Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Uicja 'vsak tetrtek pop.; ▼ dutelu prunlka II PoMmcnu Jl«rUk* Din It« — Cm«: m 1 M—ici II Oglml. raklamadl« fen Mvobdna M «an popra) - UrMtaUUroi l|ufal|«nu, MlkloiU Din 1m Mri tata Mi	m	pol Ma Mn lo t M II P»taT«ka*»rnl««.Mlklo»ICT«c—««M.1.
•ara e. - lalnnkirana ptama mm n« ipra|ama|o || Inoaaautvo Ota V--	-	0«taas po togoTora II Malt« UM. •*a’»- Movnaga raCuna
Poštnine »sečera v getov ni S-6V. 27
v tjueijanl, * fefrtek dne 7. julija ??32.	7.	Vil.	1932
   ...................jUj&v	---------------------
leto V.
DELAVSKA 4ggg£x&^-“
ka’!?
9
Občni zbor JSZ naroča neizvoljenemu načelstvu, da nujno pripravi gradivo za kongres krščanskih socialistov in da skliče ta kongres čimprej. Dokler pa to ne bi bilo mogoče, pooblašča novoizvoljeno načelstvo, da že sedaj v mejah možnosti zavzame svoje stališče do nujnih družabnih in gospodarskih vprašanj. Po potrebi mora dati načelstvo priliko, da ta vprašanja pretresejo zastopniki zvez in skupin.
To resolucijo je narekovala živa potreba. V krščanstvu imamo sicer podana natančna načela, na katerih more in mora graditi človeštvo svojo družabno in gospodarsko stavbo. Toda v razvoju človeštva nastajajo razne zmote in zablode. Napredek gre tudi svojo pot. Nastajajo popolnoma nove družabne oblake. Isto-tako gospodarske. Vse to povzroča, da ni jiasnosti do vseh pojavljajočih se problemov. Človeštvo nima napram njim jasnega in enotnega pogleda. Niti krščanska družba, pa tudi mi katoličani nimamo te enotnosti, dasi zajemamo vsi iz istega vira.
Pri vsem tem pa gre za čisto enostavno vprašanje: Nauk in življenje. Te skladnosti ni in jo odločujoči faktorji v sedanji krščanski družbi tudi ne bodo napravili, ker je njihov razum zatemnjen po naukih tega sveta in njihova vpija oslabljena radi zemeljskih dobrin.
Življenje gre pa neizprosno svojo pot in stavi brezobzirno svoje zahteve, do katerih 'ne more ostati brezbrižen nihče, zlasti ne delavska organizacija, (ki ustvarja no v p ok ret.
Potret ima smisel in bodočnost le tedaj, če je podobno drevesu, ki ima svoje korenine globoko v zemlji. Naš pokret ima zdrave in globoke korenine, ker gradimo na temelju večnih resnic. In ravno radi teh resnic nastajajo za nas razna vprašanja: Ali je kapitalistični družabni in gospodarski red tisti, ki naj bi odgovarjal načelom teh večnih resnic? Ali je v skladu s temi resnicami, da vlada nepopisna beda med pridnim ip solidnim delavstvom? Ali je v skladu z večnimi resnicami, da toliko in toliko kristjanov noče videti in spoznati te bede? Ali je v smislu načel večnih resnic* da toliko in toliko kristjanov, ki so »steber« krščanske družbe, zavestno in le iz gole dobičkaželjnosti izrablja delavstvo, zlasti pa vajence in druge mladoletne delavce? In še nebroj drugih vprašanj.
Sicer smo vse to že več ali manj podrobno obravnavali. Toda popolnoma izr klesanega programa še ni. Potreben pa je in ravno tega je zahteval občni zbor JSZ. Seveda tako delo ni lahko. S trdno voljo ga pa moremo izvršiti in ga tudi že vršimo. Ko bo program dodelan, ko ga bo' kongres krščanskih socialistov sprejel, bo delo veliko lažje, pa tudi naši borci po raznih krajih bodo vedeli, ali je naš pokret za en dan ali za cele dobe.
Nekaterih, ki vidijo nerazsodnost teh ali onih tovarišev, potem zagrizenost ve-likašev in na sprat stvo večine takozvanih katoliških magnatov napram samostojnemu pokretu krščanskega delavstva, je tako rekoč strah. Zlasti še, ko vidijo še vso svojo revščino in bedo. In menijo: Ali bomo zmagali? Ali bodo voditelji delavstva, ki so pripravljeni vse žrtvovati za organizacijo, vzdržali razna preganjanja? Ala bodo še dalje zmogli, ko jim razni faktorji morijo lastne misli in lastno voljo, ne da bi dokazali zmotnost njihovih ideji?
Ko bomo izdelali program, bo večina takih dvomov prihranjena. Sicer te težave ne bodo odpadle, mogoče bodo še hujše. Toda vsakemu bomo lahko rekli: »Tak je naš program. Dokažite, da je zmoten, da ni v skladu z večnimi resnicami!« V borbi bomo prešli iz množice
Debata
Tako slučajnostno smo se sešli. Ljudje različnih poklicev in zato seveda tudi različnih naziranj. Kakšnih naziranj, bo kdo takoj vprašal? No! O rešitvi sodobnih gospodarskih problemov, o delavstvu in življenjski vrednosti ter pomenu njegovih strokovnih organizacij. 0 slednjem je 'bila debata še prav posebno živahna. Saj veste! Danes se samo debatira, dela 'bore malo ali nič. Vsak zase in vsi vprek ponujamo zdravila za to degenerirano družbo. Zdravimo vsak po svojem receptu. Eni n, pr. trdijo, da se je delavstvo polenilo in da zahteva previsoke plače. Zato kriza. Drugi, da je zasebna lastnina vzrok tej veliki neurejenosti v gospodarskem življenju. Medtem ko drugi zopet trdijo, da je bogastvo, ki se kopiči v žepih nekaj posameznikov in tudi držav, vir vsega zla. Pa kdo bi se na vse to spoznal?
Vsak po svoje nudimo zdravila in jih prav z reklamno vsiljivostjo razglašamo kot edino prava. Debat ni konca ne kraja. Vse so zelo učene in na višku. No, kar delajo drugi, zakaj bi tega ne delali tudi mi? Zato smo odprli svoje registre in začeli z reševanjem vseh nadlog, ki nas tarejo. Gotovo je tudi to, da smo imeli vsak svoje predloge oziroma zdravila. Hudiman je samo, da tisti, katerim se ta zdravila predpisujejo, ne marajo zanje. Toda kaj zato! Nekaj pametnega smo pa le rekli in to je tudi nekaj, Za nas zdravil ni treba, zdravi smo kot riba v vodi. Zato jih odklanjamo kar v celoti.
Kako naj le sedaj ugotovimo, kdo je potreben zdravil? Kdo je bolan? Ali so bolni tisti, ki imajo vsega dovolj, ali tis1!, ki prav nič nimajo? Bolezen je tu, to vsi vemo. Vidimo tudi njene posledice, toda teh noče bitj nihče kriv. V debatah se sicer marsikaj ugotovi, toda kaj, ko tega nihče ne zapiše in tako se mnogo dobrih receptov zgubi. Res škoda!
