli. Pisali smo že o načrtovani gradnji novega marketa. Ali se obetajo kakšne novosti?
Mislim, da se je investitor dokončno odločil. Pogovarjamo se o odkupu stare trgovine. Tako bomo lastniki celotne stavbe. Šlo bo za neke vrste kompenzacijo s komunalnim prispevkom. Stavbo bomo spremenili v moderno knjižnico, staro knjižnico pa adaptirali za potrebe občinske uprave, potem ko bomo prodali stavbo, kjer so sedaj prostori občine. Projekt želimo izpeljati tako, da ne bi obremenjevali občinskega proračuna. Kakšne pa so novice v zvezi z domom upokojencev? Konec maja ali v začetku junija pričakujemo razpis za podelitev koncesije, - odločitev o izboru pa bo v septembru. V zadnji fazi so tudi idejni projekti. Ko bodo gotovi, jih bomo tudi javno predstavili.
In na koncu g. župan, precej se govori o odlaganju odpadkov v opuščene peskokope. Kakšno je vaše stališče?
Kot župan sem dolžan zagotoviti občanom varno in zdravo okolje. Za to ni nobena cena previsoka. Da bi zagotovili objektivne informacije, je občina-naročila analizo odlagane zemljine pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitutu za varstvo okolja. Rezultate pričakujemo v roku meseca dni in takrat se bomo odločili o naslednjih potrebnih korakih.
Edo Veselko
Spoštovane občanke in občani! Slovenija je 25. junija 1991 postala neodvisna in suverena država. V desetdnevni vojni se je Teritorialna obramba v sodelovanju s Policijo uspešno uprla agresiji JLA. Slovencem so se uresničile stoletne sanje o samostojni državi.
Na predvečer državnega praznika, 24. junija, se bomo v naši občini zato zbrali v središču Moravč, kjer bo potekala obeležitvena prireditev s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovala naša društva in posamezniki.
Vabim vas vse, da se nam pridružite!
Martin Rebolj, župan
Roman Cerar
Podžupan občine Moravče
Prejšnji mesec sem vas seznanil o ugotovitvah komisije, ki se ukvarja z dovozom industrijskih odpadkov v opuščene pe-skokope podjetja Termit Moravče. Meseca maja pa sem bil prisoten, ko so predstavniki akreditiranega laboratorija iz Maribora ponovno odvzeli vzorce umetno pripravljene zemljine, zato bom poročanje s to temo nadaljeval. Ugotovili smo, da je podjetje Termit v tem času pridobilo novo dovoljenje za vnos industrijskih odpadkov.. Po besedah Alenke Pavlin, ki je v podjetju Termit odgovorna za to področje, ne pripravljajo več umetno pripravljene zemljine po recepturi, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta zato, ker je meni osebno kot predsedniku komisije smrdela in ker niso uspeli pridobiti zadostnih količin lubja, ki je bila ena od sestavin recepture. Za to recepturo, oziroma zemljino je podjetje Termit d.d. prejelo celo nagrado časnika Finance, očitno pa je, da je bil rok trajanja priprave te zemljine zelo kratek, še bolj pa so smešni razlogi prenehanja priprave po recepturi Biotehniške fakultete. Upam, da bom končno le dobil zahtevane dokumente od predstavnikov podjetja Termit, ki bodo jasno dokazali koliko lubja, ki je bilo eno od obveznih sestavin pri pripravi umetno pripravljene zemljine, je bilo dejansko pripeljanega. Naj povem, da ga do sedaj naša komisija, okoliški prebivalci in zaposleni v podjetju še niso videli. Lubje je tudi edina sestavina v recepturi, ki jo je potrebno plačati, za vse ostale industrijske odpadke pa prejme podjetje Termit plačilo. Predstavnika laboratorija iz Maribora sta na lokaciji Drtija, kjer se pripravlja zemljina in deponira po stari recepturi, odvzela vzorce. Prav tako, po besedah predstavnikov podjetja Termit, na tej lokaciji pripravljajo zemljino po novem dovoljenju in jo potem odvažajo na lokacijo Ples, ki je v dovoljenju navedena za odlaganje. Tudi na tej lokaciji so odvzeli vzorce, vendar pa razen nekaj kamionov pred kratkim napeljane zmesi, na mestu, ki sta ga predstavnika Podjetja Termit, Alenka Pavlin in Roman Capuder pokazala, v globini nismo našli zmesi pripravljene po novem dovoljenju. Novo pripravljena zemljina ima seveda drugačno sestavo v kateri ni več lubja, iz zgoraj omenjenih razlogov je pa nov industrijski odpadek in to so saje iz proizvodnje aluminijskega zdroba. O tem, da je bila pripravljena na Biotehniški fakulteti nova analiza in raziskava nove zmesi nam predstavniki Termita niso zaenkrat povedali še ničesar.
Prav tako vas moram seznaniti, da mi je bilo s strani predstavnice podjetja Termit Alenke Pavlin očitano, da v vsej občini odlaganje odpadkov moti samo mene, mojega brata in Martina Rebolja. Gospa Pavlinova je očitno spregledala dejstvo, da je gospod Martin Rebolj župan Občine Moravče in da sem jaz podžupan Občine Moravče. Omenjeno gospo, ki stanuje v Domžalah, to kar se dogaja nam Moravča-nom ne moti, tako kot tudi mene ne moti, kar se dogaja v Domžalah. Kot svetnika in podžupana Občine Moravče pa me mora močno skrbeti za okolje, v katerem živi skoraj 5.000 prebivalcev, ki jim tudi ni vseeno in mi svojo skrb vsakodnevno izražajo.
Zanimivo pa je, da razen OO SDS Moravče ostale politične stranke svojih stališč do problema javno ne predstavijo. Le zakaj ne? Ko se med seboj pogovarjamo, so vsi »silno zaskrbljeni«, sami »naravovarstveniki«, ki pa očitno čakajo izide naših prizadevanj. Na koncu se bodo dvignili kot Feniks iz pepela in bodo vedeli o vsem vse, sami pravi politiki.
Težko je razumeti, da vodilni v podjetju Termit d.d., ki so naši občani, podpirajo in zagovarjajo odlaganje industrijskih odpadkov. Tudi drugod po Sloveniji smo priča enakemu ekološkem nasilju nad naravo in prebivalcem, ki tam živijo. V večini primerov se lokalna skupnost takim poskusom upre. Prišel je čas, ko se bo potrebno odločiti, ali bo naša občina postala odlagališče industrijskih odpadkov ali pa bomo ohranili našo dolino nam in našim zanamcem tako, kot so jo nam zapustili naši predniki. Ta odločitev pa bo morala biti v vsakem primeru politična in sprejeta v kratkem.
Stane Ravnikar
Podžupan občine Moravče
Bil je lep pomladni dan, praznični dan 27.aprila, ko smo se zbrali pri spomeniku NOB nad Češnjicami pri Moravčah, da počastimo praznik dneva upora proti okupatorju in obudimo spomin na padle borce, ki so bili na tem mestu zverinsko pobiti od strani domačih izdajalcev.
Tisti, ki se udeležujemo teh spominskih slovesnosti, opažamo, da je obisk teh prireditev vsako leto bolj množičen. Za letošnjo prireditev lahko ugotovimo, da je bil obisk rekorden.
Zbrali so se borci in simpatizerji slovenske pokončnosti, katerim so poslanstvo in pridobitve NOB blizu in ki spoštujemo hraber boj proti fašizmu, nacizmu in domačim izdajalcem. V posebno veselje mi je, da je bilo prisotnih tudi mnogo mladih, ki vedno bolj spoznavajo zasluge svojih staršev, sorodnikov in sovaščanov, ki so s svojimi pogumnimi dejanji v času NOB pripomogli, da danes lahko živimo v svobodni in neodvisni državi.
Se pa dogajajo nekateri osamljeni poizkusi, ki si želijo prevrednoteno na novo pisati zgodovino našega polpreteklega obdobja.
Dogodki po vojni, kot so izvensodni poboji, so vsekakor vredni obsojanja, vendar pa se je treba temeljito zamisliti v čem je pravi vzrok maščevanja zmagovalcev. Ta dejansko tiči v kolaboraciji z najtemnejšimi silami tistega zgodovinskega obdobja, ki so med drugim imele namen uničiti slovenski narod.
Da je bil NOB upravičen boj proti okupatorju nam priznavajo vse zahodne demokracije, na katerih je utemeljena tudi sedanja evropska ureditev, za kar lahko ponosno trdimo, da je bila stran, ki so jo izbrali naši hrabri borci prava in ko smo se od vsega začetka, ko je bila gotovost o končni zmagi še zelo nejasna, postavili ob bok angloameričanom in rdeči armadi v srditem protifašistično nacističnem odporu . Odgovorno lahko trdimo, da smo s temi dejanji pridobili našo primorsko, ki bi bila v nasprotnem primeru za nas izgubljena in si je s tem, upajmo, Slovenija dokončno utrdila svoje zgodovinske meje. Za to je naša obveza in dolžnost, da spomin na hrabra dejanja naših prednikov ne potone v pozabo in da se srečujemo na krajih, ki so prepojena z njihovo krvjo. Naj nikoli ne zbledi spomin na njihova hrabra dejanja in žrtvovana življenja.
Slovenija je pred tremi leti postala polnopravna članica Evropske unije, zato smo tudi Slovenci slovesno praznovali 9. maj, ko so pred petdesetimi leti ustanovne članice podpisale Rimske pogodbe o skupnem trgu za premog in jeklo. To je bilo veliko dejanje za takratni čas, saj se sovraštvo med narodi Evrope po drugi svetovni vojni še ni poleglo, rane so bile še nezaceljene.
Po petdesetih letih ugotavljamo, da je največji dosežek EU prav ohranjanje miru na stari celini, kjer so narodi skozi stoletja velikokrat prekrižali meče in se bojevali drug proti drugemu, med žrtvami obeh svetovnih vojn pa so bili tudi mnogi Slovenci. Odločitev Slovenije za priključitev tej najbolje organizirani in najbolj demokratični zvezi držav na svetu je bila pravilna, na kar kaže dobra gospodarska rast, zmanjševanje brezposelnosti in vedno višji življenjski standard slovenskih državljanov.
Medtem ko je starejšim Evropska unija še vedno bolj oddaljena, pa se mladi v velikem številu vključujejo v številne programe, ki jih financira EU. V program Vseživljenjsko izobraževanje se vključujejo tako osnovne kot srednje šole, fakultete
N.Si
Nova Siovenija
toričanska liuđska stranka
in druge izobraževalne ustanove, saj je namenjen tudi izobraževanju odraslih in že zaposlenim osebam, ki želijo izpopolniti svoje znanje v drugih državah EU.
Ob tednu Evrope poteka v vrtcih in šolah tudi Pomladni dan, na katerem mladi spoznavajo delovanje, dosežke in cilje Evropske unije. Naša članica in evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je članica Odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu, je na povabilo organizatorjev obiskala različne šole po Sloveniji, kjer je mladim predstavila delo evropskega parlamenta in odgovarjala na njihova vprašanja o Evropski uniji. Sodelovala je tudi na zaključni prireditvi, kjer so mladim podelili nagrade za dosežke na področju likovnega, literarnega in glasbenega ustvarjanja na temo Evropska unija.
Čeprav nam članstvo v EU prinaša številne prednosti, pa se Slovenci še z večjim ponosom in veseljem spominjamo 25. junija 1991, ko smo razglasili samostojno slovensko državo. Tudi letos bomo na predvečer Janeza Krstnika, 23. junija, po sv. maši na Limbarski gori prižgali kres v pozdrav domovini. Vabimo vas, da se nam pridružite!
OO N.Si Moravče
Œ
Na zadnji seji občinskega sveta so bile obravnavane tri teme, zelo pomembne v sedanjem času, kakor tudi za bodočnost občine Moravče.
Prvi sklop predstavljajo prostorski akti, s katerimi se bo že od danes naprej in v roku enega leta odločalo, o tem kaj in kakšno bo upravno središče občine Moravče. V ta namen je župan že pred tednom sprejel sklep o pričetku postopka za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Na sami seji pa je predlagal v sprejem odlok, ki bo do sprejema OPPN zavaroval področje, kjer naj bi se v bodoče nahajalo upravno središče občine Moravče. Odlok je bil predstavljen na odboru za prostor in okolje ter komunalne zadeve, kjer je bil soglasno sprejet. Žal pa se je opozicija odločila, ne samo, da je prosti sprejemu, ampak so med glasovanjem zapustili sejno sobo. V stranki SD preprosto ne razumemo ravnanja, saj je uperjeno proti napredku in razvoju kraja. Prepričani smo, da je skrajni čas, da se določi vizija razvoja občine Moravče in s tem sklepom o izdelavi OPPN, je storjen prvi korak, kateremu smo prepričani, bodo v bodoče sledili še drugi.
Župan se je skupaj s koalicijo odloči, da občina Moravče poskuša pridobiti evropska kohezijska
SOCIALNI

sredstva. Ocenili so namreč, da je na področju komunalne infrastrukture (kanalizacije in vodovoda) največ možnosti za pridobitev EU denarja. Prav s tem namenom je bila uvrščena točka podpisa pisma o nameri za pristop k izvedbi rekonstrukcije infrastrukturnih objektov Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. To bo občini Moravče omogočilo pridobitev EU kohezijskih sredstev za ureditev kanalizacije ne samo področja Vrhpolja in Stegen, ki bodo v bodoče priklopljene na CČN, temveč tudi posodobitev in razširitev čistilne naprave v Moravčah. Poleg tega bi v okviru teh sredstev pridobili znatna sredstva za posodobitev in razširitev vodovodnega omrežja.
Spoštovane občanke in občani, na tak način se v Socialni demokraciji Moravče, na tak način se naši svetniki in župan zavzemamo za razvoj in napredek naše občine.
Odbor SD Moravče
Pred nami je uvedba pokrajin
Gospod Robert Hrovat, poslanec v DZ Republike Slovenije, ali nas lahko v nekaj besedah seznanite, kaj vse vsebuje paket pokrajinske zakonodaje?
