St. 18.
V Gorici, 29. aprila 1887.
„3oLn" Miaja '"<:tk petok  u>  velju.
v-.p m.    .                        ¦   ; u>
(rtrrt Iftii      .    .    .    .     .  l.U> Pri ozmmiHh i» t«!;o tudt ;u. .,)»-
$ ankuh"se plaeitjr .:a nnvjulsto tristnj-
n« mto:
8 kr, «« itf tUU I knit
7   „   „   M     ,.   2    ,. *   „   „   .,     .,   3   ,-
Tedaj XVII,
Posamezne &to.vflke fie dobivajo po 8 kr. v tobakam'/'nli v gosposki ulici M'mi ,.tri'5i kroii", na starem trgu in v ntiiMld ul„-i lor y Train, via C». xci'itm.   i,
HiDi-i nsij si' hiagovoljiui jioSHjajo •ir<Mitii<-rvfi ..Sow'-' v florin Via Morantb 1% I,, tiiii'ji'.Himi iia<»|uaynittvtt-,,KnLo'r Vin flolln. Croco St. 4. II,
Kofcnpmi se tie vrtUtojo; dopisi naj s« Ulagovoljno fi'HiiKuj«jo, — Dolalrom in ilrugini m |m<mo*nln» iw naratninii aniza, stlmii' ojjhHc pri opravni&tvu
Avstrij«ka slavnost
netiavadno vrate vrSila sp je 25. in 2fi. t. in. na I)u-Bttji in po vsi Sirrti Avrtnji. X a d vo j v o d a A 1-b r ebt, ¦tttjre naSemn ci*»«rju, vteji nadzornik vh»» avhtrijake vojike in frtdnMrdal, praznoval j<«: tJO lotnb/o •voJMgii vojaikega fduibovanja. llojon 3. avgusta IB 17 ¦topil )o k vojakom kot polkovntk 2<>. nprilu 1S;>7 ter »e jo vadil in vojukoval v Soli tdavnfga avstrija-kega geuerala Uudeckega lota 1848. Od 1850 do lMtU bil je emrjev namesfcnik in viaji voj.tski pnvclj-nik na ()gersk«?m. Lota IHIWJ bil jo vojskovodja na LaSkcm, kjer jo pri Kustoci zmagal porodnn Halijnnn. Hlovunokt polki odlikovali ho ho v tints hitki in nud. vojvoda Albrtdit no Jilt m vedno hvalo7.no gpomiojo. tor jib vinoko *po5tujo. Vivi takrat gpozual jo nad-vojvoda, da ju/ni Slovani »«> trdivi bran Avgtriji proti nenaiitljsvemu eoaodu ontfr.tn jadrtunkcga ninrja, tor jo v rsiisprotjt t luikatiniun ulrra-noriiikimi potitiki prtporo(!at, naj ««• j.j/jii .Sbvani nf pnti^ktijo iui Itn* iijatwko »trnu, (ititnviMwi, da njrg.mi be«»oda »if^ ho brt'zv«ip»Hna irt da pn^odi tw\i v notr.tfiji ptiliiiki tar»o dobro, ktikor jn po^odil iui bojiH'in p'dji hi1 nlovan-nkitni polkt,
l't» xatlnji vojrtki k It dip inicnoviil j<» pn?,ivi$ii co»ar goipoda nadvojvodo vi&j^j;* n»d/«»:nik« sw$i n»»»»flga vojafitva. Kot tak prebodii je. nadvi»jvod;i \m drXavo, ˇ»» nwata in vso kr«jef kjor jo kukit posadka. da jo ?§« prpgtcdat in preiskal, I'e^a ne vedno z vo-JAMkimi studiji in podvtr^jo wjcgove pal.-ico un l>u-nrtji je poi tkladiidA a!i iir^omUa, k»jti tin %uiii zi po»kufinje v«ako?fbtni> uzurce aovih Tojaknih pripmv. rod njegovim vodstvora prelovi'a i*e jb avntrijaka armada popoinoma in je ziaj tako dobro pnpr.ivljf>tia, da se moro mcriti a katero koli. Nadvojvoda A'broht je junaSki sin jtmaskega nadvojvode KarJa, ki jo pro-tnsgal celo Napoleona i. pri Aspernu blizu Dutmja 1. 1809. Z izrednim junaStvom in globokim vojaskira znanjem zdiuzuje nadnijvoda resnicno poboznost in dobro srce, ki gori za t'es.irja in dorn, zi c.-sarako druiino in avstrijsko vojastvo. V druziaakcm svt'tu je nadvojvoda Albreht nitjitarej^i ud in njegova bo-aeda more veliko.
S tern ?ilim gt«?bfom avgtrijskega oe*nr&tv& ra-dovala se je to dm v:m Av.itrlj.t tor so bi!«» pos«»bno dunajske slavtto;tt veltkar.skc.   Im >le m vcfiuoni vo-
| jaiki znaoftj, pft udokiil m jih jo tudi novojalki avot,
Iz VHi'h ktajov dohajulo ho i!t»«titko ho krcpknmii go-
: Hpodu in deputudj bilo jo hm fitovilu.   Miniaturotvo,
1 obo xbornici dizuvnoga kbora, duuajnko niosto in dru-
gii doNtnjaiiNtva ru ho urn poklondu,   I'OHIibllO vohoIjo
vUdalo jo pu v eoHiiiHld hiSi, ki jo ob ti\j priliki po-
kazala hvoj'o vinoko Hpo»tovanj« do aoniora (naJMlarHoga
uda) y dru/,u»Hkom «v«»tu.   Vni nadvojvodo ill nadvuj-
vodinj(>   tfustitali  mo jnbilarjn;  proavitli coanr mu jo
pa laatnorocno  pianio  piaal, ki priLa o voliki uaklo-
I iijonosti proBvitlega vladarja do nadvojvodo Albrchta,
j L'ituno ho glaHi:
j           MV kn-pkoin zdrnvji, v mnipogiiQURJ volji ill niooi
i obbajato danoH Ai^tdciotlotnico v.itopa v voj^ko.   ,H%
, in z Maun vojuka, katero  Hto tolikrut vodili v hIuvo
.- in   zinago, udolo/.ujo ho ss vohoIo   f^iniMiiin  Niyom   to
, rodko vzvinotm sIovo«no«tL    V vaoli polo/jilu iSvojogu
niuogo .skurtoucja /.ivi'tijii bili  Hto iiiiJHijiijuiSi vzglod
1 nujtMHtojrtOi»a domnljiibja in livaUv.no mi apmniiinm »i«
; jajnili Vafiih dol, pltwntMuto, po?,rtvovalno udiuiOhti /a
Moji»  osoho in vojHku,   Slnvno Vciho  imo bo v nuj>
po/iiojHo hino ili.'ih) mIuvm) listo doiiutlH '/:;i)di)viny tor
> ostano u(*piixitbljiviif kakor   tudi iforku Vuna ljnbo/,'»n
. in p«y.itliviiliia Nki'b /a vojnko.  Ziitn Vuin i/.iokum k
dt)iia;5iijciMti dnovu iiijuu'uoJHa vonrih » hvalo/uini hi-
4!om tor  gojim  vn.sido  tmdo, da Van lin/ja niiloitt o-
brtini 6o ninogo lot Moni in vojnki".
;          'A obal jadratwkog.v morja in ho akmjno italijan-
8ko-nvxtiiJMk»  lucjc   pnsiljuuio tudi mi hvojo t!»»»litk«
yisokoiim Mluvljcnou   tor proHimo, da bi ga ljubi Bog
h ' dolgo ohranil Avxtriji   kot modroga  uvot'ovali'a in
/tsJi:;ov,iliH4ga vuJHkovodjo.   Imo nadvojvodo Albrtibta
v/.hnja v avstrijskih dr/avljauih up Hrecno prihodno^ti,
v vojafikili prsih pogum in radost za boj in zuiago,
LISTEK
DrDiba sv. (irila in Mctoda.
Govor ob I. obdnem 2boru —Ike poddruiuice sv'. Cirila in Metoda.
(Rome.)