Taki recepti so seveda padali kar na debelo tudi pri naši debati. Stvar se je sukala nekako sledeče:
Pri vprašanju krize in njenih vzrokov smo bili končno še precej edini. Toda eno, kar je za nas najbolj važno, je bilo sporno: AH vršijo delavske strokovne organizacije kako delo, ki je sploh omembe vredno? Rekli in trdili so, da ne. Delavstvo da popolnoma nič ne pomeni. Vse skupaj je to prazno delo, krpanje, ki ne prinaša nobenih koristi. Navadna demagogija. Saj ni res, da bi si delavstvo s svojo lastno močjo kaj priborilo! To so mu dali drugi, tisti, ki imajo moč in režejo pravico. Saj vendar pride vse od zgoraj dol in ne obratno! Kaj bo delavstvo, ko nima sposobnih voditeljev. Ako pa so, čim se nekoliko opomorejo, uidejo v tabor »boljše situiranih«. Sploh pa ljudi, ki nekaj vedo, delavstvo odklanja, sami pa so siromaki. Brez pomena je torej vsako tako delo
in boj, to so samo »fiike«, ki nič nikomur ne hasnejo. Kar delajo danes strokovne organizacije, je samo demagogija. Treba več stvarnega in pozitivnega dela.
V teh besedah je seveda tudi nekaj resnice. Toda vse pa ni tako, kot se gleda s te strani. Prav gotovo ne. Kdor kaj takega pravi in trdi, ta ni prav nič okusil biča in borbe, ki jo ravno delavstvo bije za svoj obstoj. Ta gotovo ne pozna ljudi, ki so žrtvovali svoje življenje za brezpravno in trpečo rajo. Gotovo ne ve, da je izšlo ravno iz delavskih vrst mnogo velikih mož, katerih delavstva pred njimi in njihovimi deli ni treba biti prav nič sram. Res je, da je bilo med njimi tudi mnogo ubeglic, toda pri tem delavstvo nosi gotovo najmanj krivde. Ali so bili že prej, ali so se pozneje okužili z mamili, ki so za vsakega človeka zelo zapeljivi. Lepa mesta in brezskrbno življenje. Da, to marsikoga vrže iz tira. Delavstvo pa ostane. Za eno razočaranje je sicer bogatejše. Toda to ne moti mnogo. Tisti, ki izhajajo in so izšli prav iz delavskih vrst, tega ne delajo. Ni čudno potem, ako se delavstvo boji inteligence. Saj je ono res čestokra* samo hrbet, preko katerega se povzpnejo do kakih pomembnih mest. Delavstvo v svojem jedru pa je zdravo. Ono prav gotovo ne pozna nobenih pogrešnih kompromisov. Kar je gnilega, samo odpade.
V	delavskih vrstah nima obstanka. Zato je tu tudi vedno boj za poštenost in pravičnost.
Velika dela je že izvršilo delavstvo, kakor tudi njegovi zastopniki. Zgodovina se spominja teh mož, saj niso nič manj ali še več storili za človeštvo kot kak učenjak svetovnega slovesa.
Danes delavstvo ne doseže tega, kar bi moralo. Res je. Danes je ono v defenzivi. Zato, ker je bilo premalo čuječe, ker je preveč zaupalo. Ali ga je tedaj radi tega obsojati? Ali je ono povzročilo krizo in zmedo v gospodarstvu? Ne! To so povzročili tisti, ki jim nikoli ni dovolj dobička. Nikoli dovolj krvi in gorja teptanih delavskih mas.
Da bo vedno tako ostalo. Težko je reči kaj takega. Mnogo se je že spremenilo in marsikaj bo še drugače. Ravno tu pa je delo strokovnih organizacij vseh smeri največjega pomena. Za delo je treba ljudi vzgojiti. Za borbo pa še bolj. In to gre svojo pot preko vseh tistih, ki bi radi imeli delavstvo majhno, nepomembno, samo za takrat, da drži svoja hrbtišča in pomaga navzgor tistim, ki jim bodo potem dali vsega od zgoraj navzdol.
Tako debata. So seveda le utrinki. Ni popolna. Rekel sem že, da je v resnici škoda, ker ne pišemo tako važnih in pomembnih receptov. Morda drugič. Saj sličnih debat je vedno dovolj.
Delavstvo v kolikor zgreši svoja pota in svoje poslanstvo, molči in trpi. V tem trpljenju korigira, popravlja sebe in svoje
intrig, katerih se sedaj poslužujejo v obilni meri proti našemu pokretu, v fronto s čelom proti čelu. In resnice se bodo razkrivale, mansikak navidezen sijaj bo uničen.
Ko bc izdelan program bo itudi jasno tovarišem, zakaj mi ne moremo in ne smemo v polemikah z nasprotniki hoditi ista pota, kakor jih hodi meščanstvo^ da bi namreč svojega nasprotnika bili in mrcvarili z najbolj nabrušeno mesarico. Vedeli bomo, da se moramo boriti le za to, da zajamemo ideje, ki so izražene v programu, čim širši krog in da postanejo lastnenina duš naših tovarišev. To je najuspešnejše sredstvo za boj proti nepoštenim metodam nasprotnikov tudi iz delavskih vrst.
Pa Se eno zavest bomo imeli. Neki tovariš iz gorenjskih gozdov je napisal te besede, ko je obravnaval različne možnosti represalij od strani katoliške družbe: Ali ste vi, ki ste pri vodstvu, pripravljeni iti v borbo do skrajnosti, poslušajoč samo svojo vest in pa klic trpeče množice? Ali ste pripravljeni glasovati za svobodo delavske organizacije in rajši propasti kot pa da bi glasovali za sužnjost pa četudi za ceno večjih uspehov?
Ko bo trdno in jedrnato izdeilan program postal kažipot organizacije, potem bo vedel vsak, kdor bo sprejel ta program, da se more boriti zanj do skrajnosti, pa naj bodo še tako velike Srt ve.
voditelje. V tem je zdravje, moč in udarnosti Vsi drugi tega ne delajo, zato se ruši kljub navidezni moči vsa stavba sodobnega gospodarstva v svojih temeljih.
Je to bežna slika gledanja in mišljenja dveh javnih delavcev. V koliko ima kdo prav ali ne, naj presodijo tovariši čita-telji. Ali smem upati na kak odgovor?
Opomba ur.: Javno debato o vseh problemih današnje in bodoče dobe pozdravljamo in pozivamo tovariše, da tudi oni povedo svoje mnenje.
Avtoriteta
Včasih je že padla beseda o avtoritetah, ki da so nujne v delavskem po-kretu. Da so tedaj zato potrebne gotove osebnosti, katere bi delavstvo samo moralo pritegniti v svoj krog in jih lako pač postaviti na vodilno mesto. Re-nica je že pač taka, da mora krmar na ladji znati več kakor navaden mornar, kapitan pa še več kot krmar. Vsak si pa mora svoj čin najprej zaslužiti.
Za nas krščanske socialiste pa v tem oziru nikdar ne morebiti merodajno samo to, kakšen naslov nosi ta ali ona oseba in če ima svoje zveze morebiti s tako ali tako družbo. Za nas delavce bi naj veljalo še ‘o pravilo: kolikor višji položaj ima oseba nad delavcem, toliko višja avtoriteta je.
Ne! Avtoritativna je za naš pokret le ideja po zapovedi »Ljubi svojega Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe«. Kdor se zna ves podrediti tej zapovedi in po njej uravnavati svoje življenje ob vsakem koraku, ta je potem apostol in borivec za našo idejo, ta more tudi biti vedno delavski voditelj — avtoriteta. Ne kompromisno s kapitalisti, marveč razredno in odločno ven iz sredine delavstva se je treba boriti za boljši družabni red.
