GDK: 915:263:(497.12*05 Planinsko polje) Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Timber Management Along the Unica River on the Planinsko Polje Franc IVANČI Č* Izvleček Ivančič, F.: Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1995. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit.lit. 19. Planinsko polje je najbolj severozahodno v vrsti kraških polj v sistemu Ljubljanice. Po tem polju se vije reka Unica, obraščena z drevnino po bre- govih. Drevnino predstavlja grmovje in drevje, ra- stoče ob reki. Raziskovalna naloga obravnava vlogo, pomen in gospodarjenje z drevnino ob reki Unici. Prikazane so razvojne zakonitosti in po- dane osnovne smernice za gospodarjenje z drev- nino ob reki Unici Ključne besede: obvod na drevnina, Planinsko polje, Unica PREDGOVOR PRE FACE Drevje in grmovje, rastoče ob vodi, ima svojevrstno rast. V najrazličnejših oblikah se sklanja nad vodo, hkrati pa se iz vode leskečejo v različnih barvah in odtenkih slike dreves in grmov. Ko človek opazuje te slike dreves in grmov v vodi, vidi vso spokojnost mirnega rečnega življenja. Kljub temu, da reka teče svojo pot, podobe drev- nine v vodi ostajajo. Če primerjamo obraslo in neobraslo reko, vidimo, kako prazno je tam, kjer breg ni obrasel. Ni drevja, ni slik, ni ničesar, je le bežanje vode po strugi, brez podob življenja dreves. Šele tedaj vidi človek, kaj drevnina pomeni reki, pri čemer je .tudi mrtvo drevo lahko pomemben člen v verigi obrečnega življenja. • P.l., inž. gozd., Zavod za gozdove Slo- venije, Območna enota Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 222 Gozd V 53. 1995 Synopsis Ivančič, F.: Timber Management Along the Uni- ca River in the Planinsko polje. Gozdarski vestnik No. 5-6/1995. ln Slovene with a summary in Eng- lish, lit. quot. 19. The Planinsko polje is of all the karst poljes of the Ljubljanica river system situated most to North- west. The river Unica meanders along it, its banks being overgrown with timber. The timber is re- presented by shrubs and trees growing along the river. The research thesis deals with the role, significance and economy of the timber along the Unica river. Developmental principles are pre- sented and the basic guidelines for timber eco- nomy along the Unica river are given. Key words: waterside timber, the Planinsko Polje, the Unica River 1 UVOD 1 INTRODUCTION Varovati samorasle prvine naravnih lepot in kulturnih dosežkov, ohraniti značilnost živega sveta, pomeni negovati, bogatiti in žlahtniti izredno mikavne posebnosti naše dežele. Med te lepote prav gotovo spada tudi Planinsko polje, ki se uvršča med najpo- membnejšo naravno dediščino v Sloveniji in katerega del , ki leži v postojnski občini, je zavarovan z občinskim odlokom (Uradne objave št, 29/84). Že dolgo velja za šolski primer kraškega polja. Leži v kotlini med Planino in Grčarevcem , v smeri od jugo- vzhoda proti severozahodu, ob stari cesti Postojna - Ljubljana. Njegova značilnost je popolnoma zaprta kotanja, katere ravno dno leži nekaj pod nadmorsko višino 450 m in ima površino 11 km2. Po Planinskem polju, dolgem 5 km in širokem 2 km, se vije v številnih zavojih ca. 18 km dolga reka Unica. Njena struga je obrasla s pa- Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju som drevnine (grmovje in gozdno drevje), ki je mestoma prekinjen. Pas drevnine daje tej krajini svojevrsten pečat. Za Planinsko polje so značilne tudi občasne poplave. Ob večji množini padavin v širšem zaledju Planinskega polja nastane Planinsko jezero, katerega globina je od- visna od količine vode. Unica je tipična kraška reka in v svojem okolju pomeni edin- stven biotop. Ljudje, ki živijo ob Planinskem polju, so neposredno in stalno povezani s poljem in reko. Tudi meni, ki živim in delam kot re- virni gozdar ob Planinskem polju, ni vse- eno, kaj se dogaja v tem prostoru. Že dalj časa opažam stihijski razvoj in stihijsko gospodarjenje na njem. V nalogi so predstavljeni predvsem pro- blemi, povezani z gospodarjenjem z drev- nino ob Unici. Problemi, ki se pojavljajo, so naslednji: - nespoštovanje predpisa, da je del polja zavarovan v občini Postojna kot kra- jinski park; • nespoštovanje gozdarskega zakona (za posek drevja ali grmovja ob Unici se kmetje z gozdarjem ne posvetujejo); • opuščanje ročne košnje; • razraščanje grmovja ob Unici in v no- tranjost travnikov; • brezbrižnost, zaradi katere voda nemo- teno spodjeda z drevnino nezavaro- vane zunanje bregove ob Unici; • skromno naravno pomlajevanje gozd- nega drevja ob Unici itd. Za tukajšnjega kmeta je osrednja po- zornost usmerjena v kmetijsko dejavnost (košnja krme za živino), ukvarjati se z ob- vodno drevnino je zanj postranskega po- mena. Kot je že omenjeno, je del Planinskega polja v občini Postojna zavarovan kot kra- jinski park. Tega odloka ne spoštuje nihče. V pripravi je zavarovanje Planinskega polja v okviru Notranjskega regijskega parka. V Zakonu o vodah (Ur. list SRS 38, 25. 12. 1981) obvodna drevnina ni nikjer omenje- na. Zelo na splošno se poudarja pomen ohranjanja naravnih vodotokov za človeka in naravno okolje (predvsem v 3., 35. in 54. členu), medtem ko se v vsebino okrog vodotokov ne spušča (obvodna drevnina, druga obrečna vegetacija, !avna itd.). Novi Zakon o vodah bi moral biti v tem seg- mentu usklajen z zakonoma o gozdovih in lovu. Zakon o gozdovih (Ur. list RS 30, 1 0.6.1993) omenja obvod no drevnino v 3. alinei 2. člena in prostorastoči drevnini (čl. 1, 2, 11, 20). Pogrešam člen v Zakonu o gozdovih, ki bi preciziral vlogo obrečne drev- nine. Stari Zakon o gozdovih ob rečne drev- nine ni omenjal niti ni predpisoval gozdar- jem, da bi gospodarili z njo. Ker zakon tega ni predpisoval, gozdar ob Unici v pre- teklosti za to drevnino ni skrbel. Kmetje so z drevnino gospodarili vsak po svoje. Tudi danes opažam, da novega Zakona o goz- dovih kmetje na Planinskem polju ne upo- števajo. Namen naloge je kratek prikaz doseda- njega gospodarjenja z drevnino ob reki Uni- ci na Planinskem polju, analiza trenutnega stanja drevnine ob Unici na določenem od- seku ter predstavitev določenih predlogov in smernic za nadaljnje gospodarjenje z drevnino ob Unici. Opravil sem tudi anketo med lastniki in najemniki travnikov ob Unici ter pridobil veliko informacij, ki so mi bile v pomoč pri nalogi. Posebno pozornost sem posvetil gospo- darjenju s pasom drevnine (in njegovo oko- lico) ob reki Unici, ki je sestavni del širše kulturne krajine, poskusil pa sem najti tudi odgovor na vprašanje, kako s tem pasom drevnine gospodariti v prihodnje. 2 POGLED V PRETEKLOST PLANINSKE- GA POLJA 2 A SHORT HISTORY OF THE PLANINSKO POLJE Tudi Planinsko polje ima svojo zgodo- vino. Po pripovedovanju starejših ljudi so pas drevnine ob reki Unici včasih dokaj skrbno negovali in obnavljali. Zunanje bre- gove so zasajali z vrbo in hrasti ter s tem ustvarili naraVni koreninski pletež, ki je moč­ no upočasnil spodjedanje zunanjih bregov. Tega danes ne dela nihče več, zato je breg prepuščen v nemilost vodnim toko- vom. Včasih (pred približno 30 leti) so kmet- je Planinsko polje kosili ročno. Košnja na Planinskem polju je bila za takratnega kme- ta nekaj posebnega, natančno opravljeno delo pa je preprečevalo, da bi se polje za- Gozd V 53, 1995 223 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju raščalo z grmovjem. Pasovi drevnine ob reki so bili lepo obkošeni. Večja drevesa so pogosto služila za senco ljudem in ži- valim. Danes se stihijsko zaraščanje brega Unice z grmovjem širi v notranjost trav- nikov. Po pripovedovanju nekaterih last- nikov je bilo pred petdesetimi in več leti ob reki Unici več drevja, kot ga je danes. Če se danes sprehodimo ob reki Unici , še vedno najdemo v tleh stare, strohnele pan- je, ki to trditev potrjujejo. Ljudsko izročilo pravi, da je bilo Planinsko polje nekoč po- raščeno s hrastovim gozdom. Ko so kopali po Planinskem polju odvodne jarke, so na- šli v tleh več strohnelih hrastovih korenin . Ker reka Unica brusi in spodkopava zu- nanje bregove, se površina parcel na zu- nanjem bregu zmanjšuje, na notranjem pa veča. Kmet Rajko Modic iz Ivanjega sela št. 46 mi je potrdil ljudsko izročilo nekaterih domačinov, da so njegovi predniki s prav- danjem dosegli (verjetno še za časa stare Avstrije - uradnih zapisov ni), da so kmetiji namesto parcele, ki je na zunanjem bregu ni bilo več, odmerili novo nastalo parcelo Poplavni log 224 Gozd V 53, 1995 Popolnost rečnega življenja Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju na notranjem bregu Unice (pare. št. 646, K.O. Dol. Planina). Unica se na tem delu Planinskega polja že zažira v sk~lovje. 3 DREVNINA OB REKI UNICI KOT RAZIS- KOVALNI OBJEKT 3 THE TIMBER ALONG THE UNICA RIVER AS THE OBJECT OF THE INVESTIGATION AND ITS SIGNIFICANCE FROM THE ECOSYSTEM'S POINT OF VIEW 3.1 Ekosistemski pomen drevnine ob reki Unici 3. 1 Ecosystem role of timber a/ong Unica river Obravnavana drevnina ob Unici je na- stala po naravni poti. Od izvira Unice v Planinski jami, pa vse do ponorov Pod Stenami na severnem delu Planinskega polja, sta oba bregova reke porasla z več­ krat prekinjeno drevnino. Izmenjujejo se skupine dreves in grmovja, med katerimi najpogosteje najdemo: dolgopecljati brest ali vez, hrast dob, črni topol in belo vrbo Spodjeden rečni breg (drevesa) ter črni trn, navadni glog, belo vr~o. robido in rdeči dren (grmi). Sirina pasu drevnine ob reki je zelo ne- enakomerna. Giblje se v mejah od manj kot 1 m (manjši grm), pa vse do ca. 30 m (širši z drevnino zaraščeni pas ob reki). Tudi ver- tikalna struktura drevnine je zelo pestra, ponekod so večje skupine grmovja, drugje pa najdemo skupine dreves z grmovjem v spodnjem sloju. Raziskovalni objekt sem izbral na južnem delu Planinskega polja, približno 600 m nizvodno od Grajskega mo- stu pri Hasbergu. Pas drevnine je pomemben del ekosi- stema na Planinskem polju. Obvodna drev- nina ima pomemben vpliv na število žival- skih vrst iz različnih sistematskih skupin in na gostoto naseljenosti ob reki in v njej. Po Hesseju (TARMAN 1992) je vrstna diver- ziteta in gostota naseljenosti potoka glede na zaraščenost obrežja naslednja: • gozdni potok (500 vrst - 12000 oseb- kov/m2) • naravni potok z jelševjem (300 vrst - 5000 osebkov/m2) GozdV 53, 1995 225 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju • naravni potok brez obrežnih dreves (150 vrst - 1 000 osebkov/m2) • reguliran potok (50 vrst - 1000 oseb- kov/m2) Izhajajoč iz teh podatkov ima obvodna drevnina zelo pomembno vlogo pri ohra- nitvi števi lnih živalskih vrst. Ekosistemski pomen obvodne drevnine se kaže v na- slednjem: • je življenjski prostor, pa tudi zavetje za male živali (zajec, jež, vidra) in tu živeče ptice (divja raca, vodomec, siva čaplja, ko- sec ... ); • zavetje (varovanje) za ribe; • z drevnine, ki visi nad vodo, padajo različne žuželke, ki so ribam hrana; • sadeži, zrasli na drevju in grmovju, so del prehrane predvsem