2) Pa i v vera kem o bzir u ims biti na§e drustvo trdnj«Ta. Saj tadi v verskem obzira ni ob-nebje nid kaj 6klo; pa6 pa aasprotno! Nekateri no vidijo teg»% ker jim je obzorje premajbno, drugi ne*-6ejo videti!
tV glavab vretlo je in jlino, V srcih nmskl mraz in mrak. Tem ne poginja cvetje krisnot Tern ne odmeva speT sladik !• Railogi so raznt;   a noiem govoriti  tn o njib. Nekaj — ali mnogo — pripomorejo k temii tudi razna judoTsko-framasonska drultva  in   neki   n§nlferajni*. Saj je znano, da i nemsko propagando se je siril tudi brezverski dub;   tnano je, da m aarodni odpadniki ob jednem najvecji soTralniki cerky« in vere.  Ce se torej dandanes ustanavljajo proste batolilke univerae, 2e Nemct sanii postavljajo droga drustva proti prvot-nemii iulferajnu, n. pr. katoliski salferajo in »Schul-Terein fur Deutsche*, koliko bolj moramo Se migle-dati, da nam ne pride cez Predel do koze tako ptuje drustvo.   In tudi v tem nam ima pomngati naia Ci-rilova druiba! Saj pravi 1. toSka pravi], da je osqo-
Dani se.
;            Neumorna  prizj* '•• vanji dezelnoga poalanca dr.
: A!. Uojea, da bi so /sbiljSalo vazmcrc v goriski bolnianiai in blaznici u;r liljtuili bratov, obrodilo so \ zo obilo sadu, co tudi n.^o losf»gla So vsega, kar na-\ meravajo. Da .sta so naotavLa v bolni^nici dvazdruv-: nika, da imajo blazui, co ne psihijatra pa vsaj zdrav-! nika, i\\ w pazi v bolnici ) atriui ocosom na Hnago, 1 piipisovati eo mora v voliki nori, 6o no inorda odino
vana na katolifiko na• odni podlagi! In tako jo treba 1 Izvanrednt 6»t tirjajo kvanrednih na-porot!
Vela sama, omika bnz vero, jo praxna! Lo vera more obraniti 61oveka ter narediti ga trdnega za 6as» ko pride nevihta ^es — anj! Po veri utrjen znaSaj pomaga ve6, kake* svetna oraika bi*ez vere. Najboljia sola je torej tista kizdru^uje podukio vz-gojo. Vzgoja je silo vaim, da najvaznojia za bla* goat in sreco 61ove§ko! Mderni vzgojitelji sicer pra-vijo: „Yeda Vaa oprosti; veda si je aama smoter (ali cilj)"; a to jo slepilo. "Vao drugaSe govori nai poet (Boris Miran):
„Ko um biatrii, 8 re 6 si blazi; V Sirtii sreo ti boii veJao in povsod"!
In isto izjavil je nedivno papez Leon v pismu do portugalskth fikofov I
To, kar sem dejal, wlja tore] s p I o h. Toliko bolj pa velja to S]ovencen poaeboj! Slovenci a m o k o t o 1 i 6 a n i, in o v torn znamenji moremo zmagati. Kedor vzarae Sldroncu vero, v«amo mu tudi njegovo narodnost! Ni je ra nas druge reaitvo!,... V nasih druitvih torej nikeda- ne smemo zabiti podlage vsega: pra^ih krifianakih. nice!. Zuano je: „Ako Go-apod no zida, trudi se del'.vec zastonj !*
Krsauaka sola je tord tomslj naai omiki; ako te ni, ziuano je na posek vho naso poslopjo. Katoliiko zavest je nam treba pokaati tudi v javnosti, ne lev zasobnem 2ivljeaji. NaLe 8>le imajo biti torej verske; y veri kracanaki imajo biti vzgojenl otroci, 6b hooamo da dobomo kedaj zuacajuh moz, ki jih toliko po trebujemo. In to nalogo iua i &a§e druStvo,
lo ropotanju dr. Al. Hojca ter dobromu ukiuu in tan* kwmi Hluhu Htulanjoga prijorja. Dakloi- no ni oglaiil dr. Itojic, v do^olnom sdioru, opiiovala no jo bolniAiiimi v iiokatorili Mvojih dolih kot pt'HJak in brlog, pa li /ito, da ho jo go kaj duzidalo, no da bl to bilo i torn stdatno in tiploauo promonito *U\\\'y\ boltiih In bin/,-"ill, kajti B|)i1HJakiH in nbrlogi<* bo ostali. Odkar je zaucl dr. liojio kn/ati mi nodoBtatnoati v rofiimiu za-vodili, ponohalo jo zitlanjo; a na njogovo me.ito ito-pil> jo zbolJHOvanjo notranjib razmor, katoro j® bilo vsaj tako potrobno kakor vofiji proatori. €4or prl-tnorja mulanjo bolniSnioo k oho prod 10 loti, mora priznati v nji v(flik naprodok, co tudi ni io taxi, ka* kci'Mna bi morula biti.
ih\ Unjio Htvtuil ni jo nokak idojal o bolnilnSol in noi'iniiii'j po /ahtovah Hodanjo zdravulvi'no vodo tor po dolnftlmh dv^avnili pOHtav in minintornkil) ukaxov gludd tob /.avodov, V nvoji ognjovitosti in unotoiti /,n Ntvar, ki ho uji'iua k njogovim poklicoin, odkrll jo t iKMismiljono roko v^« pomnnjkljivojitl v givodlb, k*« torn rod uHiniljonih bratov lo onkrhujo, Naravno jo, da Koj^ova noiiHiniljiMiont jo jako uomllo diruola nu niuogo Htrani, kjor ni bil nikdo uripravljan na tako toinoljito in podprto napu<l>. A odvotnMk* pnbriiR* uoMt, nikoli no obupa, zua Hi pomagati v viakl dill. Odvolniku prinla jo tudi ta z ad ova v roko in reill* hi' jo prav Hpi-otuo v Hinislu §. 1. odvotniikog>* kato-kixma, ki pravi; Kar ni tdoril, t ti j i.
Ali Kojonvo prito^bo imolo no ta natdodok, da po proHtuiicm prvi'in Htiiim ho hh zadolo preiikovati ssadovo goriHko boluifiuioo in noriSoico t bolj miruim duhom in da ho jo vzbudilo Hploano zanimanje za nje. V par lotih dozivoli smo potent velikanski provrat v aodbi, ki 86 je izrekala v tem oziru. Pivi, ki je Roj-covim tozbam pritrdil, bil jo dezelni odbor goriSki, ki jo spoznal potrebo, da naj so zida nova dezelna bolnidnioa in norianioa. Euakoga mnenja bil jo de/.olni zbor goriiki, ki jo v avojem zadujom ia* sedanji eprejel predlog delelnega odbora ter ma na-roci^ naj atori vso, kar jo treba, da predloii doi. zboru izgotovljene na<Srto o novi blaznici, bolnici in hiralnici. Tudi deielni «bor w je tedaj posrodao iz* rokel o sedtnjih goriskih zdravetvenih zavodih in o pritozbab  Rojiovih in sicer ? Bmislu toga poalanoa.
Lo od veloslavno vlado trialkd ni bilo glasu t uovojuili caaih o tej etvari, in ko je glai vender pri-
Ni pudo torej, da duhovui, ki navadno v to-cijalnih vpraSanjih vidijo daljo od drugih, radi pod-pirajo to koristno druitvo. in ga bodo veduo podpi-rali, co ostano na toj podlagi.....
3) Nala druiba ima biti tudi avstrijska, drzav-na trdnjava! Saj je znano, da so v Avstriji ljudjo, ki ekilijo Ccz mo jo, da je sulferaju jjrusko date, da je pri nas agitacija tudi zoper cesaratvo. Zato je re* kel minister Gauc meaeca marcija, da hooe imeti po-itene vrle ljudi, da ho6e imeti Avatrijane, da ima biti Sola avstrijska 1 I v tem obziru ima delovati na5a druzba, <ta tudi ni politicna. Posredno ima delatijtudi za razairjanjo lojalnosti, udanosti, zvestobe do vieoke vladarske hise.