Kdor tako dela — danes, jutri, deset let, ves čas svojega življenja in mu ni mar za brce, še manj pa za korita, ki mu jih ponuja kapitalistični svet zato, da naj že organizirano delavstvo podredi pod njegovo komando, tega bo delavstvo samo že davno spoznalo in ga bo ponosno dvignilo na svoje rame. Več ima talentov, več jih posveti za svoje trpeče brate in sestre, iskreno, nesebično, brez koristi zase. Dejanja torej govore in delajo avtoriteto. Kdor si jo zasluži, ta jo bo tudi užival.
Samo taki morejo potem voditi ladjo našega krščansko socialističnega pokreta skozi deroče vode današnjega časa — spretno in pogumno ob čereh in osteh nasprotnikov delavstva in pravice. Take avtoritete, Macafurji z levega brega, pa so izšle le iz tovaren, iz rudniških rovov, iz skromnih viničarskih bajt, iz pi-saren, uradov in delavnic in so obdržali zastavo »Jugoslovanske strokovne zveze«, ko je bil zanjo Čas najhujši. Tudi inteligentov na našem levem bregu nismo pogrešali.
Samo takim tedaj more naše delavstvo neomajno zaupati in vračati njim zvestobo za zvestobo. Pa zakaj ne bi! Saj sami živijo z njim bedno delavsko življenje in tako sami bojujejo boj za svojo in njegovo pravico. Nikogar pa ne odklanjamo. Kdor misli iskreno, naj se nam pridruži, po delu in zaslugah bo dobil tudi svojo »šaržo«. Bogatarjev z desnega brega, ki bi prišli k nam le snubit svojo karijero, bodisi po naročilu, ali pa drugače, ne moremo sprejeti. Pre-žalostne 90 v tem naše izkušnje iz preteklosti. Krščansko socialistično delav-štvo ne sme nikdar več žrtvovati svobode ali pa celo obstoja svoje strokovne organizacje na ljubo komurkoli z desnega brega. Ne sme najmanj spremeniti svojih smeri, katerih se je do sedaj držalo, ker samo tako pridemo sigurno do zmage in lepše bodočnosti. Bodimo na straži!
Poročila z delavskih bojišč
Jugoslovanska strokovna zveza
Stavbinsko delavstvo Tragedija na Ljubljanici.
Mnogo prahu je zadnje dni dvignila divja stavka delavcev pri regulaciji Ljubljanice. Tvrdka »Slograd«, ki to delo vrši, je delavstvu določila 3 Din urne plače. Delavstvo, ki si s tem zaslužkom ne niore nabaviti najpotrebnejših življenjskih sredstev, je odložilo krampe in lopate, izražajoč se, da naj gospodje delodajalci 9 ur na dan za Din 27. — sami delajo, da se uverijo, kakšno je življenje delavca. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, ki so se odigravale v času petdnevne stavke. Pač pa moramo poudariti, da je tako postopanje tvrdke naravnost škandalozno. Zakaj? Zato, ker današnji mizerni položaj delavstva izrablja za svoje profite, ne meneč se za posledice, ki morajo nujno slediti. Tvrdka se često ne zaveda, da tako postopanje z delavstvom rodi nezadovoljstvo in odpor, ki ima lahko nedogledne posledice. Ce stvari pogledamo še globlje, potem pridemo do zaključka, da so taka postopanja delodajalcev v močnem nasprotju z zakonom o varnosti in redu v državi, zato bi se moralo proti njim odločno nastopiti. Popolnoma smo uverjeni, da je tvrdka pri prevzemu dela kalkuli-rala delavske mezde vsaj 4 Din na uro, ker to so danes najminimalnejše plače za težaška dela, zlasti še za tako naporno in umazano delo, ki ga vrši delavstvo pri regulaciji. Na ta način hoče tvrdka poleg svojega normalnega zaslužka še pri delavskih plačah zaslužiti 25 odstotkov. Res je, kar izražajo gospodje delodajalci, namreč, saj nikogar ne silimo in ne prosimo, da naj dela za tako plačo, ampak se delavci sami ponujajo za delo. Nasprotno pa je tudi res, da ni v prid splošnemu gospodarstvu in blagostanju če je delavstvo enkrat prisiljeno prositi za delo pod vsakimi še tako slabimi pogoji. Vsekakor pa je treba poudariti še eno: merodajnim oblastem nikakor ne sme biti vseeno, da se z delavstvom tako postopa. Zlasti bi se to ne smelo dogajati pri javnih delih. Oblasti imajo same interes na tem, da vlada med ljudstvom red in mir. To pa je mogoče samo tedaj, če bo imelo delovno ljudstvo možnost do človeka vrednega življenja. Prvi korak k temu naj bi bil ta, da se vsa javna dela oddajajo le pod pogojem, da se prevzemniki že vnaprej zavežejo plačevati minimalno delavsko mezdo.
V	ponedeljek 4. julija je bila stavka s posredovanjem Delavske zbornice zaključena. Začetne plače ostanejo kot sedaj 3.— Din na uro. Po 14 dnevni zaposlitvi se zviša plača za 50 par na uro. Precej delavcev je kljub temu zapustilo delo, ker ne vidi v tem nikakega znatnega zboljšanja. Našli se bodo pač drugi delavci in delo bo šlo dalje. Delavstvo pa je pri tem spoznalo, da so taike razmere krivične in nezdrave ter da se je proti njim treba boriti, dokler se ne ozdravijo.
Kovinarji
Jesenice. Kolektivna pogodba je do-tiskana. Oblika knjižice je jako lična, besedilo in akordne postavke pogodbe povsem točne. Kot uvod je dodana priloga o poteku razmerja med organizacijami. Važen akt! Poleg pogodbe vsebuje knjižica tudi pred-sporazum, sporazum o plačevanju dela ob nedeljah in praznikih, sporazum o zobozdravstvenem skladu. Za vsem tem pa sledi več važnih odlomkov iz obrtnega zakona, iz pravilnika bratovskih skladnic in zakona o zaščiti delavstva. Skratka vse, kar nujno potrebujemo.
Kako potrebna je bila izdaja te knjižice, kaže prodaja — preko 300 izvodov v nekaj dneh. Kdor jo nima, naj se javi v pisarni ali pri svojem organizacijskem zaupniku.
Pisarna se nahaja sedaj v pritličju v prostoj-ih, kjer je bila prej knjižnica.
Ne gre in ne gre. Socialni demokrati sklicujejo javne shode, a ljudi od nikoder ni. Ne pomaga nobena jeza. Tako se godi povsod, kjer hodijo preko volje članstva. Beležimo samo kot kronisti.
Konferenca širšega strokovnega odbora kovinarjev.
Koroška Bela. V nedeljo, dne 3. julija, se je vršila na Koroški Beli konferenca širšega strokovnega odbora kovinarjev JSZ. Konference so se udeležili po svojih zastopnikih skupine kovinarjev Jesenice, Javornik, Ljubljana in G u š t a n j. Kot zastopnik centrale se je konference udeležil tov. Jože Rutar. Poleg njega je priso-
stvoval konferenci tudi naš starosta Jože Gost inča r.
Konferenca je bila v poročilih in tudi v debati na višku. Pokazalo se je, da skupine ae rastejo samo številčno, marveč tudi v podrobnem delu.
Tov. Pukšič je kot predsednik podal zanimivo statistično poročilo o stanju naše težke železne industrije. Tov. tajnik pa je podal poročilo o seji predsedstva Mednarodne zveze kršč. kovinarjev, ki se je vršila 7. in 8. junija v Stuttgartu (Nemčija).
Sprejetih je bilo več važnih predlogov. Naloga ožjega strok, odbora je, da sklepe v polni meri tudi izvede.
