143. številka. Trst v ponedeljek 25. junija 1900. Tgčaj XXV ..Edinost" rbais enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri rvećer. \aro?nlna znata : Za celo leto........kron , za pol leta.........12 ta Četrt Ifia........ fi za en nie^ee........ - kroni Naročnino je plačevati naprei. Na na-ročbe brf»r. priložene naročnine se uora%s ce ocira _ Po tobakarnab v Trstu prodajejo posamezne -tevilke po *» stotink (3 nvč.i: izvon Trwta* pa po 8 snotink <4 nvč.) Telefon SU. H7U. Sdin ost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v «4lBMtl Je moil \ Oglasi računajo po vrstah v petitu. Za več-3uratno naročilo 9 primernim popustim, vjposiana. osmrtnice in javne zahvale »io-J^mači oeiaai itd. se računajo po poeobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu ugla*e sprejema upmvništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ae nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravntštvo, In sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. tiailstr. Izdajatelj in cdgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konaorcij liata „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Vabilo na naročbo. S 1. julijem 1900. odpremo novo naročbo na »Edinost«, katera stane: t Trstu (na dum ]»ošiljana) in za tse ! Avstro-Osersko: 24 kron za vse leto, 12 „ „ pol leta, G ,, ,, četrt leta, 2 kroni na mesec; za zunaj ne dežele: kron za vse leto. za pol, četrt leta in na mesec pa ra-z mer no. Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči i Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 18 kron: to pa vsled tega, ker nam ni treba lista frankirati (o stot. za vsako številko), marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža. Posamične številke lista se prodajajo v Tr^tu v mnogih tobakarnah po 6 stotink (3 kr.I. v Gorici pa jv> 8 stotink (4 kr.} List se zamore z vsakim dnem naročiti. - j One naročnike pa. ki so zaostali s plačilom naročnine, uljudno prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost. Uprava „Edinosti'4 v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Kdo zapoveduje v Trstu?! Pod tem naslovom priol>čuje »Agramer Tagblatt* nastopa! članek: Ako bi stavili to vprašanje d<> kakega Slovenca v Trstu ali okolici, odgovoril bi z ogorčenjem: list «11 Piccolo» ! Mogli bi misliti, da je ta odgovor pretiran, ali vendar odgovarja resnici. V Trstu res ukazuje «E>ic-**olo». V načelu bi seveda ne bilo temu ničesar prigovarjati, ako novinstvo odločilno vpliva nn razvoj javnih stvari. < elo veseliti bi se morali, da se na tak način spoštuje javno menenje. Ali v Trstu ni tako, kajti sicer bi se morali ozirati tudi na menenje Edinostiki izraža želje in stremljenja tamošnjih Slovencev. V Trstu zapoveduje — kakor rečeno — Piccolo . čegar upliv izhaja izključno le iz strankarskih ozirov. Xe čudimo se, ako na mestnem municipiju besedi *Piceola» pripisujejo toliko važn«»st. Saj «Piccolo* je glasilo večine občinskega sveta, oziroma deželnega zlx->ra. in so med njim in municipijem najintem- neji odnošaji. Tudi temu se ne čudimo, da na namestništvu slede glasu tega lista. Današnji politični zistem kaže ravno : svojo dobrohotnost tistim prizadevanjem, ki jih zastopa rečeni list na škodo hrvatskega in slovenskega življa. V tem se posebno odlikuje namestnik grof Goess in je povsem naravna stvar, da se «Piccolo* in kompetentne politične in administrativne oblasti tako dobro razumejo. Neumevno pa je, da «Piccolo* tudi v cerkvi zapoveduje. »Piccolo* je list, ki je vse prej, nego poučen v cerkvenih stvareh. Njegovim somišljenikom gotovo niso interesi cerkve na srcu. Nasprotno lahko trdimo. Vendar se u tikajo v cerkvene stvari in imajo tu odločilno l>esedo. Zauje obstoji le vprašanje: da-li cerkev služi nji hI političnim in strankarskim interesom*? Ako ne, pa se oglašajo z rekla-cijami. Ako v cerkvenih stvareh Slovenci po vzd i gaj o svoj glas, potem je to — po »Pic-colu* — provokacija, katero treba udušiti. Politična oblast smatra stvar seveda v istem zmislu in se obrača takoj do škofijskega ordinarijata, kateremu se v sladkem tonu po-vdarja potreba, da se demonstracijam in ne-! redom pride v okom in ordinarijat ustreza, ! pro bono pacis, najpripravneje željam posvetne oblasti. Tako se dogaja, da «Piccolo* tudi škofu usiljuje svoje menenje. V tem razmerju je tudi iskati vzroka demonstracijam dne sv. Rešnjega Telesa. Tu opisuje zagrebški list vse mahinacije in hujskanja «Piccolova» in po vda rja, kar smo povdarjali tudi mi, da se je takrat storil največi greh, ko se je tržaški škof udal prvikrat. Po tem prvem" grehu, se v cerkvi dosledno preganja slovenski jezik. Potem na- j daljnje: To je obžalovati ne le se stališča vere, ampak tudise stališča svobode. In iredentovci imajo pač liberalizem v nadpis, sicer pa žalijo najelementarneje pojme liberalizma. Mi nikakor ne soglašamo z načelom Ca-vourja : »svobodna cerkev v svobodni državi* j On sam ne bi mogel izvesti tega načela in bi se le v Ameriki moglo izvesti brez škode za eerkev in za državo. Pri nas so razmere drugače. Čuditi se je le, da »e ravno tržaški i irredentisti pregrešajo proti temu načelu. Oni zahtevajo, naj se posvetna oblast utika v cerkvene stvari in da cerkvi usiljuje svoje menenje. Je-li to liberalno ? Cerkvena oblast je v prvi vrsti poklicana, da varuje verska čutstva svojih pripadnikov in da brani svobodo cerkve proti vsaki nepoklicani ingerenci. Zato pa bi bil moral škof, ko je posvetna oblast zahtevala od njega naredbe v cerkvi, naperjene proti verskemu in narodnemu čutu Slovencev, odgovoriti takoj : to je moja stvar ! V cerkvi odrejam jaz in sem sam odgovoren za vse, kar se godi v cerkvi. Cerkev ni mesto za politiške agitacije, ampak za molitev. Da je škof takoj v prvič dal tak odgovor, ne bi bili |>ozneje nikdar več stavili do njega takih zahtev in ne bi bilo prišlo do demonstracij, katere on gotovo najbolj obžaljuje. «Agramer Tagblatt* ne soglaša s klici : Proč od Rima ! in bi želel, da se