pticam; • pas drevnine ob reki ima podobno vlo- go kot gozdni rob; • gost pletež korenin močno upočasnjuje spodjedanje rečnih bregov. Kaj koreninski pletež pomeni za breg, lepo prikazuje spod- nja fotografija. Drevnina ob reki ima tudi klimatsko vlo- go. Poleti, ko je vroče , drevnina hladi nepo- sredno okolico. Senca dreves in grmov pride prav tako človeku kakor tudi živalim. Pozimi, ko je na prostranem Planinskem polju hladno, pa drevnina nudi "toplo" za- vetje pticam in nekaterim drugim živalim. Drevnina ob reki pa ima tudi vlogo proti- veternega ščita. Predvsem v zimskem ča­ su, ko zapiha burja, je sprehod po Pla- ninskem polju mogoč le ob rečni drevnini. Poleti, ko kmetje sušijo seno, pa drevnina preprečuje vetru, da bi seno raznašala na vse strani. Sožitje grmovja, drevja in vode ustvarja svojevrsten ambient skozi vse leto. 4 OBJEKT IN METODA DELA 4 INVESTIGATION OBJECT AND WORK METHOD 4.1 Izbor odseka obdelave in določitev ploskev 4.1 Object's selection and determination of research plots Za strokovno obdelavo sem si izbral od- sek Unice Dolenčeva senožet - Vodonusje (nizvodno). Začetek odseka je od Planinskega mosta oddaljen približno 600 m. Prva 25 m dolga ploskev leži na desnem bregu Unice (niz- vodno), delno na pare. št. 848/14, delno pa na pare. št. 848/13, zadnja ploskev (št. 23) pa je na pare. št. 837/1 (vse K. O. Gor. Planina). Raziskan odsek predstavlja 23 razisko- valnih ploskev x 25 m + 23 praznih pre- hodov x 100m= 2875 m Celotna dolžina odseka znaša 2875 m. Izboru odseka je sledila določitev razisko- valnih ploskev. Izbral sem metodo sistema- tičnih vzorčnih ploskev. Ploskve dolžine 25 m sem zakoličil na vsakih 1 OO m in tako dobil 23 ploskev za natančnejši popis. Ne- posredno ob vodi se razdalj ni dalo meriti, zato sem jih meril na strani travnikov. Preglednica 1: Lastništvo parcel in brega ob desnem bregu Unice (Dolenčeva senožet- Vodonusje) Table 1: Ownership of the estates along the right river bank of the Unica River; the section between Dolenčeva senožet- Vodonusje Sektor št. parcel št. lastnikov Lastništvo brega lastništva Number of parcels Number of owne rs Bank's ownership Ownership N % N m % Zasebno 18 72 17 1525 53 Private Družbeno 7 28 1 1350 47 State Skupaj 25 100 18 2875 100 Total 226 Gozd V 53, 1995 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Vse ploskve so bile izločene le na des- nem bregu Unice (nizvodno). Ta breg sem analiziral predvsem zato, ker je večina par- cel (po številu) v zasebni lasti· (72%) in sem hotel priti do čimbolj podrobnih re- zultatov gospodarjenja z obvodno drevnino na tem odseku Unice ter ugotoviti, v koliki meri lastnina travnikov vpliva na gospo- darjenje z obvodno drevnino. Lastništvo travnikov na izbranem odseku je prikazano v preglednici 1. Iz preglednice je razvidno, da je od 25 parcel družbenih 7, kar 18 pa je zasebnih. Od 2875 m dolgega desnega brega reke Unice ga je 1525 m zasebnega in 1350 m družbenega. Vse družbene parcele na tem odseku so dane v najem zasebnikom, ki so hkrati tudi lastniki sosednjih parcel. Pri- čakovati pa je, da bo po denacionalizaciji tudi katera od teh državnih parcel ob Unici prišla v zasebno lastništvo. To bo pomenilo povečanje števila zasebnih lastnikov, s tem pa tudi povečanje različnosti pogledov na gospodarjenje z obvodno drevnino ob Uni- ci. Menim, da bi moralo biti gospodarjenje s pasom drevnine ob reki enotno, ne glede na lastništvo. 4.2 Meritve na terenu 4.2 Field measurements Za spoznanje, kaj pas drevnine vsebuje, kako raste in se razvija v različnih pogojih rasti, sem napravil celoten popis grmovja in drevja kakor tudi drugih parametrov, ki vplivajo na rast te vegetacije. Popis sem opravil na vseh 23 ploskvah, dolgih 25 m. Začetek in konec vsake ploskve sem na terenu označil z rumenim trakom. Pri po- pisu sem ugotavljal naslednje: 1. Azimut rečnega brega. Na vsaki plo- skvi sem izmeril azimut rečnega brega niz- vodno v stopinjah in tako določil njegovo lego. 2. Del brega ob reki. Pri popisu vege- tacije sem upošteval vijuganje reke na do- ločenem odseku. Breg reke sem razdelil na: 1. ravni breg 2. zunanji breg 3. notranji breg 3. Oblika brežine. Pri klasifikaciji brežine sem upošteval prehod brežine proti vodi. Brežino sem razvrstil na: 1. položno 2. strmo 3. zelo strmo Pri popisu drevja in grmovja sem določil tudi mesto rasti, in sicer ali raste: 1. na spodnjem robu brega 2. na bregu 3. na zgornjem robu brega 4. na ravnini (travniku) 4. Kategorija zarasli brega. Obrežno vegetacijo sem razvrstil v 4 kategorije gle- de na sestavo drevnine: 1. drevesna zarast brega 2. grmovna zarast brega 3. mešana zarast brega (skupaj raste drev- je in grmovje) 4. prazno (raste samo trava) 5. Širina pasu drevnine. Tu sem meril naslednje razdalje: 1. oddaljenost koreninskega vratu od vode 2. širino krošnje od koreninskega vratu v smeri proti reki in nasprotno, nad vodo 6. Mesto rasti dreves in grmovja. Pri razvrščanju, kje posamezno drevo ali grm raste, sem upošteval obliko brežine (3 obli- ke) in del brega ob reki (ravni, zunanji, notranji). 7. Drevesna vrsta. Popisal sem vse de- jansko navzoče drevesne vrste in s pre- merka izmeril premer dreves v prsni višini (na 1.3 m). 8. Poreklo nastanka drevesa. Za vsako drevo sem ugotovil, ali je zraslo iz: 1. semena 2. panja 3. korenin 9. Kvaliteta debla. Pri kvaliteti sem oce- njeval zdravost, vejnatost (grče) in ravnost debla. Glede na te ocene sem drevo ločil na naslednje razrede: 1. deblo je ravno (1) 2. deblo je krivo (2) 3. deblo je razraščeno, poškodovano (3) Les tretje kvalitete je uporaben le za kemično predelavo ali drva .. 10. Vitalnost dreves. Glede zdravstve- nega stanja, rastne zmogljivosti ter drugih znakov, ki izražajo življenjsko zmožnost, sem po IUFRO - drevesni klasifikaciji - drevesa razvrstil v tri razredne zvrsti: 1. drevo odlične vitalnosti (bujno razvita drevesa) Gozd V 53, 1995 227 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju 2. drevo srednje vitalnosti (normalno raz- vita drevesa) 3. drevo slabe vitalnosti (slabo razvita dre- vesa) 11. Socialni položaj dreves (IUFRO - drevesna klasifikacija (prilagojeno): zračni prostor, ki zaseda drevo v drevnini, je raz- deljen na tri sloje. Posamezno drevo je uvrščeno v enega izmed treh višinskih razredov. 12. Polna premerba drevja. Izmeril sem prsni premer pri vsem drevju od 3. de- bel!nske stopnje dalje na desnem bregu Umce - na celotnem odseku Dolenčeva senožet- Vodonusje. 13. Prirastek v zadnjih 10 letih sem ugotavljal z vrtanjem v prsni višini dreves. Dolžino izvrtka sem meril na terenu na mm natančno. 14. Višine dreves sem meril z višino- merom. 15. Navzočnost mladostne faze drev- ja. Popisal sem vse mlade osebke po dre- vesnih vrstah in po višini v naslednjih stop- njah (mladostnih fazah) : Bele vrbe se sklanja jo nad vodo 228 Gozd V 53, 1995 1. višina do 0,5 m 2. višina od 0,5 do 1 ,O m 3. višina od 1 ,O do 1 ,5 m 4. višina od 1 ,5 do 2,0 m 5. višina od 2,0 do 2,5 m 6. višina od 2,5 do 3,0 m 7. višina od 3,0 m do 5,0 m 16. Grmovna vrsta. Popisal sem vse dejans_ko tu rastoče vrste grmovnic. 17. Sirina nepokošenega dela travnika ob reki. Mišljen je tisti del travnika ob reki, ki ga kmetje ne pokosijo in se počasi za- rašča . Izmeril sem minimalno in maximalno širino nepokošenega pasu ob vodi (na bre- gu) ali ob že zaraščeni površini na vsaki ploskvi. 5 REZULTATI 5 RESULTS 5.1 O brežini 5.1 On the bank Azimut Značilnost reke Unice je, da vijuga po Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Planinskem polju v števi lnih okljukih . Azi- mut rečnih odsekov se neprestano spre- minja. Na proučevan ih odsekih so bile ugo- tovljene vrednosti, kot jih prikazuje roža azimutov. Slika 1: Roža azimutov za proučevane odseke rečnega brega (23 odsekov po 25 m) Figure 1: Azimuths' circle for the studied sections of the river bank (23 sections of 25m) s SV z v JZ Obrežno drevje utrjuje brežine Azimut rečnega brega pove, kako različne so lege posameznih ploskev. V primeru dolgororčnega proučevanja teh ploskev (ob- režne vzorčne ploskve) bi se po določenem času verjetno pokazale razlike pri legi prou- čevanih ploskev. Videli bi, ali se azimut rečnega brega spreminja, oziroma za ko- liko se spreminja v določenem času zaradi premikanja brega reke. Lega brega glede na tok vode Lega ploskev je bila naslednja: - ravni breg ( 1 O ploskev) -zunanji breg (9 ploskev) -notranji breg (4 ploskve) Oblika brežine Ekstremi so na zunanjih in notranjih bre- govih reke Unice. Na notranjih bregovih je brežina položna, medtem ko je na zunanjih pretežno strma do zelo strma (zaradi spod- jedanja).Vzdolž ravnih bregov reke se iz- menjujejo vse tri oblike brežine. Gozd V 53, 1995 229 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Preglednica 2: Oblika brežine v odvisnosti od rečnega brega Table 2: Bank' s form in relation to river bank' s position Oblika REČNI BREG 1 River bank SKUPAJ brežine Ravni / Flat Zunanji 1 Outer Notranji 1 Inner Total Bank' s form dolžina (%) dolžina (m) Položna 100 40 gently sloping Strma 50 20 steep Zelo strma 100 40 verysteep Skupaj 250 100 Total 5.2 Sestava drevnine rečnega brega 5.2 River bank' s timber structure (m) 25 100 100 225 Drevnino rečnega brega sestavljajo raz- lične drevesne in grmovne vrste. Drevje in grmovje se medsebojno prepletata in do- polnjujeta. Drevesne in grmovne vrste, ki v pasu drevnine rastejo, so naslednje: a) drevesne vrste: - dolgopecljati brest ali vez (Uimus la- evis Pallas) - dob (Quercus robur L.) - maklen (Acer campestre L.) - črni topol (Populus nigra L.) - veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) - beli gaber (Carpinus betulus L.) - črna jelša (Ainus glutinosa Gaertn.) - lipa (Tilia platyphyllos Scop.) - bela vrba (Salix alba- tudi grm L.) - navadni glog (Crataegus oxyacantha - tudi grm L.) - čistilna krhlika (Rhamnus cathartica - tudi grm L.) b) grmovne vrste: - črni trn (Prunus spinosa L.) - rdeči dren (Cornus sanguinea L.) - pepelnato siva vrba (Salix cinerea L.) - bela vrba (Salix alba- tudi drevo L.) - navadna trdoleska (Evonymus euro- paea L.) - navadni glog (Crataegus oxyacantha - tudi drevo L.) - navadna krhlika (Rhamnus frangula L.) 230 Gozd V 53, 1995 (%) dolžina (%) dolžina (%) (m) (m) 12 100 100 225 39 44 . . 150 26 44 . . 200 35 100 100 100 575 100 - čisti lna krhlika (Rhamnus cathartica - tudi drevo L.) - šipek (Rosa canina L.) - robida (Rubus fruticosus L.) - kal ina (Ligustrum vulgare L.) - brogovita (Viburnum opulus L.) 5.3 Analiza zaraščenosti rečnega brega 5.3 The analysis of the river bank's over- growth stage 5.3.1 Pojavljanje drevesnih vrst glede na odsek rečnih vijug 5.3. 