Tako torej delamo prav po gesk: Vso «a vero, dom in oesarja! Gotovo, da delamo s tem dobro delo, ce pomagamo sploh naii mladini k dobri omiki in vzgoji. nKodor za domace ne sicrbi, je vero za-tajil itd." In gotovo ne odide placilo! »Kar ste sto-rili najmanjsemu itd." In dalje s tem tudi delamo— rekel bi — iz nekega poStenega samaljubja; 8 tem tudi lahko |kaj pripomoremo posebej za svoj okraj. Saj lahko objavimo svoje Selje pri glavnem druStvu v Ljubljani, in s torn si dobomo kako podporo. O tem pove das dalje 1
Torej uljudno vabim vse, naj bi delovali mar-Ijivo za ^azsirjanje n*4e poddru^nice. Vsaj podporni-kov bi se menda lahko dobilo kaj ve6; ko naie mate rijalno stanje ni odvec dobro! Tedaj dejanski treba pokazati ljubezen do naroda 1
Vcasib je opaziti neko napetoet, nejedinost, ne-zaupnost, zapeCkarijo mej ^osamipajmi staopvi! Comu
iel, tolmacili so ga oficijozni Mi vaa drogaSe nego je bU. V zadoji stevilki omenili amo, kako oblastao, | drzna in krivicoo se je zagoal .Tries: r Tagblati* r i avoji Itevilki od 17. t- m. proti dr. Rojeu, <-• c« je irdil, da vse Rojteve priteibe ao aeotameljc-o ir. krive (grundloa uad uaricbtig), da to izvirajo ia oaalrae hudomuaaoati (Diatribe) » w aarodae napetoab, tor se je pri tera svojeui aatoloevaaji eklicaval oft aeko natancno in vsestraasko praiakavo t nasih adraTatva-nih zavodik in na nje vapehe.
Rekli smo ie takrat, da ae nam idi neverjeiao, kar je ,TagbIatt* pripovedoval; danes pa bmerae wci, da je nereaaienoat njegovega pow&la a-radao dokazaaa, kajti pred ocmi iroawo edlefc veleslavncga c. k. aameataiilva y Trsta, aa kateraa je pedpiwn tarn namaataik baroa Pratw, kaUwega ie v aVoji najitaotti (aekaki etreiki nedottaeait D tadi .Taablill* pooatwail ia v kalaraai jo vae kaj druge-iaTecaao nego to, kar ja .Tagblatf trdil t it. od 17. t. w, 0 ©sebnih uapadih aa deielaeg* poalanoa, o nj gov* dijatribi ia o aarodai neatrpaoati, at t ©• nem edloka aiti ba«*dto*«; vae to gra as raeua ju-naikega .Tagblattovtga* dopianika. Pa tadi o adrav-atveaih zavodih aaarih govori vladni odlok ?sa drugaee nego „Tagblrtttov" porocevalec. Ta odlok ao pravi, da ao via pritoibe Rojcave neatemeljeae, ker govori edino la o bolnisniei; .TagWatt* naxivlja pa atoje claakaTedco a bolaiiaid ia aoriiaiei usmi-Ijemh bratov; is iesar bi bilo sklepati, da QTsem sa je vjade izrakla. Is odloka aamega jo raividne, da vie pritoibe o aoriiaiei — ia poaeh-no utej pritoieval sa j« dr. Rojjic — m ia v polai veljavi, kajti veleslavna vlada ai v tern odloka na nja nic odgovorila. Morabiti se erne is tega ¦klepati, da aa vi*oka Tlada ujema t dr. Rojcem glade blaxniee, kakor ae ujemajo i njim (glaj zgoraj) de&elni odbor in dsielni abor goriski. V tem akle-jmnji potrjnjenaa rekoporocilogoriakega poluradnega liata wCorriera,,1 ki pravi, da pretekli teden je bilo vec xdravnikov v tukajanjem xavodu uamiljeaih bra-tor tar <h in so prepriiani o noobhodni potrebi nova dozelne blaznice a potebnim poalopjem, poaebnim o-«eb»t»oai, poaebno upravo itd, itd tar da aedAOJi prijur u*miijenih bratov je bil prri. ki je to 2o zdavoa »poznal in prixnal I'o jt> mnogo zdravnikor reconega mnenja o (hh'hi bla/t.ici, in Se aa i ojimi .ijoma eelo prijor, ki te, kaj ja blaioica, in kaj vladi od nja tahteva, meuimo, da ao izraiall todbo, katero jo vlada v omenjenem odloka zamoldala. Na enkrat ao je tadaj pokazato, da srA krogi se ujemajo z dr. Koj-cem glede blezoice in da vrho?ni upraritelj aedanje blazQice je zahteral drago ie dolgo pred dr. Roj* cem, da dr. Rojic je tadaj uze itiri leta prazno alamo rolatil. Ako pa pomislimo, da lansko leto je hotel ddfalni odbor 3e d a n j i blazaici napraviti podd ruz-n i c o, zdi be nam, kakor bi ae bila Rojceva mlatva prazna, ampak da je izmlatil omenjeno splosno prepricanje o nvdostatcoati sedaoje boloiSaice in o neobbodni pot.-ebi nove, katerega zdaj leto ni se bilo. Slavno je torej zmag?l dr. Rojic r zadevi dezelae norianice, kajti njegovo mnenje postalo je zdaj sploano in se bo morale v dejaoji izvesti. Pac lepo zadosce-nje ?¦& mnogoletui trad!
Odlok veiealavce c. k. vlade trzaske z dne 13. marca t. 1. ne govori o noriSnici nsmiljenih bratov, ampak samo o njih javni bolniinici. Pa tadi glede bolnisaice ne zavraSa ta odlok onih pritozeb, ki se nahajajo v RojiCevi interpelaciji od 10. in 11. januarja t. 1. in njeni motivaciji, katero je dr. Kojic dal tiakat in katero je razposlal arojim volilcem, ker ta motiracija ni bila izroiena Tiaoki Tladi in Ker 13. marca ni bila ie tiekana. 9Trieater Tagblatf ae torej jako motJ, atco meni, da namestniatreni odlok od-
I
to? Ve^krat prevladnjejo osebnoati: BAko rsfopioni, pa ja* ne!" A fiemu meiati ti oaobnosti v drugtvene zadeve ? Ge uze ne more biti edinost t vseh redeh; pa rsaj r glavnih, ˇ biat?enih receh treba ja vzajem-noati, solidaruoati.
BVci jednega Boga molimo, Jednega telesa udje smo, Bodimo i jednega duhal BNaloga pac nasa je silno velika, In ta je ljudatva vsestranska omika, Naloga lepa zares je in slavna, A trudapolna in silno tezavna, Posamuo se pad ne zvrSi prav niknli Ne t cerkvi samo in ne samo v sou". ^Vse straati se imajo pokoriti, kader velevajo vera in domovina.* (Vocel) Delaj svaki v avojom krnga Krstom, porom, plugom, veslom, Pod zastavom svaki svojoro, A?i narodnim pod geslomi Y naaem drastvn morejo se zdroiiti:  dnhoven in ncitelj,  uradaik,  trgovsc,  kmet in rokcdelee in drugi.   Za drm,  za rod,  za vero — nikdar ne glej na mero. Pomaga] si sam  io Bog ti bode   pomagal. Kedor sam sebe  ne opusti,   tega nebo  ne  zapusti! Torej nase druStvo
Boze zivi, blagoslovi,
8aj ? aluabi amo njegovi /
Xtfamfc
govarja ca prro interpelaeijo. firuma na kojiiico dr. Rojca. Oni odlok uanaia se na .snho* interpelaeijo z dne 13. januarja u 1, kajti 13. marc* t. 1. ni bila vladiznana aiti modv^cija pnre interpelacije niti onih 25. apriceval, na kater* aa aklienje dr. Rojic. Vie to torej ia Laka aa .nataacao in vs^tiaaako preiakavo* tar aa vladno razsadbo v tarn oiirn.
