' :■■■" ; ■ .■ • ■ : = ■■ ■ ■ : ijl. I $£{: ifsp 'IV. •'■ r> • ■ ■ ■ ■ ■■■..■■■ OBZORJA STROKE MHRNMMMMHHNNHHRVHHM nekoliko nejasen, vendar korektno opravljen. Prav tako je v plug vpieŽeno govedo namesto v blatno njivo - kljub tepežu - raje zavilo v gozd, kar je pač bila. spričo dvaindvajsetih brucov na približno petih kvadratnih metrih, neobvladljiva situacija. Sklepni govor je bil izvršen neposredno pred Vhodom v klimo, nadaljnja zabava pa je potekala za nekatere do jutra, za druge pa se je končala prej, pač odvisni) od posameznika. epilog Brucovanje smo torej izpeljali skoraj takoj kot sini si zamislili Nekoliko megleno in mogoče nedosledno je bilo tlejstvo, da so bili bruci že Zaprti v štalo (nad vrati sanitarij je bil tudi tak napis), niso pa Se bili obredno transformirani v govedo. Problem je bil zgolj praktičnega značaja. Spričo upornosti in pogumnosti brticov (ali pa nezadostne avtoritarnosti / naše strani) jim opreme nismo mogli nadeti prej kot neposredno pred začetkom obreda, ker bi jo uničili. Nagovor brucoin ni bil napisan, temveč v celoti improviziran. To bi raje kot pomanjkljivost imenoval prednost, ker se je govornik11 izkazal v vsej divjosli in ne popustljivost i. Obe sta po mojem mnenju v celotnem procesu manjkali, zalo je bil vsaj ta drobec dobrodošel in pohvale vreden, V načrtu je bila tudi originalna Oprema za nekaj pastirjev1, vendar je spričo navezanosti last- nikov na lastno muzealijo slednjič nismo uspeli dobiti. Od brucov smo se tako sami razlikovali po tem, da smo v rokah skoraj vsi nosili leskove šibe. Edino pastirica, ki je molzla, je nosila še ruto in predpasnik, za molžo pa uporabljala posebno posodo, t. t. žehtar. Sla nje brucov po koncu uradnega dela je bilo dobro. Nobenih resnih poškodb (klobaske od šibe tako ne štejejo), nobene posebne utrujenosii. hiti jeznih obrazov, le zelene packe na čelu so še spominjale na listo, zaradi česar smo si jih drugi letniki takrat tako želeli videti Pri Juriju v Kamniški Bislrki. Da smo za postopek izbrali I o temo, je pač zgolj naključje. Okvir, v kaicrcga je zavita iniciacijska f unkcija bmcovanja, bi bil namreč lahko kakršenkoli, da je bil ravno tak. kot je bil, pa gotovo kaže tudi na predstave o današnji etnološki stroki v študentskih krogih. Za konec naj še omenim, da se je kasneje nekaj brucov začelo udeleževati naših mini projektov, kar nas navdaja z zadovoljstvom. Več ko bo zanimanja za delovanje KAO Bi zelje, bolj teh t ne n bo razlog, da bo ta dobival določnejšo in bolj jasno Formo. Zato tako udeležbo pri morebitnih prihodnjih projektih kot ideje za delovanje KAO Bi zelje sprejemamo - za zdaj kar v Bizeljskem hramu. '/.a ideje in informacije se zahvaljujem Alenki Vidmar i4. Id mL'.) m Mojci Ran/Šal.'. PREDLOGA ZA PODELITEV PRIZNANJ OB 75-LETNICI UNIVERZE Dekanatu FF 1 deleženci na kolegiju Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo smo dne M. 9. 1994 soglasno sklenili, da predlagamo podelitev priznanja ob 75-letnici I In i verze v Ljubljani R'd. prof dr, Slavku KREMENŠKU. la naš predlog utemeljujemo z naslednjim: - Prt)!'. Kremenšek deluje na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo od septembra 1960 V naziv rednega profesorja za občo in neevropsko etnologijo je bil prvič izvoljen leta 1980. V celotnem obdobju delovanja na oddelku je bil večkrat tudi predstojnik oddelka. Odlično je usmerjal delo oddelka in posredno tudi Celotne etnološke vede. Aktivno je deloval in še deluje v najrazličnejših fakultetnih komisijah in odborih, bil pa je tudi član univerzitetnih komisij Del svojega znanstvenega prizadevanja je posvetil ludi Univerzi m njeiii zgodovini ler napisa! temeljno delo Št ude n-tovsko gibanje med obema vojnama na ljubljanski univerzi. 14 G(" »»»kje htf ¡,r