1 The occurrence of tree species as to river bank's location Pogostost pojavljanja posameznih dre- vesnih in grmovnih vrst je zelo različna. Na to vpliva več dejavnikov, kot so breg reke (ravni, zunanji, notranji), oblika breži- ne in mesto rasti drevesa ali grmovja. Za- raščenost rečnega brega z drevjem v od- visnosti od tega, ali gre za ravni, zunanji ali notranji breg, prikazuje preglednica 3. V prikazani preglednici so lepo vidne raz- like v zaraščenosti med ravnim, zunanjim in notranjim bregom. Glede na del rečnega brega raste: • na zunanjem bregu 2,9 dreves/ploskev ali 1 drevo/8,62 m • na ravnem bregu 2,1 dreves/ploskev ali 1 drevo/11 ,90 m • na notranjem bregu 1 ,8 dreves/ploskev ali 1 drevo/13,89 m " ~ < -~ ;; ~ ~ ~ Preglednica 3: Zaraščenost rečnih bregov z različnimi drevesnimi vrstami Table 3: River banks' overgrowth stage with different tree species REČNI DREVESNA VRSTA BREG (povprečno število dreves na ploskev- L =25m) River Tree species bank (the average number of trees per plot- plot's length =25m) Vez V. jesen Dob Maklen B.gaber Č.lopol Č.jelša Ulmu s Fraxinus Ouercus Acer Carpinus Popu/us Ain us /aevis excelsior rob ur cam pestre betulus nigra glutinosa N % N % N % N % N % N % N % Ravni 0,2 9 - - 0,4 19 O, 1 5 - - 0,1 5 0,2 9 Flat Zunanji 0,7 25 0,1 3 1 '1 39 0,1 3 0,3 10 o, 1 3 - - Outer Notranji - - - - - - - - - - - - - - Inner -- - - Preglednica 4: Zaraščenost rečnega brega z grmovjem Table 4: River bank's shrub overgrowth stage REČNI GRMOVNA VRSTA BREG (povprečno število grmov na ploskev- L =25m) River Shrub species bank (the average number of shrubs per plot- plot's length =25m) Rd8či Kalina Navadna Črni trn Brogovita Robida N. glog B. vrba dren Ugustrum trdoleska Prunus Viburnum Rubus Crataegus Salix Prunus vu/ga re Evonymus spinosa opu/us fruticosus oxyacantha alba spi nosa europaea N % N % N % N % N % N % N % N % Ravni 2,1 9 - - 3,2 14 6,3 27 0,8 3 2,9 12 1,3 6 2,9 12 Flat Zunanji 2,7 11 O, 1 1 2,1 9 7,0 29 0,7 3 3,7 16 2,8 12 1,8 8 Outer Notranj" 0,8 13 - - 0,7 12 - - - - 0,5 8 - - 4,0 67 Inner B. vrba N.glog č. krhlika Safix alba Crataegus Rhamnus oxyacantha cathartica N % N % N % 0,4 19 0,4 19 0,3 15 0,2 7 O, 1 3 0,2 7 1,8 100 - - - - Pep. Čistilna Na v. Šipek siva krhlika krhlika Rosa vrba Rhamnus Rhamnus canina S.ciner. cathartica frangula N % N % N % N % 1,5 6 2,5 11 - - - - 0,8 3 1,0 4 0,6 2 0,4 2 - - - - - - - - Skupaj Total N % 2,1 100 2,9 100 1,8 100 Skupaj Total N % 23,5 100 23,7 100 6,0 100 " ~ 8. • ... ~· N ~ ~ Er o ~ • "' c §: , • ,. • 3 ] "2' Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju S stališča gospodarjenja je povsem ra- zumljivo, da raste na zunanjem bregu več dreves kot na ravnini ali na notranjem bre- gu reke. Ljudje puščajo tu drevje predvsem zato, da zavarujejo zunanji breg pred spod- jedanjem zemlje. Skoraj iste drevesne vrste dobimo na ravnini in zunanjem bregu. Odstopanja so le v deležih. Drevesni vrsti , ki se na ravnem bregu najpogosteje pojavljata, sta hrast dob (19%) in bela vrba (19%) . V drevesni obliki se pojavljata tudi navadni glog (19%) in čistilna krhlika (15%). Na zunanjem bregu pa prevladujeta hrast dob (39%) in vez (25%). Edina drevesna vrsta, ki se pojavlja na notranjem bregu, je bela vrba (1 ,8 dre- ves/ploskev). To si lahko razložimo s spre- minjajočimi se rastiščnimi razmerami (na- plavine). 5.3.2 številčnost mladja gozdnih dreves 5.3.2 The number of youngwood and thicket of forest trees Mladja drevesnih vrst na bregovih Unice zelo primanjkuje. Tudi pri mladostni fazi je število osebkov različnih drevesnih vrst največje na zunan- jih bregovih rečnih okljukov. Na ravnem bregu je zastopano mladje treh , na zu- nanjem pa štirih drevesnih vrst. Tako kot pri starejšem drevju je tudi pri mladju izbor drevesnih vrst na notranjem bregu omejen le na belo vrbo. Da je mladja res malo, pove podatek, da pride na 25 m dolgo ploskev 2,26 dreves starejše razvojne faze in le 1,63 dreves mladja. To dejstvo bo potrebno v prihodnje upoštevati pri gospo- darjenju z drevnino. Stremeti bo treba k temu, da bo posek dreves ob Unici kontroliran (navzočnost gozdarja), vzgoja in ohranjanje mladja gozd- nih dreves ob Unici pa prioritetna naloga lastnika pri gospodarjenju z obvodno dre- vnino. 5.3.3 Pojavljanje grmovnih vrst 5.3.3 The occurrence of shrub species Zaraščenost rečnega brega z različnimi vrstami grmovnic se ob reki neprestano spreminja in je v največji meri odvisno od Po obilnem deževju Planinsko polje zalije voda (marec 1995) 232 GozdV 53, 1995 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju tega, ali grmovje raste na ravnem, zunan- jem ali notranjem bregu, kot to prikazuje preglednica 4. Tako kot gozdno drevje tudi grmovje naj- pogosteje raste na zunanjih in ravnih bre- govih ob reki. Najštevilčnejši so grmi črne­ ga trna (ravni breg 27% in zunanji breg 29%). Zaraščenost notranjega brega z grmi je skoraj 4x manjša kot pri ravnem in zu- nanjem bregu. Manjši je tudi izbor grmov- nih vrst. Največ grmov sestavlja bela vrba (67%), druge vrste pa so še: rdeči dren (13%), navadna trdoleska (12%) in pletež robide (8%). Mešane skupine grmovja se pojavljajo na ravnih in zunanjih rečnih bregovih, kjer Preglednica 5: Vertikalna zaraščenost rečnega brega z odraslim gozdnim drevjem Table 5: Vertical overgrowth stage of a river bank with adult forest trees Rečni MESTO RASTI GOZDNIH DREVES breg (število dreves na ploskev- dolžina ploskve je 25 t.m.) River bank Forest trees' growth location (the average number of trees per plot- plot's length =25m) Spodnji rob Breg Zgornji rob Ravnina Skupaj /oweredge river bank upperedge flat surface total dreves % dreves % dreves % dreves % dreves % Ravni 0,3 14 0,5 24 0,5 24 0,8 38 2,1 100 Flat Zunanji 0,3 10 1 '1 38 1,4 48 0,1 4 2,9 100 Out er Notranji - - - - 1 ,O 56 0,8 44 1,8 100 Inner Zima pogosto odene "jezero" v ledeni oklep GozdV 53, 1995 233 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju je breg višji kot na notranjih. Bela vrba je le poredkoma primešana drugim grmov- nicam. Najraje raste sama zase in tvori čiste skupine vrbovij. Včasih ustvarja bela vrba skupaj s pepelnato sivo vrbo prave male kolonije. Druge grmovnice (n. trdo- leska, r. dren) so le tu in tam posamično primešane. Od grmovnih vrst sem v dre- vesni obliki našel poleg bele vrbe še na- vadni glog in čistilno krhliko. Obe vrsti se pojavljata le na ravnih in zunanjih rečnih bregovih. Ti dve grmovni vrsti v drevesni obliki uspešno nadomeščata manjkajoče drevesne vrste. S primerno nego bolje za- snovanih grmov navadnega gloga in čis­ ti lne krhlike, bi se jih dalo vzgojiti v lepa drevesa. Poudaril bi, da so grmovne vrste v drevesni obliki le delna rešitev. Potrebne so predvsem prave drevesne vrste, ki bodo dosegale primerne dimenzije (višino, de- belino, maso krošnje). 5.3.4 Položaj drevnine na rečnem bregu 5.3.4 The Position of timber on the river bank Ugotavljal sem tudi vertikalno zarašče­ nost rečnega brega z grmovjem in drev- jem. Zanimalo me je, kaj in koliko raste obojega na spodnjem robu brega, na samem bregu, na zgornjem robu brega in na ravnini (proti travniku). · Iz preglednice 5 je razvidno, da je najbolj zaraščen zunanji breg, in sicer na zgor- njem robu in bregu. To dejstvo si razlagam kot posledico neprestanega spodjedanja zunanjih bregov reke Unice. Drevje, ki se- daj raste na rečnem bregu, je svoj čas raslo na ravnini. Ker pa voda neprestano spodjeda zunanji breg okljuka, se drevo s travnika počasi "seli" najprej na zgornji rob, nato na breg pa na spodnji rob, kjer se oprijema brega le z nekaj koreninami, do- kler ga končno vodni tok ne odtrga od prsti in odnese po reki. Iz preglednice 6 je razvidno, da je na ravnih in notranjih bregovih reke zelo malo mladja gozdnih dreves. Nič manj neugodno pa je to, da raste na zunanjih rečnih bre- govih kar 88% vsega mladja na bregu. To pomeni, da bo zelo malo mladja zraslo v odrasla drevesa (zaradi brušenja zunanje- ga brega). Tudi zaraščenost rečnega brega z grmov- nicami je odvisna od tega ali gre za ravni, zunanji ali notranji breg reke. Pri ravnem bregu je zaraščenost z grmov- jem največja na ravnini (73% zaraščenost), ravno tako pri notranjem bregu (54% za- raščenost). Zunanji rečni breg je najgosteje zaraščen na sredini brežine (44% zaraš- čenost), najmanj pa na spodnjem robu (2% zaraščenost). Vzroke, zakaj je srednji del brežine pri zunanjem rečnem bregu reke najgosteje zaraščen z grmovjem, je iskati podobno kot pri zaraščenosti z drevjem v dejstvu, da voda brusi zunanje bregove, jih spodjeda in na ta način "seli" grmovje z ravnine na breg. Vloga grmovja in drevja, Preglednica 6: Vertikalna zaraščenost rečnega brega z mladjem gozdnih dreves Table 6: Vertical overgrowth stage of a river bank with forest youngwood Rečni MESTO RASTI MLADJA GOZDNIH DREVES breg (število mladja na ploskev- dolžina ploskve je 25 t.m.) River Forest trees' youngwood growth location bank (the average number of youngwood per plot- plot' s length =25m) Spodnji rob Breg Zgornji rob Ravnina Skupaj loweredge river bank upperedge flat surface total dreves % dreves % dreves % dreves % dreves % Ravni - - - - 0,2 40 0,3 60 0,5 100 Flat Zunanji - - 3,5 88 0,2 5 0,3 7 4,0 100 Outer Notranji - - - - 0,2 40 0,3 60 0,5 100 Inner 234 Gozd V 53, 1995 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju rastočega na rečnem bregu, je odločilnega pomena za upočasnitev spodjedanja reč­ nega brega. Opazovanja na terenu so po- kazala, da se na mestih, kjer je ·koreninski pletež preredek, pojavljajo manjše "sveže rane" v bregu (posipanje brežine). Pri gos- tem koreninskem pletežu je videti brežina lepo zglajena in "spolzka" za vodo. 5.4 Zaraščanje ob reki Unici 5.4 Overgrowing of the Unica River' s banks Prekomerno zaraščanje travnikov vzdolž Unice (na Planinskem polju) je posledica površne košnje. Včasih je bilo okrog vsa- kega grma lepo pokošeno. Danes kmetje tega ne delajo več, saj pokosijo samo tisto površino, ki jo obvladajo s stroji, zaradi česar se obrežje prekomerno zarašča. Trav- niki ob rečnem bregu se zaraščajo v dveh smereh: a) proti notranjosti travnikov b) vzdolž rečnega brega. Zaraščanje rečnega brega ni napačno, predvsem to velja za zaraščanje zunanjih bregov ob reki. Omejiti ga je potrebno pred- vsem proti notranjosti travnikov. Pomembna je tudi širina pasu drevnine ob reki, oziroma optimalna zaraslost, ki je pomembna: • za zadrževanje brega (preprečevanje odnašanja brega), ·za živali, • za lepši videz. Na določenih mestih je potrebno ohraniti dostop do reke za ljudi (razgled, ribolov ... ). To pomeni neposred.en stik človeka s te- kočo vodo oziroma doživljanje ambienta v tem prostoru. Iz preglednice 7 je razvidno, da ostaja največ nepokošenega sveta na ravnih in notranjih rečnih bregovih. Večina notranjih, mestoma pa tudi nekaj ravnih bregov reke, ima nižje bregove kot zunanji breg (zunanji bregovi so tudi do 2 m višji kot notranji rečni bregovi). Ko voda v strugi naraste za 1 m in več, najprej prestopi notranji breg in to površino poplavi. Košnja tu ni več mož- ~a. To se v času košnje velikokrat zgodi. Ce nekaj let zaporedoma teh površin ne pokosijo, se zarastejo