Tako imenovano pokrajinsko zakonodajo sestavljajo štirje zakoni, ki bodo med drugim tudi določali zadeve, ki ste njih navedli v uvodu. To so Zakon o pokrajinah, Zakon o financiranju pokrajin, Zakon o volitvah v pokrajinah ter Zakon o ustanovitvi pokrajin. Ko bodo ti štirje zakoni sprejeti (prvi trije najkasneje do konca septembra, četrti do sredine decembra letos), bo potrebno sprejeti še Zakon o prenosu nalog v pristojnosti pokrajin. Le-ta mora biti sprejet najkasneje do konca letošnjega leta.
To pomeni, da bomo naslednje leto imeli tudi povsem nove volitve in sicer v Pokrajinske svete.
Da. Te volitve bodo potekale na podlagi novo sprejete zakonodaje, v kateri se bo prvič celovito urejal volilni postopek za volitve organa pokrajine - pokrajinskega sveta. Gre pa za del lokalnih volitev, saj je voljen organ samoupravnih lokalnih skupnosti. Cilj zakona o volitvah v pokrajinah je postavitev sistema volitev v pokrajinski svet, ki izhajajo iz ustavne ureditve lokalne samouprave v Republiki Sloveniji in načelih Evropske listine lokalne samouprave. Zakon ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splošne, predčasne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. V prehodnih in končnih določbah zakona pa so posebej urejene prve volitve v pokrajinski svet, saj bo to za vse nas nekaj novega.
Kaj pa pravzaprav prinaša regionalizacija, kako jo zakon opredeljuje in zakaj se pravzaprav uvajajo regije?
Zakon opredeljuje pokrajino kot vmesno raven lokalne samouprave med državo in občinami in kot teritorialno politično upravno skupnost s položajem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim premoženjem in lastnimi viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavniškim organom in kot teritorialno enoto za izvajanje prenesenih nalog državne uprave na prvi stopnji. Predlog zakona ureja pokrajinsko samoupravo na način, ki ne posega v lokalno samoupravo na
ravni občin in varuje njihovo samostojnost z upoštevanjem načel Evropske listine lokalne samouprave. Zakaj se pravzaprav uvajajo regije?
S strategijo Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo je bila kot usmeritev in ukrep politike izrecno predvidena vzpostavitev pokrajin kot vmesne ravni teritorialne upravne organiziranosti, ki bi lahko delovala kot partner evropskih strukturnih skladov ter v čezmejnem regionalnem sodelovanju in poudarjeno, da je regionalizacija nujna podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Tako se je pokazalo, da je Slovenijo treba regionalizirati z ustanovitvijo pokrajin. Tega ni bilo mogoče storiti brez spremembe ustave, z njenimi spremembami pa je sedaj omogočena decentralizacija oziroma prenos upravljanjajavnih zadev z državne na lokalno, pokrajinsko raven v skladu z načeli subsidiarnosti. Z ustreznim zakonom bo urejena tudi zagotovitev pogojev za začetek njihovega delovanja (prostorski, kadrovski in materialni).
Bralce zagotovo zanima, kaj oz. kam, v katero regijo bo vključena občina Moravče.
Kot je splošno znano, naj bi bilo v Sloveniji 14 regij. Glede na pripombe, ki bodo potekale v okviru javne obravnave, bo vlada nato pripravila ustrezne popravke, če se bodo seveda izkazali kot smiselni. Glede občine Moravče je stanje tako, da je bila po enem od predlogov uvrščena v regijo, v kateri bi bile večinoma občine, ki mejijo na Ljubljano, del te pokrajine pa bile tudi zasavske občine, sedež pokrajine naj bi bil v Trbovljah - seveda ob predpostavki, da bi bila Ljubljana samostojna regija. Po trenutnem predlogu pa so Moravče uvrščene v Osrednjeslovensko pokrajino s sedežem v Ljubljani. Vsaka od teh opcij ima svoje pluse in minuse, dobre in slabe lastnosti. Vse pa je še v fazi dogovorov, usklajevanj in pogajanj.
Janez Stibrič
Tudi v Moravčah bo občanom na voljo poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije, Robert Hrovat, saj je odprl poslansko pisarno v prostorih nad trgovino Tuš, kjer bo vsak drugi delovni ponedeljek med 8. in 10. uro dopoldan.
Peta redna seja občinskega sveta
Kljub obširnemu dnevnemu redu lahko vsebino seje, ki je pomembna za širši krog občanov, strnemo v tri sklope: prostor, ekologijo in premoženje.
Župan je predlagal sprejetje odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju podrobnega prostorskega načrta M63 v Moravčah. Gre pravzaprav za omejitev prometa z zemljišči in prepoved gradnje z namenom, da se zagotovi celostna rešitev prostora. Ta prostor je namenjen upravnemu središču občine. Kljub nasprotovanju opozicije, ki je ob glasovanju zapustila dvorano, je bil sklep sprejet.
Pismo o nameri za pristop k dogovoru o izvedbi rekonstrukcije infrastrukturnih objektov Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik je obrazložila dr. Marjeta Stražar. Podpis pisma, s katerim vsaj zahodni del doline racionalno rešuje čiščenje odpadnih vod, je v celoti podprla tudi opozicija. OS je, po obrazložitvi direktorja
JKP Prodnik Marka Faturja, potrdil ceno odvoza blata iz pretočnih greznic v višini 33 €/m3. Greznice bodo praznili postopoma tako, da pride posamezna enota na vrsto vsaka 4 leta. Ob tem naj omenimo, da bo občina, v skladu z ustanovitvenim deležem, iz proračuna pokrila del izgube JKP Prodnik za leti 2004 in 2005 v višini 31 tisoč evrov.
K premoženjskemu sklopu zadev smo prišteli tudi potrditev zaključnega računa proračuna in premoženjske bilance za leto 2006. Kljub nasprotovanju opozicije je bil sklep izglasovan. Za potrditev prodaje ali zamenjave občinskega premoženja je potrebna 2/3 večina. Tako so svetniki potrdili 9 prodaj in zavrnili 4. Končno so svetniki, tudi ob pomoči opozicije, sprejeli sklep, da se petim zemljiščem, gre za opuščene dele poti in cest, ukine status javnega dobra.
Edo Veselko
SKRB ZA OKOLJE ALI DVOMITI JE ČLOVEŠKO
Sanacija kremenčevih peskokopov buri duhove po Moravškem že precej časa. Mnenja si nasprotujejo, puščajo prostor za manipulacije, predvsem pa pri nepoučenih ljudeh vzbujajo dvom in negotovost.
Osmega maja so se v prostorih Termita d.d. srečali predstavniki Občine Moravče, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor-In-štituta za varstvo okolja in seveda Termita. Potem, ko je Janežič Peter direktor Termita predstavil osnovne podatke podjetja, je župan Martin Rebolj poudaril, da je njegova glavna skrb čisto in neoporečno okolje. Zato je tudi naročil analizo umetno pripravljene zemljine, ki se vnaša v izkoriščene peskokope. Vodja oddelka za tehnologijo okolja pri omenjenem inštitutu Emil Žerjal pa je pojasnil pravne in tehnične kriterije, ki jih bodo vodili pri izdelavi analize.
Isti dan so tudi uradno vzeli vzorce zemljine v Drtiji, kjer so jo odlagali do nedavnega in na Plesu, kjer jo odlagajo sedaj po novi recepturi. Februarja letos je namreč Termit prejel Odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemeljskega izkopa.
Vse v redu in prav, če se ne bi pojavljala nekatera vprašanja. Poudariti moramo, da ne želimo prilivati olja na ogenj, ki že itak preveč gori. Naša želja je, da bi ta članek prispeval k razjasnitvi problemov v prid tako prebivalcev naše lepe doline kot tudi podjetju, ki zaposluje domačine in veliko prispeva k razvoju kraja.
Piscu tega članka ni jasno zakaj je Termit opustil postopek pridelave umetne zemljine po prvem postopku, za katerega je dobil dovoljenje leta 2005 in spremembo 2006 in prejel celo nagrado. Zakaj opustiti aktivnost, ki prinaša nagrade? Po izjavi direktorja Janežiča Termit letno proda 200 tisoč ton izdelkov v vrednosti 10 milijonov evrov. Če to znese približno 125.000 m3, morajo zato izkopati okoli 320.000 m3 materiala in jim pri tem ostane približno 200.000 m3 jalovine (avtohtone gline), ki jo je zaradi »pastoznosti« težko vrniti na izkoriščena mesta. Zato jo morajo mešati z drugimi materiali. Toda v odločbi imajo dovoljenje za vnos le 70 tisoč m3 umetne zemljine, v kateri predstavlja avtohtona glina 38.500 m3, 31.500 m3 pa so drugi mineralni in mineralno organski odpadki. Račun se nekako ne izide.
Termit mora zagotoviti vodenje dnevnika o uporabi umetno pripravljene zemljine v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov. Mag. Žerjal ga ob obisku v Termitu ni videl. Upamo, da ga skrbno vodijo.
Roman Cerar, predsednik občinske komisije, ki se ukvarja z dovozom industrijskih odpadkov v opuščene peskokope trdi, da podjetje ne razpolaga z ustrezno mešalno napravo, ki bi homogenizirala umetno zemljino. Manjkajo tudi podatki o porabljeni količini lesnega lubja, ki bi ga po prvi recepturi morali dodajati zemljini. Gre še za eno nepojasnjeno zadevo. Varno in čisto okolje je dobrina, ki je ni mogoče nadomestiti. Ne pomaga niti denar niti ekonomski rezultati. Močno upamo, da bo analiza zemljine, ki bo narejena v enem mesecu, umirila duhove na Moravškem in končno določila, kaj je še potrebno ukreniti, da ne bo treba našim otrokom sanirati naših grehov.
Edo Veselko
JAZ - OBČINA -DRŽAVA
Osnova človeške družbe je posamezen ČLOVEK. Tako je treba napisati zato, ker se vsakemu od nas pogosto dozdeva, kot da človek ne pomeni nič, da vse njegovo življenje obvladuje in določa država ali pa dodatno še občina. Kar je sicer precej res, toda zakaj je tako? Najprej pa je potrebno navesti, sicer morda že oguljen, a resničen rek: Vendar pa sreče človeku ne more dati država, srečo si mora najti sam. A tudi k temu kaže dodati pripombo: Da, vendar naj država pazi, da človeku s svojimi zakoni in predpisi (delovanjem) ne zagreni preveč življenja.
Država je že tisočletja stara oblika ureditve človeštva. Človek (morda žal) ne more živeti sam na tem svetu in ne more živeti tako, kot bi hotel. In sicer zato ne, ker sem tu še jaz, ki bi rad živel tako, kot hočem jaz. In ker nas je še več, se moramo (pustimo zdaj razloge zakaj in kako je to potem potekalo do dandanašnjega dne) združevati in se dogovoriti za osnovna pravila skupnega življenja.
Države so bile sprva le enonacionalne v njih so bili državljani s pravicami le pripadniki enega naroda. Mnogo kasneje so postale tudi večnacionalne, tako je večinoma v svetu danes. Zelo kmalu je postalo jasno, da vladar (danes: vlada) ne more sam obvladovati vse probleme in naloge po vsem obsegu države, zato so se naloge razdelile.
V	moderni današnji družbi velja da je osnovna oblika organizacije človekovega vsakdanjega življenja in potreb: OBČINA.
V	slovenskem zakonu o tem piše:«OBČINA JE TEMELJNA SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST«.
To pomeni: da je osnovna oblika uprave, kjer se njeni prebivalci dogovarjajo o osnovnih medsebojnih problemih - to je, se sami upravljajo. Lokalna pa pomeni, da se taka skupnost ustanovi na eni, dogovorjeni lokaciji in so njeni člani lahko le tisti, ki stanujejo na tej lokaciji ( prostoru). Ta skupnost je temeljna skupnost, ki razpravlja prav o vseh problemih medsebojnih odnosov ljudi.
Ker je takih skupnosti - občin v državi več, se te pač združujejo v državo. In, zaradi tega, ker naj bi se na področju države problemi reševali podobno v vseh občinah, te določijo predstavnike (izvolijo), ki jih zastopajo na ravni države: parlament. Ker je nekatere stvari potrebno določiti na ravni države, zato občine prenesejo tiste naloge, ki jih ne zmorejo opravljati same, na državo (obramba - vojska, zakonodaja, šolstvo itn.). Tam se potem določi, z zakoni, kdo in kje opravlja posamezne naloge.
Nam, občanom so pomembne službe: Občinske službe, ki imajo sedež v Moravčah in Upravna enota države (ministrstev) ki imajo sedež v Domžalah. Tja moramo na davčno upravo, po gradbena dovoljenja, osebne izkaznice, potne liste, vozniška dovoljenja.
Naloge, ki jih opravimo občani na svoji občini so pravzaprav skromnejšega obsega (dobimo le lokacijsko informacijo), vezane le na gradbene zadeve.
Pač pa ima pomembne naloge občina, da zagotovi osnovne pogoje za življenje in sicer: Občina mora zagotoviti
- osnovne pogoje za predšolsko(vrtec) in popolno osnovnošolsko vzgojo(devetletno osnovno šolo),
-	za primarno zdravstveno varstvo (zdravstveni dom)
-	za oskrbo s pitno vodo in električno energijo ter za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
-	za poštne storitve in
-	za knjižnico, splošno ali šolsko.
Navedene naloge so glavne, zakonsko pogojene. Če navedeno ni zagotovljeno, ni mogoče ustanoviti lastne občine.
Poleg navedenih ima občina še precej pomembnih nalog in potrebno je, da najbolj pomembne naloge, zaradi naše boljše izobraženosti, tudi naštejemo:
-	občina gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in javne poti,
-	skrbi za službe socialnega skrbstva, osnovnega varstva otrok in družine in za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
-	ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,
-	pospešuje kulturo, šport in društveno dejavnost na sploh,
-	skrbi za požarno varnost, organizira reševalno pomoč in reševanje in pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah,
-	organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe in
-	opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini ter
-	določa prekrške in denarne kazni za prekrške iz prejšnje alineje.
Občina ima za izvajanje svojih, z zakonom določenih nalog, tudi zakonsko določene dohodke. Ob tem kaže navesti, da naša občina ne sodi med revnejše občine v Sloveniji, po svojih dohodkih.