Pa tadi aa ,aaho* iaterpelacijo vlada ai od-govorila taga, ker ,Tagblatt* trd% temvec aekaj dru-goga. Dr. Rojic je toiii, da proatort t javni bolni-inici ne cstrezajo poatavnim doloLbam. Ia_ vlada ni odgovorila, da »a tozba ja neopiraviceaa, oziroma da proatori aa taki, kakataoi hi moraii biti, terava&aama prari, da aaamiljeni fcratje m peizadevajo ohraniti proatore, ki ao jim aa razLl°"ag«t koiikor mogoea do-bra T adfavatvanaaa t»irau. S tew pa ni tte^aao, da aroatori astrazajo zabtavara mmiateintkiL odlokov, kar praaava tadi ^Mediii ij.vhe pr^aa* aa Jtenaji, ka-ten ja g. prijor po»ktk d^iiut od: k. Prttozeh glade proatorov tadaj odbk \;o tavra^a r ooi aptoiaoiti, ki •e nahaja v ,TagbIat:u % Am 17. t. m.t ia »Cor-riare*, polaradii list za (jfamke, itur^ricst javLj»t da neka zdravuiika kumbija, ki je bHa te da; v hol» niiniei, ja apoznala, da proatori pri tleb so aepravifni. Kako bi ae ujemair* ta razsodba z odlokom vbdiu-m, ako bi U v re»aici to obsegilT kar trdi wTagbIattovK porocevalec ? Ce rabi vladin odlok a poeetka sploaea izraz, da vlada je apoznala nieevost .RojceTth pritoiab v deielnem zbora gorJSkem o holniSaki uamiljenih bratov *, aa vender no mora aklepati, da v a e a pritozeb, kajti drogaee bi veljale vaa poaledi-ce, katere amo zadujio nav^JH, marved ia v onem o-ijem obneg'i, ki ga odlok eira dolo^aje, ki p o sptoi-nem iztaza posebe ca^tofa, v Lem ao Rojceva pritoibe neosnovaue. Odlok nasteva porabo proatorov, postreibo, zdravljenio i« vedertje glede kaloib bolez-uij. O z d r a v I j e n j i (po zdcavuikib) nam javne pritoibo niso znane; o kuilinb boleznth ai m* asoja-oio sodba; a res jo, da odlok dr. Itojca v tem oziru zavraca; o proatorili amo r.fa povedali avoj<*; oatant? Se poatrezba. O poftrezbt ao prifeozbe dr, Rojca znane; v tej tockt ga vla<im odlok v reenici pobijrt; ker ao pa dr. Rojic akliRUjct na 25 spnceval, katerih vlada ni So preiskovala, in ker wjavlja vlada v omn-njencm odloka, da bo v pribodnjem zaseoiaji &tf.el~ nega zbora goriSkega natan^nejo odgovarjala na pri-tozbe dr. Rojca, ako jilt ^otiovt, botno so la takrat vidolt konecni izid, kajti gotovo jo toliko vladi, ka-likor dr. Rojcu le do resniee in ta »e apozaa v po-diobuem medsebojaem pogovocu m pretresovanji.
Tajevsobins onega odloka naracst-niitva, pa no to, karje ffTagbiattov* po-roLeva!ec vanj nanesel. Odlok so glasi;
Meatneraa magiatrattt v Oorici t — Iz raporta mc-itnegai fizika, predloSenega s porocilom die 26. fob. t, I, ht. i>75, raz-ridelo je namestnUtro niZevoat po cleSelnem posIancL dr. Rojci v preteklem zaaedanji proki javni bolniinici. asaiiljcnth brator t Gorici podanih. pritozeb in zagotovila se, da tiprava Oine-njene bolni§nico se trudi, r/.Avii.ti pro«ttor»t ki so je; na i>-'.~ polago, po atojih mouob v zdravitrenem oziru, kolikor mo2rtor dobro ter da po drugi sh'ani sadostuje v point men vjern dolznostim glede postrezbe in zdravljenja bolaikor, kafcor gk'dd priprav, da se zabranijo kuzno bolezni. — Ker je bila staTljena zgoraj omenjena interfelafiija proti konca deiolne^i* zbora in se na njo nic ni odgoiorilo, pridrzalo si je namest-niatro prarico, zaTmiti jo obiino, ako Be ponovi. — Mestne-ma magistrata ukazuje se, naj ferofii ta odlok r preplan vo$~ atru boinianice uamiljenih bratot in naj dalje skrbi, da se bo pogosto vriilo sdrarnisko nadzoovanje tega Tiavoda po meat* nem fizikc v korist zavoda sam^a.
V Trata, 13. marca 188T.              C. k. ttamestnik: Pretia.
Ako primerimo ta odbk trzaakega namcstniSrva z oaira, ki je bi! izdan pred dvema letoma v iati za-devi, opazimo pred vsem to, da takrat je tedaojinaj-vtsji zdravstveoi doatojanatv*aik aa Primorskem, dr. I[lnminato Z a d r o, stvari pretskoval; Ietoi se pa vladoi odiok razlocno sklicuje na poro^ilo goriskega mestnega zdravnika dr. Aioaa Lnzzatta z dae 26. febr. t. 1,, iz katerega foiocila je nameatnfStvo Bpoznalo niSevost Roj^evih pritozeb v zgoraj omenjenem obsegu ter zagotovilo at, kako je v goriski boi-nici nsmiljenih bratov.
Na nas naredil je odlok veiealavce vlade ta vtis, da dr. Rojic je zmagal, — da njegove nazore odobrava v marsicem tndi viada, dasi Ie molce, in da s JSasom ae nase bolnisoicnerazmere prpmenijo, kajti kar odlok govori, je sicerproti Rojca, all vse, o c e m e r ;n o 161, je z a d-. Rojca, is in o I k zdi ae nam tnkaj zgovornejsi od govora.
Solkanska slavriost.
Slncaj je nanesel. da sloro ob istem 6asn, ko se je praznovala na Diinaji lfedka slavnost 60 Ietne-ga vojaskega slazbovanja. zacesarja in za domovino prezasltiznega nadvojvode Aibrehta, se bo vrsila v Solkanu, slovenski vasi pri Gorici, nenavadna sve-canost, ki je visokega pomeni ne le za domaco vas. temveft v nekem oaru za v^ Slovenyo in za Av-strijo. Ondasnja citalhica bo jraznovala svoj dvajset-letni obstanek, in to je bolj domacega, narodnega i ter kultuimj^a fomsa&i Ali $> mm slavila *e I»a
udi citalniena zastava, kateri pripnejo domaca in trzaska dekleta trakove, katera je bila prvotao zastava narodne straze Solkanske leta 1348. S te stra-ni bo namenjena slavnost domoljnbna ali patrijo-ticna, slovensko-avstrijska in splosnega pomena. Kako izredno avstrijska bo ta slavnost, posname se lahko iz tega, da Crni krokarji, ki spuscajo svoj glas proti jogozapadn, se nie oglasajo proti slavno-sti kot mogoSemtt povodn nemirov in izgredov. Skrbni ernogledi naj bodo v mini ter naj ne sodijo sloven-skega"feaaLaja po svojem; kjer njih Ijudij ne more-ta dva mirno sedeti jeden poleg drnzega, se lahko desei nasih veseli brez nemira, brez hrupa in brez aikake nevsecnosti. L'e jih bode crno-rumeni trak, ki ga navadno privijamo svoji zastavi, ne moremo mi za to; Slorenci smo, in to ostanemo; a tndi Av-strijei smo, in temu se ne izneverimo. Prirejamo svoje slavnostinarodnega znaCaja; as tem druzimo drzavna znamenja ter se kazemo taki, kakerSni smo. Komnr nismo vseL, se ne iisilujemo; a draLi naj nas w witi narodaih in driavnih barv. Kakor so naSi <l«*flje svesto stali za Avstrije moft in veljavo, tako smo tndi mi pripravljeni bojnvati se za njen obstanek, ter se dan na dan ne stra&mo boja, ki se nam lutpoverinje kot Slovencem, ker smo Av»trijci. Ima-mit brate Slovence onkraj raeje, ki nimajo srefie, da bi jih vaioval dvoglavi oral, in nikdo jih ne prega-nja radi narodnosti, pa6 pa f«e prirejajo za nje sve-f;iinosti v dobrodelne namene, kadar povodnji ali ansa koneajo njih pridelke. Ni torej slovenstvo to, kar nekateriin Ijndem na nas ne dopade, ampak av-strijsko slovenstvo.
Binovi slavne matere Slovenije in mogofene Av-strije se pa ne datno ostraiiti, marvel ostanemo zve-sti narodn in cesarjn ter bomo spodobno slavili slo-vensko (gorisko) zastavo, pod katero so se zbirali nasi ocetjer ko je bilo treba braniti avstrijska tla proti nezrestim puntarjem, Leta 1819 zbirali so se slovenski vojftiaki proti nepokojem v Italyi; cvrsti sinovi f>li so uaprej, a za iijimi bili so priprayljeni njih hrabri otietje. katerim je bila sedanja zastava solkanske citalnice vodifeljica, kateri so sledili, pra-por, pod kiiterim m m zbirali, Spomin nekdanjih ilnij in vrlilt tfinov naj nam daje novo iudq. ko gro zji'narod in dr/avo; navdnsenosi; nn^ih dedov naj nam okrepi zile v boji z neiitrndnim nusprotnikom; pogled na dvojjflavHga orla naj nam krepliu ude, ki se vcftsih ktrijo radi dogodkov, katere vidimo na svoji zemlji. Holkansko praznovanje naj bo skupno rad'ovaoje primorskih Slovencev ter sknpen izraz njih avstrijskega misljenja in prizadevanja.