z belo vrbo. Da bi te površine ohranili pred zaraščanjem, bi jih ·bilo potrebno redno kositi. Na oddaljenost drevnine od vode bistve- no vpliva mesto njene rasti (ravni, zunanji, notranji breg). Na zunanjih bregovih je pov- prečna razdalja med vodo in drevnino naj- manjša. Voda na svoji poti na zunanjih bregovih spodjeda bregove, odnaša prst in jo pušča na notranjih rečnih bregovih. Na zunanjem bregu postaja razdalja med drevnino in vodo vse manjša. Struga reke se tako spreminja po položaju, obliki, širini in ne nazadnje tudi po dolžini. Razdalja drevnine ~d vode je na notranjih bregovih največja. Ze prej sem napisal, da je glavni vzrok za tako stanje na notranjih rečnih bregovih nizek, položen breg, ki je večkrat poplavljen in zato gospodarsko manj za- nimiv. Grmovje (predvsem vrba) se na teh mestih zelo hitro širi v notranjost travnikov, s tem pa veča oddaljenost od brega. V času, ko voda zalije bregove, nastanejo tu lepi poplavni logi. Ko pa pride do popolnega zalitja Pla- ninskega polja, nastane tu jezero. Iz vode štrlijo drevesa, ki predstavljajo sled toka reke Unice, so pa tudi drugi dom tu živečim pticam, ki se ob poplavi s tal preselijo na drevesa. Ob odtekanju vode v požiralnike deluje drevnina kot filter in zadrži razno navlako, ki bi sicer mašila požiralnike in onemogočala normalen odtok vode. Ne- posredno po poplavi je na grmovju in drev- ju opaziti razne proizvode "visoko razvite civilizacije". Ti so zelo dobro opazni pred- vsem takrat, ko sta grmovje in drevje brez listov. Krošnje dreves in grmovja segajo na eni strani na travnik, na nasprotni pa nad vodo. Preglednica 7: Povprečna širina nepokošenega dela travnika na ploskvi Table 7: The ave rage width of the unmown part of a meadow on the plot Rečni breg 1 River bank Ravni 1 Flat Zunanji 1 Outer Notranji 1 Inner Nepokošeni del- širina (m) 4,0 2,3 3,6 unmown part - width (m) Gozd V 53, 1995 235 Gospoda~enje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Širina krošnje, ki sega od korenin drevnine proti travniku (3,23 m), je v povprečju kraj- ša od tiste, ki se razprostira nad vodo (4,32 m). 5.5 Socialni položaj, poreklo vitalnost in kvaliteta dreves 5.5 Trees' social position, origin, vitality and quality 5.5.1 Razvrstitev dreves po višinskih raz- redih 5.5. 1 Classification of trees by height classes Vsi trije določevani višinski razredi so po številu dreves dokaj izenačeni (vsakega je približno ena tretjina). Glede na drevesne vrsto pa je največkrat v prvem višinskem razredu zaslediti dob, belo vrbo, pa tudi vez in črni topol. Drevje raste ob reki pretežno v šopih in posamično. V šopastih obl ikah najdemo največkrat v zgornjem sloju vez, dob in belo vrbo. Vrste, kot so beli gaber, veliki jesen, maklen ter grmovnici navadni glog in čistilna krhlika (obe v drevesnih oblikah), pa so najčešče polnilni sloj. Črni topol in bela vrba največkrat rasteta samostojno. Predvsem bela vrba raste često šopasto ali posamično na notranjih bregovih. 5.5.2 Vitalnost drevja po višinskih razredih 5.5.2 Vitality of trees by height classes Gledano splošno je vitalnost dreves za- dovoljiva. Pešanje vitalnosti je opaziti pred- vsem pri starejšem drevju, pri drevju v spod- njem višinskem razredu ter pri drevju, ki raste na spodnjem robu brega ali na bregu in se le še z delom korenin oprijema tal. 5.5.3 Kvaliteta dreves 5.5. 3 Quality of trees Analiza kvalitete drevesnih debel je po- kazala, da je skoraj 60% vseh analiziranih dreves slabe kvalitete. Les teh dreves je uporaben le za celuloze in drva. Predvsem njihova debla so nagnila, polomljena, po- škodovana od strele ali pa so zelo grčava. Pod nekaterimi drevesi ljudje stalno kurijo, zaradi česar so debla poškodovana. Z ustrez- ldilična Unica je med ribiči ena najbolj priljubljenih rek v Sloveniji (vse slike- foto: Špela Habič) 236 Gozd V 53, 1995 Gospoda~enje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Preglednica 8: Oddaljenost mesta rasti drevnine od vode in širina krošnje drevnine (Upoštevan je srednji vodostaj reke Unice) Table 8: The distance between timber growth /ocation and the river and the width of tree crowns {the mean water level of the Unica River ts taken into consideration) Rečni breg Povprečna razdalja River bank the average distance voda ~ koreninski vrat (m) water~ trunk (m) Ravni 4,1 Flat Zunanji 2,8 Outer Notranji 8,3 Inner Ponderirane 4,33 razdalje Pondered distances no nego in ukrepi (pospeševanje kvalitetnih dreves, obžagovanje) bi se dalo vsaj pri polovici dreves 3. razreda izboljšati kva- liteto debla. Delež kvalitetnih dreves je pre- majhen, če upoštevamo zelo ugodne ra~ stiščne pogoje (tla, vlaga). V prvi kvalitetni razred je bilo uvrščeno le drevje velikega jesena, doba in bele vrbe. V drugem kva- litetnem razredu pa najdemo še vez in črno jelšo. Izbor drevesnih vrst, iz katerih bi lahko pridobivali kvalitetne sortimente, je naslednji: vez, veliki jesen, dob, črni topol, bela vrba in črna jelša. Višja kvaliteta drevesnih debel pa je dosegljiva le z bolj· šim gospodarjenjem na tem prostoru, če~ mur bi bilo potrebno posvetiti večjo pozor- nost. Vendar pa so pri drevesih, rastočih ob reki, prioritetne druge vloge (varovalna, ekološka, estetska) in šele nato proizvodna. 5.5.4 Poreklo nastanka dreves 5.5.4 Origin of trees Z analizo sem ugotovil, da je večina dre~ ves (69%) ob Unici zraslo iz semena. Panja· stega izvora je 24% dreves, medtem ko jih je le 7% zraslo neposredno iz korenin sta- rejših dreves. Drevesa hrasta doba, velikega jesena in maklena so zrasla iz semena. Druge dre- Povprečna širina krošnje The average width of a tree crown od koreninskega vratu od koreninskega vratu na travnik (m) nad vodo (m) from the trunk from the trunk over over a meadow (m) water (m) 2,5 4,8 3,7 4,6 2,0 2,5 3,23 4,32 vesne vrste pa izhajajo iz vseh treh možnih oblik. 5.6 Lesna zaloga, višina in prirastek drev- ja 5.6 Growing stock, increment and tree heights Lesno zalogo sem ugotavljal za celotni desni odsek reke Unice na relaciji Dolen· čeva senožet - Vodonusje. Izvedel sem polno premerbo vsega drevja, ločeno po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah - nad meritvenim pragom (od tretje debe· linske stopnje dalje). Izmeril sem tudi dre· vesne višine in prirastek po drevesnih vr- stah in debelinskih stopnjah. Zaradi lažje določitve tarife sem drevje uvrstil v pet skupin. _Posa~~zno skupino tvorijo drevesne vrste, ki imajo sorodne kvalitetne lastnosti in pri njih ni večjih razlik pri rasti v višino. 1. dob 37 dreves · 22,90 m' (11 %) 2. plemeniti listavci (vez, veliki jesen) 64 dreves · 60,52 m' (28%) 3. drugi trdi listavci (beli gaber, maklen) 28 dreves • 6,55 m' (3%) 4. mehki listavci (črni topol, bela vrba, črna jelša, lipa) 168 dreves· 121,57 m' (56%) 5. grmovne vrste (n.glog in č. krhlika) 78 dreves • 3,57 m' (2%) GozdV 53, 1995 237 Gospoda~enje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Skupaj: 375 dreves- 215,11 m3 (100%) Tudi višino drevja in prirastek sem do- ločal po skupinah dreves. Meje drevesnih višin in debelin po raz- ličnih drevesnih skupinah so naslednje: - hrast (3. deb. st. - 7 m, 13. deb. st. - 16m) - plemeniti listavci (3. deb. st. - 8 m, 16. deb. st. - 20 m) - drugi trdi listavci (3. deb. st. - 7 m, 8. deb. st. -13,5 m) -mehki listavci (3. deb. st. - 8,5 m, 16. deb. st. - 22 m) - grmovne vrste (drevesa) (3. deb. st. - 6,5 m, 5. deb. st. - 8 m) Izmerjena je bila celotna lesna zaloga na desnem bregu reke Unice med Do- lenčevo senožetjo in Vodonusjem (prouče­ vani 2875 m dolgi odsek reke) . lnventura lesne zaloge na tem odseku je ugotovila devet različnih drevesnih vrst in dve grmov- ni vrsti, prerasli v drevesne obliko (navadni glog in čistilna krhlika). Prikazana je raz- poreditev števila drevja in lesnih mas po debelinskih stopnjah za vsako drevesne vrsto posebej. Večino lesne mase tvorijo na- slednje drevesne vrste: bela vrba (41 ,3%), vez (27%), dob (10,6%). Po številu drevja pa je zastopanost naslednja: bela vrba (31 ,2%), vez (13,5%) in dob (9,9%). Drevje od 8. do vključno 12. debelinske stopnje, ki predstavlja 20% vsega števila dreves ob reki, tvori 52,6% celotne lesne mase. Me- nim, da je v strukturi števila dreves in lesne zaloge premalo velikega jesena, črne jelše in črnega topola. Gotovo tudi doba ni dovolj glede na rastišča ob Unici. Iz estetskega stališča pa dob gotovo popestri obrečno drevnino. Ima malo temnejše liste in mo- gočno, razbohoteno krošnjo. Je plodonos- no drevo. Želod je pomembna prehrana za tu živeče živali. Pri gospodarjenju z drevjem ob reki gre za posebno obliko gospodarjenja, ki lahko spominja na prebiranje v prebiralnih goz- dovih. Krivulja je tako podobna Liocourtovi, ki velja za prebiralne gozdove. Povprečna širina zaraslega brega z dre- vnino med vodo in travnikom znaša na 2875 m dolgem bregu 7,55 m. Na proučevanem zaraslem bregu reke Unice ·je letni prirastek na drevju 2,89 m3/ha. 238 GozdV 53, 1995 1 • LO LO , • LO LO ·~ ~~--------~+-~-+--; ~-(/) ~ a.o ~ ~ !Il o ;:, "' ~ -: g. ·~ ...... •(.) a.. 1 1 C\1 C\J ~ (/) a: ;:, .... > '8~.5 >4: a ;:, e z o (/) f---------f-+--t--t---1 w > w a: Q 1 1 C\1 C\J 1 1 C') C') 1 C\J c.o co Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju 5.7 Sečnja dreves ob reki Unici 5. 7 Tree cutting along the Unica River Veliko dreves so ljudje posekali ob Unici takoj po koncu 11. svetovne vojne. Ker me je zanimalo, koliko let rabi kako drevo, da doseže določeno dimenzijo, sem na ne- katerih starih panjih ob Unici in njeni okolici ugotovil starost nekaterih posekanih dre- ves ter izmeril povprečni premer panja ca. 1 O cm nad tlemi. Starost in povprečni pre- mer panja sem ugotavljal pri naslednjih drevesih: Iz podatkov v preglednici 11 je razvidno, da ima drevje ob Unici dobro rast. Drevesa, ki na teh rastiščih rastejo, imajo vse pogoje za ugodno rast (mineralno bogata tla, vla- go v tleh in dovolj svetlobe). Tudi število posekanih dreves je bilo ugo- tovljeno na 2875 m dolgem odseku desne- ga brega Unice med Dolenčevo senožetjo Preglednica 11: Prikaz starosti in premera dreves, ugotovljenih na panjih Table 11: Presentation of tree's age and diameter established on the stumps Zap. št. Drevesna vrsta Starost (let) Premer panja (cm) Ser. No. Tree species Age (years) Stump diameter (cm) 1. Črni topol 48 60 2. Črni topol 46 59 3. Črni topol 48 62 4. črni topol 48 50 5. Lipa 50 58 6. Lipa 52 60 7. Vez 58 60 8. Hrast dob 58 61 9. Hrast dob 69 64 10. Hrast dob 52 36 11. Hrast dob 54 52 Preglednica 1 O: Polna premerba drevja ob reki Unici (L=2875m) Deb. Število dreves!Number of trees st. Vez Dob Mak! en V. jesen Beli Crna Črni Bela Lipa Enovr.glog Cisti!. Skupaj Diam. st. Ulmu s Quer· Acer Fraxinus gaber jelša topol vrba Tilia Ctrata· krhlika dreves Ja evi s cus cam· exce/sior Carpinus Ain us Popu/us Sa/ix plati· egu s Rhamnus Total robur pestre belu/us glulinosa nigra alba phyl/os monogyna cathartica 3 5 3 3 4 6 4 1 27 1 41 16 111 4 9 7 1 4 5 5 4 16 9 6 66 5 7 5 2 3 1 7 4 14 4 2 49 6 4 3 3 1 2 4 15 1 33 7 3 6 3 1 1 2 4 10 30 8 3 4 1 1 4 9 22 9 5 4 1 2 6 18 10 4 1 3 8 16 11 3 2 2 5 12 12 3 1 3 7 13 1 1 2 14 2 1 1 4 15 2 2 16 1 2 3 Skupaj 51 37 12 13 16 24 25 117 2 54 24 375 Total GozdV 53, 1995 239 1 1 1 1 i ii b F !f E 11 [! 1! Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Grafikon 1: Struktura drevja po debelinskih stop- njah (skupna) Graph 1: Tree structure by diameter stages (total) število dreves (skupaj) Number of trees (total) 120 100 80 60 40 20 o ~~~~~~~~~~~~~ 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Debelinska stopnja Diameter stage in Vodonusjem. Pri tem smo upoštevali vse še sveže panje in tudi starejše, že razpadajoče panje (gre za približno 20 - letno obdobje). Struktura posekanih dreves je ponazorjena tudi na grafikonu 2. Na travnikih, ki so v državni lasti, so bila ob Unici v preteklosti posekana drevesa na pare. št.: 848/1, 848/2, 850 in 851 , medtem ko na drugih treh državnih tra- vnikih ni zaznati posekanih dreves (starih panjev). Na parceli št. 851 so bila ob vodi posekana vsa drevesa. Iz panjev sedaj rastejo novi poganjki. Na drugih treh držav- nih parcelah so bila posekana le posa- mična drevesa (predvsem hrast in vez). Ker ni bilo ustreznega nadzora nad najem- niki teh državnih travnikov, so le-ti svo- bodno (nenadzorovano) sekali drevje ob Unici. Te parcele je v najem dajala KZ Postojna. Na državnih parcelah je bilo posekana okrog 60% dreves, drugih 40% dreves pa je bilo posekana na zasebnih parcelah. Naknadno sem se pri nekaterih kmetih, ki imajo travnike ob Unici, pozanimal, zakaj sekajo drevje, rastoče ob Unici, oziroma zakaj ga ne sekajo. Pri vseh kmetih sem dobil zelo podobne odgovore. Večina jih meni, da jim drevje ob Unici ne pomeni posebno veliko, ker ga je količinsko zelo malo, je malo vredno in tudi za kurjavo skoraj neuporabno. Edina vrsta, ki jim po- 240 Gozd V 53. 1995 Grafikon 2: Struktura posekanih dreves po debelinskih stopnjah ob desnem bregu Unice Graph 2: The structure of the trees cut along the right bank of the Unica River by diameter stages število posekanih dreves The number of trees cut 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Debelinska stopnja Dia meter class meni vec Je dob, tega pa je vse manj. Skoraj vsi kmetje, ki so v preteklosti po- sekali kakšno drevo ob Unici, so ga zato, ker so menili, da je v škodo njihovemu travniku, ki jim je s svojim pridelkom (krma za živino) pomenil vir eksistence. Danes so razmere drugačne. Namensko je bil le redkokdaj posekan kakšen dob za stopnice ali pa je bi lo drevo že toliko spodjedeno, da je obstajala možnost, da ga voda od- plavi. Po položaju panjev sklepam, da je bilo več kot polovica dreves odstranjenih brez teht- nega gojitvenega razloga, kar priča o sti- hijskem gospodarjenju. To velja predvsem za drevesa na zunanjih bregovih reke Unice. 5.8 Prepletanje drevja in grmovja vzdolž reke Unice 5. 8 Simultaneous occurrence of trees and shrubs along the Unica River 5.8.1 Terenski popis vzorčnih ploskev 5.8. 1 Field description of sample plats S 23 vzorci (dolžina enega vzorca = 25 m) sem dobil na dolžini 2875 m naslednjo sestavo zaraslega brega. Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Preglednica 12: Vzorčni prikaz zaraslosti brega Table 12: The form s of the bank' s overgrowth Kategorija zaraslega brega Dolžina (mJ Delež v% Bank's overgrowth form Length (m) Share (m) drevje 1 Trees 38 6,6 mešano 1 Mixed 83 14,4 grmovje 1 Shrubs 244 42,4 travnik (prazno) 1 Meadow (empty) 210 36,6 Skupaj 1 Total 575 100 5.8.2 Primerjava stanja drevnine med le- toma 1957 in 1992 po aeroposnetkih 5.8.2 A comparison of timber situation between the years 1957 and 1992 by means otaerial pho~ tographs Kategorijo (tip) obrečne vegetacije sem določal na podlagi fotointerpretacije aero· posnetkov iz leta 1957 (M = 1 :32500) in 1992 (M = 1 :17500). Uporabil sem aero· posnetke cikličnega aerosnemanja Slove~ nije. Pri fotointerpretaciji sem si pomagal z namiznim zrcalnim stereoskopom s šest- kratne povečavo. Zaradi merila aeroposnet- kov je bilo nemogoče določiti širino obrob· ne vegetacije, zato sem se omejil le na kategorijo (tip) zaraščenosti na posamez· nem bregu (drevje, grmovje, neporaščeno • travnik). Glavni kriterij za razločevanje . grmovja in drevja sta bili oblika krošnje in višina vegetacije. Kategorije mešane za- rasti brega iz aerofotoposnetkov ni bilo mo- goče razločno odčitati, zato sem jo pridružil kategoriji drevja. Kartiranje! oziroma pre- nos fotointerpretirane vsebine na karto je bil izveden z fotoprerisovalnikom. Analiziral sem stanje zaraslosti levega in desnega brega reke Unice (proučevani odsek) v letu 1957 in 1992 ter napravil primerjavo za- raslosti obeh bregov med tema dvema le· toma. Karto z izločenimi kategorijami za- rasti rečnega brega za leto 1992 sem pre· veril in dopolnil na terenu. Podatki, pri· dobljeni z aerofotoposnetki, so naslednji: Če najprej primerjamo stanje zaraslosti levega brega leta 1957 z letom 1992, vidi· mo, da se je močno povečal delež dre- vesne in mešane zarasti (iz 21% v letu 1957 na 45% v letu 1992). Po vsej verjel· nosti je šlo za prehod iz grmovne in me- šane kategorije zarasti v drevesno, kajti do leta 1992 se je delež grmovja močno zmanjšal (iz 45% na 23% zaraslosti z grmov- jem). Delež travnikov (praznega brega) je leta 1992 v primerjavi z letom 1957 manjši za 2%. Primerjava zaraščanosti desnega brega med leti 1957 in 1992 pa pokaže, da v kategoriji drevja in mešane zarasti med tema dvema letoma ni razlik (obakrat 35%), delež travnikov ob bregu pa se je tudi tu zmanjšal za 2%. Eden glavnih vzrokov zaraščanja bregov reke Unice je opuščanje ročne košnje ob bregu in grmovju, zaraslem ob njem. Iz estetsko-krajinskega vidika je pomemb· no dopolnjevanje drevnine na obeh bre- govih Unice. Primerjal sem tudi, kako je potekalo za- raščanje na državnih oziroma zasebnih trav- nikih ob Unici. Pri analizi vpliva lastništva Preglednica 13: Primerjava v zaraslosti brega med letoma 1957 in 1992 Table 13: A comparison ofovergrown banks between 1957 and 1992 Kategorija zaraslega Leto aerofotosnemanja /the year of aerial photographs brega 1957 1992 Bank's overgrowth's form Levi breg Desni breg Levi breg Desni breg Left bank Right bank Left bank Right bank (m)(%) (m)(%) (m)(%) (m)(%) 1. drevje in mešano 600 21 1005 35 1275 45 1020 35 Trees and mixed plants 2. grmovje Shrubs 1290 45 920 32 67023 98034 3. prazno (travnik) 985 34 95033 93032 875 31 Mea dow (empty) Skupaj /Total 2875100 2875100 2875100 2875100 Gozd V 53, 1995 241 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju na spremembo kategorije zarasli med le- toma 1957 in 1992 sem se omejil le na desni breg Unice med Dolenčevo seno- žetje in Vodonusjem (nizvodno). Nekdanje družbene (danes državne) par- cele se razprostirajo ob Unici v dolžini 1350m, zasebne pa v dolžini 1525 m. Na sedmih družbenih parcelah se je takoj na začetku menjalo več najemnikov. Sedanji najemniki imajo te parcele v najemu že več kot 1 O let in v obvodno drevnino ne posegajo dru- gače kot le z obsekovanjem grmovja, ki se razrašča proti travnikom. Če primerjamo razliko v zaraščanju des- nega rečnega brega Unice med letoma 1957 in 1992 glede na lastništvo (državno -zasebno), se je delež drevja in mešanega rastja na travnikih v državni lasti povečal iz 41% na 45%, medtem ko se je na zasebnih travnikih ta delež zmanjšal iz 30% na 27%. Razlog, da se je delež drevja in mešanega rastja na državnih travnikih povečal, je v tem, da najemniki v zadnjih letih niso po- sekali nobenega drevesa, sečnje pa so bile v preteklosti koncentrirane na dva reč­ na odseka v skupni dolžini ca. 400 m. Najemnike teh travnikov zanima samo kr- ma za živino. Nekoliko drugače pa je na zasebnih parcelah ob Unici. Kmetje na teh parcelah stalno sekajo drevje na različnih koncih ob Unici. Povprečna dolžina držav- ne parcele ob Unici znaša 193 m, zasebne pa 85 m. Pri tem dejstvu pa je treba nujno omeniti, da dva lastnika ne gospodarila ena- ko. Zato so spremembe v zarasli brega na krajših parcelah bolj pogoste in očitnejše kot pri dolgih. Pri takih parcelah je veliko več praznih prehodov do vode (skoraj vsak lastnik travnika hoče imeti "razgledno okno" proti Unici). Pri zasebnih parcelah se je povečal predvsem delež grmovja (delno zaradi sečenj), manj pa je praznih (trav- natih) površih, ki so se zarasle predvsem z grmovjem v zadnjih 35 letih. Trenutno stanje je v pogledu zarašče­ nosti rečnega brega boljše na državnih par- celah kot na zasebnih, predvsem zaradi večjega deleža drevja, ki ima zelo pomemb- no vlogo pri stabiliziranju rečnega brega. V splošnem lahko zaključim, da tudi lastništ- vo vpliva na gospodarjenje z obvodno dre- vnino ob Unici. Analiziral sem tudi dinamičnost drevnine, 242 GozdV 53. 1995 oziroma prehode med različnimi katego- rijami drevnine med letoma 1957 in 1992 na obeh bregovih proučevanega odseka reke Unice. Analiza je pokazala, da se je stanje drev- nine v 35 letih znatno spremenilo, da je torej obrečna drevnina živa, dinamična na- ravna tvorba, pri kateri gre za neprestane prehode iz ene kategorije zarasli drevnine v drugo. Pri obrečni drevnini ni enoličnosti, ampak se pri njej neprestano nekaj dogaja in videti je, kot da drevnina neprestano "utripa". Na te spremembe imata največji vpliv voda (vodni tok) in človek (lastnik travnika ob vodi), ki s svojim početjem pri gospodar- jenju z drevnino posredno ali pa neposred- no vpliva na vodni režim (odstranjevanje drevnine na zunanjih bregovih). V času, ko sem pripravljal to nalogo, sem se o tem, kaj pomeni posekati drevo na zu- nanjem bregu, prepričal tudi sam (voda je odtrgala korenine še pred leti rastočega hrasta z delom brega vred ter načela tudi neposredno okolico). Na tem mestu se je tako naenkrat drevesna kategorija zarasli drevnine spremenila v prazno (travnate) kategorijo zarasli. Zaradi vedno novih spre- memb v kategoriji zarasli obrečne drevnine se ob Unici spreminja tudi videz krajine. 6 GLAVNI PROBLEMI PRI GOSPODAR- JENJU Z DREVNINO IN PROSTOROM 6 MAIN PROBLEMS IN TIMBER MANAGAMENT AND ENVIRONMENT AL MANAGEMENT ALONG THE UNICA RIVER Zaradi mačehovskega odnosa kmetov do obvodne drevnine in vse večje obre- menjenosti okolice reke Unice s turisti, pri- haja do številnih problemov. Problematika se kaže v naslednjem: 1. Zaradi stihijskega (nestrokovnega) go- spodarjenja z drevnino je porušeno raz- merje med kategorijami zarasli brega. De- lež kategorije zarasli z grmovjem (levi breg 24%, desni breg 34%) je prevelik. Grmovje se razrašča ob bregu po dolžini in v no- tranjost travnikov (tudi prek 1 O m in več). Veliko grmovja je zaraslo travnike v zadnj ih 20 letih, ko so skoraj povsem opustili ročno košnjo ob bregu Unice. 