zasnuje kompaktna skupna akcija v obrambo pravice V malo dneh, pravi, bo slovanski svet slavil praznik svojih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ta dan naj bi služil hrvatskim in slovenskim deželam za veliko manifestacijo. To manifestacijo bi gotovo v Rimu dobro umeli in ne dvomimo, da potem ustre-žejo opravičenim zahtevam našim. «Tagblatt» zaključuje: Klici, ki jih je bilo čuti v Trstu na sv. Rešnjega Telesa dan ostanejo — tako se nadejamo — brez odmeva in brez posledic. Kdo pa more jamčiti, da tudi v drugič, ako se taki dogodki po-novč, ostanejo brez posledic?! Po takih dogodkih se naravnost gladi pot gibanju «proč od Rima*. Mi ponavljamo, da bomo tako gibanje vsikdar obžalovali. «Piccola» bi seveda ne bolela glava radi takega gibanja, ali mi menimo, da cerkvene oblasti imajo vendar tudi nekaj odgovornosti. Ob dobri volji se tako gibanje lahko takoj zaustavi. Treba le nekoliko ozira do pravic, običajev in tradicij naroda ! Politični pregled. TRST, 25. junija 1900. K položaju. Gospod dr. Ebenhoch iz nemške katoliške ljudske stranke ima skoro vsaki dan svoje novo menenje o politiškem položaju v Avstriji, oziroma o postulatih Nemcev. Vsaki dan drugo menenje, a vsako tako novo menenje pomenja novo etapo, ki ga izdatno približuje stališču nemških liberalcev in nacijonaleev, kar se dostaje Narod- nega in sosebno jezikovnega vprašanja. Najnovejše svoje menenje je dr. Ebenhoeh polož:l v politično brošuro * Politično položenje v Avstriji«. S to brošuro se je ta prvak nemške katoliške ljudske stranke pomaknil tako na levo, da si z levičarjem Grabmaverjem — ki je te dni zaklical Cehom, da morajo s j konja doli — kar podajata roko. Jeden kakor drugi zahtevata, naj se posredovalni jezik in novi poslovnik oktroirata ; razlika je le ta, da je Ebenhoch še bolj ciničen nego Grab-maver. Ebenhoch pravi namreč, da pred vi-; barjem, ki navstane vsled oktroiranja nem-! škega posredovalnega, reete državnega jezika se ne treba nič plašiti. Ali tud" 'a cinizem bi | človek še odpustil, ali hinavstvo, ki si je t Ebenhoch privošča potem, je skrajno zo-| perno. Upravi bo naloga — pravi —, da v izvrševanju jezikovnih zakonov pokaže, da ; tu ne gre za nadvladje jednega naroda nad drugim, ampak le za državno potrebo. Ali ni zoperno to hinavstvo? Ako tudi Ebenhoch čuti v svojih žilah kri herrnvolka, pa naj bi I vsaj povedal to odkrito, kakor se spodobi i poštenemu možu, ne pa da se skriva za frazami o državni potrebi. Po njega «menenjih», ki jih je imel dr. Ebenhoch zadnje Čase, verujemo do pičice njegovi izjavi v gori omenjeni izjavi, da »njegovim volilcem* zveza s Čehi nikoli ni bila simpatična, kakor se tudi ne čudimo, da se je mož Ebenhoch zopet tu skril za hrbet svojih vo-lilcev!! Po vseh teh pojavih se menda pameten človek ne bo več čudil, kako da so Cehi tako lahkim srcem zapustili — take zaveznike I! Še na adreso Jaworskega Poljski list »Kurjer L\vowski« piše: Kolo poljsko prihaja do prepričanja, da je Jaworski se svojim smešnim postopanjem vodstvo radikalno kompromitiral, in sedaj bi hotel zlo popraviti s tem, da se poteguje za nova pogajanja med vlado in Čehi. Kolo poljsko se je se svojim vednim laviranjem in svojimi uslugami vladi osmešilo na Češkem. Na shodih se vsikdar spominjajo kozolcev Poljakov: njih zveze z Staročehi, njih boja za izjemno stanje na Češkem, njih zveze z Mladočehi in izdajstva... A Nemci?.... Vsled zadnjih dogodkov se jih pričenja polaščati germanska objestnost, oni inenijo, da se zopet prične njih gospodarstvo v Avstriji. Oni govore o »državnem jeziku« | in žugajo Poljakom, da jim odtegnejo razne | narodne dobitve. Norci! Kakor da je to, kar smo pridobili, kaka milost. Naj se zgodi kar hoče, nam mora veljat: načelo: Bog nas obvaruj pred nemškim gospodstvom! Nad germanskim nadvladjem ga ni za nas nobenega poraza, nobene nesreče. Instinktivno se moramo čuvati pred nemškimi vladami, ki so bile začetek vsej krivici in vsemu varanju. Že v temelju samem je kri-vičnost: nekaj milijonov Nemcev naj bi gospodovalo v Avstriji....! Romanske finance nam kažejo v prošlem računskem letu znatno nazadovanje i in veliko gospodarsko krizo, kakor razvidimo iz izvestja finančnega ministerstva. Vsi glavn: državni dohodki so znatno zaostali za svo-tami, ki so bile predvidjene v proračunu. Predvidjeno je bilo dohodkov 237,588.490 frankov, potrošilo se je tekom leta 207,647.844 fr.: izdalo se je torej za redne državne potrebe 30 milijonov manje nego bi bilo potrebno, to pa samo zaradi tega, ker v državni blagajnici ni bilo denarja. V kljub takemu varčenju pa znaša primanjkljaj za prošlo računsko leto še vedno 38,208.620 fr. Ves dejanski deficit znaša torej 00 milijonov frankov. Iz vsega je razvidno, da romunske finance slonijo na krivi osnovi. Vse-kako trosijo več, nego dovoljujejo davčue moči prebivalstva. Pomisliti treba, da so lansko leto uvedti še neke nove davke, zlasti PODLISTEK h Zvezda spoznanja. Slika - Pomjan-rine. : Slactljl*od*iajtitutlif. V. Mej tem, ko je italijanska stranka, ali kakor sama nazivlje: »partito'i-triano« na-]>enjala v-^e svoje >ile, jKisluževaje se vseh možnih sreilstev, da izide konec no kakor zmagovalka iz volilnega l>oja. tudi slovanska stranka ni držala rok križem..... Kljubu temu so se v zednji hip razmere za slovensko stranko obrnile neugodno, ker le-ta ni mogla stopiti za italijansko stranko na opolzko pot korupcije in podku|>ovanja. Italijanska stranka je imela na razpolagu |M>leg vsega druzega tudi velike svote denarja, katerega je porabljala za podkupovanje voiilcev. Iu to je umevno. Cilji J one oligarhije, ki sestavlja italijanstvo Istre, . gredo za uničenjem in v propast slovanskega veljaka v Istri. Ti cilji so torej skrajno nepošteni. Stranka pa, ki ima pred sal>o nepoštene cilje, se mora posluževati tudi nejnjšte-nih sredstev v dosego teh ciljev. Cilji slovanske stranke pa so ]w>šteni, ona stremi za pravico in resnieo in do tega vodi le poštenje. Do resnice je možno