Vse doslej navedeno pa pomeni, da gre za naloge, za katere je zakonsko zadolžena in ima za izvajanje teh nalog tudi z zakonom zagotovljena sredstva. Odločanje o tem, kako se te naloge izvaja in kako se namenja denar zanje, je ustavna pravica občanov te občine, torej tudi moja. A kako lahko odločam jaz?
Preko svojega predstavnika, za katerega se dogovorimo v našem kraju. Takih predstavnikov, ki jih izberemo v občini Moravče za vodenje gornjih nalog je 14. To so občinski svetniki. To pa še ni vse. Vsak občan ima pravico priti na seje teh občinskih svetnikov, to je na seje občinskega sveta. Seje občinskega sveta so javne, to pa pomeni, da vsak občan lahko prisostvuje seji, vendar
le kot poslušalec.
Toda besedo dobi na zboru občanov, ki ga pred sprejemanjem vsakoletnega proračuna občine, s katerim se določi izvajanje nalog in namenjanje sredstev zanje, skliče župan.
V občini Moravče je 5 krajevnih skupnosti in za vsako se skliče zbor občanov. Na njem mora biti prisoten župan, ki zbor skliče in vsaj občinski svetniki, ki zastopajo to področje občine. In tu je moje mesto. Vsak občan lahko tu razpravlja o problematiki, ki zadeva občino, predvsem pa posamezno področje - krajevno skupnost. Lahko daje pobude, predloge. Zbor občanov nato sprejme pobude in stališča, ki so jih izglasovali na posameznem zboru in jih pošlje občinskim organom. Ti so dolžni ta stališča, pobude in predloge upoštevati. Obstoja pa pogoj: zbor občanov lahko sprejme pobude, predloge in sklepe le, če je na njem prisotnih najmanj 5 % volivcev iz te krajevne skupnosti in le ti ( ne vsi občani) imajo pravico sprejemanja pobuda Če smo pozorno prebrali vse navedeno, se moramo odkrito vprašati: kakšno vlogo pa imajo pri tem v občini razne politične stranke. In če smo res pozorno prebrali, lahko zopet odkrito in brez zamer do kogarkoli rečemo: ne, za reševanje teh mojih osnovnih problemov v občini (šola, cesta, voda, elektrika) ne potrebujem nobene stranke, ki me prepričuje, da ima ona prav. Pravzaprav je »stranka« moj sosed, ali pa znanec iz sosednje vasi. V naši vasi ali kraju se moramo zmeniti o vsem sami med seboj. Kar spomnimo se, kako je pred volitvami ali pred sprejemanjem letnega občinskega proračuna: vsaka politična stranka v občini me prepričuje, kaj je zame dobro, kaj vse potrebujemo v občini iz denarja, ki ga plačujem v občinski proračun. Jaz pa dobro vem, da sosed še nima napeljane vode, da nimamo pritiska v vodovodni napeljavi, da je vaška cesta uničena in da morajo otroci nositi še in še denarja v šolo za svoje obvezno šolanje ? Na višji ravni, recimo na »okrajni« in na državni pa so stranke nujno potrebne. Stranke namreč predstavljajo in zastopajo različne poglede na reševanje posameznih problemov. In to mora biti. A na državni ravni, kjer se sprejema zakone, ureja skupne zadeve vseh v državi in se skrbi za blaginjo tudi tistih področij v državi, kjer imajo občine manjše dohodke.
Občina ne more dobro delovati, če pri njenem delu ne sodelujemo vsi, ki v njej živimo. To je naša pravica - in dolžnost.
Janez VIRK
POLICIJA SVETUJE
V tej rubriki bomo obravnavali najnujnejše ukrepe in aktivnosti, ki so nujno potrebne pri zagotavljanju lastne varnosti in osnovni element samozaščitnega ravnanja slehernega državljana.
OPOZORILO VOZNIKOM IN OSTALIM UDELEŽENCEM V CESTNEM PROMETU

Rubriko ureja
Marko Kladnik
Zaradi vsakodnevnih prometnih nesreč, katere se dogajajo na cestah policisti voznikom dajemo nekaj nasvetov, kako voziti, da bo možnost prometne nesreče čim manjša:
-	Vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, tako da boste svoje vozilo lahko obvladovali.
-	Upoštevajte omejitve hitrosti, še zlasti v naseljenih krajih.
-	Pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač.
-	Izogibajte se tveganim prehitevanjem, predvsem v gostejšem prometu in v kolonah.
-	Ves čas skrbite, da bo vaše vozilo tehnično brezhibno.
-	Upoštevajte prometna pravila
Na cesti bodite mirni, previdni in potrpežljivi, v neposrednih stikih z drugimi udeleženci v prometu pa obzirni in nesebični, spoštljivi in vljudni !
Praznovanje 1. maja v Tuštanju
Krajani Zgornjega in Spodnjega Tuštanja so tudi letos, že 14 . zapored, pod vodstvom Francija Cerarja, organizirali že tradicionalno prireditev ob prazniku dela na dvorišču, pred gradom Tuštanj. Celotno dogajanje se je tu pričelo že ob 4. uri zjutraj, ko se je dobrih 100 pohodnikov odpravilo na pohod po Moravški krožni poti. Ob 13. uri pa smo lahko na poti iz Zaloga proti Tuštanju občudovali pohod »oldtimerjev«. Že v zgodnjih popoldanskih urah so obiskovalce zabavali Veseli svatje, najmlajše pa je s svojimi norčijami kratkočasil klovn Žare, prav tako je Irena Vrčkovnik s pomočjo mladih in nadebudnih pevcev uprizorila pravi »talent show«. Na oder je stopil tudi ansambel Braneta Klavžarja, ki je nato pozornost prepustil pohodni-kom, ki so se po dobrih 12. urah hoje vrnili na izhodiščno točko. Vse zbrane je najprej nagovoril glavni organizator Franci Cerar, ki ni skrival navdušenja nad obiskom, nato je obiskovalce pozdravil župan Občine Moravče Martin Rebolj, ki je posebej poudaril pomen praznika v razmerah globalizacije. Kot slavnostni govornik pa je zbrane nagovoril Evropski poslanec Borut Pahor, ki je v svojem govoru poudarjal pomembnost Slovenskega vstopa v Evropsko Unijo. Praznovanje se je nadaljevalo ob zvokih ansambla Svetlin. Obiskovalci pa so lahko v vsem tem času obiskali notranjost gradu Tuštanj, si ogledali oldtimerje, jahali ponije. Izpeljava tako velike prireditve, ki je ena izmed
Začelo se je že ob četrti uri zjutraj, ko so odšli na pot pohodniki po moravški krožni poti.
Še zadnji posvet preden pridejo prvi obiskovalci. Malo napetosti, a saj se bo vse dobro izteklo?!
Kuhinja je v popolni pripravljenosti, da zadosti željam obiskovalcev.
V Tuštanju so se predstavili iz Društva podeželskih žena in Rokodelcev Moravške doline
Tudi brez mlade in urne strežbe ne bi šlo. M Novice iz Moravške doline
Razigrano vzdušje, vesel/ obrazi, nepozaben dan. Tudi evropski poslanec Pahor se je rad zadržal v tuštanjski, moravški družbi.
večjih celodnevnih prireditev, ki potekajo na praznik dela v Sloveniji, zahteva veliko vloženega truda, »a se vse povrne, ko vidiš ljudi, ki se zabavajo« pravi Franci Cerar. In prav tako je tudi bilo. Veliko ljudi dobre volje je poskrbelo za pravo atmosfero. Če povzamem besede organizatorja, je Tuštanj prav zares drugi Rožnik.
Maja Hren, foto: uredništvo
Dan odprtih vrat družbe Termit
Letos smo imeli že tradicionalni 3. dan odprtih vrat, na katerega smo povabili vse krajane občine Moravče in vse krajane krajevnih skupnosti Ihan.
Organizirani sta bili dve skupini, ki sta si po pozdravnem govoru direktorja Petra Janežiča, najprej ogledali odkop Hudej - Ples, nato je sledil ogled obrata Peskokopi in nato še ogled obrata Ilpos. Udeležba je bila rekordna, saj se je že za prvo skupino zbralo čez petdeset obiskovalcev. Namen dneva odprtih vrat je, da prebivalce, ki živijo v naši neposredni okolici seznanimo z našo dejavnostjo in našo skrbjo za okolje. Krajanom obeh krajev smo pokazali način čiščenja odpadnih voda, čiščenje emisij v zrak, v Moravčah smo predstavili sanacije odkopnih jam. Za zmanjšanje
emisij hrupa v okolje smo letos zaprli sušilni boben, ki je bil najglasnejši vir hrupa v našem obratu. Dela izvajamo v skladu z vsemi prejetimi dovoljenji, pooblaščene zunanje inštitucije za nas izvajajo vse z zakonom predpisane meritve in vsi parametri, ki vplivajo na okolje, so v dovoljenih mejah.
V Termitu spoštujemo naše sosede, z njimi želimo imeti
dobre odnose in smo pripravljeni prisluhniti utemeljenim
pripombam in željam in jih tudi uresničiti.
Hvala vsem, ki ste se udeležili dneva odprtih vrat, hvala za
dobre želje in spodbudne besede in nasvidenje naslednje
leto.
Mag. Alenka Sešek Pavlin
RUDARSKO PODJETJE KREMENOViH PESUOV IN OWf HENiïENJE NEKOVIN d.d.
Dnija 51, Dnija, 1251 Moravie. »I.itll 7M 76 40 (a* :CH 723 1121
PROIZVODNI PROGRAM;
LIVARSKI NARAVNI, PRANI, SUHI, SEJANI, PRANI ATRIRAN],OPLAŠČENI IN OLJNI MODELNI PESKI
_ VSE VRSTE GRADBENIH PESKOV
ŠPORTNI PROGRAM PESKOV ZA TENIS IN GOLF IGRIŠČA, ODBOJKA NA MIVKI TER PESKI ZA NOGOMETNA IGRIŠČA
PREMAZI ZA JEDRA, VODNA STEKLA, EXOTERMNA SREDSTVA IN POMOŽNA LIVARSKA SREDSTVA
SREDSTVA ZA OBDELAVO TALIN ALUMINIJA, BAKRA, CINKA IN NJIHOVIH ZLITIN
PREMAZI ZA KOKILNO IN TLAČNO LITJE
MAGNEZITNE TORKRETIRNE MASE ZA OBZIDAVO PEČI,VMESNIH PONOVC IN LONCEV
LIVNI PRAŠKI ZA KLASIČNO IN KONTINUIRANO LITJE
POKRIVNA SREDSTVA ZA VMESNE PONOVCE TER SREDSTVA ZA OBDELAVO JEKLENIH TALIN
JEDRA IZ OPLAŠČENEGA PESKA
OBISK UČENCEV OSNOVNE ŠOLE v obratu Peskokopi Moravče
V sklopu dneva odprtih vrat družbe Termit je bil opravljen obisk učencev OŠ Jurija Vege iz Moravč. S tem se je pričela tudi predstavitev naše družbe lokalni skupnosti in drugim zainteresiranim obiskovalcem.
Obiskali so nas učenci 6. razreda skupaj z učitelji. Iz osnovne šole so prišli peš mimo vasi Straža, čez izkoriščen odkop Drtija do obrata Peskokopi. Z učenci smo se srečali pred upravno stavbo, kjer jih je pozdravil direktor Janežič. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina si je ogledala odkop Hudej-Ples in Zabritof, druga pa separacijo in ostale oddelke. Učencem smo predstavili dejavnost obrata Peskokopi, to je pridobivanje in predelava kremenovega peska in aktivnosti, ki so povezane s tem. V odkopu Zabritof smo si ogledali nahajališče fosilov, katerega smo poimenovali »geološki otoček«. Predstavili smo nastanek nahajališča kremenovega peska v moravški dolini, zgodovino pridobivanja, način pridobivanja danes, izvajanje sanacij in uporabnost kremenovega peska. Z ogledom skozi obrat, pa so učenci lahko videli kako se vrši separiranje peska in njegova predelava, delovanje filterne stiskalnice ter oddelek čistilnih naprav za čiščenje tehnološke vode. Ogledali so si tudi avtomatsko pakirno napravo in oddelek oplaščenih peskov.
Z veseljem je bilo opazovati obraze učencev, kako so si z zanimanjem ogledovali fosile in pridobivanje peska z gradbeno mehanizacijo.
Učenci so si tako v svojem kraju ogledali proizvodnjo kremenovega peska, ki daje kruh mnogim družinam.
vodja obrata Peskokopi, Roman Capuder
STATISTIKA
Ko sem deskala po medmrežju in iskala gradivo za ta članek, sem naletela na mnogo statistik. Statistika je fina reč, je razumljena kot objektivna (nepristranska), vendar jo je vedno potrebno umestiti v širši kontekst, drugače je lahko tudi predmet manipulacije.
V Občini Moravče je konec leta 2006 živelo 4750 prebivalcev, od tega 2333 moških in 2417 žensk. Občina Moravče je glede na celotno Slovenijo (gledano primerjalno) ena izmed najbolj plodovitih občin, kar se tiče naraščaja. To vidimo lahko tudi brez statistike, saj ima na novo zgrajeni vrtec že sedaj premajhne kapacitete. V Moravški občini je največ družin z dvema otrokoma, 15 % vseh družin pa ima 3 ali več otrok. Po podatkih Popisa 2002 je povprečna velikost gospodinjstva v naši občini 3,4 osebe, povprečno slovensko gospodinjstvo pa šteje 2,8 oseb. Ravno v tem primeru vidimo, kako nesmiselna je lahko včasih statistika. 2,8 oseb v gospodinjstvu, pomeni 2 celi osebi in 80 odstotkov tretje. Smešno, vendar je način merjenja, ki nam poda sliko tega, kje stojimo. V občini Moravče ima največ ljudi srednješolsko izobrazbo (sem se štejeta poklicna in splošna izobrazba), najmanj pa visoko podiplomsko izobrazbo. Če kje, se zagotovo na tem področju dogajajo spremembe.Vse več mladih se odloča za nadaljnji študij, kar pomeni nova znanja, po drugi strani pa tudi večjo odvisnost od staršev. Zanimiv podatek je tudi o povprečni mesečni plači. Povprečna bruto plača v naši občini znaša za prvo četrtletje tega leta 1.213,94 eur, takšno pa je tudi slovensko povprečje. Iz podatkov pa je razvidno tudi, da smo od konca leta 2004 do sedaj, na mesec v povprečju zaslužili 160 eur več. Ja, tudi mene je presenetilo.