2. Na posameznih odsekih Unice je opa- Gospoda~enje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju ziti premalo razgibano (izmenjane) razmer- je med posameznimi kategorijami zarasti na enem bregu, kakor tudi dopolnjevanje zaraščenosti enega brega proti "drugemu (če na enem bregu raste samo trava, naj bi bil nasprotni breg zaraščen z grmovjem, mešano z grmovjem in drevjem ali pa samo z drevjem). Kjer je breg Unice z obeh strani neporasel z drevnino, oziroma raste samo trava, voda pospešeno spodkopava breg, hkrati pa je osiromašen tudi estetski videz krajine. 3. Porušeno je razmerje med razvojnimi fazami drevja, ki raste ob Unici. Premajhen je delež drevja v optimalni fazi, najmanj za 50%. Močno primanjkuje mladja. Razvojne faze mladja (doba, veza, velikega jesena, črnega topola, črne jelše, belega gabra in maklena) v ustreznih razmerjih je vsaj 1 O - krat premalo. Mladja primanjkuje na celem, 2875m dolgem, proučevanem odseku Unice. 4. Premalo je puščenega debelega, izjem- no starega drevja. 5. Po nepotrebnem so posekana dre- vesa na zunanjih bregovih. 6. Na notranjih bregovih raste premalo drevja. 7. Neprimerna je drevesna zasnova v vseh razvojnih fazah in skoraj pri vseh dre- vesnih vrstah. To velja predvsem za tista drevesa, ki bi jim lahko s pravočasno in ustrezno nego pomagali do boljše kvalitete. 8. Na zunanjih bregovih ima veliko dre- ves različnih dimenzij in drevesnih vrst moč~ no spodjedene korenine. To drevje je sko- raj v celoti nagnjeno proti vodi. Takih dre- ves je več kot 60% in veliko teh bo v nekaj letih voda povsem spodjedla. 9. Lastniki sekajo drevje ob Unici brez vednosti gozdarjev. 1 O. Parkirišča so pod drevjem, nepo- sredno ob Unici. 11. Turisti kurijo pod drevjem, rastočem na bregu Unice. 12. Lastniki sekajo drevesa z namenom, da turisti ne bi parkirali av1omobilov pod njimi. 13. Domačini in turisti odlagajo različni odpadni material v strugo Unice. 14. Turisti perejo av1omobile ob Unici. 15. Zakon o gozdovih v svojem 1., 11. in 20. členu predpisuje Zavodu za gozdove skrb za prostorastočo drevnino. Osebno menim, da so ti trije členi gozdarskega zakona preohlapni in drevja ob rekah ne zavarujejo dovolj. Zanimiva je ideja Slovaškega gozdarske- ga zakona iz leta 1980, ki z razglasom določa podrobnosti za zaščito drevja, ki raste zunaj gozda, in postopke ob izje- moma dovoljenih posekih in načinih izrabe tega drevja. Slovaki so prostorastoče drev- je razdelili v dve kategoriji, kar bi bilo spre- jemljivo tudi za naše razmere. Druga za~ nimivost, ki jo slovaški zakon vsebuje, je prošnja za sečnjo prostorastočega drevja. Gozdar tako ve, katero drevo bi kmet rad posekal. 16. Velike probleme ustvarjajo s svojo navzočnostjo ob reki Unici ribiči. Obnašajo se kot glavni akterji tega prostora. 17. Povsem neusklajeno je gospodar- jenje z divjadjo. Po navedbah lovca Andreja Milavca iz Planine naj bi bila zadnja vidra ob Unici ustreljena pred približno 25 leti. 18. Trenutno ni nobene institucije, ki bi celovito gospodarila in bdela nad dogajanji na Planinskem polju. 7 NAČRT GOSPODARJENJA Z DREV- NINO IN OKOLICO BREGOV OB REKI UNICI 7 A PLAN OF T/MBER MANAGAMENT ANO THE MANAG/NG OF THE SURROUNOINGS OF THE UN/CA RIVER'S BANKS 7.1 Cilji gojenja drevnine in nega pro- stora ob reki Unici 7.3 The goa/s of timber growing and ten- ding of the rest areas a/ong the Unica River V osnovi ima drevnina: ekološki pomen, • varovalni pomen, • estetski pomen, · proizvodni pomen. Iz prej navedenih vlog pa so določeni posamezni cilji gojenja in nege obvodne drevnine, kot so: 1. Drevnina naj v prvi vrsti zaščiti breg reke Unice pred spodjedanjem vode in pre- mikanjem rečne struge (varovalni pomen). 2. Pestrost favne in flore (ekološki po- men). GozdV 53, 1995 243 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju 3. Planinsko polje je kraški fenomen, ki mu reka Unica, obraščena z drevnino, daje značilen videz (estetska funkcija). 4. Drevnina naj bo prijeten ambient za obiskovalce. 5. Ob reki Unici je treba ohraniti okolje iz etičnih, estetskih, znanstvenih, družbenih in kulturno-zgodovinskih razlogov ter zava- rovati vse, kar je vredno varstva {staro debelo drevo, redka drevesna ali grmovna vrsta itd.). 6. Valorizirati je potrebno vse, kar je od narave danega in privlačnega za učno vzgoj- ni in študijsko-demonstracijski pomen. 7. Lesno proizvodna funkcija. 8. Ustrezna drevesna struktura {po dre- vesnih vrstah in debelinskih stopnjah). 7.2 Osnovna načela načrtovanja gospo- darjenja z drevnino ob reki Unici 7.1 Basic princip les regarding the planning of t im- ber management along the Unica River Osnova za uspešno gospodarjenje tako z obvodno drevnino kakor tudi s posa- mičnim drevjem in grmovjem je poseben krajinski načrt. Napravljen mora biti po eko- sistemskih in estetskih kriterijih , ki veljajo za določeno območje. Ker ima drevnina ob rekah širši pomen, je potrebno pri iz- delavi načrtov za gospodarjenje z drevnino upoštevati vse navzoče dejavnike {ekološki pomen, lov, kmetijstvo, ribištvo, turizem, rekreacijo itd.). Smernice za gospodarjenje z drevnino ob reki Unici bi morale biti zapisane v pro- storskem delu gozdnogospodarskega na- črta za Postojnsko gozdnogospodarsko ob- močje. Lokalne značilnosti in .. smernice za gospodarjenje z drevnino pa naj bodo ure- jene z načrtom posamezne gospodarske enote. Namen načrtne ureditve je doseči var- stvo, ohranitev in razvoj naravne dediščine ter kulturne krajine. Spremenjen način ob- delave tega prostora (prej ročna košnja, sedaj strojna), naraščajoče število obisko- valcev { ribičev, lovcev, turistov in drugih) ter spremenjene družbenopolitične in go- spodarske razmere, vse to naj bi delovalo kot poziv gozdarjem, kmetijcem, lovcem, ribičem, vodarjem, fitocenologom, turistič­ nim delavcem in drugim za reševanje pro- 244 Gozd V 53, 1995 blemov, ki se tičejo skrbi in gospodarjenja s Planinskim poljem. Nakopičenih proble- mov na Planinskem polju ni malo. Stevilni obiskovalci kakor tudi lastniki travnikov ne vedo veliko o biologiji drevnine ob reki Uni- ci , zato pogosto slabo vplivajo na stabilnost te občutljive krajine. Neurejenost pri gospodarjenju z drev- nino, problemi lastnikov travnikov ob Unici in ugotovitve raziskave so me spodbudili, da napravim osnutek gojitvenega načrta za gospodarjenje z drevnino ob reki Unici . V tem načrtu sem upošteval tudi pripombe lastnikov travnikov ob Unici. Le-te sem si beležil , ko sem jih anketiral. 7.3 Vloga lastnika pri obdelovanju drev- nine 7.2 The role of the owner in timber shaping Različni nekontrolirani posegi v drevnino ob Unici so v največji meri odsev odnosa lastnikov travnikov ob Unici do obvodne , drevnine. Zato je pomembno vprašanje, kako pri- tegniti lastnike, da bodo z obvodno drev- nino čim kvalitetneje gospodarili in pri tem sodelovali z gozdarji. S tem, ko Zakon o gozdovih predpisuje, naj bi pri gospodar- jenju z obvodno drevnino sodeloval tudi gozdar, za kmeta, lastnika travnikov ob Unici, ni še nič rešenega. Kmet pričakuje od tega predvsem finančno korist, ker živi od kmetijske dejavnosti. Trenutno obstaja za normalno gospo- darjenje z drevnino ob Unici več ovir. Ena izmed ovir je miselnost lastnikov, da skrb za drevnino koristi le ribičem . Mnogo last- nikov razmišlja le o svojih kratkoročnih ko- ristih {posek debelejših dreves). Ovira je tudi dejstvo, da država ne nudi nobenih finančnih stimulacij {plačilo ročne košnje, sadnje listavcev, obžagavanja), zato last- niki nimajo motivacije za strokovno delo z drevnino. Zelo velika ovira za normalno delo z drevnino je neskladje med gozdar- skim zakonom, lovskim zakonom in za- konom o vodah, ki drevnine sploh ne ob- ravnava. Prav na tem segmentu bi se mo- rali dopolnjevati gozdarski in lovski zakon ter zakon o vodah. Večina kmetov trdi , da bi morali imeti za parcele ob Unici določene davčne olajšave Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju zaradi povzročene škode najrazličnejših obi- skovalcev. Sodelovanje med gozdarji in lastniki trav- nikov, ki gospodarijo tudi z drevnino ob Unici, je nujnost za uspeh na tem področju. Upoštevati je treba dejstvo, da gre za izra- zito mnogonamenskost tega prostora. Last- niki bi morali gospodariti z drevnino ob Unici po navodilih gojitvenega načrta in v sodelovanju z revirnim gozdarjem. 7.4 Krepitev varovalne funkcije in par- kovnega oblikovnja drevnine 7.4 The increasing importance of the protection function and park-like character of timber Nego drevnine ob reki Unici moramo na- slanjati na ponujajočo se naravno sestavo drevja, v okviru katere je potrebno najti tudi gospodarsko zanimive drevesne vrste. Na obrobjih livad in travnikov ter na bre- govih reke Unice, kjer je poudarjena es- tetska in rekreativno-turistična funkcija, je treba nego drevnine opraviti v smislu po- speševanja izbranih osebkov, ki imajo par- kovni habitus, ne oziraje se na gospodar- sko vrednost. To velja za vse predele ob reki Unici s poudarjeno rekreativno-turistič­ no funkcijo. Takšni osebki naj dočakajo čimvečjo starost. Za rekreacijo bi morale biti izločena določene površine (ne vse- vprek!). Pri gospodarjenju z drevnino je treba upo- števati prepletanje varovalne, gospodarske in socialne funkcije. Pri dre\ ,ti nas slaba rastna moč in nje- gova razvojna težnja, fizična starost ter izostanek pomlajevanja silijo, da začnemo saditi primerne drevesne vrste na bregu reke Unice in na ta način krepimo sta- bilnost drevnine in brega. Samo drevnina, ki raste na pravem mestu ter je ustrezno oblikovana in pomešana z rastišču primer- nimi grmovnicami in drevesni mi vrstami, ki so v polni življenjski moči, bo brezhibno . opravljala varovalno funkcijo. 7.5 Predlogi in smernice za gospodar- jenje 7.5 Suggesstions and guide/ines regarding ma- naging Izhodišča za gospodarjenje z drevnino ob Unici morajo sloneti na predpostavki, da so vse funkcije podrejene varovalni. Vsi predlogi in smernice morajo težiti h kva- litetnemu popravljanju stanja ob reki Unici in na Planinskem polju kot celoti. Primerno sestavo drevnine po drevesnih in grmovnih vrstah bo potrebno prilagoditi rastiščnim razmeram (notranji odsek, kjer raste predvsem bela vrba kot grm in kot drevo; ravni in zunanji odsek, kjer rastejo dob, vez, veliki jesen, črni topol, črna jelša, beli gaber, maklen in grmovnice, kot so: črni trn, navadni glog, navadna trdoleska, rdeči dren itd.). Videz drevnine s strani naj bo čimbolj valovit, oba bregova reke pa naj se izmenično prekrivata z drevnino. Za uspešno nadaljnje delo bi bilo potrebno sestaviti program obnavljanja drevja, ki bi bil sestavni del gojitvenega načrta. Zelo pomemben je pravi čas, ko naj drevo dane drevesne vrste prepusti mesto mlajšim oseb- kom. Na 1 O dreves bi morali 1 drevo pustiti propasti zaradi možnosti oblikovanja dupel. Na rečnih bregovih, kjer brežine niso ogro- žene s spodjedanjem, bi bila drevesa lahko bistveno starejša (predvsem iz estetskega vidika). Predvsem pri hrastu dobu in ve- likemu jesenu bi se tako povečala tudi ka- kovost sortimentov. Povsod ob reki naj bo prebiralna (raz- gibana) zgradba drevja, da se zagotovi trajnost vseh vlog (varovalne, ekološke, estetske in proizvodne). Vsak zunanji breg mora biti obvezno zarasel z drevnino (va- rovalna vloga). Ravni bregovi naj bodo si- stematično odprti na eni ali drugi strani (zaradi razgleda). Lastnike parcel ob reki Unici bi bilo po- trebno finančno stimulirati za ročno košnjo bregov Unice, nego in pomoč obstoječemu naravnemu mladju gozdnih dreves (obže- tev in svetlobni jaški), za nego in obliko- vanje drevnine ter za sad njo listavcev. V akcijah bi morali dati lastnikom vsakih ne- kaj let (ali vsako) nekaj visokih (1 ,5-2 m) sadik ciljnih drevesnih vrst (pri tako visokih sadikah ni obžetve). Za opravljena gojit- vena in druga dela v drevnini ob Unici bi moral dobiti izvajalec del (lastnik travnika, najemnik, drugi) plačilo. Večino finančnih sredstev bi za vzdrževanje obrečne drev- nine morala nameniti država iz proračuna, del sredstev pa bi se zbralo od različnih turističnih dejavnosti (lov, ribolov, čolnar- GozdV 53, 1995 245 1 ! 