dospeti le potom pravice. Zato pa se je zarnogla in se zamore. slovanska stranka zanašati le na značajnost, na poštenje ljudstva. To pa je tam, kjer je v ljudstvu zamorjen čut poštenja, kjer je ljudstvo demoralizovano, težko, silno težko. Treba je v ljudstvu najprvo vzbuditi čut poštenja iu samozavesti, treba je ljudstvo navajati k značajnosti.... To pa je zopet težko,; silno težko.... Tako je bilo tudi to pot. Slovenska stranka se je imela l>oriti na eni strani proti demoralizaciji v ljudstvu, a na drugi strani proti nepoštenim sredstvom italijanske stranke... Umevno jc torej, zakaj so se šanze slovanske stranke v zadnjem hipu znatno poslabšale... Prišel je dan volitev. Agitatorji so letali že na vse zgodaj od hiše do hiše... Eni so gonili volilce skupaj, drugi so nagovarjali itd. Slo je vse križem. Komaj se je zdanilo in že so prihajali volilci posamično ali v gručah. Narodni volilci so stopali ponosno, samozavestno. Znali so, za kaj gre. Znali so, da je danes dan, ko imajo pokazati svetu, da oni žive, da se zavedajo svoje narodnosti. Znali so, da so poklicani danes, da rešijo narodno čast. In stopali se na volišče ponosno, samozavestno.... Vse drugače je bilo s prodanci.. Bili so pobiti, gledali v tla, kakor bi jih bilo sram pred okolico svojo, izgledali so po večini ka- kor živina, ko jo gonijo v mesnico. Pravo pravcato prodano meso... Prihajal je na volišče tudi nekdo iz Trušk. Njegovi sosedje so bili vsi zavedni narodnjaki. Tudi on je prihajal na volišče, a ne iz narodnega navdušenja, ampak z namenom, da preživi en dober dan, t. j. da se ako mogoče zastonj najč in napije, pa naj že bo od Slovencev ali Italijanov. Stopal je počasi in premišljeval, daje vendar le škoda, ker s ) volitve tako poredkoma... Ko bi bile volitve bolj pogostoma, bilo bi več dobrih dnij. Tako je mož modrovai, ko ga je nad Rojci — v bližini Pomjana dotekel Ciče v Vanič in mej obema se je vnel sledeči razgovor. — Dobro jutro barbo. — Bog daj. — Bravo barbo, greste tudi vi volit? — Hm, ne vem. — Kaj ne veste ? Ne boste-li volil z nami kakor drugi naši zavedni ljudje, to je za našo slovensko narodno stranko ? — Hm, hm. Jaz bi že, pa se bojim zameriti gospodom v Kopru. — A! Gospodom, laškim gospodom se bojite zameriti. Kaj pa imate od laških gospodov ? — Gospodje nam dajo vse. Oni kupujejo od nas mleko, drva in druge reči ter nam dajejo denar za tisto. (Pride še.) 5* „ davek od uradniških plač. To pa je večino flalx> znamenje, kedar se mora nedo-s ta te k v doliodkili pokrivati s tem, da se manjša plača državnim uslužbencem. Takim rtaredbam sledi vedno — manjše veselje do dela in večja korupcija. — Med izdatki so najvažnejše postavke sledeče: za državne dolgove 87,870.1 M >0 fr., za finančno minister-stvo 30,740.«Ml fr.. za vojsko 46,350.000 fr., za nauk in bogočastje 30,330.000 fr., za notranje stvari 20,050.000 fr.. Velik del teh izdatkov, kakor gori omenjeno, je (»stal neizvršen. ___ ________ Tržaške vesti. Dvojna mera. Mi smo uverjeni, da je bilo letos v cerkvi sv. J u sta birmanih veliko slovenskih otrok. Včeraj pa je bila birma v Barkovljah, kjer so biLi med kakimi 100 bir-manci celi trije italijanski otroci in še ti so uraeli slovenski. Ali glejte: do slovenskih birmancev pri sv. J ust u se ni spregovorila lieseda v materinem jeziku, pač pa je bila ona trojica laških otrok v Barkovljah osre-cena s celim nagovorom iz ust prevzvišenega vladike. To je tista dvojna mera !! In tako z gracijo dalje, ali tudi na tej usodri poti pridemo enkrat na — zadnjo postajo! »Indipendente« proti mestnemu svetu tržaškemu. Glasilo nevesekoga pravi z ozi-rom na podporo K. 2000, ki jo je mestni svet tržaški podelil pelagroznim Furlanom na predlog O0, siromake avstrijskih občin, tudi če so Lahi, pa naj se pusti le stradati, a kopre m so ravno laški listi dan na dan v živih barvah popisovali, kako nujne (»odpore so oni potrebni ? ! Ali so nam italijanski podaniki bližji uego avstrijski ? Ali pa se ima varčevati le, kadar se gre za [Mwlpore nesrečnežem, nikar pa ne, kadar se prirejajo irredentovske demonstracije? Morda pa tiči vzrok »Indipendentejeve« varčnosti v dejstvu, da je podporo nesrečnežem predlagal Slovenec, ono za pijančevanje 1: ških učiteljev čisto italijanska mestna de-L'gaeija ? Dragi »Indipendente«, ako že želiš rešiti iz blamaže svoje prijatelje, glej, da se sara ne blamiraš tako nesmrtno kakor v tem slučaju ! Popravek. Gosp. dr. Rvbar nas je opo- i zoril. da se je njegov govor v zadnji seji mestnega sveta, giedč j »odpore bolnikov v Furlaniji, glasil tako-le: »Mestni svet tržaški je v podobnih sluča jih vedno dajal podpore, in sicer celotujimp o d a rt i k o m. Nadejam -e, da ne vzkrati svoje poni*k*i niti sedaj, ko ne gre morda za Slovence pri sv. Jakobu, [ ampak za prave Italijane, ki mej plemenitim I rstom in slavnimi Benetkami u m i r a j o : gladu ali prav za p r a v g n j i- 1 jejo živi. Nekaj o političkih inaroderjili. Pi-i šejo nam : Politiškim marouerje.n okolo >Se-cola« se je začelo majati |mk! nogami ! Kakor j nekdaj [»okojui Ciatto v svoji »Šalobardi«, j tako se ti ljudje danes oprijemljejo vsakega sredstva, samo, da bi ohranili trobilo »II Se-colo«. Te dni so ti jtoiitiški moroderji |»o-grabili celo |m> vesti (neosnovani sicer), da je gosp. \ encz.an v zadnji seji mestnega sveta [»»nudil dr. Rvbaru roko. To je res grozno! I I s »ga »demokracija«, kako nizko si padla! Od kakega Banellija nismo pričakovali druzega, ali glede Spado/iija, Marcusa in tovarišev, smo se zelo motili, ko smo jih ! smatrali za resne politike. , Ako res hočejo političio umreti, jim ne treba drugega, nego nadaljevati pot, ki so jo nastopili. Ali ne vedo, da smešnost ubija. Ko jih tako-le gledam, kako otepajo okolo sebe, mi prihaja na misel sledeče: Nekdaj smo si stali nasproti jaz in trije italijanski gospodje. Eden med njimi je bil doktor. Prepirali smo se glede naših narodnostnih l*ojev tako, da bi k malo prišlo do pravega — spora. Ko sem pa