S sodelovanjem strok, odbora bo omogočeno skupinam v kovinarski stroki res pravo strokovno delo. Našemu strok, odboru želimo pri tem težkem delu kar največ uspehov.
Rudarji
Huda jama. V noči od 27. na 28. junija je v jami ponesrečil Zupan Jožef. Ročaj dvigala (žerjava) ga je tako nesrečno udaril po glavi, da mu je počila lobanja in da je z& posledicami umrl v celjski bolnišnici.
Huda jama.. Meseca junija smo praznovali sledeče dneve: 1., 2., 25., 28. in 29. Tako nam ostane 21 delavnih dni.
V	nedeljo 26. junija smo imeli pri Sv. Jederti sestanek članov Strokovne skupin)? rudarjev. Sestanek je bil zelo važen. Smo pa nekatere tovariše, ki bi se ga lahko udeležili, pogrešali. Marsikdo meni: »Brez mene bodo že prebili.«
Tovariši! Tako mišljenje je napačno. Vsak organiziran član mora smatrati za dolžnost, da se sestankov redno udeležuje. Nobeden naj ne bo tako malenkosten, da ga ovira par kapljic dežja, dolga pot itd. Vrhu tega naj vsak vrši svojo veliko organizacijsko naiogo s tem, da povabi na sestanek svojega tovariša, prijatelja. Vsakdo naj doprinese svoj del k poglobitvi delavske zavesti. Vsak organiziran član naj se zaveda, (la je tudi njegova dolžnost, pa če meni, da je najmlajšj, da stremi za tem in stori vse, kar je možno, da se organizacija razširi 1» okrepi. Tu velja geslo: »Vsi za enega, eden za vse. Kakor je bilo že omenjeno, imamo redne sestanke vsako prvo nedeljo v mesecu v Laškem ob 7, vsako tretjo nedeljo v mesecu pa pri Sv. Jederti ob 8 zjutraj. Če so prav posebni zadržki, se U dnevi spremenijo. O tem pa itak člane pravočasno ol>-vestimo.
Viničarski vestnik
Sv. Barbara v Halozah. Malo nas je, n
vendar toliko, da se upamo zglasiti v našem viničarskem kotičku »Delavske Pravice«. Dne 29. junija je bil občni zbor naše skupine. Izvoljen je bil le z malimi spremembami dosedanji odbor. Tov. Peter Rozman nam je v vznesenih besedah daf smernice za nadaljnje delo in nam poročal o važnosti strokovne združitve, posebej v sedanjem tenkem viničarskem položaju.
Kakor povsod tako tudi pri nas ne manjka nasprotnikov in to iz lastnih viničarskih vrst. Celo taki se najdejo, ki so že ne sanuj enkrat iskali pomoči pri organizaciji in Jo tudi dobili. A danes ji te dobrote vračajo z najgršiin obrekovanjem. Tako ravno zna biti hvaležna znana tovarišica. Ko je nam>-reč prišlo od centrale navodilo, če hoče kdo
dobiti kako posmrtnino po smrti tega ali onega člana, da mora pristopiti v posmrt-ninski sklad. Omenjena tega ni hotela, dasi je imela staro in bolno mater, češ da je članarina zadosti. In res. Za par mesecev je potem mati umrla. Posmrtnine pa ni mogla dobiti, ker ni bila članica posmrtninskega sklada. Zato pa sedaj kar bljuje ogenj na našo skupino in hujska še druge viničarje proti organizaciji. Mi pa se držimo le svojega gesla, to je, da mora biti ljubezen naših dobrih tovarišev močnejša nego je sovraštvo naših nasprotnikov. S tem bomo vse premagali. Zato pa tovariši in tovarišice! Pogumno v boj za naše svete pravire in ne bojmo se dati tistih dinarčkov kot članarino ali posmrtnino. Saj je v prid nam samim. Pomislimo, da danes lahko nesreča zadene tebe, a jutri mene. Viničarji, oklenimo se vsi naše organizacije, ker nas ravno ona usposablja za svobodne ljudi in ne več sužnje in tlačane.
Razno
Upokojenci in novi kovinarski pravilnik.
Jesenice. Tudi upokojencem danes ni lahko. Še za to malo pokojnine se morajo boriti. Tako se je bati, da bo rudarskim upokojencem novi pravilnik znižal pokojnine.
Zato so upokojenci krajevne bratovske skladnice Jesenice-Javornik predložili g. županu mesta Jesenice resolucijo, v kateri
Od leta 1925 dalje so se po redukcijah pri TPD pojavljale težave v pokojninskem zavarovanju bratovskih skladnic dravske banovine. Stanje blagajn je postalo pasivno, ker se je z redukcijami znižal stalež zaposlenega delavstva. Na drugi strani pa se je s tem, ker so podjetja odpuščala predvsem starejše delavce, zvišalo število upokojencev, vdov in sirot. To stanje postaja vsako leto bolj pereče, ker so začela tudi druga podjetja, kakor n. pr. KID z racionalizacijo svojih obratov. Tudi tu prihajajo kot prvi v poštev za redukcijo starejši delavci. Tako postaja razlika med zaposlenim delavstvom in upokojenci vedno večja. Manjša se število zaposlenega delavstva, veča pa število upokojencev. Ako se ne najde v najkrajšem času primerne rešitve, je nevarnost, da postane starostno zavarovanje bratovskih skladnic v Sloveniji nelikvidno.
Znano nam je, da ministrstvo za šume in rude pripravlja nov pravilnik, v katerem se bodo gotove določbe starega pravilnika izboljšale. Radi znižavanja plač, skrajšanja delovnega časa je bil govor na anketi v Belgradu, naj se prispevki za pokojninsko zavarovanje bratovskih skladnic zvišajo, ali pa znižajo dajatve. Prvo bo v sedanjih razmerah radi navedenih motivov težko doseči, pri drugem bi pa bili upokojenci težko prizadeti.
Zastopniki delojemalcev so na konferenci v Belgradu odločno branili načelno stališče neokrnjenih dajatev po sedanjem pravilniku. Pri vprašanju kritja za sedanje dajatve pa so morali popustiti, ker bi delavstvo nikakor ne moglo prenesti obremenitve s tolikimi prispevki, ki bi zadostovali za kritje dajatev. Pripomniti je treba, da tudi novi osnutek rudarskega pravilnika ni zgrajen na podlagi popolnega kritja, zato se ne more trditi, da bodo prispevki zadostovali za kritje predvidenih dajatev.
Iz gornjega je tedaj sklepati, da bo bodoči pravilnik znižal sedanje pokojnine. To vprašanje pa je za upokojence bratovskih skladnic življenske važnosti. Ker jim tedaj
pokojnine ne bodo nudile zadostnih sredstev za preživljanje, se je bati, da bodo s tem toliko bolj obremenjene občine.
Poleg tega imamo v svojih vrstah tudi staroupokojence, ki so bili upokojeni pred letom 1925. Ti upokojenci prejemajo minimalno pokojnino z doklado pokrajinskega fonda za zavarovanje rudarjev. Nujno potrebno je, da se ti upokojenci izenačijo z ostalimi, ki so bili upokojeni po letu >1,925.
V	kolikor se bo v Sloveniji razvijala industrija in večalo število delavstva, predvsem v težki železni industriji bo to vprašanje vedno bolj aktualno. Ukrepe, ki naj bi pokojninsko zavarovanje spravile v sklad z dejanskimi potrebami, je treba čimprej izvesti.