1 1 ' Gospoda~enje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju jenje po Unici in poplavljenem Planinskem polju, konjeniški šport, jamarstvo itd.). Za- radi ohranjanja stabilnosti, varovalne funk- cije drevnine in pokrajinskega videza je treba nujno vnašati mladje različnih listav- cev. Sadnja listavcev mora biti temeljito načrtovana in vnesena na nevsiljiv način na razpršenih majhnih površinah, prilago- dljivih okolju. Za sadnjo ob reki Unici pridejo v poštev tiste drevesne vrste, ki so sestavni del tega naravnega okolja, vendar se slabo naravno pomlajujejo. Primerne drevesne vrste so: dob, veliki jesen, črni topol, črna jelša, beli gaber, maklen in bela vrba. Za sadnjo pridejo v poštev 1 ,5-2 m visoke sadike. Tako visokih sadik rastlinojeda div- jad ne more obžirati, pa tudi marsikatero negovalno opravilo bi odpadlo. Te sadike bi se dalo lastnikom, ki bi jih sadili po načrtu. Zaradi ohranjanja čimbolj naravnih raz- mer bi morali v prihodnje reševati vse nav- zoče naravno gozdno mladje listavcev ob Unici. Ker je tega trenutno premalo, je sadnja listavcev za dosego željenega cilja v danih razmerah nujna. Med posajenimi drevesi bi bilo treba kositi ročno . Slovenski gozdarski zakon bi moral za- konsko predpisati varovalno vlogo drevnine ob rekah, oziroma povsem konkretizirati . režim gospodarjenja ter določiti pogoje za posek drevja (ukvarjanje z vsakim dreve- som posebej). Ribiči bi morali svoje interese usklajevati z drugimi uporabniki tega prostora (ne mo- rejo prevladovati na tem prostoru). Obvezno bi morali uvesti nadzorno služ- bo, ki bi spremljala dogajanja na Planin- skem polju (v sklopu turističnega društva ali Notranjskega regijskega parka). Prepovedati bi bilo treba dostop osebnim avtomobilom in drugim prevoznim motor- nim sredstvom na travnike in v neposredno bližino reke Unice (razen od lastnikov trav- nikov in sosednjih parcel, ki pa bi morali imeti ustrezne dovolilnice za traktorje, s katerimi bi kosili na Planinskem polju) . Anketa, ki sem jo v okviru raziskave opra- vi l z lastniki zemljišč ob reki Unici, je po- kazala, da so kmetje pripravljeni sodelovati pri boljšem in učinkovitejšem gospodarje- nju s pasom drevnine ob reki Unici na Planinskem polju. 246 GozdV 53, 1995 Kvalitetno in strokovno so kmetje pri- pravljeni gospodariti z drevnino ob dolo- čenih finančnih spodbudah (nižji ali celo oproščeni davki ali pa ob državnih stimu- lacijah za opravljeno delo). Zavedati se moramo, da imajo parcele na Planinskem polju lastnike, ki jih je po- trebno vprašati za mnenje in le-tega upo- števati pri izdelavi najrazličnejši h projektov - tudi takih, kot je Notranjski regijski park. Predočiti jim je potrebno strokovno ute- meljene rešitve. Le s sodelovanjem med lastniki in stro- kovnjaki s posameznih področij bo gospo- darjenje na Planinskem polju dovolj kva- litetno. Kmetje se zavedajo pomena goz- darske stroke, saj je večina anketiranih mnenja, da bi jim bil gozdar v pomoč pri gospodarjenju s pasom drevnine ob reki Unici na Planinskem polju. GOSPODARJENJE Z DREVNINO OB REKI UNICI NA PLANINSKEM POLJU Povzetek Opis raziskave Planinsko polje velja kot šolski primer kraškega polja. Leži v kotli ni med Planino in Grčarevcem, v smeri od jugovzhoda proti severozahodu, ob stari cesti Ljubljana - Postojna. Po Planinskem polju, dolgem 5 km in širokem 2 km, se vije v številnih zavojih ca. 18 km dolga reka Unica, ki jo na obeh bregovih porašča mestoma prekinjen pas drev- nine, ki ima pomembno ekološko vrednost, krajini Planinskega polja pa daje tudi znači l no krajinsko podobo. Ob večjih deževjih reka Unica, ki na polje prileče iz Planinske jame na skrajnem severo- zahodu Planinskega polja, za več tednov Pla- ninsko polje spremeni v jezero, ki je globoko do nekaj metrov in na katerem obrečna drevnina kaže tok reke Unice. Namen raziskave je bil proučiti dosedanje go- spodarjenje z drevnino ob reki Unici, ugotoviti današnje stanje drevnine ob njej ter izdelati pred- loge in smernice za nadaljnje gospodarjenje z drevnino ob reki. Opravljena je bila tudi anketa med lastniki in najemniki travnikov ob Unici, ki je pokazala njihov odnos do drevnine ob reki in pri- pravljenost za sodelovanje pri strokovnem usmer- janju njenega razvoja. Raziskava je zajela drevnino desnega brega Unice na 2875 m dolgem odseku, raziskovalni objekti pa so se začeli 600 m nizvodno od graj- skega mostu pri ostankih gradu Hasberg. Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Drevnina je bila podrobno analizirana na 23 ploskvah (odsekih pasu drevnine desnega brega) dolžine 25m, med katerimi so bili presledki dolžine 100m. . Ugotavljani so bili naslednji znaki: azimut reč­ nega brega, lega brega glede na obliko rečnega toka (zunanji breg, notranji breg, ravni breg), oblika brežine (položna, strma, zelo strma), oblika zarasti brega (drevesna, grmovna, mešana, prazno- trav- nik), širina pasu drevnine, za vsak grm in drevo: drevesna vrsta in lega rasti na bregu (spodnji rob, breg, zgornji rob, na ravnem), za vsa drevesa še: drevesna vrsta, poreklo drevesa (iz semena, iz panja, iz korenine), vitalnost, socialni položaj ter kakovost debla. Na vsem 2875 m dolgem odseku desnega brega je bila ugotovljena lesna zaloga dreves s polno premerbo dreves, vzorčno je bila ugotavljana višina drevja, ugotovljen 1 O-letni pri- rastek po drevesnih vrstah, analizirane je bilo stanje drevja po razvojnih fazah ter merjena širina pasu nekošenega travnika ob reki. 53 % dolžine analiziranega brega Unice je v zasebni, 47% pa v državni lasti. Obravnavana drevnina je naravnega izvora, od drevesnih in grmovnih vrst pa najpogosteje naj- demo dolgopecljati brest ali vez (Uimus laevis Pallas), dob (Quecus rob ur L.), črni topol (Populus nigra L.), belo vrbo (Salix alba L.), črni trn (Prunus spinosa L.), navadni glog (Crataegus oxyacantha L.), robido Rubus fruticosus L.) in rdeči dren (Cqrnus sanguinea L.). Sirina pasu drevnine ob reki je zelo neenako- merna. Ponekod drevnine ni, drugod pa je pas drevnine širok tudi do 30m. Zunanji bregovi so z drevjem bogatejši, ker ljudje na teh bregovih puščajo drevje, da jih zava- rujejo pred erozijskim spodjedanjem reke. Mladja gozdnega drevja je na vseh brežinah premalo, kar je tudi eden temeljnih problemov gospodarjenja z ob rečno drevnino. Bregovi se prekomerno zaraščajo, tudi v globino travnikov - zaradi opuščanja ročne košnje, ki je segla bližje bregu in drevnin i. Na zunanjih bregovih je razdalja med vodo in drevnino v povprečju najmanjša, ker voda tu spod- jeda bregove, odnešeni material pa odlaga na notranjih bregovih reke, zato je na teh bregovih razdalja med vodo in drevnino v povprečju naj- večja. Razen starih dreves in dreves, ki jim je voda s podjed la korenine, je drevje v povprečju vitalno, njegova kakovost pa je v povprečju slaba, saj je kar 60% dreves slabe kakovosti. Lesna zaloga 1 ha zaraslega brega znaša 99,30 ms, večino lesne mase pa tvorijo naslednje dre- vesne vrste: bela vrba (41 ,3 %), vez (27 5), dob (1 0,6 %). Letni prirastek lesne mase zaraslega brega znaša 2,89 ms. Sečnja drevja ob Unici je doslej potekala sti- hijsko, brez upoštevanja strokovnih načel nege ob- rečne drevnine, analizirani pan ji pa so pokazali dobro rast drevja in dosežene precejšnje dimenzije. Primerjalna analiza stanja ob rečne vegetacije po aeroposnetkih iz let 1957 in 1992 je pokazala veliko dinamičnost ob rečne vegetacije. Glavni problemi pri gospodarjenju z drev~ nino in prostorom ob reki Unici ter predlogi in usmeritve za gospodarjenje z obrečno drev~ nino Zaradi nestrokovnega ravnanja lastnikov in na- jemnikov z ob rečno drevnino ter vse večje obre- menjenosti okolice reke Unice s turisti prihaja do številnih problemov. Najpomembnejši so naslednji: - Pretirano je zaraščanje brežin, tudi v globino travnikov, na drugi strani pa so zaradi prešibkega pomlajevanja drevja in njegove prezgodnje seč nje mestoma premalo ob rasle zunanje brežine, ki jih zato voda erodira. - Na posameznih odsekih Unice je opaziti pre- malo razgibano (izmen jano) razmerje med oblikami zarasti obeh bregov, kar ni primerno tako v eko- loškem kot estetskem pogledu. (Če na enem bregu raste samo trava, naj bi bil nasprotni breg zaraščen z grmovjem, mešano z grmovjem in drevjem ali pa samo z drevjem.) - Premalo je puščenega debelega, izjemno sta- rega drevja. -Turisti (ribiči) parkirajo vozila neposredno pod drevjem ob reki in tudi kurijo pod tem drevjem. - Domačini in turisti odlagajo različni odpadni material v strugo Unice. -Turisti avtomobile perejo ob Unici. -Zakon o gozdovih v svojem 1., 11. in 20. členu predpisuje Zavodu za gozdove skrb za pro- sto rastočo drevnino, vendar so določbe zakona preohlapne in drevja ob rekah ne zavarujejo dovolj. - Neusklajeno je gospodarjenje z divjadjo ob reki. Rastlinojeda divjad ovira obnavljanje drev- nine, po ustni informaciji pa naj bi bila zadnja vid ra ob Unici ustreljena že pred 251eti. - Ni ustreznega strokovnega nadzora nad do- gajanji na Planinskem polju. Izhodišča za gospodarjenje z drevnino ob Unici morajo sloneti na predpostavki, da so vse funkcije podrejene varovalni. Vsi predlogi in smernice mo- rajo težiti h kvalitetnemu popravljanju stanja ob reki Unici in na vsem Planinskem polju. Primerno sestavo drevnine po drevesnih in grmov- nih vrstah bo treba prilagoditi rastišč nim razmeram (notranji breg, ravni in zunanji breg), izdelati je treba gojitveni načrt za ob rečno drevnino. Lastnike parcel ob reki Unici bi bilo treba fi- nančno stimulirati za ročno košnjo bregov Unice, za nego in pomoč obstoječemu naravnemu mladju gozdnih dreves (obžetev in svetlobni jaški), nego in oblikovanje drevnine ter za sad njo listavcev. Zakonsko bi bilo treba predpisati varovalno vlo- go drevnine ob rekah, predpisati režim