čez nekoliko dni prišel zopet v do-tiko z isto gospodo, so mi že od daleč in na javni ulici moleli roke v pozdrav! A pomislite, da sem jaz navaden delavec, ki si mora v j m »t u svojega obraza služiti kruh in potem recite mi, kako označenjo zasluži postopanje sedanjih voditeljev gori omenjenega umazanega lista, ki se zgražajo, ako laški doktor ponuja roko slo venskemu — doktorju! Dostavim naj še, da je eden onib treh gospodov danes tudi doktor in sicer v vrstah iste tržaške »Democratice«, katere glasilo za- j merja označeni čin uljudnosti med dvema — odvetnikoma, ki pa se v resnici niti dogodil 1 ni. Nizki ste, nizki, gospodje okolo »kaluže« in le želeti je, da se v najkrajšem času po- j greznete še — nižje! Z dostojnim sovražnikom, dostojna borba, vam pa le — zaničevanje. Naša mladina pod vešali! Iz Skednja nam pišejo : V četrtek je imela neka učenka ; na kiti privezan slovenski trak. Ko je gosp. | učitelj Sovich zagledal to — zloeinko, jej je rekel ostro: »Takega traku ne smeš nositi. Druge barve — tu je naštel raznih barv — lahko, samo slovenskih jaz nočem videti!« Na to se je oglasila neka druga deklica mene: ; »Me smo Slovenke in smo ponosne, da moremo nositi slovenske trakove in jih bomo tudi nosile! Razjarjani učitelj je zarezal nad »toli predrzno« deklico: »Zato, ker si Slovenka in ker hočeš nositi slovenski trak, pojdi ven iz klopi in danes bodeš zaprta«. Nato je pri|K>mnil še, da naj le gre nje oče pisat to v »Edinost« in »Brivca«. In deklica je bila zaprta o i 11. ure predpoludne do 1. ure popoludne. Pripomniti mi je še, da so v naši šoli tudi nad slovenskimi razredi še vedno le laški nadpisi. Slovenski učitelji smejo zahajat na vse laške zabave in z vsakim Roma-njolom; svojih bratov domačinov pa se mora izogibati —- o narodnih veselicah niti ne govorim — tu niti pogledati ne smejo nikogar! j Kako je že rekel tisti pokojni italijanski poslanec: »Nemške šole so vešala za italijanske otroke?! Kaj pa so laške za slovenske otroke ?! »Viva S. listo!« Z Opčin nam pišejo: Včeraj smo imeli tukaj »šagro« pod cesarsko zastavo. Slovenske trobojnice nobene! Temu se ne smemo čuditi, kajti »šagre« se udeležujejo v slovenski okolici iz večine le še elementi iz sloja »šviga-švaga« p. d. ci-1 korijaši. Pri Mičelu je bilo tudi precej italijanskih izletnikov in nekaj Slovencev iz Trsta. Ti še menda niso poznali razmer; če bi jih, bi ne doživeli sramote, kakor so jo morali doživeti. Ko je »šagra« srečno kon- j čala, so se polnili prostori Mičelove gostilne s plesalci in plesalkami. V prvem nadstroju je ; sedelo pri neki mizi nekoliko Tržačanov-Ita- , lijanov, ob dolgi mizi pa cela vrsta domačinov in^ domačink. Poznalo se jim je na obrazih, da jih je rodila slovenska mati. Go-( vorili so slovenski in šalili se, (priznati rao- j ram) spodobno, kakor je navada v pošteni ] slovenski družbi; kmalu so tudi zapeli slovenski. Sicer niso peli nobene prononciranih slovenskih himn, ampak le zaljubljene popevke, i a tržaške Slovence je veselilo tudi to, sicer j ne posebne ubrano petje, in eden izmed njih jim je navdušeno zaklical »Živeli« ! Človek pa ne sme hvaliti dneva pred večerom. Pri j sosednji mizi se je oglasil ponižen italijanski J glasek : neki gospodek je demonstrativno pel 1 italijansko pesem. Okoličani so zopet zapeli slovensko pesem, kakor navlašč, in mož je spravil svoj bariton v predale svojih pljuč. Tedaj pa se je spodaj pred hišo oglasila godba, ki je prej svirala na »šagri«. Zasvirala je himno »S. Giusto«. Slovenski Openci so se drug za drugim oglašali, češ, to je: »viva S. Giusto«, nekaj deklet je začelo peti pesem, njim so sledili možki in kmalu je pelo skoro vse omizje. Italijani spodaj in v I. nadstropju pa so ploskali, da jih morajo še danes žgati roke. Obraze slovenskih izletnikov bi trebalo fotografirati. A prišlo je še lepše. Dočim so preje nekako sramežljivo spremljali laško godbo, zaj>eli so naenkrat iz polnih grl neko italijansko pesem, v kateri je govora o Opčinah in o — svobodi! Kakšna ironija ! Ljudje, ki pojejo na svoji slovenski zemlji pesmi svojih najhujših — sovražnikov, govorč o svobodi! Mar ne vidijo, da si sami kujejo okove ? Slovenski izletniki so plačali in šli, češ da ne morejo dalje poslušati takega petja. £>li so, bogatejši za žalostno skušnjo, kako zaslepljeni so še nekateri Openci. Izletnik. Iz Skednja nam pišejo : V nedeljo dne 17. t. m. smo imeli v Skednju procesijo sv. Rešnjega Telesa, ki se je vršila najsijajneje. Ulice, po katerih se je pomikala procesija, so bile odieene z zelenjem in zastavami; tudi naše trol»ojnice niso izostale; razobeše-nih jih je bilo lepo število, a vendar še premalo. Cerkveni pevci so peli v procesiji — seveda — izključno latinski. Vaška godba je igrala izvrstno, pa obžalujem, da nisem slišal niti enega komada slovanskega. Najeli so pa tudi — enkrat letos — iz laških razredov nekaj dečkov, ki so prepevali tudi latinsko. Da niso bile domače ženske spredaj, kjer so ganljivo prepevale «praznik svetega*, mislil, bi, da "sem tam kje v Kalabriji. Mimogrede moram Vam še sporočiti, kar me je največ bolelo. Videli smo mnogo iaških, in — čujte! — tudi samonemških napisov ! Da ne govorimo o laških trgovcih, ali žalostno je, da je tudi pravih domačinov, ki si ne upajo razobesiti slovenski nadpis, ker se bojć zameriti — ptujcem. No, potolažil sem se zopet, ker sem cul. da so nekateri naši baš sedaj sklenili, da popravijo ta greh. Da bi le hitro, hitro. Mi moramo čuvati slovenski značaj naše vasi ! Predrzni ptujec prihaja v našo vas in ne menč se za večino prebivalstva slovenskega — otvori svojo trgovino s samolaškim nadpisom ali celo s samonemškim. Tojenaj-veči greh, da takega trgovca tudi domačini podpirajo. Kako hočete, da nas bodo ptujci spoštovali, ko vidijo, da sam domačin prezira — svojo narodnost in svoj jezik?! Skoda, da je prišel kasno. Pod tem naslovom piše »Naša Sloga«: V jedni poznanih »rudečih« kavarn mesta tržaškega so se Židje in lažiliberalci