Zato si dovoljujemo upokojenci krajevne bratovske skladnice Jesenice-Fužine oz, mesta Jesenice, ki je na tem vprašanju najbolj interesirano, da poleg že sedaj pokre-njenih akcij Joraira anketo vseh občin dravske banovine, kjer naj bi se to vprašanje obravnavalo. Ta anketa naj bi predvsem ugotovila, da so občine z izdatki za onemogle delavce že sedaj preobremenjene. Mnenja smo, da so moralno dolžni prispevati za nas oz. za sanacijo pokojninskega zavarovanja tisti, kateri so 40 do 50 let črpali dobiček iz našega dela.
Kraljevi vladi in banski upravi naj se za sanacijo pokojninskih blagajn bratovskih skladnic predlaga kritje iz naslednjih virov:
1. Redne letne subvencije iz državnega proračuna in sicer vse do tedaj, da bo zavarovanje imelo primerne rezerve, ki bodo omogočale nemoteno izplačevanje pokojnin.
2. Dotacije iz banovinskega proračuna v istem smislu kakor države.
3. Podjetja, v katerih so bili zaposleni upokojenci bratovskih skladnic dravske banovine, naj tudi prispevajo gotov delež. Ta prispevek naj bi se stekal v primernih odstotkih iz vrednosti prodanega blaga ali čistega dobička. Nekako na isti način, kakor se to prakticira z dotacijo od vsake prodane tone premoga za pokrajinski sklad staro-upokojeneer.
Vse te dotacije pa morajo biti tako visoke, da se v nekaj letih doseže popolna sanacija pokojninskih blagajn bratovskih skladnic.
Ker so pokojnine edino sredstvo, s katerim nam je omogočeno vsaj skromno življenj®, zahtevamo naj se zbrane rezerve naložijo kaj najbolje, da ne pride zavarovanje zopet ob ves denar, kakor se je to Zgodilo med vojno z vojnim posojilom.
Pokojninska blagajna bratovskih skladnic je imela leta 1925 1,805.965 Din. Izdatkov leta 1931 12,262.449 Din.
Polnopravnih • upokojencev brat. skladnice je bilo koncem leta 1926: članov 216 vdov 58, sirot 95, skupaj 369. Koncem leta 1931 ze 1604 članov, 398 vdov in 495 sirot Skupaj 21499.
Končno smo mnenja, naj anketa ugotovi nujno potrebo uvedbe starostnega zavarovanja predvidenega v zakonu o zavarovanju delavcev za celo državo. Ogromni stroški, ki jih imajo sedaj občine z onemoglimi delavci, bi pri uvedbi starostnega zavarovanja popolnoma odpadli. Pri tem vprašanju so interesirane prav vse občine brez izjeme.
Podpirajte neodvisen delavski tisk — pridobivajte novih naročnikov za: tednik »Delavsko Pravico«, mesečnik »Besedo o sodobnih vprašanjih«, mesečnik »Mladi plamen«.
Upton Sinclair: ,
DOLARJI
roman
(Naslov v izvirniku: Mountain City)
I. poglavje.
Govedo.
I.
Tiri velike prekocelinske železnice so tekli naravnost in nezmotljivo iz daljne, ploske poljane in skozi vasico Ala-mito, štiri enakomerne, brezhibno položene tračnice, vedno gladke in svetle v soncu in dežju. Malemu Jedu Rusherju so se zdele kot čuden kos narave; odkar je mogel pomniti, so ležale tam, bile so najzanimivejša stvar njegovega sveta. Dolgi vlaki z ducatom elegantnih, rdečerjavih vozov so drdrali po njih, nad dimnikom pri stroju je plapolala dimasta zastava in oblaki prahu so se Valili za njim kakor majhni viharni vrtinci. V vozovih so sedeli ljudje. Človek jih je lahko videl pri oknih in na zadnji ploščadi, mahali so z rokami izginjajoč v daljavo. Nekoč je vlak malo zadržal svoj tek, neki gospod je razcapanemu, malemu fantku ob progi vrgel četrt dolarja — in tako je v življenju Jeda Rusherja vzraslo resno vprašanje! Če bi novec pokazal, bi mu ga stari vzel; če ga ne bi pokazal, kaj pa bo potem od njega imel?
Prekocelinski »bliski« so bitje mesteca Alamita blagovolili upoštevati le v toliko, da je stroj nekaj milj pred postajo izpustil dva dolga in dva kratka žvižga in opozorilo tik pred postajo spet ponovil, ker je lučaj dalje držal čez progo prehod. Ti žvižgi so doneli noč in dan ob določeni uri; naj je bilo pozimi ali poleti, v lepem ali v grdem vremenu, ljudje so po njih lahko naravnavali svoje žepno ali stenske ure, — le da mali Jed še nikdar ni videl žepne ure in stenska doma že tako dolgo ni več tekla, da so otroci komaj še vedeli, čemu prav za prav visi na zidu. Na
železniških voznih redih je za imenom Alamito stala črka »h« in to je značilo, da so se vlaki v Alamitu ustavljali le, k«uldr so hoteli vstopiti kaki potniki iz Omahe in drugih vzhodnejših krajev, ali pa na posebno znamenje, da so jemali s seboj potovalce za Ogden in dalje na zapad. A tako važne osebnosti niso prihajale pogosto v Alamito in Jed jih je tudi brez tega dobival po grbi od starega, če je lazil po postaji, ko je bilo doma vendar toliko dela.
Za tega malega kmetskega dečka je železnica igrala isto vlogo kakor za srečnejše otroke pravljica. To je bila njegova čarna preproga, njegova Aladinova svetiljka, njegov zlati grad —- hrana njegovi domišljiji, predmet njegovih vprašanj. Kam vozijo vlaki in kdo so ljudje, ki sede v vozovih? Ali se lahko vsakdo vozi z njimi in če ne, zakaj ne? Zakaj se štirje svetli tiri v daljavi stekajo in kako se morejo vozovi držati na tračnicah, če so pa vedno manjše? Liza, Jedova najstarejša sestra se mu je smejala in dejala, da se tračnice prav nič ne manjšajo, da se le tako vidi; a zakaj se tako vidi, tega mu pa ni mogla pojasniti.
Narava v Alamitu ni bila prav posebno zanimiva in zu-bavna. Dolina je bila široka in plitva in gorovje zelo daleč; majhen dečko sploh ni mogel vedeti, kaj je prav za prav gora. Drevja je bilo le malo, ker so morali vodo kalati iz arteških studencev, Rusherji so jo morali v sodih vlačiti do hiše. Govedo je dolgočasno, ker ga je toliko in ker je človek že od ranega detinstva njegovega vedenja mivajen. Konji so že zanimivejši, a tista dva, ki ju je gonil njegov oče, sta bila prav tako poklapana kot njun kočijaž. Tako je človek imel le grmeče vlake in čarna bitja, ki so v vlakih stanovala. Bog ve, če vedno stanujejo v vlakih ali morda izstopajo, namesto njih pa vstopajo drugi? Kako neki, da jc na svetu toliko ljudi in ali delajo še kaj drugega kot pa samo potujejo? Kako tečejo stroji in kako morejo žvižgati? Kaj značijo besede, ki stoje na vozovih? Železnica ni bila le Jedova čarna preproga in zlati grad, bila je tudi njegov abecednik.