V nedeljo 8. maja naj tedaj vsakdo pride v Solkan. kdor more, da bo pri^a, koliko so Solkanci napredovali v narodni omiki v 40 letih, in da niso niti za las ganili od starodavne zvestobe do avstrij-skih vladarjev, fie tndi so jih zadevale razmere, ki morejo najpogamnejseran cloveku uzeti pogum in sree. Iz vse bliznje okolice, posebno iz Gorice, dojdejo naj tisti dan v Solkan rodoljubi v obilnem steviluk prelepi slovensko-avstrijski slavnosti, ki se tam pripravlja. Rojaki. na svidenje v Solkanu 8. maja.                   _____________
Dopisi.
V GOftC't 23. aprila. — II primomko vojasko veteransko drastvo imelo je v nedeljo 17. t. m. svoj letoSoji oWni zbor v dvorani g.itttilne „Eu-ropaa na Travniku. Ob doloceni uri zbralo ae je na Telovadnem Trgj pod meatoim vrtom nad 450 udov \z razn:h krajev, posebno iz okraja Gradiskega. Vigji poveljoik Karol Fridecik grof L a n t h i e r i a Para-tico, gospod v Rifemberku ia v Vipavi, razvrstil je navzoSe drastvenike v 4 stotaije ali 1 bataljon ter jih je paijai, z drastveno godbo na Selu, na Go-rtiSek prt'd stanovanje drastvenega predsednika Hannbecka, kjer ae jim je tzroctU zastava. Z drustveno zastavo in z godbo vrnejo se veteraai na Travr.ik v ffEaropo*, kjer je cakalo uze mnogo neu-niformiranih ulov.
Predsedniic predatavi zborovelcem Jo2. pi. Pa-b r i s a kot vladnega komisarja ter jih povabi k tri-kratsema iivio — ewiva — in hoch — klica na presvitlega cesarja.^presvitlo ceaarico, cesarevi^a Ra* dolfa, cesarevno Stefanijo ia nadvojvodo Albrehta, castneg.1 pre faedaika druStva. Gromoviti klici bili so odgovor na to povabilo, med katerimt je svirala godba cesarsko himno. Predsednik poro6a v imenu odbora o druatvecih s!avno3tih pretekiega leta ter povabi drulLreuike, naj izrazijo svojo zahvalo gospoda cesarskema namestnika v Trstu, da se je udelezil drnstveae cerkveae slavnosti 19. nov. in za njegovo naklotijeciost druatva s tem, da vstanejo se Bede^er, kar so zgndi. Podpor in pogrebnih stroskov placalo je drustvo 216 gl.; odbor imel je 8 sej ter je resil 451 aktov. Koncem leta stelo je drustvo 195 (iastnih in 1169 placajocih ndov, med letom je umilo 6 cast-nth in 32 plafrjjo&h   udov,   na novo jih je pristopilo
r 95,  zbrisiaih je bilo 103 radi nerednega place vanj s.
I Posebe se spominja jpred^inik geneL-ala Lin de-man a in nadporoLnika Weidnerja, drustvenih dobrotnikov.  Zbor  ntaaa ae aeieiev v aaaajenje
spoSfovauja in 2alosti radi njih'smrti. "V pretekleni letu imelo je druStvo dohodkov 1802 gl. 30 ki\, stroskov pa 1728 g>. 32 kr., preostanka 73 gl. 98 krM s preostaukom ptejSnjib lot pa 2069 gl. 25l/a kr. Radodarnih douo*kov je bilo 359 gl. 97 kr. Zbor fstaae v znaraeujc hvaleznosti, Druatveni dohadki se bodo v prihodojw tak<j le deliii: po odbitih upravnib. stroskih. vsakega leta odmeaijo se ad ostale vsote tri petino z:t podpore ia pogrebae stroske, eaa petina za godboni zatog ia eaa petina za reseivni zalog. V gradiskem okraji osnoval bo je med veterani pod-porni oddelek, ki zacae avcje delavanje 1. maja 1.1. Enak oddelek, pra?i predsednik, naj bi se osnoval tadi za Gotico in okolico.
Na to piiporofia predsednik zbranim drustveoi-kom, naj bi sklenilt, da se vetetansko drust?o kot tako, t. j. kot drustvo udolezi erne vojske, kadar bi trebilo. Omenja, da oni udje, ki niio pcekoracili 42. leta, so uLe po sploini poatavi dolini sodelovati pri itai vojski, da tit gre torej le za one drustvonike, ki ho atari nad 42 let, Po predpisih, voljavnih za Srno vojsko, raxteza se njena dolzuost tudi na dru-gtva ki imsjo vojaskt znacaj ali ki nosijo vojaska zoamenja, kakerfiaa so ?eteranska drustva. Sicer morejo taki druStfeniki, ki so io prestopili 42. leto zivljeoja, tudi odtcgtiiti so taki dolzuoati, ali potem z^ubijo prafico do visjih meat (sari) v drustvu, do vojaikeg* orosja, do deu&tveue obleko, do udolezbe pri volitvi naceloika in odbora. Z ozirom na te do-locbo in * ozirom na naklonjenost cesarske hiae do tega druStva pozivlja goTornik navzoce, naj so udo-loz6 kot drustvo erne vojske. Kdor sluzi pri cini vojski, dobi vsakdanjo brano in odskodnino 10 kr. za obleko; zapuSceni ttdje njegove druzine dobijo pa po 15 do 25 kr. na dan driivne podpore. / vakli-kom: nZa vero, dom, cesarja" pozovo prodsednik navssocV* naj so izrccVjo v tern oziru. Drustveniki vstanejo in » puvzdigneuiini rokaini ter z zivio — kliet naznanjajo, da so sadovuljui * predbgom, Oodba zasfira cos»rt>ko pesum, isavzoci jo pa pojejo vsak v Bvojttm jeziku prav po a v s fc t i j a k o. NavduSoni zivio — evviva — in boch — kiwi prcsvitlemu via-darjn in cesarski bist sledili so na to,
V odbor so bill voljnui naiuosto odstopivAih odbomikov; AlekKamUn' pi. I*iruit*iii.tan, c. k. sodii, prittav; Karot K!ctMf» e. k. ^r..fesor; dr. Ilentsrlil, py-ONtiiik: II nrik Hie^noiv c. k. uradttik; namo-Btnika i^ta: <h\u"-t Bavcon, pok. in Anton Kocman, diivk. eksekutor. H torn je bit ditevni red duvigon. Vitcz C a t i n e 11 i predlaga zahvalo ptvdscdniku mujorju H a on b e ck u in okrajuoinu povoljniku contu do Moden n, ti-t da naj bi so imenovata fastna uda. Zbor tcmu g!a«uo pritrdi. Poslali so su brzo-j a v i ndanoati pr«»vitiemu eetarin in ccsartci, ce» stirjevicu in cesarevni ter imdvojvodi Albrehtu, ki so vai brzojavno odgovorilt. Trzaski oamestnik podaril je dmSUu 100 gK________
CepOVatl, drte 25. aprila. — Kadi nepovoljnih zadrikov imela je kat. pol. citakica avoj letni zbor fie le 17. t. m.
Raz&ovor je bil o §. 12 deielne postave od 29. aprila 1864, ki ima do!oLbo glede kidanja snega na skladovnib cestah. SkleniU se je petieija radi j-pro-motnbe imenovanefra § Ker nameravana sprememha zanima mnoge ob&ne, posebno pa one v gorah, prioo* 6im peticijo t „Soct*, sko jo bo hotelo sprejeti sl.wno uredniitvo,   (PoSIjite. da vidsmo. Ur.)
Tadi »e je mnogo udov pritoLevalo, da c. k. mestno odrcdjena sodtiiji t Gorici slovenske tisko-vhie napolnuje s sladko italijanScmo. Da se tenon y okom pride, stori druitvo potrebne korake.
Koaoctio je bit a volttev novoga odbora, kateri se je ojacil z nekaterimi DOTimt mo^tni.
Dosfavek Zijci narediii so nam tudi letos mnogo skode pri mladem s;xdnom drevji. Po htibih sm»> s snegom le dobco zaloieni — vescla nada, da bodo studenci letos dajali obiino rode.