pogovarjali o zadnjih dogodkih pri sv. Jakobu v Trstu. V razgovoru je pala tudi beseda o namestniku grofu Goessu. Jeden prvakov iz one družbe, Žid po veri, a neodrešenec po čutstvu, se je tako-le izrazil o gospodu namestniku: Zahvalimo, gospoda, previdnost, d:t nam je dala takega moža, in obžalovati moramo samo to, da je kasno prišel k nam. — Imaš prav, brate, se je oglasil drugi lažiliberalec, škoda, da je kasno prišel k nam. Temu razgovoru ne treba tolmača. Povožen deček. Danes opoldne se je vračal iz mesta na Greto metla rje v voznik,' Fran Erjavec. Na voz sta prisela tudi Fr-luga (Tič) mati in nje lOletni sin s Trstenika. Ko je prišel voznik do srede ulice Bel-vedere, tja kjer zavije električni tramvaj v Rojan, se je voz usled visokostoječih električnih šin tako močno stresel in odletel v stran, da sta mati in sin padla z voza in sicer ona v stran, sinček pa pod voz in tako nesrečno, da mu je zadnje kolo voza šlo čez glavo, provziočilo mu^zelo veliko rano na obrazu in vsled naglega odtoka krvi, tudi takojšnjo smrt. Hitro na to zbralo se je na licu mesta mnogo ljudstva. Nekateri so postavili umirajočega dečka ob strani ceste, a p redno je došel te-lefonično poklicani zdravnik,, je deček že umri. Mimogrede bodi povedano, da je bil včeraj nesrečni deček pri sv. birmi v Barkovljah. Kdo je kriv tej nesreči : ali električne šine, | ki stoje tako visoko nad zemljo, ali pa uprava j uravnavanja cest, ki jih ni dovolj zvišala?! Okoličanskim ženicam pa svetujemo, da naj se ne sedajo na take vozove, na katerih se ni mogoče držati ii» jim bodi ta nesreča vedno v resen opomin. Nekaj za suteli. Neki cikorijaš iz Ro-cola je imel sina za birmo. V svoji zagrizenosti proti svojemu rodu, je pa sklenil, da ga ne da birmat v Trstu, ker je tu škof Slovan! Poizvedel je, kedaj je sv. birma v Kopru in hajd se sinom tja! Tam se je počutil zadovoljnega — češ: tu bo vsaj škof Italijan (!) birmal sina. Ali ojoj, kako se je prestrašil, ko je ugledal tržaškega vladiko, pripravlja-jočega se za birmovanje! Take tepce kakor-šen je ta cikorijaš radi prepuščamo cikoriji ! Najdeno. Maja meseca t. 1. so našli v cerkvi sv. Antona starega uhane z briljanti, vredne 100 gld. Isti so shranjeni na tuk. re-darstvenem ravnateljstvu. Zsrinil je iz Trsta 32-letni trgovec Viktor Duramani, zapusti vsi mnogo dolgov. Pred odhodom je vzel Josipu Maliju pri katerem je stanoval, hranilno knjižic«, glasečo se na 9000 (drugi pravijo, na 10000) gold. ter dvignil v denarnem zavodu denar. Oblasti ga seseda iščejo. Aretiranje. V soboto so aretirali v neki prodajalnici v ulici S. Lazzaro 81-letnega Nikolaj i Cenčurja, ker si je o nakupos*anju drugih stvari prisvojil nekaj žepnih rut. Dražbe premičnin. V torek, dne 2;">. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ei-! vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici S. Zaccaria št. 1, pohištvo; v ulici Belvedere št. 35, krčmarska oprema in pohištvo ; v ulici Acquedotto 28, pohištvo: na trgu St. Giovanni št. 6, pohištvo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19.7, ob 2. uri popoludne 28.S C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760-1 — Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 25.0 C. I —«• Danes plima ob 9.14 predp. in ob 7.41» ! pop.; oseka ob 2.31 predpoludne in ob 2.18 j popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X V s p e h i italijanskega radikalizma. Bilo je časov, ko sta Ko;*er in [zola veljala kakor velekonservativni mesteci. Zlasti v Izolo je tržaško društvo veteranov vsako leto rado prirejalo svoje izlete. In i vsikdar so bili prisrčno vsprejeti od ljudstva in iskreno pozdravljeni od župana in občinskega zastopa. A kako je danes? Radikalna sprememba. Danes vlada tam lažiliberalni duh in veterani tržaški si ne upajo več v Izolo, ker vedo, da bi ne bili prijazno vsprejeti. Te vspehe italijanskega radikalizma v nekdaj konservativnih krajih se ima pripisati vladajočemu zistemu v Primorju, ki nt znal ali ni hotel ohraniti si nekdanji vpliv nad onimi mesteci Istre. V zastopstvu mesta koperskega je še pred nekoliko leti sedelo c. kr. profesorjev, učiteljev, uradnikov in zmernih Italijanov. Vsi ti življi so danes izključeni iz občinskega zastopstva, tudi tu je zavladala tista italijanska radikalna stranka, ki noče ni čuti o kakem sporazumljenju se Slovani. Zupanom je bil izvoljen odvetnik Belli. Vesti iz Kranjske. * Samoneraške cenike pošilja slovenskim tvrdkam tovarna Samassa v Ljubljani, ki je obogatela s slovenskimi groši. Bi se li to tovarno, katere moški rodbinski ud na Nemškem na javnih shodih kar besai proti Siovanstva, kakor razkačen gad — bi se-li to podjetje ne moglo temeljito poučiti, da so časi nemškega paševanja v Slovencih precej minili * V ljubljansko deželno bolnico je bilo minoli mesec vsprejetih 427 moških in 363 ženskih, skupaj 700 bolnikov, ter se je v tem mesecu zdravilo 1178 oseb. Ozdravljenih je bilo 44ti, zdravje se je zbolj-šalo 199 bolnikom, neozdravljenih se je odpustilo lt> in 45 je bilo premeščenih v druge bolnice, 43 bolnikov je umrlo. Sklepom maja je še ostalo v oskrbi 429 bolnikov. * Občinski svet ljubljanski je imel dne 22. t. m. svojo izredno sejo, v kateri so razpravljali velezanimi ve in pomembne stvari. Pred vsem so sklenili novo pogodbo 7. akcijsko družbo za plinovo razsvetljavo. Že od leta 1H9S so se vršila pogajanja radi te kočljive točke in dolgotrajna in draga pravda je bila skoro neizogibna, ali vse se je poravnalo mirnim potom. Prav tako! Dalje so sklenili, da se mestna občina pritoži proti odloku c. kr. ministerstva za notranje stvari, s katerim je razveljavljen sklep o s a m o s l o v e n s k i h uli č-u i h u a p i s i h. Kakor tretja točka dnevnega reda je sledilo poročilo o gradnji novega »cesar Franc Jožefovega« mostu. Delo so poverili dunajski tvrdki Piki & Brausewetter, ki se je zavezala, tla dogotovi most še letošnjo jesen. Most bo iz betona, prav okusno izvršen in lep okras bele Ljubljane. Stal