Vlaki, ki so se ponižali, da so obstali v Alamitu, so bili določeni za živino. Težki stroji so jih ponavadi ponoči pri-
Doma in po svetu
Noyo ylado je sestavil dr. Milan Srskič. Dr. Voja Marinkovič je podal ostavko na oba svoja resora. Novi ministri so: Minister za notranje zadeve Živojin Lazič, dosedaj ban v Skoplju, zunanji minister Bogoljub Jeftič, minister dvora in trgovinski minister Ivan Mohorič, nar. poslanec. Poročajo, da predstavlja novi kabinet politično ojačeno vlado, ki se bo s podvojeno močjo posvetila končni rešitvi političnih nalog in gospodarske krize v naši državi.
Mariborski »komunisti«, tri ženske in en moški, ki so bili aretirani radi »komunističnega prevrata«, pridejo 8. julija pred sodišče v Beogradu. Oficirji so bili zadnjič obsojeni pred 'vojaškim, sedaj pa bodo civilni udeleženci sojeni po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda pred izrednim civilnim sodiščem.
Zamenjani bani. Dr. Tartaglia, ban v Splitu je bil na lastno prošnjo razrešen. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Josip Jablanovič, inšpektor pri ministrskem predsedništvu. — Upokojen je ban zetske banovine Uroš Krulj; zamenjal ga je senator dr. Aleksa Stanišič iz Belgrada.
Krvav spopad med kmeti in orožniki. Uradno poročajo 1. julija: Davi nekako ob 9 med sejmom na Ubu se je pojavil bivši nar. poslanec Vojislav Lazič s skupino svojih pristašev in skušal prirediti na sejmu shod, čeprav tega ni bil prijavil po zakonu. Pozvan od zastopnikov oblastev, naj se odstrani, Lazič ni hotel poslušati naredbe oblasti, marveč je pozval prisotne k odporu, nakar so njegovi spremljevalci začeli metati na organe oblasti kamenje. Pri tem so zadeli štiri orožnike in dva policijska uradnika. Tedaj je neki napadalec streljal z re-
volverjem in hudo ranil nekega orožnika. Orožniki so zato rabili orožje in pri tisti priliki sta bili ubiti dve osebi. Več drugih oseb je bilo tudi ranjenih.
V	splošni zmedi je nato Lazič pobegnil. Preiskava je v teku in krivci bodo po zakonu najstrožje kaznovani.
Ukinjenih je z naredbo vlade več trgovskih akademij in znižanih več oddelkov na trgovskih šolah in srednjih tehničnih šolah.
i
Lansanska konferenca, upajo, da bo kljub zelo nasprotnim stališčem končala s kompromisom. Angleži in Francozi so zahtevali, da plačajo Nemci na račun reparacij 4 in pol milijarde zlatih mark, kar pa so Nemci odkraja odbili. Izjavili pa so, da bi plačevali največ 160 milijonov zlatih mark vsako leto skozi 10 let. Pogajanja se še nadaljujejo.
Mnogo slabše pa je z razorožitveno konferenco, ki bo odložena do novembra, ker sedaj diplomatje ne morejo do prav nikakšnih sklepov.
Med Rosijo in Poljsko bo sklenjena z vednostjo Francije pogodba o nenapadanju.
Kongres narodnih manjšin se je vršil na Dunaju. Ostro je protestiral proti zatiranju Slovencev in Hrvatov v Italiji.
Nemška vlada je izdala naredbo, da se sme povsod nositi fašistovska uniforma. Dežele pa se tej naredbi ne uklonijo. — Volivna borba je zelo srdita. Krvavi spopadi med komunisti, soc. demokrati in fašisti so vsak dan po vsej državi.	J
V	Ameriki se bodo vršile v bližnjem času volitve predsednika republike. — Brezposelnih je že čez 12 milijonov.
je treba napraviti razliko med velikim
S malim obrtom in upoštevati razliko ed različnim stanjem tehnike.
Antvverpenske krščanske strokovne organizacije, ki štejejo (samo mesto!) 36 tisoč članov, so poizkusile dati kongresu čim svečanejše obeležje. Pred zaključkom kongresa je naglasil predsednik internacionale B. Otte vero, da bo v novi dobi krščansko strokovno gibanje močno sodelovalo pri ustvarjanju novega soci-alno-gospodarskega reda. |
Kongres je naglasil v svoji resoluciji
o	gospodarstvu, da stopajo v ospredje spremembe v gospodarski strukturi, ki se je izvršila po vojni vsled racionalizacije in gospodarskih monopolov; nastopila je svetovna agrarna kriza z nasle-dujočimi revolucionarnimi pojavi; nezdravo je razmerje med produkcijsko obsežnostjo in kupno močjo. Prenovitev gospodarstva more slediti le stalnemu zboljšavanju človeškega mišljenja. Kršč. dejavnost in striktna izpeljava krščanskih ustanov v gospodarstvu more pripeljati do zboljšanja. Reparacijsko vprašanje se mora rešiti. Če države ne bodo pokazale zato dovolj razumevanja, bo krščansko delavstvo organiziralo gibanje, ki bo prisililo vlade k aktivnosti.
Glede brezposelnosti je naglasil kongres potrebo zakonitega brezposelnega obveznega zavarovanja. Po sklepu 16. konference dela morajo države pospeševati gospodarske možnosti. Radi delne odprave brezposelnosti so nujno potrebna javna dela.	•-■!
Delavska zakonodaja države matice se mora izvajati tudi v kolonijah. S pomočjo M. U. D. naj se uvedejo v kolonijah še posebne zakonske določbe za zaščito delavcev. V kolonijah in kulturno zaostalih državah naj se ne krši koalicijska svoboda.
Glede zaščite žen je zahteval kongres, naj bo za enako delo enaka plača kot pri moškem delavcu. Treba se je boriti proti najnovejši tvoritvi razlike med moško in žensko plačo, vsled katere ima ženska delovna moč prednost pred moško. Družinski oče mora imeti družinsko plačo, da ne bo mati prisiljena iskati delo. Delavke naj se ne zaposlujejo v industrijah, ki so najbolj škodljive zdravju. Obrati, ki zaposlujejo delavke, so potrebni najstrožje kontrole.
Kongres je postavil praktične zahteve tudi glede delovnega časa in zaščite mladoletnih delavcev.
Redukcija nameščenstva socialnega
zavarovanja?
kongres krščanske strokovne internacionale
Dne 22. junija je otvoril B. Otte, predsednik internacionale, njen kongres v Antwerpnu ob navzočnosti delegatov državnih zvez Belgije, Nemčije, Francije, Avstrije, Nizozemske, Švice, Češkoslovaške, Ogrske in Luxem:burga ter zastopnikov strokovnih internacional posameznih strok. Kot gostje so bili navzoči zastopnik mednarodnega urada dela, belgijske vlade, mesta Antwerpen, katoliške in evangelske delavske internacionale. Zastopane so bile tudi organizacije, ki niso članice internacionale (Poljaki).