Maja Hren
Sodelovanje med PG
v ___
Velika vas ter SKTD Bicikl
Kot smo že poročali, je v preteklem letu PGD Velika vas skupaj s ŠKTD Bicikl najelo prostor za rekreacijo v Zalogu. Zato se zahvaljujemo lastniku parcele Ocepek Stanetu, ki nam je to omogočil. V teh pomladnih mesecih pa naše novo igrišče dobiva pravo podobo. V mesecu aprilu so člani obeh društev razširili oziroma povečali prostor ter odprli pot svetlobi, in sicer tako, da so ob robu posekali drevje ter grmovje. Za pomoč se zahvaljujemo podjetju Vistrol d.o.o. iz Vidma za izposojo bagra, strojnikoma Ostrež Mihu in Zorc Andreju ter podjetju Tisa d.o.o. iz Ljubljane, ki je prispevalo 200 litrov goriva za strojno delo. Zaključna dela so potekala ravno na dan kresovanja, tako da je bilo do večernega druženja vse lepo pripravljeno. Prišlo je do prvega večjega sodelovanja med gasilskim društvom Velika vas ter med društvom ŠKTD Bicikl, saj so člani obeh društev s skupnimi močmi na tem prostoru organizirali kresovanje. Udeležba na kresovanju je bila množična, česar smo bili zelo veseli. Med udeleženci je bil tudi župan Martin Rebolj s soprogo. Takšni dogodki dokazujejo, da se s skupnimi močmi ter močno voljo da marsikaj doseči.
K.U.
Postavitev ''ekološkega otoka'' v Negastrnu
Zadnjo soboto v mesecu aprilu smo se vaščani Negastrna v velikem številu zbrali k skupni delovni akciji. Po daljšem iskanju ustrezne lokacije za ekološko zbiranje odpadkov smo nazadnje na pobudo soseda Dragota in ob privolitvi soseda Janeza, ki je odstopil del zemljišča, zjutraj pričeli z izkopom in nadaljevali s potrebnimi deli. Po kar napornem delu smo na ploščo postavili še zabojnike ter pred njih
namestili varnostno verigo. Večino uporabljenega gradbenega materiala in zabojnike je prispevala Občina Moravče, za kar smo ji hvaležni. Ocenjujemo, da smo skupaj opravili okoli 120 delovnih ur ter okoli 10 strojnih in traktorskih ur. Vaška skupnost Negastrn je s tem delom zopet dokazala, da je še vedno sposobna opraviti dela, ki so v korist vaški in širši skupnosti.
Za Vaško skupnost Negastrn: Franci Majdič
Tudi letošnji prvi maj smo v naši občini praznovali s Pihalno godbo
Izobešene državne zastave, ropot motorjev celo noč, na vse zgodaj pa zvoki pihalne godbe. Takega prvega maja smo v naši občini navajeni in gotovo bi ga pogrešali. Naša godba! 1. maja, na vse zgodaj korakajo in igrajo koračnice. Ko jih gledamo in poslušamo nam srce igra. Da premagajo razdaljo med našimi oddaljenimi kraji, se odpeljejo z avtobusom. Moravče, Peče, Zg. Koseze, Češnjice, Krašce, Vrhpolje^ Ustavijo se v saki vasi, kamor so povabljeni in povsod so toplo sprejeti. Prileže se malo malice, a kar prehitro morajo naprej. Zadnja postaja je v Tuštanju. Tam jih čakajo ob določeni uri, ker imajo tudi Krajani Sp. in Zg. Tuštanja Pihalno godbo vključeno v program prvomajskega srečanja. Ni 1. maja brez Pihalne godbe v naši občini.
VR
V Češnjicah pričakajo godbo z mlajem in vaško veselico v malem	Godba 1. maja pri Močilnikarju
Svečanost pri spomeniku NOB nad Češnjicami
V Občinskem odboru Združenja borcev in udeležencev NOB Moravče so letos pripravili spominsko svečanost v počastitev dneva upora na sam praznik, 27. aprila. Kot je bilo v tekstu na prireditvi omenjeno, je bil praznik prvotno posvečen ustanovitvi Osvobodilne fronte, ki je povedla slovenski narod v odpor proti nacifašističnim zavojevalskim silam. Svečanost je bila namenjena tudi borcem, ki so bili kruto umorjeni,
na pragu svobode, v aprilu leta 1945, v gozdu nad Češnjicami. Vsako leto se na tem mestu, ob spomeniku, na tradicionalni prireditvi konec aprila zbere množica ljudi.
Prireditev so zaznamovali mladi, Matic Hrovat, Simona Kosmač, harmonikar Klemen Logaj, predvsem je pomembno, da ob takih svečanostih sodelujejo otroci naše osnovne šole. Nastopila je Pihalna godba, Moški pevski zbor Tine Kos te
gostujoči Domžalčan Janez Hafner. Slavnostni govornik je bil župan Martin Rebolj, ki je poudaril. »>Te vojne slovenski narod ni začel, a vendar je bil nujen odpor, če smo hoteli obdržati svoj košček zemlje, svojo kulturo in svoj jezik, če smo hoteli priti do današnje samostojnosti in uspešnosti. Po besedah predsednika Zveze borcev, Jožeta Kvedra, se v organizaciji zahvaljujejo za številen obisk, predvsem so bili veseli mladih.
RV
Občinska organizacija Rdečega križa Moravče
V prijetnem majskem dnevu sem se odpravila proti vasici Češnjice. Misli so mi preskakovale, prehitevale druga drugo, se izgubljale ter ponovno našle svoj smisel, ko sem premlevala temo socialno ogroženih ljudi. Zakaj so nekateri bolni, osamljeni, nemočni, drugi pa imajo navidez vse; zdravje, srečo, prijatelje, družino, službo,^. Predvsem pa sem si zastavljala vprašanje kakšni so ljudje, ki v naglici in zahtevah življenja najdejo moč in dobro voljo, da pomagajo sočloveku. Na moja vprašanja, razmišljanja je prijazno nudila odgovore predsednica OORK Moravče, ga. Andreja Rebolj, ki sem jo poprosila za kratek intervju.
Ga. Andreja, zanima me koliko časa je v občini Moravče prisotna organizacija RK?
Organizacija RK je v Moravčah prisotna že dolgo časa. Prejšnji predsednik, je zaradi pomanjkanja kadra opustil delovanje le-te. Na pobudo župana g. Martina Rebolja sem prevzela predsedniško in organizacijsko delo v OORK in sicer dne 09.02.2005.
Kje se nahajajo prostori delovanja OORK?
Prejšnja lokacija je bila nad trgovino TUŠ. Vendar smo zaradi prostorske stiske na občino naslovili prošnjo, za dodelitev nove lokacije. Prostore smo dobili v Krašcah in sicer 200 m od gostilne Frfrau, v bloku, nasproti gasilskega doma. Točni naslov je OORK Moravče, Krašce 2,1251 Moravče
Kdaj se ljudje lahko obrnejo na vašo pomoč ?
Vsak PRVI Ponedeljek v mesecu od 17 do19 ure. Seveda pa lahko pokličejo telefonsko številko 031 291 564 (o.p.ga. Andrejo).
Kakšen pa je način vašega delovanja?
Delo je popolnoma prostovoljno in neplačano.
Kakšne aktivnosti pa se poleg pomoči občanom še odvijajo znotraj OORK Moravče?
Kot soorganizatorji krvodajalske akcije sodelujemo v organizaciji območnega združenja RK Domžale. Prirejamo srečanja starejših
občanov (o.p. starejših od 75 let), bolnih, ter otrok s posebnimi potrebami. Druženje se odvija v Kulturnem domu Moravče, kjer poskrbimo za pester in zanimiv kulturni program. Pri tem moram poudariti, kako se mladi harmonikarji vedno radi odzovejo na naše povabilo. Njihov nastop vedno pričara nasmeh na obraz. Seveda temu sledi tudi pogostitev vseh povabljenih. Nekaj sredstev je lansko leto za srečanje poklonil tudi Termit d.d. Moravče, za kar se ob tej priliki zahvaljujem. Ostale stroške pa krijemo iz sredstev OORK Moravče. Nekajkrat letno obiščemo starejše občane na domu.
Koliko znaša članarina?
Torej članarina znaša 5 evrov, vendar so ljudje na žalost skeptični glede članstva. Predvsem izpostavljajo vprašanje, kako se sredstva porabijo. Ob tej priložnosti bi rada poudarila, da ta denar namenimo za srečanje starostnikov. Prav tako smo letos nabavili 50 paketov, kar znaša okoli 900 evrov. Le te nabavljamo v trgovini TUŠ.
Račun imamo odprt na OZRK v Domžalah, vendar smo do porabe iz tega računa upravičeni zgolj za humanitarne namene OORK Moravče. Dvakrat do trikrat letno dobimo realizacijo finančnega plana iz Domžal, kjer so natančno prikazani prilivi in odlivi na našem bančnem računu.
Kakšen pa je namen tega plana?
Namen le tega je, da v vsakem trenutku lahko prikažemo porabo finančnih sredstev iz našega računa. Zavedati se morate, da se kontrolira poraba sredstev tako iz strani občine kot tudi OZRK Domžale, ki spremljajo, kako smo porabili sredstva. Seveda nekaj sredstev dobimo tudi od fundacije FIHO ( o.p. fundacija invalidnih in humanitarnih organizacij), ki nam pomaga predvsem pri obdaritvi starejših ob novem letu.
Teden RK je vsako leto od 8.5 do 15.05. Kaj se v okviru tega tedna dogaja znotraj organizacije RK Slovenije?
Vsi ste najbrž opazili, da so se na poštah po Sloveniji prodajale
znamke z motivom RK. Denar se zbira za nakup delovnih zvezkov za šolanje otrok iz socialno šibkih družin. Za primer naj naveden, da smo lansko leto dobili okrog 90.000 SIT (o,p. 450 evrov). Od tega zneska sta krajevni organizaciji RK Vrhpolje in Peč dobili vsaka po 15.000 SIT. Potem pa smo dodali še lastna sredstva za potrebe OORKMoravče. Prej se je iz tega denarja financiralo letovanje otrok na Debelem Rtiču, zadnje čase je to v domeni podjetja Tuš, ki v okviru svojih akcij omogoča letovanje otrokom iz socialno šibkih družin. V tem tednu smo starejšim občanom, ki živijo sami in ne morejo priti sami po pakete, le-te razvozili in jih razdelili po domovih.
Kakšna pa je strategija delovanja OORK Moravče v drugi polovici leta ?
Predvsem bomo obiskali vse naše občane, ki živijo v domu upokojencev. Z njimi bomo poklepetali, jim prinesli dobro voljo in jim poklonili simbolično darilo.
Ker smo zaradi finančnih sredstev precej omejeni, upam, da nam bo uspelo v jesenskih dneh izpeljati akcijo brezplačnega merjenja krvnega tlaka in holesterola občanom v Moravčah. Septembra ali oktobra nameravamo prirediti srečanje starejših občanov v KD Moravče.
Ga. Andreja zanima me, kako bi na podlagi vaših izkušenj ocenila socialno varnost občanov?
Glede na lansko leto in prvo polovico letošnjega , bi si upala trditi, da vedno več ljudi išče pomoč v obliki paketov in oblačil. Tukaj bi predvsem izpostavila potrebo po otroških oblačilih. Porodila se je tudi ideja, da bi stopili v stik s trgovinami, ki dajejo oblačila na odpis in bi s tem povečali kvoto le teh. Prav tako se nebi branili denarne donacije podjetij iz naše občine. Vsi, kijih takšna oblika dajanja pomoči zanima, lahko pokličejo na tel. 031 291 564. Ali pa se javijo na sedežu RK Krašce.
Občina Moravče je iz geografskega vidika zelo razgibana. Koliko članov je potrebno, da lahko organizacija učinkovito deluje?
V naši organizaciji je približno 15 aktivnih prostovoljcev, ki vložijo prosti čas, dobro voljo in energijo v to, da naše delo poteka nemoteno. Predvsem bi rada pohvalila prostovoljke, ki že leta delajo v organizaciji RK in so nam mlajšim v veliko pomoč s svojimi izkušnjami in zglednim delom. Smo ekipa, ki zelo homogeno usklajuje in izmenjuje svoja mnenja in vedno najdemo skupno rešitev. Poverjeniki RK pokrivamo večino vasi v občini, vendar še nimamo poverjenika za vasi Negastrn, Vinje, Serjuče, Soteska, Pogled in tudi za center Moravč ne. Žal je le malo zainteresiranih za tovrstno delo, če pa je kdo, naj se čimprej oglasi.
To delo vam verjetno daje občutek zadovoljstva. Kakšen je profil članov, ki zmorejo to zahtevno delo?
Predvsem je tu prisotna velika srčnost vseh članov. Izpostavljena je želja pomagati sočloveku, lajšati trpljenje bolnih in starejših občanov. Vsak od nas si z dobro voljo in karizmo uspe uskladiti svoje službene in družbene obveznosti s potrebami naše organizacije. Na to sem zelo ponosna. V veliko veselje mi je, da so ljudje opazili naše delo, da ga cenijo in se hkrati z zaupanjem in upanjem obračajo na nas. S tem je ves naš trud poplačan.
Ob koncu najinega pogovora pa naj vas še vprašam, kakšne želje ste namenili našim občanom?
Starejšim čim več zdravja in pozitivne energije, dobrega počutja, čimprejšnjo izgradnjo doma za starejše na prostoru stare Rašice, da bi ostali z nami v domačem okolju.
Seveda pa vsem družinam želimo čimbolj socialno varno prihodnost.
Polna vtisov, da so med nami še ljudje s posluhom za sočloveka, sem se nekako pomirjena vračala proti domu. In sprejela sem odločitev, da se včlanim v OORK Moravče.
Tanja R.