bo — kolikor je preračunjeno sedaj — z vsemi stroški ok roglih 90.000 gld., ki so naloženi v mestni hranilnici. * Zanimiva operacija. Iz Ljubljane nam pišejo: Zadnji čas se je prav mnogo pisalo o Vevčah, naj tudi jaz povem kaj od ondot! Vevškemu gostilničarju g. I. D. je pes na desnem očesu popolnoma oslepel. Nerodno je taval okrog ter se zaletaval in zadeval v \>ak«i oajiotje. To je nekega ftumeža ujezilo, -gega psa. Zadel ga je ]>o očesu. Vsi so menili, da mu je izteklo oko. Pa glej ! Pes je hipoma spregledal, ker mu je poleno potegnilo veliko mreno z očesa. To je pač najnovejši način očesnih operacij, samo dvomljivo je, da-li se povsod tako posreči kakor v tem resn«čnem slučaju. Vesti iz Štajerske- — Toča in grozni nalivi so mi-noli {»onedeljek uničili vse }>oljske pridelke in »adje v eeli far* Z« vod na v Šaleški dolini tako, da je pričakovati bede, kakršne ni pomniti «*l vekov. Pomoč od države, dežele, okrajev, občin je potrebna. Od|>ošljejo se prošnje za dobrosrčno pom<»č ubogim Zavo-denčanom. — Za Slomšekovo slavje na Ponikvi dne ">. avgusta t. 1. Se delajo velikanske priprave ter se prijavljajo društva in korjH»racije od vseh strani slovenskih dežel. Tudi Hrvatje so obljubili udeležl>o. »Celjski Sokol« pride korporativno z zastavo, pa tudi ostala nar«Kina društva se gotovo pridružijo. Od otvoritve »Narodnega doma« v Celju še štajarski Slovenci gotovo nismo videli na svojih tleh tako velikanskega slavja, kakor Ik> le-tošnje na Ponikvi. — Zaradi ljubezni je skočila v .Muro 201etna hčerka gostilničarja »zur Stadt Meran« v Mariboru. Pri Spielfeldn potegnili so nesrečni<*o mrtvo iz vode. — Slovani vlečejo nemški voz. Domovina piše^ : Vodstvo velikega Som- merfest«-a v Lipnici na Stajarskem, katerega je prireogoslovei ! Vesti iz Koroške. Spomin slavne bitke pri K u-stoci je praznoval minolo nedeljo bataljon T. {»ešjMilka v Celovcu. Ob 10. uri je bila v mestni farni cerkvi sv. Ilja slovesna služba božja. Celovški tramwajski uslužbenci so zahtevali povišanje plac in so izjavili, da sicer 24 t. m. začno stavko. Večini njihovih zahtev so ugodili. Stavka torej izostane. S 1 o m š e k o v a s 1 a v n o s t celovških bogoslovcev se je dne '21. junija nepričakovano sijajno vršila. Z lahkoumevno bojazljivostjo so se pogledovali bogoslovci zadnje ure pred otvoritvijo: pride-li več rodoljubov, ix»do pa tudi zadovoljni z sporedom ? — Kar se je razširila vest: slavni koroški starosta, milostljivi gospod tinjski prost Serajnik pride! Nepopisno veselje in navdušenje je zavladalo in samozavestno in ponosno je trdil vsakdo: sijajni vspeh je zagotovljen ! Za prostom Serajnikom pa je prišlo še do 70 drugih gostov: dekani, župniki, kmetje z dežele, profesorji, uradniki, trgovci iz mesta — sploh : cvet koroškega rodoljubja se je zbral okrog Slomšekove podobe! Došla sta tudi dva benečanska Slovenca-duhovnika, č. gg. Kruder in Ker. Točno ob pol petih se je začela slavno^t Dvorana je bila okusno olepšana : ovenčana Slomšekova slika je bila obdana z lepimi rastlinami. Ze prva, pozdravna pesem »Domovina« je povzročila jako burno ploskanje. O. Janko Maierhofer (IV. leto) je pozdravil na to došle rodoljube, ter rekel, da ne moremo bolj počastiti spomina Slomšekovega, nego pa, da gledamo na to, da Slomšekov duh ne izgine ne s Koroškega, posebno pa ne iz bogoslovja! Nato so nastopili tamburaši — živo pozdravljeni : z največjim zanimanjem je sledilo občinstvo njihovi točki (»Lepa naša domovina«), in ko so dovršili — je zavladalo nepopisno odobravanje, tako, da so morali vdariti še en komad. Lep dokaz, :!a je tamburaški zbor v lx*goslovju umesten ! Tudi druge točke bogatega sporeda so se vršile lepo in dovršeno. Omenimo še, da je g. Mergl (IV. leto), res dovršen virtuoz, igral i melodijo bosanskega goslarja« na jedni struni. Slavnostni govor »Ljtldska šola po Slornšekovih nazorih« je Razne vesti- Velik dar. Iz New-Yorka javljajo, da je trgovinska tvrdka v S. Louisu S. Kuples in R. Brukings darovala tamošnjemu vseučilišču 30 milijonov frankov. Dosedaj je imelo1 to vseučilišče v nepremičninah in denarju 12 in |x >1 milijonov frankov premoženja, se (.laj se mu |M»množi isto na 42 in pol milijonov. Tako postane ta zavod, ki nosi ime slavnega Washingtona, najbogatejši v Ameriki. Lastniki imenovane tvrdke so si pridobili svoje ogromno bogastvo s trgovino v S. Louisu. S. Kuples je nedavno nevarno zbolel ter je hotel še pred smrtjo urediti svoje stvari in izvršiti staro željo, da pomaga vseučilišču z večjo svoto v nabavo učnih sredstev. Amerikanci so pač veliki tudi v podpiranju znanosti in znanstvenih zavodov. Kultura in neumnost. V »Glas Naroda« čitamo sledečo amerikansko, komično- poduč-ljivo dogodbico. Pred časom je prišel v Ameriko laški trgovec Corelli ter se ustavil v New - Yorku kjer ga je vsprejel neki sorojak njegov, ki ga je, kakor bomo videli, prav lepo zabaval. Sprovel ga je k broklinskemu mostu in mu ponudil polovico tega velikanskega mosta za — 500 dolarjev! Corelli je šel na limanice, je verjel in plačal! Dalje je sorojak sprovel gosp. Corel-lija v centralni park, kjer mu je »prodak medveda in dve prodaj a ln ic i ! Stvar je skoraj neverjetna, osobito, ko je bil Corelli — trgovec in bi moral poznati svet, ali ker se je Corelli. ko je spoznal sleparijo, obrnil na sodnijo, moramo že verjeti, da je v Italiji še takih neumnežev ! Skoda, da nam ne dopušča prostor, da bi podali našim čitateljem - vso sliko! Zato pa povemo le, kaj je Corelli rekel ob koncu komedije : »Ako slepar ne kupi mostu nazaj — ga ubijem!