Po otvoritvi je poročal tajnik internacionale o njenem delu in razmahu. Članstvo je zrastlo na 2,351.000 članov. Za tem so bili podani kongresu referati
o gospodarski krizi, katerih temata smo že priobčili. O reparacijskih vprašanjih se je razpravljalo zelo stvarno in ognjevito. V končni resoluciji je celo grožnja, da bodo izpeljale krščanske strokovne organizacije po vseh državah močno ljudsko gibanje za rešitev nujnih vprašanj, če se vlade ne bodo same potrudile jih rešiti. To je znak velike prožnosti in energije krščanskih strokovnih organizacij. Mnogo se je govorilo o delovnem času. Število ur se ni določilo. Poudarilo se je načelno, da je skrčenje delovnega časa potrebno, če hočemo doseči, da se bodo milijonske brezposelne mase zopet vključile v produkcijski pro-
Kot vsa podjetja, tako preživlja tudi socialno zavarovanje hudo krizo. Radi te so bilance vsako leto slabše. Na vseh koncih se poudarja potreba štednje in znižanja izdatkov. Zato je razumljivo, da se od časa do časa vzamejo v pretres tudi nameščenske plače v celoti in da pade konstatacija:	Postavka plač je
previsoka! Potrebna je redukcija nameščenstva! Gotovo ni edina postavka, pri kateri se da nekaj prištediti, postavka plač, vendar se bomo pobavili v kratkem le z vprašanjem reduciranja prejemkov nameščenstva. f Najprej je treba ugotoviti, da bi bilo krivično, če bi vsled krize trpeli in bi bili udarjeni le nekateri nameščenci, ki bi bili reducirani. Ali mar ni že dovolj brezposelnih na cesti? Ali naj se kriza še bolj poostruje? Ali mar ne sodelujejo pri zavarovanju s svojim delom prav vsi nameščenci? Brez kake škode bi morda zadela redukcija poročene nameščenke, katerih možje imajo sami prejemke, s katerimi morejo preživljati ne le sebe, ampak tudi družino. Eventuelna redukcija s te strani bi prišla najbrže še v prid marsikateremu moškemu nameščencu, ki je danes brez službe in kruha! Vsaka druga redukcija oziroma redukcija moškega in neporočenega ženskega
ces. Vprašanje delovnega časa se ne | osobja pa bi škodila tudi uradu. Kdo pa more rešiti šablonsko za ves svet, ker | Ve, kako dolgo bo trajala gospodarska
vlekli na postajo in potisnili vozove potem na stranski tir do klančin pred pobeljenimi mrežami. Gonjači so gonili živino čez klančine, bilo je dosti tuljenja in mukanja, konji so ritali. gonjači kleli, potem so vrata naloženih vozov trdno zaprli, pripeljal je nov stroj in tuljenje in mukanje je izginilo v daljavi — »staja, ki drvi skozi noč s povprečno hitrostjo štiridesetih milj na uro.«
Nobeno živinče izmed vseh ni bilo starega Rusherja, ki je bil zaposlen le kot kočijaž in dninar pri živinorejcu Hinksu. Hinks je bil debel in rdečeličen in je imel živine svojih šest tisoč glav; z donosom od teh čred si je v soseščini vzdrževal tri ženske, ki jih je pretepal, kadar je bil pijan. Tu in tam je premlatil tudi malega Jeda, če mu je prišel v napotje in kadar ga je popadel bes, je pretepa! Jedovega starega; stari se je potem znašal nad Jedom in nad njegovimi brati in sestrami. Tako so si že v rani mladosti vtepli v glavo, da je treba moč upoštevati in spoštovati; Jed pa se je naučil še več, kmalu se je naučil tudi poželenja, da bi sam imel moč. Kolikor se je mogel spominjati nazaj, je moral dan za dnem, poleti ob štirih in pozimi ob petih vstajati in opravljati trdo in neprijetno delo; in neprenehoma je razglabljal, kako bi mogel uteči temu življenju in se pridružiti razredu onih srečnih bitij, ki prebivajo po vlakih.
II.
Ko je Jed imel osem ali devet let, je morala ena od Hinksovih žensk odpotovati na pogreb svojega očeta in prelepi »blisk« je zgolj zaradi nje dobil povelje, naj ustavi svoj hrumeči tek. žensko je stala na peronu, vsa okrašena s perjem in kožuhovino, s polno škatelj in kovčegov in mali Jed je tvegal ploho udarcev, samo, da je prisostvoval velikemu dogodku. Iz daljave se je oglasilo rezko žvižganje, potem je pridrdrala dolga veriga rjavih voz in se s pravljično točnostjo ustavila; belo oblečen sprevodnik je odprl vrata, izstopil in postavil na peron majčken zabojček, ponosna gospa je vstopila in pol ducata zijajočih kmečkih tesel so pred nosom zaloputnili vratu.
Iz Bog ve kakšnega razloga vlak ni takoj speljal. Voznik na stroju, kurjač, zavirač in sprevodnik so drveli skupaj — neka os se je bila vnela in se je kadila — vlak je moral čukati, da so popravili škodo.
Čudovito doživetje za znanja željnega otroka, njegov prvi pogled v »veliki svet«! Vozna vrata so se druga zi^ drugimi odpirala, belo oblečeni sprevodniki so postavljali svoje zabojčke in na tla so stopala tista nebeška bitja, ki jih je Jed vsak dan svojega mladega življenja videl, kako so z brzino štiridesetih milj na uro drvela mimo. Gospodje v brezhibno zlikanih oblekah, ki so na videz pravkar prišle iz krojačnice (ali kjer so že delali taka čuda), gospodje s snažnimi, belimi ovratniki, z lepimi, nežno barvanimi kravatami in brezmadežno osvetljenimi čevlji, gladko obuti, rožnati gospodje, ki so širili okrog sebe nepojmljivo, skoraj božansko ozračje blaginje in sreče. Bilo je v oktobru in kljub opoldanskemu solncu prav mrzlo; mali kmečki cepec je stal pri vlaku in s široko razprtimi, otožnimi črnimi očmi opazoval ljudi; imel je na sebi le dvoje oblačil; modro srajco, ki jo je že oče temeljito obnosil, preden so jo skrojili za fanta, in dolge hlače, ki bi mu tudi nekaj let pozneje ne bile prekratke.
Gospe so stopale iz vozov, posamič ali po dve so stopicale na tla, cvrčale, žarele od sreče z mehkimi kožuhi okrog vrjitu, ovešene z iskrivimi dragulji in s tako lepo počesanimi lasmi, da so bile na pogled kot umetnina kakega poklicnega okraševalca izložb. V prozornih tkaninah so nosile lepo oblikovane trakove in vezi, na nogah nežno okrašene čeveljčke in so imele svetlo rožnata lica, kar se je zdelo Jedu nekaj nedopovedljivo lepega in bogatega; obdajali so jih sladki vonji, kot se za nebeška bitja pač spodobi. Nekatere so dostojanstveno korakale čisto same, druge spet so klepetale z gospodi ali pa so si mimogrede izmenjavale šaljive besede. To je bila modna razstava, na Fifth Ave-nuea1 ali Bois de Boulognea'-' sredi te puste goveje gmajne.
1 Najimenitnejša newyor.ška ulica, bivališče in sprehajališče milijonarjev.
2 Park pri Parizu, sprehajališče bogatašev in odličnikov.
kriza? Če pride zopet normalno gospodarsko življenje, bo pa treba zopet sprejemati nove moči in jih izobraževati za delo. Eventuelne redukcije bi tedaj kvarno vplivale na nameščenstvo in na poslovanje. Zato se bo treba vsekakor odločiti za drugo pot, ki ne bo pomenila za urad in njegovo poslovanje nikake škode, po kateri pa bodo vsi nameščenci enako in solidarno, in procentualno z ozirom na svoje prejemke nosili posledice krize. Prejemki naj se znižajo vsemu nameščenstva za toliko, kolikor bi znašali prejemki reduciranih nameščencev) Pripomniti moramo, da so se nameščenstvu že itak pred kratkim dvakrat znižali prejemki. Toda kljub temu nameščenstvo ne bo ugovarjalo novim odtegljajem, ker bo vedelo, zakaj gre, ker se bo zavedalo, da vsled skupnih žrtev ne bo en njegov del pahnjen v brezposelnost in ne bo obsojen na stradanje. To je edina prava rešitev! Nameščenske organizacije se bodo morale zavzeti zanjo z vsemi silami, če bodo hotele pokazati, da so res nameščenske, da delajo v prid vsega članstva in nameščenstva in ne le nekaterih. Potrebna je solidarna borba in enoten nastop!