ODGOVOR PREDSEDSTVU GASILSKE ZVEZE MORAVČE
(Prepis dopisa Komisije za preprečevanje korupcije)
Spoštovani
V zvezi z vašim dopisom z dne 24.04.2007, v katerem prosite Komisijo za mnenje glede očitkov, ki ste jih deležen v zvezi s prijavo možne korupcije pri porabi proračunskih sredstev, vam sporočamo, da zaradi tega ne vidimo prav nobenih podlag, po katerih bi kdo od vas terjal kakršnokoli odgovornost.
Iz vaše prijave in priloženega prispevka v lokalnem glasilu izhaja, da ste kot občinski svetnik zahteval oceno možne korupcije pri porabi finančnih sredstev javnega proračuna. Prijavo je Komisija odstopila policiji. Policija pa jo je po svojih pristojnostih preverila in ugotovitve odstopila državnemu tožilcu, ki je ocenil, da ni znakov kaznivega dejanja.
Poudarjamo, da navedena ugotovitev državnega tožilca še ne pomeni, da kot občinski svetnik niste bil upravičen in pravzaprav dolžan terjati učinkovito kontrolo nad preglednostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev. Zato je kakršna koli zahteva po vaši odgovornosti v tem primeru kvečjemu lahko poskus omejevanja občinskega svetnika pri izvajanju kontrole nad upravljanjem javnih zadev, kar je kot ustavna pravica vsakega državljana zajamčeno že v 44. členu Ustave Republike Slovenije.
Drago Kos, predsednik
Spoštovani gospodje predsedstva GZ Moravče!
Vaš članek, ki je bil objavljen v zadnji številki Novic, sem poslal Komisiji za preprečevanje korupcije in jo prosil, da poda svoje mnenje na vaše zahteve. Moj komentar ni potreben, saj je predsednik Komisije gospod Drago Kos v zadnjem odstavku vse zelo jasno napisal. Upam, da bo jasno tudi vam, gospodje predsedstva GZ Moravče. Iz zgoraj navedenih dejstev Komisije za preprečevanje korupcije je jasno razvidno, da je bilo poznavanje zakonov, zakonskih predpisov in celo ustave Republike Slovenije za Predsedstvo GZ Moravče prezahtevno področje. Kot sem obveščen, ste si privoščili blatenje mojega imena tudi ob praznovanju 10. obletnice GZ Moravče. Gospod Bogo Brvar - osebno ga ne poznam, je na tej obletnici izjavil, da se bo pustil presenetiti. S tem je verjetno mislil na zahtevano opravičilo in povračilo stroškov.
Gospod Bogo Brvar presenečenja, kot vidite, ne bo. Mogoče nas boste presenetili Vi, ne bo prvič.
Roman Cerar, podžupan
Občni zbor MD Jesenski cvet
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki deluje na območju Upravne enote Domžale je imelo 29. marca redni občni zbor. Občni zbor smo organizirali v gostilni Fr'frau v Krašcah pri Moravčah. Občnega zbora se je udeležila večina članov društva, ki ima trenutno 173 članov. V okviru društva deluje 21 skupin za samopomoč starejšim, ki jih vodi 35 voditeljic in voditeljev. Vsi delujejo kot prostovoljci.. Za novo predsednico društva smo imenovali Vlasto Rozman in ji zaželeli veliko uspeha pri vodenju MDJC. Prav tako smo se zahvalili 5 prostovoljkam, ki v društvu sodelujejo že več kot 10 let.
Poleg drugih gostov se je iz Moravškega društva upokojencev skupščine udeležil podpredsednik gospod Vlado Ocepek, ki je tudi poudaril pomen dobrega sodelovanja med društvom upokojencev in MD Jesenski cvet.
V skupinah, na naših srečanjih, se dobro počutimo in skrbimo drug za drugega. Skrbimo za to, da ostajajo naši člani aktivni, da vzdržujejo stike in da nimajo občutka, da so kot starejši občani osamljeni in zapuščeni.
Olga in Ciril voditelja skupine Kranjska lilija povzetek - uredništvo
Ustanovitev društva lastnikov gozdov!
Z razvojem trga, vse večjo konkurenčnostjo, novimi načini razdeljevanja evropskih sredstev za sofinanciranje podeželja, so lastniki gozdov pred novimi izzivi. Do sedaj so bili lastniki prepuščeni lastni iznajdljivosti pri prodaji lesa, gospodarjenju z gozdom in izvedbi del. Poslušamo, kako se povezujejo podjetja, banke, vse z namenom da bi lažje preživeli na trgu.
Bogate in pozitivne izkušnje pri povezovanju ima sosednja Avstrija. Tam se je proces intenzivnejšega povezovanja lastnikov gozdov začel po vstopu države v Evropsko zvezo. Ravno v povezovanju so videli priložnost in možnost, da lažje in bolj uspešno pridobivajo različna sredstva iz EU, pa tudi državna in deželna sredstva.
Kakšne so prednosti in vzroki za povezovanje lastnikov gozdov?
1.	Prvi in najpomembnejši vzrok povezovanja je, da lastniki lažje in bolje tržijo lesne sortimente. Z večjimi količinami lesa lažje dobijo kupca, lahko si na ta račun izposlujejo boljše cene. Izkušnje iz Avstrije dokazujejo, da lastniki na ta način iztržijo 5 - 10 % več, kot če bi les prodajal vsak sam. Preko združenj je tudi lažje spremljati razmere na lesnem trgu ( boljša informiranost in sugestije po sečnji določenih vrst lesa ).
2.	Preko združenj je lažja tudi izvedba del, saj je lažje dobiti izvajalca in pod bolj ugodnimi pogoji, če je količina za posek večja. Posledično je tudi izkoriščenost strojev večja.
3.	Lažja je tudi organizacija raznih izobraževanj, saj je ciljna publika znana, pa tudi program izobraževanj je lažje izvesti, ker se prilagaja željam članov.
4.	Lažja je komunikacija z državnimi organi.
5.	Zastopanje članov pri prostorskem planiranju in večjih posegih v prostor
6.	Skupna nabava strojev, opreme in literature pod ugodnejšimi pogoji
7.	Pridobivanje državnih sredstev in sredstev EU za gospodarjenje z gozdovi je lažje in bolj učinkovito. V Avstriji je višina subvencije višja, če jo uveljavljajo lastniki preko društev.
8.	Lažje in učinkovitejše zastopanje članov pri izdelavi gozdnogospodarskih in gozdno gojitvenih načrtov.
9.	Popularizacija področja, kjer društvo deluje.
Zato smo se tudi pri nas odločili, da ustanovimo društvo lastnikov gozdov. Novo društvo bo združevalo lastnike gozdov na področju občin Domžal, Moravč, Lukovice, Mengša, Trzina in Dola pri Ljubljani. Društvo se bo imenovalo Društvo lastnikov gozdov TISA - Domžale. Več informacij lahko dobite pri Viktorju Matjanu tel. 040 212 661 in Andreju Žagarju 041 657 232.
Andrej Žagar
Občni zbor Gasilske zveze Moravče 2007
Dne 20.4.2007 je imela Gasilska zveza Moravče redni letni občni zbor v Kulturnem domu v Moravčah. Na zboru so bila podana poročila o delu predsednika, poveljnika, tajnika, komisij za: mladino, članice, veterane, komisije za odlikovanja in priznanja, finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora. Na zboru je bil sprejet delovni in finančni plan za leto 2007.
Takoj po zaključku občnega zbora, se je pričela slavnostna akademija v počastitev 10-obletnice samostojne Gasilske zveze Moravče v prepolni dvorani kulturnega doma. Namreč dne 26.4.1997 je bila na ustanovnem zboru, ki je prav tako potekal v Kulturnem domu v Moravčah, podpisana pogodba o ustanovitvi samostojne gasilske zveze. Predsednik zveze je poudaril, da kolikor je bilo veselja in zagnanosti, so bili začetki tudi težki, saj je bilo potrebno začeti vse na novo, kot bi začeli graditi hišo od temeljev do strehe. Na akademiji je Gasilska zveza Moravče razvila svoj prapor in izdala knjigo s pregledom o njenem 10-letnem delovanju. Gasilska zveza s tem želi ohraniti zgodovino za bodoče rodove. Tudi s tega mesta se Gasilska zveza Moravče zahvaljuje botroma prapora podjetju Termit d.d. in evropski poslanki Ljudmili Novak. Zahvaljuje se Občini Moravče in vsem donatorjem - darovalcem, tako za spominski trak, kot tudi za zlati žebljiček. Da je akademija bila res slavnostna in prijetna, pa so nedvomno pripomogli Pihalna godba Moravče, Grajski oktet in mladi glasbeniki. Za prijetno povezano besedo med programom je s svojim glasom nedvomno poskrbela ga. Bernarda Mal. Gasilska zveza se je zahvalila zbiratelju gradiva in avtorju knjige, gasilskemu tovarišu Bogomilu Brvarju.. Slavnostne akademije so se udeležili predstavniki GZ Slovenije, župan Občine Moravče, predstavniki vseh okoliških gasilskih zvez s prapori, predstavniki sosednjih prostovoljnih gasilskih društev s prapori in predstavniki društev iz naše občine, nekatera tudi s prapori. Navzočih je bilo 30 praporov. Na akademiji so bila podeljena priznanja in zahvale.
Na koncu so sledili pozdravi in zahvale udeležencev. Enotno je bilo mnenje, da je druženje v okviru Gasilske zveze Moravče vedno prijetno, bodisi, če potekajo tekmovanja, izobraževanja ali prireditve. Predstavnik ene od sosednjih gasilskih zvez je nazorno nadaljeval stavek predsednika GZ Moravče, da ni pomembno postaviti samo zdravih temeljev in strehe, temveč je potrebno sezidali tudi zidove in ustvariti prijetno vzdušje, da je v tej skupnosti prijetno bivati, kar je gasilcem GZ Moravče nedvomno uspelo.
Predsednik se je zahvalil vsem gasilkam in gasilcem od mladine do veteranov za vse, kar so pripomogli za uspešno delovanje. Zahvalil se je tudi vsem občankam in občanom, ki so Gasilsko zvezo Moravče podpirali, bodisi materialno ali s svojo vzpodbudno besedo.
Po zaključku je sledila pogostitev za vse udeležence. Ob prijetnem klepetu so se izmenjala prenekatera mnenja. Na pomoč!
Andreja Vavpetič, foto: Milan Kokalj
Intervencijski akciji PGD Velika vas v začetku meseca maja
V petek 04.05. ob 2.58 uri zjutraj so naše gasilce zbudili pozivniki, saj so prejeli obvestilo od Regijskega centra za obveščanje, da je prišlo do požara na Katariji 8. Zagorela je lesena drvarnica, ki je bila postavljena v neposredni bližini stanovanjske hiše. V njej je bilo okoli 10 kubičnih metrov drv ter nekaj orodja (kotel za kuhanje, krožna žaga in drugo). Gasilcem iz PGD Velika vas so na pomoč pri gašenju požara priskočili gasilci iz PGD Moravče, PGD Vrhpolje, PGD Krašce in CPV Domžale. Požar so hitro lokalizirali in pogasili. Tako so s hitro intervencijo preprečili, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko hišo. Ko so uspeli pogasiti požar, so domači gasilci ostali na požarni straži ter počakali na kriminalistično policijo, katera je preučevala vzrok nastanka požara. Po ogledu kriminalistov so domači gasilci podrli še stoječe ožgano ogrodje drvarnice ter preložili ožgan kup drv, da so preprečili ponovni vžig. Na podlagi ugotovitev ogleda kraja dogodka s strani kriminalistične policije, je možno sklepati, da je šlo za nameren požig. Pri akciji je posredovalo 62 gasilcev.
Dne 05.05. okrog 21.15 ure smo zopet dobili obvestilo, naj gredo gasilci pogledati v Štance laze, ker se nad Ušeniš-čem vidi velik ogenj. Ob prihodu na kraj samega dogodka je bilo ugotovljeno, da nekdo požiga električne vodnike. Pri gašenju so sodelovali gasilci iz PGD Velika vas, člani sosednjega društva PGD Ribče, PGD Moravče ter PGD Kresnice. S skupnimi močmi so gasilci pogasili goreče bakrene kable. Za posredovano pomoč pri intervencijah ahvaljujemo članom sosednjih PGD.
K.U.
se
Pihalna godba Moravče na tekmovanju Zveze slovenskih godb
V soboto 12. 5. 2007 smo se godbeniki udeležili 27. tekmovanja Zveze slovenskih godb v 4. težavnostni stopnji, ki je bilo v Žalcu. Konkuranca je bila zelo močna, saj so bile na tekmovanju tudi godbe, ki so že bile v višjih težavnostnih stopnjah. Pet članska komisija, katere predsednik je bil profesor na akademiji za glasbo Alojz Zupan, nam je namenila 84.35% točk, za kar smo prejeli srebrno plaketo. Ocene članov žirije so pokazale, da smo na pravi poti. Opozorili pa so nas na nekatere pomanjkljivosti, na katere naš dirigent že nekaj let opozarja in jih poskušamo reševati. Priprave na tekmovanje so se začele že februarja, ko smo začeli z bolj intenzivnimi vajami. Vaje so potekale dva do trikrat tedensko, zadnja dva tedna pa smo imeli vaje skoraj vsak dan. Zahvaljujem se vsem godbenikom, ki so pokazali svojo pripadnost k godbi
in se z veseljem udeleževali vaj.
S tekmovanjem so bili povezani veliki stroški, zato se vsi godbeniki zahvaljujemo podjetju Termit d.d. in Občini Moravče, ki sta nam velikodušno pomagala in omogočila, da smo lahko pokazali naše znanje tudi na državnem nivoju in ne samo lokalnem, kot do sedaj.
MB

1	i t t W

ê à
'm



Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me »slike« pojo!
Skoraj s takimi besedami se je v trajen spomin vsem nam vpisal naš pesnik V.Vodnik.
Z umetninami izpod spretnih rok pa se je, 12.5.2007 v okviru LIKOVNEGA EXTEMPORA na OŠ Jurija Vege v Moravčah, vpisalo v trajen spomin šoli, staršem ter ožji in širši lokalni skupnosti 35 umetnikov, ki svoja izvirna dela podarjajo OŠ v Moravčah.