gospo- darjenja ter določiti pogoje za posek drevja. Uskladiti in urediti bi bilo treba turistično rabo Unice in Planinskega polja. Uvesti bi bilo treba nadzorno službo, ki bi sprem- ljala dogajanja na Planinskem polju (v sklopu turi- stičnega društva ali Notranjskega regijskega parka). Gozd V 53, 1995 247 Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Vse ukrepe z drevnino na Planinskem polju je treba načrtovati v sodelovanju z lastniki zemljišč, saj lahko le sodelovanje med lastniki in strokov- njaki s posameznih področij zagotovi kakovostno gospodarjenje z drevnino ob Unici in tudi ustrezen razvoj vseh dejavnosti na Planinskem polju. TIMBER MANAGEMENT ALONG THE UNICA RIVER ON THE PLANINSKO POLJE Summary lnvestigation's description and its results The Planinsko polje is known as atest case of a karst polje. It is situated in a basin between Planina and Grčarevec in southeast-northwest di- rection, by the old Ljubljana - Postojna road. Along the Planinsko polje, which is 5km long and 2 km wide, the ca. 18 km-long Unica River meanders. lts both banks are overgrown by a sometimes interrupted timber zone, which is of high eco logi- cal value and gives a characteristic image to the Planinsko polje landscape. At the occasion of heavy rain, the Unica River, entering the Planinsko polje from the Planina cave at the utmost north- western part of the Planinsko polje, turns the Pla- ninsko polje into a lake for severa! weeks, which is up to some meters deep and where the river- side timber shows the flow of the Unica River. The purpose of the investigation was to estab- lish timber managament along the Unica River practiced up tili now, the presen! situation of timber along the river and work out suggesstions and guidelines for future timber management there. An inquiry was also performed with owners and tenants of the meadows along the Unica River, showing their attitude towards the timber along the river and their readiness for cooperation in professional guidance regarding its development. The investigation included the timber from the right bank of the Unica River, in a 2875 m -long section; the research objects started 600m from the castle's bridge at the ruins of the Hasberg castle. The timber was analysed in detail on 23 plats (sections of the timber zone of the right bank) of 25m, with intervals of 1OOm. The following indices we re established: the az- imuth of the river bank, the position of the bank as to the form of river' s flow (outer bank, inner bank, flat bank), bank' s form (gentle, steep, very steep), the form of bank' s overgrowth (trees, shrubs, mix- ed, empty - a meadow), timber zone' s width, for each shrub and tree: tree species and growth's position on the bank (lower edge, bank, upper edge, on flat surface), for all trees al so: tree spe- cies, tree origin (from a seed, from a stump, from a root), vitality, social position and trunk's quality. ln the entire 2875m-long section of the right bank, the timber supply of trees by tull tree measuring was established, tree height was established by 248 Gozd V 53, 1995 sampling, a ten-year increment was established by tree species, the state of trees according to developmental stages was analysed and the width of a zone of the unmown meadow along the river was measured. 53% of the length of the analysed bank of the Unica River is a private property, 47% is a state property. The timber dealt with is of natural origin; the following tree and shrub speci es most frequently occur: Ulmus laevis Pallas, Quercus robur L., Populus nigra L. , Sai ix alba L., Prunus spi nosa L. , Crataegus oxyacantha L. , Rubus fruticosus L. and Cornus sanguinea L. ). Timber zone width along the river is extremely irregular. There is no timber zone in some places, in other places it is up to 30m wide. Outer banks are more rich with trees because people leave trees on these banks in order to protect them from river' s eros ion influences. Forest youngwood is too scarce on all the banks, which also represents one of the major problems regarding the managing of the riverside timber. Banks are being excesively overgrown, also deep into meadows. This is due to the abandon- ing of manual mowing which, being close to the bank and timber, used to be more effective . On outer banks, the distance between water and timber is the smalle_st on the average, be- cause water undermines the banks and deposits the transported material on the inner river banks. Consequently, the distance between water and timber is the longest on these banks on the aver- age. Apart from old trees and the trees whose roots have been undermined by water, trees are vital on the ave rage yet the ir quality is poor on the aver- age, with 60% of trees of bad quality. The timber supply of 1 ha of an overgrown bank amounts to 99.30m3 and the majority of timber mass consists of the following tree species: Sali x alba L. (41.3%), Ulmus laevis Pallas (27.5%), Quercus robur (1 0.6%). Annual increment of tim- bar mass of the overgrown bank total s 2.89m3. Tree cutting along the Unica River has been performed unpremeditatedly so far, ignoring pro- fessional principles regarding the tending of river- side timber. The stumps analysed have evidenced good growing of trees and great dimensions achie- ved. A comparative analysis of the situation of the riverside vegetation on the basis of aerial photo- graphs from 1957 and 1992 has prooved high dynamics of the riverside vegetation. The Major Problems in Timber Management and the Managing of the Environment along the Unica River as well as the Suggesstions and Directions regarding Riverside Timber Ma- nagement Due to unprofessional measures of owne rs and tenants regarding riverside timber and the increas- Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju ing burden of the surroundings of the Unica River through tourism, many problems arise. The most important are: - Excessive overgrowing of river b?-nks, also de ep into meadows; on the other side, the outer banks are too little overgrown in some spots due to weak regeneration of trees and premature cut~ ting thereof, because of which banks are being eroded by water. - ln some sections of the Unica River insuHi~ ciently agitated (exchanged) ratio between the forms of the overgrowth of both banks can be established, which is inappropriate from ecologic as well as aesthetic point of view. (lf there is only grass on one river bank, the opposite bank should be overgrown by shrubs, combined ~ by shrubs and trees or only trees.) - There have been too few thick, extremely old trees left. - Tourists (fishermen) park teir cars directly under trees along the river and also light fires there. - Local people and tourists discard various was~ te into the bed of the river Unica. - Tourists wash the ir cars by the Unica River. - Forestry Act prescribes in Article 1, 11 and 20 that Slovenian forest service is responsible for free growing timber yet the regulations are too loose to protect the trees along river sides. -The managing of the game along the river is incoherent as well. Herbivorous game inhibit the regeneration of timber. According to oral informa- tion, the last otter was shot by the Unica 25 years ago. -There is no professional control over the oc- currences in the Planinsko polje. The concepts regarding the managing with tim~ ber alon'g the Unica River should be based on the supposition that all the functions are subordinate to the protection function. All the suggestions and guidelines should contribute to qualitative improv~ ing of the situation along the Unica River and in the entire Planinsko polje. Adaquate structure oftimber by tree and shrub species should be adapted to site conditions (in- ner bank, flat and outer bank), a program and silvicultural plan for riverside timber should be worked out. The owners of the plats along the Unica should be financially stimulated as to manual mowing of the banks of the Unica, the tending and assist- ance to the present natural forest youngwood (mo- wing undertrees and illumination shafts),.the tend~ ing and shaping of timber and planting Of decidu- ous trees. The protection role of timber along rivers should be statutorily regulated, the way of managing should be prescribed and the terms regarding the cutting of trees should be defined. The use of the Unica River and the Planinsko polje for tourist purposes should be regulated as well. Supervisory service should be introduced, the task of which would be the monitoring of the oc- currences in the Planinsko polje (with in the Tour- ist Association or the Notranjsko regional park). All the measures regarding timber and the Pla~ ninsko polje should be planned in cooperation with plot owners; only cooperation between own- e rs and professionals in individual spheres can assure qualitative timber management by the Uni- ca as well as appropriate development of all activ~ ities on the Planinsko polje. LITERATURA 1. AMANN, G., 1972. Baume und Straucher des Waldes.- Melsungen, Verlag J. Neumann- Nudamm KG, 231 s. 2. ANKO, B., 1982. Izbrana poglavja iz kra- jinske ekologije.~ Ljubljana, BF, Oddelek za goz- darstvo, 299 s. 3. BRINAR, M., 1970. Gozdarski slovar.- Lju- bljana, ZOlT, 320 s. 4. ČOKL, M., 1992. Gozdarski priročnik- Lju- bljana, "Plan print" d.o.o., 342 s. S. GAŠPERŠIČ, F., 1987. Temeljni principi polifunkcionalnega gozdnogospodarskega načrto­ vanja. Gozd V 45, 6, s. 265-276. 6. HABE, F., 1979. Morfološki, hidrološki in speleološki oris Planinskega polja. -Varstvo na-. rave 12, s. 3-12. 7. KINDLER, V., 1967. Botanični rezervat na Notranjskem Snežniku. Gozd V 25, 7-8, s. 262- 264. 8. KOTAR, M., 1979. Prirastoslovje- Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, 196 s. 9. KUNAVER, P., 1962. Obvarujmo Planinsko polje. -Naše jame 4, s. 28-30. 10. LEIBUNDGUT, H., 1993. Nega gozda. - Ljubljana, BF,Oddelek za gozdarstvo, 191 s. 11. PIRNAT, J., 1994. Obvodna drevnina kot del krajinske infrastrukture. - Gozd in voda, XVI. Gozdarski študijski dnevi, Ljubljana, Biotehnična fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, s. 91-102 12. SMERDU, R., 1979. Planinsko polje kot del najpomembnejše dediščine Slovenije. -Varstvo narave 12, s. 65-73. 13. ŠILIC, Č., 1973. Atlas drveča i grmija. - Sarajeyo,lavog z_a izdavanje udžbenika, 217 s. 14. SUSTERSIC, F., 1994. Reka sedmerih imen. - Logatec, Družba Naklo, 23 s. 15. TARMAN, K., 1992. Osnove ekologije in ekologija živali.~ Ljubljana, DZS, 547 s. 16. *ODLOK o razglasitvi kulturnih in zgodo- vinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna, Primorske novice, 29/ 84. Evid. št.:1000. 17. • SLOVAŠKI GOZDARSKI ZAKON, Raz- glas ministrstva za kulturo z dne 29. oktobra 1980. 18. • ZAKON O GOZDOVIH. - Ur. l. RS št. 0100-74193 19. • ZAKON O VODAH. - Ur. l. SRS 38, 25. 12. 1981 Gozd V 53, 1995 249