Na GrahOVem, dne 26. aprila. — Slavuo u-redaiitTO, sprejmi moj kratki zagovor v svoj cenjeni list I NoSem opravicorati se proti ljudera, ki ne mi-t»lijo druzegA nego kako bi postene mo2e Lrui!i. Naj bi se ona dra dopiraika spomnila, koliko nadlege sta ze preuzrocito. Odgovarjal jima ne bodem. Za enim uze otroct po vast a prstom kazejo: druzega pustimo, ker se jo celo obena sodba proti njemu izkrekla. Jav-no pa izrekam zeljo, naj bi se vsakdo, kateremu bi bil kedaj kot zupan kako krivico storil, prijazno po-trudil v mojo hisot ker ae po bratovski pogodtva; ter mn povrnem §kodoT 6e tudi reliko, kakor pravi dopisaik, o kateri pa jaz nic ne vem.
Zupan.
Iz grahovske 2upanije, 20. aprila — Brai
aem, draga mi ^Soda", v tvoji stev. 12. od 7. marca neresnicen dopis o yoiitvi v graHovski zupauiji. Naj tedaj jaz to stvar nokoliko pojasnim.
Vzbudili se niste dve stranki, marvel tri; prva bila je sedanjega zupana v uajrecjem stevilu; druga W* je fleeeLa jLenta, ka^erj je po obcinj bpdU ifl
fumn Mnnu v jiniiHyunu m mm Jioou in raz-
is vodje Nemeev na CaSkera, gospoda Schmey-l-a. Prvi v drtavnem «boru govoril jc, kakor
glasove nabiral za necega mo2a, sev6da za pladilo; tretja je tej enaka, sanio bolj modro in bolj akrito se je ta agent obna§al nego prvi. Ta je hoilii po ob-cini, kakor da kupouje z jabolki, ali bil je agent za necega mo2a, da bi ta bil voljen v stare§instvo in potem za Supana; omenjeni agent pa bi bil potem obdinski tsfnik pri njem. Ali ko ste druga in tretja stranka videli, da ostaoete na cedilu, ste se pogo?o-rili in sklonili, da boto v prvem razreda, kateri jo zadnji volil, skupaj dcbvali, da vsaj tukaj znmgatej in resse jima je posrecilo; 2upa»o?a stranka jepadla z desetimi gjasovi proti Stirnajstim,
Zdaj so se obTadile pegeaine omenjenega *agen-ta; mislit in nadejal se je: zdaj bom vender oboinskt tajoik, da mi ne bo treba loditi se in kopita pobrati iz preljubljono Grahovsko vasice. A se bolj ga je veseWo, da bode zdaj imel prilolnost maWoTati se uad ^npanom zarad uckega dopisa na neke oblaatniio v Tominu.                                                          J
Dopisnik ? omenjeni nSoQl" pile, da niimo za* dovoljui i Bfidanjim iupanom. Ijtma je gotovo trn y poti; a tuoni in raojim •omiiljenikom jo prayioon in noutrudljiv moi v svojoj mo6i za blagor oboine in posameznih obcinarjov, ter zaapamo, la bo tudi v v prihodnje ?oljen in da bode trdao ital na svojem
Politifini razgled.
Politifino ^ivljeiye postalo je zopet Mvahno, V notranji politiki bi imeli v prvi vriti patri-jotic'nilt in lepih slavnosti, ki so te vrlile po vseh avstrijskih raestih, poiebno pa na Dunaji, o priliki Sestdcietlutnico, ko jo nadvojvoda Al-breht vstopil v vojake, 0 toj slavnosti govorimo sicer na prvem uicstu, tii dodamo lo «c, da go bili povodom to slavnosti odlikovuni <s, viiokimi redt minister istinanjih zadev grof Kalnoky, vojni minister Bylandt, grof Poja^ovid in pred-Mdnik gosposko zboniico v Buditnpeiti grof Sonncy,
Iuafio pa asbuja pozornost razprava v dr-/avniiiu zboru o proratau ^a leto 1880 in razzias kal
obitojno, itftjerski poslanoe Carnori. On ne ra-zume, kako je sploh inogoco, da svot ie obstoji pri vscm tern, da ni liberalno^idovska stranka ua krmilu, Vlada grofa Taaffeja mu jo zoperna in nerazumljiva, privedla bode Neiuce tako da-led, da naposled jim ne bode veS tnari ni za parlament, ni za Avstrijo, katero sicer §e lju-bijo. Kaj je bilo te vlade vender treba, kt ima uacelo in povelje pomiriti narode, ko je bilo pod prej§njim ininisterstvom vender vse zado-voljno in vse mirno. Ta govor ni napravil na desniei nobeuega utisa, na levici pa le malo n-godeu. Priiel je na vrsto poljski poslanec Haus-nerj ki je stvarno razpravljal finanfino politiko avstrijsko, katera mu nic kaj ne dopada. Lcvi-carski iisti imajo veliko veselje nad tem govo-rom. Poslanec Suklje zavracal je Hausnerja in deloma zavrnil je udi Carnerija ter izjavil, da desnica je edina in bode vlado podpirala, dokler se ta bode dtiala sedaujih nacel. Kazprava se nadaljuje.
Jzjava Schmeykalova nastala je iz tega, ker Nemei so, kakor znano, pri zadnjem za sedan ji zapustili dezelni zbor ? Pragi in so zdaj raz-pisane za nje nove volitve. Scbmeykal pridusa svoje verne, naj volijo zopet izstople poslance, da bo pasivna politika brez zlih nasledkov za Nemce. Hemcev izstopilo je nadt 70, zato pa ne steje zbornica 3{4 poslancev, kt so potrebne, ako hoeejo upeljati va^ne spremembe za CeSko. Ako bi se pa vladi in Cehom posreSilo to fiiie-^ vilo skrtiti na 61, potem bi nastali za Nemce* tuiai dnovi, kajti zbomica bi imela potem po-stavno Stevilo poslancev, da bi smela sklepati, kar si bodi.
V zunanjt politiki uosi zvonec §e vedno ie znani Sehnlbele. Ta gospod bil je u&telj v Alzaciji in je §el po vojni leta 1870 na Fran-cosko, kjer je bil v poslednjem 6asu policijski komisar. Nemdiji je mnogo skodoval in Nemci so ga radi tega sovra&li. Listi pravijo, da ga je povabil komisar Gatitsrh na mejo vrazgovor v neki zadevi. Ko je mejo prekora&I, napadli so ga nem§ki polieaji in odpeljali ga v zapor. Fraccoski IkU tt$jo wlOj da so $&$em ^i-
jeli na franeoskih tleli; temu oporekajo pa nern-ski Iisti. Francija zahtevala je takoj pojasuil v Berolinu, a do sedaj ni §e dobila povoljnib. To je zelo sumljivo in kaze se, kakor bi hotela NemSija izzivati Franeijo, da bi ji vojsko na-povcdala. Franeoski listi sa se dolgo mirno vedli, a sedaj so 2e zaceli ^ugati Neracem, ki %w& v Franciji, da jih izpode. Vsled tega vzkipi pa tudi nemska kri in nasledek vsemn bode lebko vojska, kaker§ne svet le ni videl, ako 60 zadeva v kratkem ne poravna.
Iz Belgrada poro6a se nem§kim listom, da je nastala tarn ministerska kriza, ki je ober-njena proti sedanji arbski politiki, katera jo Avstriji prijazna. ^^^^^^
Domafie in razne veati
Albrehtova alavnost vriila ie je tudi ? Gorici 7, veliko tveeanoitjo. Vojaki so imeli praxniden daa tar so obhodili g godbo m vefior in na juti-o vie mesto, Med ilavBoituim obodom 6aitoUkltti • viral a je vojiika godba; ko m laeele ndravice, streljali io I topovi sa gradu, at katorom je bila razoboiena oe-•anka zaitava,
6italnlca gorlika imela jo pretoklo soboto bniedoin veselieo, katero smo zadnjio nuznanili, Omonitl nam je le io to, da igra BAli plavaj, ali utoni" so ja od vhoIi igriili'.ov izvrstno igrala (gg, Kliviar ia Siveo ter gospodiana Pavla Pavllca) in da to bill po* iluialoi pofni livalo nad pretepim vipibom,
Osobne vtstl. Knezolkof tridentinikl dr, En* gen Karol Valiii«i dolel j§ v ponedeljak m$kn k nadikofu gorilkemii na oblikanje, V iredo in da* trtek muclll m je vdoroaoem kraji (Talittiion", Ifjer im«i. le *iv«ga oftfita), »ino6i n Ji vmil in jutre, v poboto odida na Dnnaj, — ? prvoitolnl eerkvi ime-nuvana itae«rkvena kl,j»*arja profiler Anton S«>* a i e h in ituijor v pokoji Karol vitcz (J a 1; i u e 11 i. — Bvetovftlcn dsMne iodniji v Tritu Mateviu T r» unveil napravili go Mand, med katerimi je do zdaj livel, pri odhodu lepo ilavnoit.