Za uvod smo poslušali prijazen in spodbuden govor ravnateljice šole, župana Občine Moravče ter predsednice Sveta staršev moravške OŠ. Vsi prisotni so z odobravanjem prikimavali besedam gospe Leonide Goropevšek Kočar, ko je predstavila Svet staršev kot pobudnika LIKOVNEGA EXTEMPORA, katerega izdelki bodo podarjeni šoli oziroma Šolskemu skladu, ki je namenjen različnim potrebam in nagradam naših otrok.
In so šli na pot^Umetniki so si jo poleg časa, prostora, materiala in vsega kar sodi k vidnemu in nevidnemu navdihu, izbrali sami. Prelepi motivi dreves, neba, gora, morja in sonca, bližnjih vasic, neumetniškim dušam nerazumljive, a hkrati zaznavne silhuete, keramični izdelki, tihožitja, cvetlice, ki bi jih najrajši otipal in odtrgal, če ne bi bile v opoje prelivajočih se barv pripete na platno^., so se okrog 17.ure vračali nazaj na šolo. Marsikatera umetnina bi že ta dan dobila novega lastnika! Želja organizatorjev pa je, da si vse umetnine na prodajni razstavi v mesecu septembru, v sklopu praznovanja 40. obletnice šole in 230. letnice šolstva na moravškem, ogledate v čim večjem številu. Na vabilih za LIKOVNI EXTEMPORE smo vsem staršem in skrbnikom izrazili željo po njihovi udeležbi, ki bi jo razumeli kot podporo za prihodnost obstoja in delovanja Šolskega sklada, ali mogoče le kot dokaz, da smo na pravi poti.Verjamem in upam, da boste to storili na septembrski prodajni razstavi. V imenu Sveta staršev OŠ Moravče in njegove predsednice gospe Leonide Goropevšek Kočar, se iskreno zahvaljujem za vsa donirana sredstva Občini Moravče, podjetju Termit, Srečku Brečku, Alešu Žagarju, Tomažu Svetlinu, Andreju Mavcu, Nissan servis Krulc in cvetličarni Markuš.
Hvala vsem staršem, ki ste pomagali pri organizaciji ex-tempora, ravnateljici šole, ki je imela za našo idejo veliko posluha, in vse vpletene v dogajanje, s pomočjo šolskega osebja pogostila z malico in s toplim obrokom. V veliko čast Sveta staršev OŠ Moravče je, da se postavi ( in jih predstavi ) s 35. umetniki, ki so ta dan ustvarjali za našo prihodnost. Naši otroci - naša prihodnost! Iz Mengša so prišli gospe in gospodje umetniki: I. Malus, T. Blejec, B. Rabič, M.Tomšič,
H.	Behrič, M. Kolenko, H.Testen, D. Korošec, S. Fartek. Iz Vodic: A.P. Kramar. Iz Komende: H. Rems, S. Zgonec. Iz Kranja: M. Kristanc, L. Zdešer, V. Fejzič, L.Kovačević. Iz Domžal: I. Rebula, D. Smrdel, A.S.Perko. Iz Loke pri Mengšu: M.Tavčar. Iz Litije: M.P. Lavrač. Iz Ljubljane: A. Sodec, P. Lesjak, L. Kordca, M. Dekić. Iz Doba: A. Križnar,
I.	Ivartnik, N. Semeja. Iz Lukovice: D. Jerman. Iz Kamnika: A.Koman, S. Baloh, B. Dacar. Iz Moravč: N. Dorič, B. Slapar, S. Pustotnik, L.G. Kočar.
Branka Langerholc, Svet staršev OŠ Jurija Vege Moravče
Fotografija: Nina Dorič
Enajst let delovanja policijske pisarne v Moravčah
V	mesecu aprilu 2007 je minilo že 11 let odkar v Moravčah v prostorih Društva upokojencev deluje »Policijska pisarna«, ki spada pod Policijsko postajo Domžale.
V	vseh teh letih se je v policijski pisarni oglasilo veliko število krajanov Občine Moravče, ki so bili žrtve kaznivega dejanja. Potrebovali so določene nasvete glede varovanja svojega premoženja, ali so bili udeleženci v prometnih nesrečah. Nekateri so se v policijski pisarni oglasili s svojimi pogledi in predlogi za izboljšanje varnosti ljudi in premoženja na območju Občine Moravče. Vsakega obiska v pisarni sem bil vesel. Vsem, ki so v pisarni iskali kakršno koli pomoč, sem bil vedno pripravljen pomagati po svojih močeh in po načelih stroke. Ker tudi sam že osemnajst let živim v Moravčah, probleme ljudi in njihove potrebo zelo dobro poznam. Prav tako je v vseh teh leti zelo dobro potekalo sodelovanje med lokalno skupnostjo in policijo pri reševanju problemov z vidika varnosti občanov. Potrebno je omeniti,
da je Občina Moravče in vsi dosedanji njeni župani; gospod Matjaž Kočar, sedanja evropska poslanka gospa Ljudmila Novak, na katero smo Moravčani še posebej ponosni ter sedanji župan gospod Martin Rebolj, velik poudarek dajali varnosti občanov in vseskozi podpirali tudi preventivne projekte, ki so bili usmerjeni v čim večjo varnost ljudi in premoženja na območju občine Moravče. Policijska postaja Domžale v sodelovanju z Občino Moravče in Lukovica vodi preventivni projekt izdaje biltena »Modri izziv«, ki je namenjen reševanju problemov z vidika varnosti v lokalni skupnosti in je med krajani Moravč in Lukovice naletel na zelo dober odziv. Druga številka biltena bo izšla v mesecu maju 2007. V mesecu aprilu 2007 je Občina Moravče omogočila souporabo prenosnega računalnika za potrebe Policijske pisarne v Moravčah. S tem se bodo izboljšale storitve, ki jih nudi policijska pisarna. Tako občanom za določene prijave ne
bo potrebno več hoditi na PP Domžale, ker bo sedaj mogoče te storitve opraviti v času uradnih ur Policijske pisarne Moravče in sicer vsak ponedeljek med 16. in 18. uro in vsak petek med 08. in 10. uro ter vsako zadnjo nedeljo v mesecu med 08. in 10. uro zjutraj. Tudi v bodoče so vsi občani Moravč, ki imajo kakršnekoli probleme s področja prometne, osebne ali premoženjske varnosti, vabljeni da se oglasijo v Policijski pisarni. Njihove probleme bom skušal reševati in jim pomagati. Zavedati se moramo, da je »varnost« dobrina, za katero se moramo skupaj truditi, da jo ohranjamo in obdržimo na čim višjem nivoju.
Za vse občane sem dosegljiv tudi na telefonu 724-65-80 (Policijska postaja Domžale) ali preko elektronskega naslova marko.kladnik@policija.si .
Marko KLADNIK, vodja policijskega okoliša
Nasa Mala Knjižnica
v tej številki vam predstavljam dve strokovni knjigi. Prva je fascinantna knjiga o največjih zgodovinskih prevarah, ponaredkih in poneverbah. Nosi naslov Ponaredki in Poneverbe. Opisuje najbolj odmevne primere ponarejanja denarja, umetniških del, dokumentov, arheoloških najdb, poneverb identitete in skrivnih dosjejev, ter lažnega navajanja znanstvenih in strokovnih dosežkov.
V naslednji strokovni knjigi, ki vam jo predstavljam, boste nekaj za svoje brbočnice našli vsi, ki se radi smukate okoli loncev in ponev. Predstavljam vam knjigo izbranih prekmurskih in prleških jedi Boug žegnjaj kuharskega mojstra Branka Časarja. Knjiga prinaša recepte za jedi iz šunke in šunke po Prekmursko, ki je kulinarična posebnost pokrajine ob Muri. Sledi izbor receptov prekmurskih in prleških jedi in v nadaljevanju recepti razvrščeni po letnih časih. Takšna razvrstitev ustreza sodobnemu načinu prehranjevanja, ki sledi biološkemu ciklusu narave in tistim sestavinam, ki so v posameznem okolju in času dostopne.
Nenazadnje vas vabim tudi k izposoji novih DVD-jev kot npr. Prevzetnost in pristranost, Obala, Legenda o boksarju ... Otroci lahko izbirajo med novimi risanimi filmi kot so npr. Roboti , Avtomobili, Hiša pošasti, Za živo mejo ali Krtkova dobra dela, Mali rdeči traktor, če jih naštejem le nekaj.
K prebiranju in izposoji zanimivih knjig vas v Knjižnico Moravče vabim v ponedeljek in sredo med 15. in 19. uro, v torek in četrtek med 11.30 in 15. uro.
bibliotekarka Katarina Peterc
IMATE TUDI VI TEŽAVE S SiOL-om?
Tako kot drugje, lahko tudi na Moravškem uživamo v storitvah, ki nam jih omogoča ADSL. Preko te tehnike lahko telefoniramo, brskamo po svetovnem spletu in uživamo ob gledanju številnih TV programov. Ponudba je pri nas za enkrat še omejena. Med tem ko se distributer T2 k nam še ni razširil, ostaja konkurenčno podjetje SiOL edini tovrstni ponudnik.
Tu nastopijo težave. Moč signala, ki potuje po obstoječem omrežju Telekoma, je odvisna od naprav, ki jih SiOL namesti na določenem območju. Iz pritožb odjemalcev signala je več kot očitno, da je ta v Moravčah prešibak. Motnje se pojavljajo zlasti na televiziji, posebno ob najbolj gledanih terminih, ko se TV slika občasno celo »sesuje«. Skupina občanov že dlje časa pritiska na podjetje naj stanje izboljša, vendar kaj več od obljub, ni pripravljeno storiti. Prevladalo je mnenje, da je treba strniti moči, da bi bilo lobiranje uspešnejše. Zato pozivam vse občane s tovrstnimi težavami, da v skupno dobro prijavijo motnje. Prijave sprejema g. Miro Koprivšek iz Zaloga pri Moravčah, ki je glavni pobudnik akcije. Pokličete ga lahko na mobilni telefon: 041 - 395 - 320. Storite to malo dejanje in si polepšajte svoje večere.
Jurij Kočar, predsednik KS Moravče
Novice Turističnega društva Moravče
Arboretum
Če se ob 1. maju niste utegnili pomuditi v Arboretumu in če ste tudi spregledali naš članek v prejšnji številki Novic, naj na kratko zapišemo, da se je občina Moravče tudi ob letošnji razstavi cvetja v Arboretumu predstavila na razstavnem prostoru Podjetne regije. Predstavitev smo skupno pripravili Občina Moravče in Turistično društvo Moravče. 27. aprila so bili ob stojnicah še Rokodelci Moravške doline, Društvo podeželskih žena in zeliščar Ivan Koderman. Občinska uprava je poskrbela za nastopajoče, da smo sodelujoči »zdržali« ves dan pod šotorom, in da so obiskovalci lahko poskusili moravške dobrote.
Sodelujoči v programu so bili omenjeni že v prejšnji številki Novic iz M. d., zato danes le nekaj fotografij Mileta Kokalja.
Tuštanj 1. maj
Društvu krajanov Zg. in Sp. Tuštanja se najlepše zahvaljujemo, ker so nam omogočili , da smo obiskovalcem prvomajskega srečanja na gradu Tuštanj lahko ob stojnici predstavili naše društvo in znamenitosti občine Moravče. Hvala za sodelovanje tudi učenkam OŠ Jurija Vege.
Rača:
Za nami je tudi drugi tehnični dan za učence 6. razreda
oŠ. Zelo bi nam koristili predlogi in pripombe učencev, učiteljic in staršev (če so vam otroci zaupali, kaj jim je bilo ali ni bilo všeč). Pokličite na 041 326 292 15. maja je »Zofka« skoraj preprečila napovedano nabiranje zdravilnih rastlin ob Rači. A se nismo dali odgnati in smo nabirali znanje o njih in ni nam bilo žal! Ob bogatih izkušnjah g. Ivana Kodermana smo se lahko (skoraj) prepričali, da »za vsako bolezen zdravilna rožica rase«. Pa še to: starim mamam so se tokrat pridružile tri mlade skavtinje. Dobrodošle!
Hojo z nabiranjem zdravilnih zelišč bomo še ponovili in ste že sedaj lepo povabljeni.
Lipa, ki je bila pred dvema letoma ob Dnevu Zemlje posajena ob prizidku vrtca, se je slabo prijela. Zato smo na pobudo Turistične zveze Slovenije »postopekponovili«. Šola je prispevala veliko; lepo sadiko lipe, vsi povabljeni, z g. županom na čelu, smo pomagali saditi, malčki so zapeli, nazadnje smo se prijeli za roke in zaplesali okoli lipe. Sliši se morda kičasto, a ni bilo! Vsaj malo smo se poskusili oddolžiti Zemlji za vse, kar ji (sebi!) naredimo slabega.
Pred dvema mesecema smo vas povabili, da prispevate ideje za turistični spominek in za maskoto. Rok za oddajo ideje za maskoto se je iztekel 1. maja, a nismo prejeli nobene zamisli. Zato vam dajemo novo možnost do 1. oktobra, ko se izteče tudi rok za turistični spominek. Morda bodo počitnice in dopusti ponudili pravo vzdušje za tovrstne ustvarjalne navdihe!?
Dani Jančar
Občina bogatejša za novo društvo
Dobra volja in delo sta omogočila, da je bilo novo ustanovljeno Športno društvo Javoršica januarja vpisano v register društev.
Začelo se je pravzaprav z organiziranjem smučarskih skokov. Letos so ob skakalnici postavili stolp in uredili teren za igrišče malega nogometa. Radi bi poskrbeli tudi za razsvetljavo.Potrebno je bilo veliko prostovoljnega dela. Plačali so le gorivo, stroje in strojnike pa so prispevali vaščani. Hvaležni so za naklonjenost in pomoč starejših.
Poleg športa se bodo ukvarjali z okoljem in življenje popestrili z raznimi dejavnostmi in prijetnim druženjem. Letos so organizirali zlet na Murovici in pohodnike pogostili z golažem. Izvedli so tudi čistilno akcijo. Predsednik Tonko Ravnikar in tajnik Tone Matečko pravita, da se društvo, ki ima že preko 30 članov, financira s članarinami, nekaj pa primaknejo sponzorji. Prepričana sta, da bo društvo prispevalo k popestritvi vaškega družabnega življenja.