« To se lahko zgodi, ako ga le -vdobi! Strašna rodbinska drama se je izvršila te dni v Berolinu. Neka žena je vrgla vse štiri svoje otroke skozi okno tretjega nadstropja. Vsi štirje so ostali mrtvi. Potem je nesrečna žena skočila še sama skozi okno in je tudi smrtno ranjena. Poskus samomora 11-letne deklice. Iz Gradca poročajo: 11-letno dekletce Konstancija Scheiner je bilo ul»ežalo od doma. Prijela je je policija in oddala njega sestri. Ko je to [mslednja spremljala dekletce domov, se jej je le-to iztrgalo iz rok in skočilo v mlinsko strugo. Voda je nesla dekletce kakih 200 korakov daleč predno so jo izvlekli. Priznanje. Trgovinsko ministerstvo je g. Adolfu Petrinu, delovodji pri firmi Ma-tijan v Ljubljani, priznalo 20 K v zlatu za izborno delovanje v letošnjem tečaju za mojstre iz stroke stavbenih mizarjev na tehnolo-giškem muzeju na Dunaju, ter mu izročilo lepo izdelano diplomo. Dragocene konje je imel pokojni vestmin-sterski vojvotla v Londonu. Te konje so prodali pred kratkim na dražbi in so stržili za 20 konj poldrugi milijon gld. Najviša cena 420.000 gld. se je plačala za 4-letnega žrebca, ostali konji pa so bili razprodani po 40.000 — 92.000 gld. Toliko se v viših krogih izdaja za različen Iuksus. Loterijske številke izžrebane dne 23. junija : Dunaj 88 33 86 17 41 Gradec 15 71 35 88 80 Inoraost 76 5*.» 24 87 83 Brzojavna poročila. Udeležniki želez, kongresa na Reki. REKA 24. (K". B.) Včeraj je prišlo semkaj 70 u deležni kov železniškega kongresa ogledat si znamenitosti mesta. 0|>oludne je ravnateljstvo ogerske drž. železnice priredilo banket na čast tujim gostom. Popcludne so se isti odpeljali v Opatijo, od koder so se kmalo vrnili na Reko. Nekaj gostov se je vrnilo čez Benetke domov, ostali so se odpeljali zo|>et v Budimpešto. Poroka nadvojvode Frana Ferdinanda. DUNAJ 2o. (K. B.) «Corr. Wilhelm» javlja, kakor je videti, iz pristojnega vira: Glasom dvornega poročila se 1k» dne 28. t. m. j ob 12. uri opoludne vršila v dvorani tajnih svetnikov cesarskega dvora v navzočnosti najvišjih dvornih dostojanstvenikov, tajnih svetnikov in ministrov svečana zaprisega nadvojvode Frana Ferdinanda d ' Este. Ista! korespondenca je izvedela iz zasebnega vira, da se tiče ta zaprisega bližnje poroke nadvojvode z grofico Sofijo Chottek, in sicer stališča bodoče soproge in otrok iz tega zakona. 1 Rektor dunajskega vseučilišča. DUNAJ 25. (K. B.) Profesor avstrijskega civilnopravnega postopanja £ m i 1 Schrutha pl. Rechtenstaram je voljen rektorjem dunajskega vseučilišča. Zadušnico za Mnravjeva. DUNAJ 24. (K. B.) Danes predpoludne je bila v pravoslavni ruski cerkvi zadušnica za pok. Muravjeva. Iste so se udeležili po- i : slanik K a p n i s t, mnogo členov diplomat-j skega kola, med njimi turški in francoski i j poslanik itd. Milan na potovanju. DUNAJ 24. (K. B.) Kralj Milan je predpoludne odpotoval v Karlove vari, predsed- ! nik srbskega ministerstva Gjorgjević pa v Marienbad. Biv. minister-p red sedli i k Dupuy senator. LE PUY 24. (K. B.) Bivši minister predsednik Charles Depuv je s 569timi glasovi od 690 izvoljen senatorjem. Francija in Maroko. LONDON 23. (K. B.) List »Times* jej izvedel, da je marokanska vlada dne 9. t. m. zahtevala od francoske vlade, da odloči raz- j | sodišče o spornih vprašanjih, navstalih vsled i tega, ker so Francozi zasedli Vaze Tuat, Ti-1 dikek in Gurara ter okraj Igli. Ustaja na Kitajskem. SHANGHAI 23. (K. B.) Kitajske čete so v četrtek pod poveljstvom princa Tuana napadle Tientsin s 45 brzostrelnimi topi. Do sedaj še niso mogli vzeti mesta, da-si so napravili mnogo škode. — Glasom poslednjih ' vesti iz Pekinga se poslanstva še drže. HONGKONG 23. (K. B.) »Hongkong i Dailv Express« javlja, da je Li-Hung-Cang 1 prejel od cesarice ukaz, da se poda v Pe- j ! king, da zaduši listajo bokserjev ter sklene mir . ! z velevlastmi. Isti da odpotuje dne 27. t. m. iz Kantona preka Hongkonga in Shanghaia. PETROGRAD 23. (K. B.) Podadmiral Aleksejev javlja dne 17. t. m. iz P0rt-Ar-, thura : Od štirih kitajskih lovcev na torpede, j vzetih v bitki pri Taku-u, so obdržali Rusi, Angleži, Francozi in Nemci po enega. Isti dostojanstvenik javlja glede obstreljanja trdnjav pred Taku-om: Z angležke ladije »Algerine« so ranjeni dva častnika in štirje pomorščaki.; Nemška ladija »Iltis« je zgubila enega častnika in šest mornarjev. Poveljnik »Iltisa« in 8 mož je ranjenih. S francoske ladije »Lyon« 1 so ranjeni 3 |»oraorsčaki. YOKOHAMA 23. (K. B.) O gibanju japonskih čet in ladij prodira v javnost le malo vesti; vendar poročajo iz verodostojnega vira, da pojde še ena divizija na Kitajsko. Od potovanja Li-Hung-Canga pričakuje tuk., novinstvo najboljših uspehov. LONDON 23. (K. B.) Večerni listi javljajo iz Shanghaia: V Wai-hai-wai-u so bokserji požgali skoro vsa inozemska podjetja. Poslanica Reuter pravi, da nima o tem nobenega poročila. KIEL 24. (K. B.) Cesar Viljelm je podelil poveljniku ladije -Iltisu, kapetan Lan-su red, „pour la mčritč4*. Odlikovanje se je naznanilo ladijevju v Kielskem pristanišču potom signala z zastavami. Vojna v jušni Afriki. LONDON 23. (K. B.) »Reuter> javlja iz Pretorije dne 19. t. m.: Pozicijo Dewets-ovo so Buller, Braleant, Rundle in Methnen docela obkolili. Ako bo potrebno, se pridruži akciji tudi Hamilton. — Rotha je izjavil, da je pripravljen k predaji. Temu pa nasprotuje Kruger, ki hoče na vsaki način ostati v deželi. Trgovina in promet. Zveza Baltiškega morja z belini morjem. Časopis ruskega prometnega ministerstva priobčuje načrt inženerja Timonov, ki na-merja zvezati Baltiško morje z Belim s pomočjo rek, kanalov in jezer, ki so med obema zalivoma. V ta namen bi se Neva, Zvir in druge reke, ki vežejo ta dva zaliva, regulirale v toliko, da bi po njih lahko plovile morske ladije; med seboj pa bi se reke zvezale s primernimi kanali. Ako sc ta načrt uresniči, imel bode v gospodarskem obziru veliko važnost in posebno blagodejno bo uplival na izvoz žita iz krajin ob Volgi. Razun tega bo ta zveza tudi važnega strategi čnega pomena, ko se zgradi name-rovano rusko severno pristanišče ob murman-skem obrežju. Vzhodne železnice. Kakor poroča kor. biro dne 25. t. in. z Dunaja je občni zbor vzhodnih železnic soglasno odobril predloge upravnega sveta, glasom katerih je mej drugim razdeliti 4°/o dividendo s ll> frankov od 'delnice. Občni zbor je z nova izvolil izstopivše člene upravnega sveta. Brzojavni in telefonski proiuet meseca maja 1900. — Na c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca maja 1900 in sicer. na P rimorske m : oddanih.......