Volitve v meBtuo atareilnatvo ae bodo viiite v velikl dvoranl nova me»tne pala§e ob IJitcl-«kem vrttt 10. ntaja za III, razred, 13. maja za IL, 17. maja za I, V I. razredu izstopi letoi dr. Herman Pereo; v ILFrane grofCorontni,Miha Furlani in Alojzij Marizza; v III, Jakop Oristofoletti in Kr-nest Bozzini. Zavedni meicani, posebno iaiinci, po-zori
Slovenska ditalnica v Solkanu obhajala bo v nedeljo dne 8. maja t, 1, slovesno dvajsetletni-co svojega obstoja. Spored: Ob 1VB uri popoludne sprejem Trzaikih Slovencev pri Svetogorskih ste-brih. Ob 4Vt veselica v Mozeticevih prostoria, 1, Predsednikov pozdrav. 2. ^Solkanska*, poje mo§ki zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Podaritev spominskih trakov Solkanski zastavi od 1. IS48. 5. „Bratje v kolo", poje raolki zbor. 6. „Pravo domoljabje*4, dv#-govor. 7. „Sto dntii", poje Skedenjski zbor. 8. Pozdrav Trzalke Slovenke. 9. „Sirotaw, poje Trialki me-§ani zbor. 10. „Jadransko morje", poje skapnizbor. 11. Sre6kanje treh dolitkov: 1. dobitek 2epna ura;
2.  ogrinja^a; 3. svilnat delnik. Po odhodu TriaSkih gostov — ob 87t zvefier — prosta zabava. Pri ve-Helici bo svirala vojaSka godba. Tstopnina k vese-lici za draStvenike 10 kr.; za nedruStvenike 30 kr.; sedeii po 10 kr. V S.olkanu dne 27,aprila 1887. K obilni udeleibi prenljudno vabi             Qdhor.
Lucila Podgornik-Tolomei, znana umetnica na glasovir, priredi se aodolovaujem g.6ne Pepiuo Alberi v torek 3. maja velik koncert t dvorani druStva ,Concordia". Za6atek tofino ob 8. uri. Spored : 1. Chopin, balada v 0 moll; gospa Podgornik- , Tolomei. 2. Verdi, arija iz ^Tramte- ; g.cna Alberi.
3.  Paganiai-Liszt, „Camp;inelIau, velika skladba za koncert; g. Podgoroik-Tolomoi. 4. Gounod, aerenada za petje, cello ia glasovir; g.$aa Alberi, Pinl in g. Podgornik-Tolomei. 5. Weber, koucortni komad v Fmoll, s sprembo drogega glasovira; g. Podgornik-Tolomei. 5. a) Tosti, Ideale, b) Arditi, „Parla* gina Alberi. 7. a) Weber, Foziv na pies; b) Mendelssohn, Lovska pesem; g. Podgornik Tolomei, Na glasovira bo spremljala g.cna Terka Ambrozy, na cellu bo igral kapeinik Pinl. Vstopnice po 1 gl. in programi dobivajo so v knjigarni Woknlat, dotiini veder tudi pri blagajni. — Prijateljem lepo godbe zado-stovalo bo to naznanilo; umetnica, katero smo ne-davno obfiudovali v 6italnici, ne potrebuje nauo pri-poiocbo. Kdor hoce slisati umetne skladbe uinotuo igrane, imel bo k temu priliko liati vefier.
Drobne novice. V Meranu naTirolskemizila je knjiSioa z naslovom BR a 8 T t i d e n t i o a o«, katera opisoje, kako globoko se je ugaezdil v onih kra-jih irredeatski duh.   Mnogi listi so na to primerjali
znane. — V Iatri pomaga si trpin SloTan proli tu-jeaia nariiatvo, kolikor more. V Bozeta Trfile so ae Tolitve ˇ ob&insko atareainstvo eel ic\t* eamo^za tretji razred. Zmagali so domacini Hryaii j ¦ : T«r-njelom. Italijanaki upliv krei ae proti morju. - ¦¦ \ Kronbergu bodo imeli komiaijo radi aapeljave I ˇode t Gorieo. NamestmStfen raxglaa naxaanja to t | treh jezicih in vabi posestnike zeralji&, aaj„ a« ogla- i aijo pri komisiji, ako imajo kaj ©porekati. Cadilismo ae, da. niso Skarje, kakor pri neki drugi priliki, od-rezale slovenake dezelne beaede. — Odbor dra&va aSlogs* imel je 24. t. m. aejo, t Uteri jemcddia-gim dolo&l, da bo letolnji oWai abor meaeea avguata, kakor laai. DruStvomki, ki mwlijo atariti kak naatet, naj go oglase o pravera easu. — VSt P e t r u pri Oorid odpre to 16. inaja poSina poataja, ki bo imeU ˇaakdanjo wreio a Gorieo io ilen&uni. — Poneare&l §e j« pri lidawkaa dola ˇ ulici Conta?allo d e 1 a-?«e, aa katerega «« j« uaula icnvj*, ob katcri ae aapravlja »d. Moino raajenega prenetli ao r bol-aico, — ,LabaTi»eV iaweuje no knjiiica, kaleio je iadal odbor .Narodoe iolc< v Ljabljani, ki objega raiae pataii in igfo aa wate otroko, poaat' > aa o-troika Trto. Staac 25 kr. — Krilanovih poeiij pm trexek jo Le dotiakan in aa aacae * kratkom prodajati; meako rexan ztezek po 1 gb, ˇ platoo licno Teian po 1 gl. 50 kr. (pri Wokula'u). SatanS-n*jega porotila pricakujemo. — Y b o 1 n i c i usinilj. brato? ofta jo pretekli teiea komnija raaogik adrat-nikov, Ooriiko zdrav at™ aoxastopali: dr. A, L«x-aatto, dr, BabaroTich in dr. Delpiero.
Bodite previdni pri streljanji! Yelikonodne prazaike penaareiHl a© ja ˇ Teronici prav hudo moi pri nabivaaji noinarjer. Ko naniree nabira, ae ma mo?.nar ulg* in tedaj mo ogeaj tako straiao rasaese dian in poakodaje prate na Jeri roki, dti ao ma jo rcveiu §e tiiti te^er moral! odrezati za peatjo. Kako ae am je uzgalo, ni mogoiEe *odeti; misli se, da narhitrejo taled promocnega nabivanja in to — % 2e* loziiiiu klinom. Sre5a se, da je drial moznar nckoliko po Htmni, «ic^? bi ga bilo v glavo zadelo. Ponesre-^eni je poroven ae U nekaj let in je oce drojek e-trociiev. ¦— Pri a^odniku in utreljanjt ni paS nikdar dovoJj previdnesti in akrbi!
Udlteljako druStVO Helansktga okraja bo •bororalo dne 5, maja t. 1. ob 9. uri ? jtitro y pro-atorih narodne iolo t I) i t a C i • tern lo dnernim rcdom: 1. Potrd* ae znpianik zadnjega zborovauja. 2. Kmetijatrr. t nadaljoTalnem ta&ijL 3. Kritika o Frana Kuha<5a ^Pjeranki.* 4. PoroLilo tajaikovo. bla-gajnikovo io pevoTodje. 5. Volitcv piegledovalcev rai5unoT. 6. Voliter dn&venega odbora. 7. Razni naaveti. S. Izlet t kraano na noro odprto vilecico Diraako. K obilnej udeleiitvi Tabi aljudoo      Odbor.
„Sloveasld je«* v Brdih bode imel svoj iz-tedni cbfini zbor one 8. maja t. 1. ob 41, urah po-poldne t Biijani. Vabljeni ao rsi gg. drustieniki.
Odbor.
Popotni ufiitelj kmetijatva g. Perhauz bil je flaznanil „ca3titimu opcinatvu", da bot fcpredla-goval* preteklo nedeljo 24. aprila v Kamnja'h o 2i-vioaki krrai itd., za kar naj ma g. zupan „priprairen prostor* preskrbi. Ta je tudi prostor preskrbel ter obcinstva oznanil. naj se v obilnim stevilu predavatija udelezi. A glej! 3/4 ure po doluLeni uri pride g. u-{itolj in brez predavanja odide koj v Gorieo. Res cadoo! A!i hoco biti uditelj po silt brez a^encev ? V daljso kritiko o tern se za aedaj ne spoicamo.