Edo Veselko
Člani Radiokluba Moravče rušijo svetovne rekorde
V Radioklubu Moravče smo se pred letošnjo tekmovalno sezono lotili temeljite prenove notranjosti bivaka na Zgornji Slivni, saj smo preuredili dnevni prostor, ter spalne prostore, kjer smo zamenjali dotrajano pohištvo. Prav tako poteka faza rekonstruiranja
antenskih sistemov za kratki val, ter UKV področje, kjer smo s pomočjo znanja elektrotehnike našega člana Tomaža Dostal - S51QN postavili novo UKV linijo, katera vključuje tudi nov oddajnik za UKV (Javornik).
Ker z načrtnim delom in z veliko truda vseh aktivnih članov radiokluba Moravče pridejo tudi uspehi, je bilo v klubu moč čutiti uspešen tekmovalni duh in tudi tokrat se je izkazal, namreč v zadnjem obdobju sta se zvrstila kar dva svetovna dosežka. Robert Bajuk - S57AW je v vrsti svetovnih dosežkov v radioamaterstvu pridal še novega in še enkrat postal svetovni rekorder. V tekmovanju v digitalnem načinu dela (CQ WW RTTY) je zasedel 1. mesto z visoko močjo na frekvenčnem obsegu 7 MHz in hkrati tudi dosegel nov najboljši rezultat na svetu v tej kategoriji dela. Zveze je vzpostavljal iz naše tekmovalne lokacije na Zgornji Slivni. Prav tako pa je tudi Darko Vavpetič -
S58M iz domače tekmovalne lokacije v Soteski, v vrsto svetovnih dosežkov dodal novega, saj je na prestižnem tekmovanju (CQ WPX SSB) v kategoriji vsefrekvenčnega dela z nižjo močjo zasedel 1. mesto na svetu, kjer je dru-gouvrščenega operaterja iz Brazilije ugnal za kar 34% točk prednosti. Radioamaterski pozdrav 73!
Mitja Majdič - S58V za Radioklub Moravče
Državno prvenstvo v lovu krapov
Na letošnjem državnem prvenstvu v lovu krapov z obte-žilnikom. tekmujeta tudi dva Moravčana, sicer člana RD BRESTANICA - KRŠKO, Boštjan Mežnar in Suzana Mlakar. Skupaj z Marijanom Rojnikom iz Domžal predstavljajo eno od 14 ekip, ki se letos trudijo osvojiti pokal državnega prvaka. Če jim uspe osvojiti katero od prvih treh mest, to pomeni uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo drugo leto v Južni Afriki. Na prvi tekmi, ki je potekala od 27. -29. aprila na Slivniškem jezeru, so osvojili 2. mesto, kar jim daje dobro izhodišče za še tri preostale tekme. Naslednja preizkušnja jih čaka že konec maja na Gajševskem jezeru pri Ljutomeru, nato junija na jezeru Šumbar na Hrvaškem, zadnja tekma pa bo v začetku septembra na Šmartinskem jezeru pri Celju. Dober ulov in veliko sreče ribiči!
NM
Boštjan, Suzana in Marijan so zasedli drugo mesto na prvi tekmi DP na Slivniškem jezeru
Pa res je!
!
Buch - naduti beloglavec, prejel je cvek iz zgodovine, v blato rine kot paglavec, zato vojak v Iranu zaman gine!
Naj Slovenec s centi se junači, slovo poje svoji valuti. Večina postali smo Evrope berači, uiti moč nam ni resnici kruti.
Les zatohlo v gozdu gnije, cena še spravila ne pokrije.
Merklova Janši je kot teta. Najkrajša pot do Jadrana se ji obeta, kar niso dosegli dveh vojn vojaki, dovolili bodo politike prvaki!
Kmetje! Zakaj kosite loga bičasto travinje? Gradite igrišča nogometa! Plačilo za priboljšek naj rabijo gospodinje, najemnina bajna se vam obeta!
Vstali bodo ležeči na pokopališču, plačati hiteli bodo najemnino. Kraj postal bo kaosno plesišče, živ in mrtev zahteval bo žepnino!
JURIJ VEGA IN SPORT
Pravzaprav bi lahko rekli, da je bil Jurij Vega ne le odličen športnik, še več, bil je izjemen športni strokovnjak. Njegov šport je bil strelstvo, no ja, s topovi in za ta svoj »šport« je izdelal izračune, kako bolje zadeti cilj - s topom.
Vegovo ljubezen do športa pa, še posebej v zadnjem času, zavzeto gojijo tudi na moravški šoli, ki nosi njegovo ime. Še predvsem ravnateljica, občutek pa je, da tudi ves šolski kolektiv, so vzpostavili in izvajajo načrten, sistematičen pristop do športa, ki naj bi postal ena temeljnih prostočasovnih dejavnosti moravške mladine.
Zakaj? Šport je najboljše vzgojno pomagalo pri vzgoji otrok. Šport prinaša veselje nad lastnimi dosežki in nad dosežki skupine (ekipe), katere član je posameznik. Uči zmagovati in prenašati poraze. Šport pa nima nobenih dosežkov in napredka, če ni ukvarjanje z njem redno, večletno (cilj je seveda-ukvarjanje do pozne starosti). Za redno ukvarjanje pa se je potrebno navaditi discipline, premagovanja naporov in odpovedovanje marsičemu. Na Vegovi šoli so vzpostavili sistem učenja plavanja, po katerem naj ne bi noben šolar zapustil šole (deveti razred) ne da bi se naučil plavanja. To seveda ni enostavno zagotoviti iz vrste razlogov, med drugim tudi tega, da v bližini Moravč ni pogojev za učenje plavanja. Zato se vozijo večinoma v plavalne bazene v Ljubljano, delno pa izpopolnjujejo znanje tudi v obvezni šoli v naravi. V šestem razredu imajo preverjanje znanja plavanja in kdor se še dotlej ni naučil plavati, mu zagotovijo 15 urni tečaj v času pouka in sicer od sedmega pa do devetega razreda. In tako naučijo vse.
Moravška šola je v športnih dejavnostih med najboljšimi v tekmovanjih s šolami bivše občine Domžale. Še posebej uspešni so v odbojki, rokometu in tekih, niso pa ravno zadovoljni z dosežki svojih nogometašev.
Od te številke dalje bomo o dosežkih in problematiki športa na moravški šoli redno pisali, dotaknili se bomo tudi tega, da menijo (in kaže jim pritrditi), da jim za njihovo dejavnost občina namenja premalo denarja, veljajo pa bi izboljšati tudi prostorske pogoje, dodati še eno telovadnico in urediti zunanje športne naprave. V letošnjem šolskem letu so dosegli že vrsto lepih rezultatov in sicer:
odbojka: starejši dečki :
1.	mesto v domžalski regiji (sodelovalo 6 šol)
2.	mesto v četrtfinalu državnega prvenstva odbojka: starejše deklice:
1. mesto v domžalski regiji (sodelovalo 7 šol) mala odbojka:
deklice: 2. mesto v domžalski regiji
dečki: 3. mesto v domžalski regiji
košarka: starejši učenci:
5. mesto v domžalski regiji (sodelovalo 10 šol)
rokomet: starejši učenci:
1. mesto v domžalski regiji (sodelovalo 8 šol)
4. mesto v četrtfinalu državnega prvenstva
rokomet: starejše učenke:
3.	mesto v četrtfinalu državnega prvenstva.
Sicer pa najpomembnejša tekmovanja potekajo v maju in juniju. Tako bomo še podrobneje poročali o njih v naslednji številki.
In še to: Odslej bomo v našem časopisu športu naših šolarjev namenjali pozornost v vsaki številki.
Janez Virk
NOGOMET - IZ MORAVŠKE DOLINE
V marčevski številki Novic sem zapisal modrost mojega znanca, električarja: »za vse, kar je nastalo iz mene, se moram, poleg staršem, zahvaliti športu. V mladih letih sem igral aktivno nogomet. Tudi sedaj ga grem še kdaj igrat. Šport mi je dal delovne navade, odgovornost do kolektiva, veselje - in sposobnost preživeti zmage in poraze. Oboje.«
Danes, ko pišem ta članek, je v časopisu Delo na prvi strani najava članka (na 12. strani): »Jože Zupančič, ravnatelj I. gimnazije v Celju v odstopu: .....v šoli pa se pasejo egoizem, nestrpnost,
nasilje, mamila^«
In kot nalašč, na tej isti prvi strani še najava članka (na 6. strani):«Srčno žilne bolezni in športa. zato bi bilo treba šport kot terapijo predpisovati kot zdravljenje z zdravili.« Naslov tega članka na 6. strani pa je: DEPRESIJA ŠKODI, ŠPORT NE. V članku, ki je nekakšno poročilo iz letnega zasedanja nemškega kardiološkega društva meseca aprila v Manheimu, na katerem je bilo 6000 strokovnjakov, novinar prikazuje nekaj ugotovitev, skoraj vse pa so v zvezi s športom:
•	Kajenje in pomanjkanje gibanja pomenita največje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja
•	Depresivnost pomeni podobno tveganje, kot kajenje ne le za srce in ožilje, ampak tudi za pojav sladkorne bolezni
•	Že dolgo je znano, da sta šport in telesna dejavnost nasploh učinkovita pri preprečevanju srčno žilnih bolezni, ugodno pa vplivata tudi na krvni tlak in zmanjšujeta tveganje za nastanek sladkorne bolezni - diabetesa.
•	Pri ljudeh, ki so bili redno telesno (športno) aktivni, so ugotovili, da se je tveganje za nastanek diabetesa zmanjšalo za 58 %, poleg tega pa se je že po 4 tednih redne vadbe precej izboljšala sposobnost širjenja obolelih srčnih žil.
In zato, so zapisali na koncu, bi morali šport predpisati kot zdravljenje enako kot zdravljenje z zdravili - za obolele seveda to velja le pod zdravniškim nadzorstvom.
In zakaj tako strokovno pisanje v Moravških novicah?
To ni strokovno pisanje, pač pa odpiranje obzorij v sredini (v moravški občini), kjer, podobno, kot še marsikje v Sloveniji, šport dojemajo kot aktivnost drugih, kot gledanje tekem, navijanje za Peterko in Zahoviča in Katanca in tem podobne športnike in ne kot dejavnost, ki jo nujno potrebujem tudi jaz.
Šport nima starostnih omejitev. Znanstveniki so že zdavnaj dokazali, da se mišice okrepijo lahko tudi še tedaj, če se vadba začne po 80. letu starosti in, enako pomembno, da se tudi v starosti lahko obnavljajo dotlej zanemarjene in odmirajoče možganske celice.
I
r ' líf-."'







Clani-2006-2007
Da, to beremo v strokovnih in poljudnih revijah, a menimo, da to ne velja zame.
Ima pa športno udejstvovanje, to je mogoče razbrati že med zgoraj zapisanim., en nenadomestljiv pogoj (pogojev je, seveda, še več) in to je: vadba mora biti redna.
Kdor misli, da je dovolj, da gre v soboto ali nedeljo iz Moravč peš na Limbarsko goro ali k sv. Miklavžu, ali pa še višje
-	torej enkrat na teden, se moti. Vadba mora biti najmanj dvakrat na teden, poleg tega pa mora biti še redna, vsakodnevna hoja.
Za tako športno aktivnost pa niso primerni vsi športi. Sem gotovo ne sodijo takoimenovani »tehnični športi«: avtomobilizem, športi z motorji in letali. Pa še vrsta drugih športov ne. Šport mora biti tak, da se lahko z njim ukvarjamo od otroštva, pa do pozne starosti. Seveda je tak šport tek in hitra hoja (a to ne pomeni: atletiko, kot športno panogo) in z njima povezana pohodništvo in gorništvo. Pa plavanje ( zopet ne velja za tekmovalno plavanje), smučanje, kolesarjenje i.p.
Posebej pomembni pa so ekipni - mo-štveni športi. Gre za tiste športe, kjer ne more nastopati posameznik, ampak le ekipa. Kjer več športnikov skupaj tvori ekipo in je uspeh ekipe odvisen od vsakega od njih. O tem bi bilo potrebno povedati precej več, kajti, žal, so te posebne prednosti ekipnih športov premalo poznane. A so, v današnjem času računalnikov, interneta, borbe za uspeh
-	denar, nenadomestljivo potrebne. To so najbolj temeljne vzgojne sestavine za odraščanje in dozorevanje še predvsem mladega človeka.
Vrnimo se k temu, kar je povedal znanec električar: »odgovornost do kolektiva«.
Navaditi se na skupno delo, na skupen dosežek. In kot pravi v uvodu ravnatelj Jože Župančič: » v šoli pa se pasejo egoizem, nestrpnosti« Veseliti se skupaj zmage, skupaj preboleti poraz. Športno živeti, odpovedati se veseljačenju in ponočevanju, ki se nemalokrat sprevržeta v nasilje in uživanje mamil - žal, vse to že dobro poznamo tudi v Moravčah.
Najpomembnejši šport na svetu je NOGOMET, ki je ekipni šport. Zakaj je tako, bo morda napisal kak moravški mladi nogometaš. In zakaj v moravški in v slovenski javnosti ni tako? V prilogi časopisa Dnevnik Objektiv iz prve majske sobote, je objavljen intervju z najstarejšim slovenskim nogometašem: Milovanom Čebohinom, ki je bil nogometni profesionalec pred in po drugi svetovni vojni. Takole je povedal:
»Po drugi svetovni vojni smo bili Slovenci prizadeti s tem, da naši vodilni politiki niso bili nogometaši. Niso igrali nogometa v mladosti, niso ga
imeli radi.« - pa čeprav, kot tudi pravi Čebohin, je nogomet igra proletarcev. Da, to je to. Kajti pred II. svetovno vojno, v »stari« Jugoslaviji, je bil nogomet igra tudi za izobražence. To velja po vsej Evropi vseskozi: na nogometnih tekmah so vedno prisotni kralji in predsedniki držav in ministri, operni pevci, pisatelji, župani, občinski svetniki ^ V mladih letih in tudi kot študentski duhovnik je bil nogometaš tudi papež Janez Pavel II. Leta 1895 je italijanski duhovnik Janez don Bosco ustanovil svoj duhovni red: salezijance, ki se je ukvarjal izključno z vzgojo delavske mladine, ki je bila v težkih časih industrijske revolucije prepuščena cestam in alkoholu. In ena temeljnih oblik privabljanja in motiviranja mladine za redno delo je bil ( in je še danes) nogomet. Salezijanci so prišli zelo kmalu, že pred I. svetovno vojno, tudi v Slovenijo in morda prvi prinesli v svoj dom v ljubljanskem predmestju Kodeljevo ( Slovan) nogomet. Še danes imajo svoja igrišča (v svoji lasti) na ljubljanskem Rakovniku in od nekdaj, pa tudi danes, tam igra NK Krim. V Italiji imajo salezijanci tudi danes svoje osnovne salezijanske nogometne lige, v višja tekmovanja pa se vključujejo v enotno italijansko nogometno zvezo. In še: Morda trenutno eden najbolj znanih misionarjev na svetu, naš argentinski rojak duhovnik Pedro Opeka je izvrsten nogometaš. Z najbolj zapuščenimi otroki z madagaskarskih smetišč igra nogomet in jim preko nogometa pomaga dobivati samozavest in človeško samospoštovanje.