- . . . . 52159 došli h............. 58202 tranzitujočih..........158189 vseh brzojavk 2(>8550 o«i teh jih odpada na Trst sam: oddanih............ 35512 došli h............. 39218 tranzitujočih.......... 145225 vseh brzojavk 219955 na K r a n j s k e m : oddanih............. 810o došlih.............. 9980 tranzitujočih ..........15932 vseh brzojavk 34018 Telefonski promet: V interurbannem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu............. 2065 » Opatiji............ 503 » Pulju............. 161 » Ljubljani........... 262 V lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu............ 260000 krat » Pulju............ 6787 » » Gorici............ 5239 » » Opatiji............ 2514 » « Ljubljani........... 15950 » Velika zaloga soliliim PMštva io lapecarli od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Oi ovan ni hst. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfcri Sy. Petra (Piana Rosario pod ljndsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ čevlj. mojster I I > > IC pohištva vsake vrste AtaanđiD Levi Hinzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor ▼ tapetartjah. zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na krod ali železnico kres da kl se sa te kaj zaračuna«. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih «-^nah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvČ. za } -^sedo ; za večkratno insercijo pa se cena primerno 7niža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zalosa likerjev t sodčih in buteljkah. Perhauc Jakob vsakovrstni vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Potočnik Fran i:ia.tinsko in l>elo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo \saki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. [5ah^r Pftfftr uIic* Riborg° *>-velika lil 011 al I UIU1 zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročili. Pekarne in sladčiearne. Piazzetta S. Giacomo-t. 3 [CorsoJ . OlILHol filijalkm ulica Rilmrgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v skatljicah. finih b&kotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in , druge slavnostne prilik*-. Vsakovrsten. vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion At. 20, pekama in slad cičama, i.vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« si sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Tnrorci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega mani fakt urnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Osi je in drra. Mu h5) In^in v ulici » t Vratislava » > » Monakovo » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delili sveta. Centralne napeljave t delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni in susilni zistem ari asom privilegija nemškega cesarstva 5t. 9S.T62 in 10S.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, »e je dejanski uporabil z uajodlienejšimi uspehi. j/f Apoeni otlii aajprve vrste, ti daja največ plina, se prodaja po ngodnih cenah-Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo EDVARD TURECK V TRSTU KXKXKXXXXXXXXXXX Restavracija Maborčič v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce in letoviščnike z obširnim govejim in konjiškim hlevom ter druži m i gospodarskimi pro-j stori, o popoludne. ' rs Kathreiner je samo pravi v znanih ICathreinerjevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za prevaranje računajočih ponarejenih zavojih. Kathreiner Kneippova sladna kava je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. IVS Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztocem učinkom v stotisoč družinah použita. rj fV Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kav* prepove, najboljši nadomestek. Dr. Rosa Balsam --II Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in obrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in .hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavilo po-loženo varstveno znamko. i Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orln,: Praga, Malastran, Ogel .Spornerjeve uiiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avgtro-Ogerske, t Trstu t Lekarnah: O. Lueiani, £. Leitenbursr. P. Prendiai. S. Serravallo. A. Sattina, C. Zaneti i, A. Praxmarer. Na znanje! Podpisani tržaški odvetniki javljajo svojim p. n. klijentom, da ostanejo njih pisarne ob nedeljah v mesecih juliju in avgustu ves dan zaprte, Dr. Josip Abram, dr. Gustav Gregorin, dr. Matej Pretner, dr. Otokar Rybaf, dr. Mihael Truden. F I L I J A L K A c. ti pri?, avstr. kreditnega zavoda za trsrovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 214"0 30-dnevni odkaz 20/o°/» 3 „ 3-mesečni „ Z1/«0/«. " n 4 ° : ■ 6- „ « 2 v/o. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, *?8. junija ili odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresii. Nakaznice Da Dunaj, Prago, Pesto, Brno. Lvov, Tropave, Heko kako v Zagreb, Arad, Hielitz. Gablonz. Gradec Sibinj. Inomostu, Czovec, Ljubljano. Line. Olomcu, Reiehenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod n aj u m estnej m i pogoji. Prednjmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, aH pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebemi denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Trpv.-obrtna rssistrovai zairia z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniska ul. st. 1., I. nadstr. --- Obrestuje hranilne vlo^e, stalne. Ici se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/s°/o i" vloge na Conto - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-I meno lastne. Kentni davek plačuje zadruga i sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na j oletno odplačevanje v tedeuskili ali mesečnih ; obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno ; odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, kt vplačujejo de-| lež po 3