Popravek: ˇ prejsnji St. 17. v zadnji domaci vesti naj se cita: A. F. prftteva (skladbicoto) bolj-s i m te vrste.          _____________
Javna zaUvala.
Dne 26. marca t. 1. ob sesli uri zvecer treficilo je v Kaltt ˇ dve s slsmo kriti poslopji podpisanih. K. sreci bila sva zavarovana pri banki .Slaviji*. Skodo, povzrofieoo vsled strelo, nama je banka koj likvidirala in vie 2. aprila ˇ naji naj*eLjo zadovolj-nost izplacaia, za kar jej tukaj javno hvalo izrekava. Eal, 16. aprila 1887.
Stefan Pirih. — Andrej Skrt.
V najem
edda se blsa t HihCMiberka (r MVa-=ia) na skladovoi cesti, pripravba za gostilno in stacuno ali tudi za pekarifo. 8 hiSo ste zdrcieni tudi dve kletit ena manj§a, drnga veLa, podzemska; oddasti ae obe ali ena, kakor ljubo.
Kdor zeli o tern vec zyedeti, odgovarja ma:
Anton Mahnid. poaestnik v Kobdilji. P. Stanjel.
„Ljubljanski Zvon."
YABILO.
Dne 11. B»j» 5^-4. Mia |e lain. ˇ BiTaei naf-dena krasna Tilcniea. Xj> zale nmot^ftre je obesido-ˇa!o *ie mn. g»>. mnoRA odK&i- ega obelrtat^a; — du — a ponoaom ntulj^Bat I — wife pres!arae vI.wBrske hu? ao tadi blsgoTo'iti, padati &e % jTe^pe pod-semake pro»u»re
So«iba o fiienii «* t obce glmit Difna v»e-niea je dika ftivjuoL
V prohUro trilrrja »& fifeftiea ft. maja t. 1. slo-Tflano odpre
K ooiEnenro t>bbkn na»e filtnke Tabi uljudno: €So!»p<Hiars»lii »f et v Di?aft.
k
«
o^crs^visii^o
M          l Ijiidtio naznanjam alarnemti obLinatvur
|H] da stojo novo tovarno za
W€»J»»«»   m   m*B :.JIB€a>
In v.ih Mtik i/ t«adja
|TO       na Dunajski Cesti (Via Staragora, 4> ¦t odprem 1. maja t. 1. ter da se  bom priza-"• deval, da bora »luLil slavuo obeinatvo vedoo a najC iatfjao in najzdravi^3;> 8 u m e 6 o p I j a c o, Ob enem naznanjatnr da mojr atfoni ao teiji od  ouih, ki'ao Y navadi v drugih ^| tovai-nah.
Spo8tovani odjOTnnikir tudi zaaebnikt, &k dobifo po zahtevanji blago v Ui4o, vo/rtino M probto,
«l    V mnom odtnmiwjo priporairt 80 spoStljivo F. WXXkK. v hvoji  pisarrii   v
I
Jiaut^ Kari gl. Braun u Zmfr
JO Z G f3t ne uzroktlie »i^alLiJl tei&v jrim pi Bamberger b toji,
VTrGHlLl  n^ela bolj uspe§no nego «.,_        _              drags grenke vode,*
Vf e 1 e C pfaa tetdesdorf n Bb^
iSZ5E5i
Zahtcva naj se vedno in razlo^no; FRAX-CA J02EFA GREXKI VRELEC. Zalo^r ])ovsod. V Goriei: lekar gostp.- CristoFolcttir Giroueoli, Pontoiii in A. Soppenhofor. Raz-posilja se iz Budapest?.
(!   BS Zelodenc bolezni SS
bitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo zelodcuo zdravilo.
Izbrati r raznih ielodi^nih boteznih zdmrito, katero bi t re9cici odgOTftrjalo namenu, ni Iahfca stTar dandanes, ko se prodajajo Tsakovrstna taka zdrarito.
Ve5ji del onib kapljic. izl^ckor itd kd.r ki se oznanjajo in priporofiajo obcinstvu z visoko leteeimt besedami, ni dmzega ko prevar<*. pogosto Se 5k( dljiva,
Samo jerazalemski balzam, uie damo zaan po BTOji priprosti sestavi 'i po ozivljajoei stoji mcfina zelodcne iziTCP, si je prid ^il preunost pred vsemi dru-gimi do zdaj znanimi pomoCki, kar potijuj& njegova razprodaja, ki Tedno raste.
Ta balzam, bogat krepcajoce moci kine&kega ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po BYojem p r e-barnem nspebn, daje gotoTo sredstvo proii 2eIodcnim slabostiro, izTirajoiim iz nere<?nega prebarljanja. Zato se priporo^a, ko jeyti ne diai, proti neprijetni sapi, gnjuan, riganjo, zabasanju, hemorojdalnim tezaram; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim t drobti.
Steklenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni r Goriei. V TRSTU pri G. B. Rovi*. t KOBSZiru pri A. Franzoni, r TOLMINU pri C Palisea.
Teodor Siabania.
srabrar t GORKI, olfee MoreUi St. 17, •
se priporof.i volocastiti   du-
hovSCitii za izdelnvanje cer-
kvenih potreb$ein namref:
Mon§tranc, kustodij,
r keiihov, ciborijev, svetil-
¦^nic, svecnikov za altarje,
tubfinakcljrH'   in   pr«'d   5fti—
ii\<y.u\ kriiev zn nlrarji* in
za b&bdiMa, relikvijarijev,
monstrandic n)i krizevza
hwtiiijc, kanouskili tabel,
kadilnic s kadilnim 6ol-
,___________    nidem, raznib steklenic za
danino riiio, Htopti', roLnikov itt kro/nikov s ko* vine, krstnih skied in ilic, kotlidav m b!a-gosb/vtbmo \rti\o, kropilnikov, posodic za sv. olje in yv. popotmco, drzal za svede, skiepov J ti {riuvijaiih itd. itd. po uujnizji cent. Tudi sir jui njem fetura cuikvena pripitiva vognji pezlatt, posn-bri, izC'isti in popravi. Na Dagwoljria vj.rasuija bode radovoljno odgovarjal in puSJif vnako blago dobro tdiraajeno inpoSt-nino prosto.
Stan?  nerabljivtt r«'<ii, mciJenino   (messing) in kotloviuo jemijcni v tacini.
\ii prodaj
je v 0.«»eljaiiu Sempasku zupaniji)
POSESTVO,
obsfgijoee lepo zt'iiiljiAct', ki mcri enaj«t Ml ni-v g^da in oraite zenilje, zasajeno a tita* fM mi, f>b voznji ce»tit ki vede od Lijuka r Kar-W nici>, — ter proatorno in lepo \mo »a ko-jH lona (kmeta). Cez poaestvo tcfie vnde sa W eno mlinsko ko!o, ki aikoli ne naahne. yd Kdor zeli kupiti, naj se oglasi pri upravni-§j Stvtt IisfeaT ki pov6 lastnikovo iuie.
_««aAak-«>amk Aw%*~~~*m%^. ^Hhta
f-prejme vp," poiovalnlli zaatopnlkov za zava-
roranje zivljenja. — Ponudbo sprejcma glaviii zuatop v Ljubljaai, Kougresni t.% 7.
Mnogo prihrani,
kdor kupi obleko v
Innlmi loaciia steiiieria,
ki je najvefija v Goriei
t kateri se dobi vsak cas na Teliko izbiro uarejeita obleka po naslednjih eenab:
tqisx iizilzia sV.eki ss g:;;_:ij    si g a: 2C  gi,
-,    r, dfsks       n S ,, 15   »
*   i st::k5      a 3 » 10  »
?ot::s pd&kisks rx;t , gcipslt    9 8 » 33   „
?;s!d^^ s:ki                 -   ,        s 5 » !S   „
Trim tej;a bogata zaloga vsakovrstne robe iz raznih t»>varen po narocilu vsled mere, ki se iz-vrsi tocu'i in hifcro. Uzorci na zahtevo brez-ptacno in prosti postniae.
2fovi» ibsti dolmani najnovejsega kroja o6L 8 do 30 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 do 15 gld.
MMM$$ m od^OFurw wedjiik: M, JiVHia — 7;M»; tKilwij«»ka l&tow V mm.