In zakaj tak nerazumevajoč odnos do nogometa v Moravčah? Tajnik nogometnega kluba Moravče (Termit) Ivan, mi je o tej temi zadnjič
dejal: » Mi nogometaši se na to ne oziramo. Mi delamo. Res ne prihaja na tekme toliko gledalcev, kot bi želeli, toda vsaka hiša v moravški dolini ima koga, ki igra ali je igral nogomet pri nas.«
Vse tole naj bi bilo v uvod, da predstavimo moravški nogometni klub TERMIT, ki je največje društvo v naši občini z redno najmanj dvakrat tedensko dejavnostjo. Odslej jim bomo v Moravških Novicah namenjali stalno rubriko, kajti kar 5 tekmovalnih ekip sodeluje v rednih tekmovanjih ljubljanske nogometne podzveze, to pa pomeni, da imajo, poleg rednih treningov vsak teden, vsak teden tudi najmanj eno tekmo. To pa je resnično lep obseg in ogromno redno delo.
To pot prikazujemo, za začetek, osnovne podatke o nogometnem društvu NK TERMIT MORAVČE: Predsednik je Peter JANEŽIČ. Delo društva vodi 11 članski upravni odbor. Aktivnih članov je 119.
V	društvu deluje 6 starostnih skupin in sicer: CICIBANI - do 8 let starosti
CICIBANI - do 10 let starosti STAREJŠI DEČKI - do 14 let starosti mladinci - do 18 let starosti ČLANI - starost ni omejena in
VETERANI - to so člani, nad 35 let starosti, ki igrajo izključno za rekreacijo.
Vadbeno skupino (iz strokovnih razlogov) sestavlja okoli 20 igralcev, razen pri cicibanih, kjer je pristop malo drugačen. Kot je razvidno, v klubu trenutno nimajo starostnih kategorij: MLAJŠI PIONIRJI (do 12 let) in KADETI ( do 16 let), mladinska ekipa pa igra skupaj z NK Roltek iz Doba. Kaj vse navedeno pomeni in pa o strokovnem štabu, ki vodi vse te treninge in tekmovanja ter o ambicijah, bomo poročali v naslednjih številkah MN.
V	kolikor kdo nujno želi še več informacij o nogometnem društvu, se bo priklopil na njihovo internetno stran. NK - MORAVCE.UNI.CC.
To pot navajamo le lestvice vseh tekmovanj Ljubljanske nogometne podzveze, (OD Kamnika do Kočevja in od Vrhnike do Jevnice) kjer sodelujejo Moravčani; stanje po soboti 5 maja 2007:
Mladinci
Lestvica 17. krog 09.05.07
	KLUB	ŠT	Z	N	P	GR	TČ
1	NK Bežigrad	17	14	2	1	81:12	44
2	Roltek Termit	17	14	1	2	55:11	43
3	ŠD NK Kolpa	17	13	1	3	72:23	40
4	Livar I. gorica	17	11	2	4	56:18	35
5	NK Kočevje	17	10	3	4	57:22	33
6	Jezero Medvode	17	9	3	5	51:32	30
7	Krim	17	9	2	6	46:30	29
8	Dolomiti	17	6	1	10	34:45	19
9	Ilirija 1911	17	3	1	13	22:80	10
10	Ihan	17	3	0	14	28:59	9
11	Kalcer Vodoterm	17	2	0	15	14:96	6
12	Jevnica	17	0	0	17	10:98	0
Člani							
Lestvica 14. krog 05.05.07							
	KLUB	ŠT	Z	N	P	GR	TČ
1	ND FC Ljubljana	13	11	0	2	46:18	33
2	Jevnica	13	10	2	1	32:10	32
3	Belinka	12	7	1	4	32:21	22
4	Termit Moravče	13	6	3	4	24:17	21
5	Komenda	12	4	4	4	25:21	16
6	Vrhnika	12	5	1	6	24:38	16
7	DD-Dren	12	3	2	7	10:22	11
8	Vir	12	3	0	9	18:27	9
9	Mengo 28	13	0	1	12	6:43	1
Cicibani U -8							
Lestvica 5. krog 14.04.07							
	KLUB	ŠT	Z	N	P	GR	TČ
1	Plastenka Radomlje	15	13	2	0	55:10	41
2	Kamnik	15	6	3	6	29:15	21
3	NK Dob	15	3	3	9	21:48	12
4	Termit Moravče	15	4	0	11	17:49	12
Cicibani U -10							
Lestvica 13. krog 05.05.07							
	KLUB	ŠT	Z	N	P	GR	TČ
1	Mengo 28	12	12	0	0	92:13	36
2	Domžale	13	11	0	2	87:10	33
3	Kamnik	13	10	0	3	76:20	30
4	Kalcer Vodoterm	12	7	1	4	35:22	22
5	Anet Dol	12	6	1	5	44:31	19
6	Roltek Dob	13	5	2	6	40:47	17
7	Komenda	13	3	1	9	16:44	10
8	Jezero Medvode	12	3	0	9	18:42	9
9	Ihan	12	2	1	9	21:53	7
10	Termit Moravče	12	0	0	12	1:148	0
Starejši dečki							
Lestvica 14. krog 05.05.07							
	KLUB	ŠT	Z	N	P	GR	TČ
1	Ihan-Domžale	14	13	0	1	60:6	39
2	Alfa klub	14	10	1	3	29:12	31
3	ND Črnuče	14	10	0	4	45:17	30
4	Slovan	14	7	2	5	34:27	23
5	Ilirija 1911	14	7	1	6	43:20	22
6	Factor	14	7	1	6	26:24	22
7	Termit Moravče	14	5	2	7	21:36	17
8	Šmartno	14	3	0	11	15:38	9
9	Krim	14	2	1	11	14:72	7
10	NK Litija	14	2	0	12	5:40	6
Janez VIRK
Pisma bralcev
Članki v rubriki PISMA BRALCEV lahko vsebujejo do 2500 znakov. Avjor članka ima možnost dvakratne replike. Žaljivih člankov ne objavljamo.
Novinarski kodeks na preizkušnji
Odziv na urednikov odgovor na moje pismo, ki ni bilo namenjeno objavi
Za prejšnjo številko sem poslala zelo kratek prispevek o čistilni akciji DK Limbarska gora in želela objavo, a smo ga zaman iskali. Očitno take akcije niso pomembne. Nasprotno pa je bil objavljen Zahtevek za opravičilo, čeprav je bil namenjen samo uredniškemu odboru in izdajateljskemu svetu in z ničemer nisem omenila, da želim objavo v časopisu. Opravičujem vašo samovoljno objavo, čeprav ni zakonita. Z njo nisem ničesar izgubila, kvečjemu pridobila, ste pa na ugledu veliko izgubili vi. Razumem, da se napake in pomote dogajajo. V takih primerih se poslužujemo opravičil. Toda trenutni uredniški odbor (ali glavni urednik) take geste ne pozna. Namesto opravičila je urednik s svojim odgovorom dal bralcem jasno vedeti, da napačna uvrstitev članka ni bila pomota. Njihova uredniška politika je diskriminatorna! Prispevkov ne razvrščajo po tematiki oz. po zvrsti, temveč po avtorju, čeprav na ves glas razglašajo demokratičnost in enake možnosti. Nekateri smo za njih manjvredni!
Je razlog mogoče honorar? (Pisma bralcev namreč niso honorirana.) Glede tega ste lahko brez skrbi. Članek sem napisala z neprofitnim namenom, kot sem jih za M.N. že veliko. Vedno sem pisala le z namenom seznanjati bralce z dogodki in zanimivostmi iz naših krajev in za ohranitev poznejšim rodovom. Tako je zapisano tudi v smernicah občinskega časopisa in zato se je do pred nekaj meseci v M.N. o skoraj vsakem dogodku dalo kaj prebrati. Sedaj pa dobivam občutek, da se na Moravškem ničesar več ne dogaja, razen nekaj izjemnih dogodkov. Pa se, le da v Moravških novicah to ni zabeleženo in bralci ostajajo neinformirani. Dogodki bodo utonili v pozabo. Očitno se bo kronika kraja pisala le, če bo kakšen posameznik to beležil v svojih osebnih zapisih^ Čeprav nimam več upanja na dobro sodelovanje in se zavedam, da verjetno bijem Don Kihotov boj z mlini na veter, vas vseeno prijazno pozdravljam.
FRANCKA TOMAN
iskrena hvala
vsem gasilskim društvom za hiter, učinkovit in požrtvovalen odziv klicu na pomoč. Hvala sosedom Grilj ter vsem prijateljem in znancem, ki so ali pa še pomagajo pri saniranju pogorelega objekta in njegove okolice.
KRAČEVI
ZAHVALA
V soboto, 17. marca 2007, nam je zgorela kuhinja. Vsem, ki ste nam v nesreči pomagali, se iskreno zahvaljujemo, še posebej Andreju Črv, ki je nekaj ljudi rešil iz hiše in ogenj pogasil. Zahvaljujemo pa se tudi PGD Moravče za njihovo hitro in temeljito akcijo.
Družini Klobučič in Ribič, Zg. Dobrava

psiLi^R
suhomontažni gradbeni inženiring
Podjetje za suho montažno gradnjo zaradi širitve svoje dejavnosti zaposli za določen čas, s poskusnim delom oziroma možnosti podaljšanja v nedoločen čas:
1. VODJA PROJEKTA-pripravnil< (m/ž) )
-	sposobnost vodenja in l<omuniciranja
-	zaželena VI. stopnja izobrazbe gradbene smeri
-	poznavanje suhomontažnili sistemov Rigips, Knauf in Armstrong
-	izpit B lategorije
-	zaiitevano znanje enega tujega jezika
-	zahtevna računalnišl<a znanja: WORD, EXCEL, AUTOCAD
2. VODJA MONTAŽE -pripravnik (m/ž) J
-	poznavanje suho montažnih sistemov Rigips, Knauf in Armstrong
-	izpit B - kategorije
-	aktivno znanje slovenskega jezika
-	sposobnost vodenja in organiziranja
-	delo na višini
3. MONTERJA (m/ž)
-	zaželeno poznavanje suhomontažnih sistemov Rigips, Knauf in Armstrong
-	Izpit B kategorije
-	osnovno znanje slovenskega jezika
-	delo na višini
4. BANDAŽERJA (m/ž)
■ poznavanje suhomontažnih sistemov Rigips in Knauf
-	poznavanje sllkopleskarskih del
-	Izpit B kategorije
-	osnovno znanje slovenskega jezika
-	delo na višini
Pisne ponudbe \_
z dosedanjim delovnim izkušnjami in kratkim življenjepisom pošljite v (8),osmih dneh po objavi na naslov: ALFA-M D.O.O. ŠPRUHA19, 1236 TRZIN
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast
RUDI GRABNAR
iz Gabrja pri Moravčah.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Hvala vsem trem župnikom, obema govornikoma, cerkvenemu pevskemu zboru Kolovrat, podjetju Termit in Tosama ter vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi
S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama nemočna si ostala.
V SPOMIN
ELKI TOMIC
Osmega maja je minilo žalostno leto, ko smo morali sprejeti kruto resnico, da te ni več med nami. So trenutki v življenju, ko se zgrinja na nas žalost in nam uničuje dušo in telo. So trenutki v življenju, ko te pogrešamo tako močno, da bi te najraje vzeli iz sanj in te preprosto objeli. V tem trenutku
nam ti objemi niso dani in upamo, da nam nekoč spet bodo. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo.
Elka, neizmerno te pogrešamo.
Vsi njeni
Trgovina
1
f Mercator
Franšizna trgovina Mercator
ir
■ ■i:

t
MLEKO 3,5% IL LJUB.ML.
SIR EDAMEC HRENOVKE	JOG.SADNI NAPOL.OBL.
Ikg 40% MERC. PIŠČ.210g MERC. 180g MERC. ČOK.400g MERC.
0,56 EUR / KOS 4,09 EUR / kg 0,85 EUR / Kos 0,24 EUR/Kos 1,79 EUR / Kos
KOMPOT BRESKEV 820g 0,96 EUR / Kos
pzz
IIF
U
KOMPOT ANANAS 836g
S
s,-
il
PIVO 0,51 ST.MERC.
PIVO 0,51 PL.MERC.
NEKTAR lAB. 1L MERC.
0,83 EUR / Kos 0^9 EUR/Kos 0,52 EUR/Kos 0,52 EUR / Kos
J
" V -

H
f
iK
táslojlli ^^ 'loalewri T papir '
HR.PASJA 4kg KUHINJ.PAP. PAPIR TOAL.
BRISAČA 2/1 3-SLOJ.MERC. 2,92 EUR /Kos 0,58 EUR / Kos 1,66 EUR / Kos
MEHCALEC IL PAPIR TOAL.
SORT.MERC. 3-SLOJ.MERC. 1,25 EUR / Kos 1,58 EUR / Kos
IN Še veliko kvalitetnih izdelkov po zelo nizkih cenah
NAJDETE V NAŠIH TRGOVINAH.
Obiščite našo internetno stran na: www.spina-slo.eu