Sodalis.
Nas pokret v Dalmaciji
Krščanski strokovni pokret v Dalmaciji se bolj in bolj učvrščuje. Najmočnejša je nameščenska skupina, ki je imela 9. V. svoj občni zbor v Splitu. Od prejšnjega leta je splitska krajevna organizacija zrastla od 58 na 74 članov. Mnogo nameščencev je pa organiziranih še izven Splita. Premoženje organizacije se je od lani podvojilo. Nameščenci so konsolidirali svoj podporni fond in sprejeli njegov poslovnik. Iz tega je razvi-deti, da znaša mesečna članarina 5, 10, 15 in 20 Din. Člani dobivajo znatne podpore za brezposelnost, pogrebnine, ob poroki. Izvoljeni so bili v odbor: Bone-fačič, Lukas, dr. Podoljšak, Radiča, dr. Ciko, Donadini, Smoljan.
Splitsko okrožje Radničkega stru-kovnega saveza je pričelo izdajati zaenkrat, dokler ni mogoče izdajati lista redne okrožnice, ki jih dobijo vsi člani.
V	prvi okrožnici poudarja okrožje težke razmere in potrebo strokovne organizacije. Poudarja, da se sicer počasi, toda sigurno ustvarja nova organizacija in krepak krščansko-socialističen pokret, ki se ni mogel razviti v bivših političnih bojih.
Danes mo priložili položnice vsem onim naročnikom, katerim je potekla naročnina. Vsem onim, ki nam dolgujejo naročnino še za preteklo leto, bomo list s prihodnjo številko ustavili. Da ne bo nepotrebnih reklamacij, prosimo, da naročnino p. n. naročniki takoj poravnajo. Ako pomotoma dobi kakšen naročnik položnico, ki je naročnino že plačal, naj jo shrani za prihodnjič. — Uprava.
Vrsta 1345-03
Enostavni in okosa i> vi ji iz sa ena s ; ol-visoku je:p l.plik so n urj.ibni Potrebni so /.a ura.1 n s, lehifl.
i1K 1 N A ■'.? i' 01> 1T E J * Q B
Za gospodin e:	Vrsta	3^45-03
Za vsakdanjo ui orabo {>!aUtičen močan in ucjiiben f.e.velj U b >ksa. k1 je potreben vsaki gospo linji
E IM CENENE NOGAVICE: M
Vrsta 2945-11
Čevlji i i rujavega boksa. PraUtičt-n in eleganten Ravt:Ot;i;.e od laka za nedel o in praznik za ceno Din 14^’ —
Vi sir. "'«7-22
Udoben ievei široke <ibl:i>f u iiioi-neea boksa i Bern asi m podplatom ki izdrži trikrat to! ko kol usnjati po-ipUt
7--, ZENSKE Dl'« 19-.
J . /•■!" 1	J	*	1	11	1	!	    ■	■'»-T
rsta 2027-15
Okusni iD.n.ki po.<:e.vi..i iz ru av.-g. ie.eiVjega b k^a i ii (:o.:i;in usliši.ivi potipislo.ni. U.icbna
i bi r-a Ja c i- .i pi | o e! ru' t- evan
Vj-sta 2944-00 San !s 1; ne žulijo niii noj, nili žepa. OtrošM št. 22-26 I)iji 39'—, ši.27-33 Din 49 —. Ženski št. ’54-3? Din 59—. Moški š!. 39-46 Din 09 —
Vrsta 31£>2 00 Za živahne dečke smo ndeiali visoke čevlje š trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so pctrebn- za vsakdanjo nošnjo
Lufov vložek Din 5--
Vrsia 3601-00
Otr Sk> vis.ok <'eviji m ra avega a) črnega boksa s trpežnim usnjatim po.-lp':.iom liti v raznih keiiittitoaciiab za isto ce;io
Cižme iz n.oč-iea:	un . nes» usji * - u.n a-
stiin i o:tp a.viij m pt io. 7.a doc, ui.au ri al iam mo a iieio na joi.iu :n vsak -.trapeč.
DOLŽNOST PODJETNIKA JE
da misli, kako bo cen« svojih proizvodov prilagal cenaiji, ki tih odjemalec zmore, in kf>k• > bi dal -vojim sodelavcem nrve'jo n:<‘go.5o plačo. Delujoči na tern principu prodajamo danes obutev skoro m polovično ceno od lanskih cen
Vel 23-26	Vrsti.	2S5
Otroški čeveljčki iz laka in ru avega boksa izdelan' f eksibl z pan'at m pxlp:at< m Vel 27-3§ Difj 6£'-, ;5:3S 11 n £p-
Novo vodstvo pri QUZP in Trgovskem bolniškem podpor, društvu v Ljubljani
Komisarja za Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani (Ivan Tavčar) in za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je minister socialne politike razrešil in imenoval pri obeh zavodih ravnateljstvo.
Pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev so bili imenovani:
iz skupine delojemalcev:
v ravnateljstvo Čobal Melhijor, Zagorje; Kavčič Tomaž, Stražišče pri Kranju; Kravos Vladimir, Ljubljana; Ošlak Josip, Maribor; Saje Ladislav, Maribor in Tavčar Ivan, Ljubljana; kot namestniki ravnateljstva Vddiic Karel, Celje; Blažek Anton, Ptuj; Klanšek Maks, Rožna dolina pri Ljubljani; Škofič Ivan, Ljubljana; Bregar Rudolf, Ljubljana in Bizjak Luka, Litija. V nadzorstvo Kosem Drago, Ljubljana; Jakomin Lavro, Ljubljana; Terkuč Edvard, Zg. Šiška pri Ljubljani; za namestnike nadzorstva Žulo-vec Jaka, Vevče; Prezelj: Anton, Ljubljana in Juh Fran, Ljubljana.
Iz skupine delodajalcev:
V ravnateljstvo Rebek Josip, Ljubljana; Prepeluh Albin, Ljubljana; Ribnikar Adolf, Ljubljana; Krapež Milko, Ljubljana; Oset Andrej, Maribor; ing. Jelenc Jože, Maribor; za namestnike ravnateljstva Kersnič Ivan, Ljubljana; Verbič Anton, Ljubljana; dr. Sajovic Stanko, Kranj; Gajer Rudolf, Ljubljana; Pogačnik Hinko, Ruše in Dolničar Jernej, Celje. V nadzorstvo Bure* Franjo, Maribor; Bonač Fran, Ljubljana; Naglas Viktor, Ljubljana in kct namestnik Dolžan Fran, Celje; ing. Kobi Joško, Ljubljana in ing. Toman Anton, Ljubljana.
Pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu
so bili imenovani 'v ravnateljstvo Berdajs Vilko, Maribor; Frazarinc Anton, Celje; Klinar Peter, Ljubljana; Sire Franjo, Kranj; Smnkolj Albin, Ljubljana; Weixl Vilko, Maribor; Glušič Edo, Ljubljana; Golmajer Ciril, Ljubljana; Lavrenčiči Valter, Ljubljana; dr. Pless Ivan Ljubljana; Zemljič Joško, Ljubljana in Račka Anton, Ljubljana; za namestnike članov ravnateljstva pa Verbič Anton, Ljubljana; Sušnik Alojzij, Ljubljana; Jurjevec Avguštin, Ljubljana; Lesjak Fran, Ljubljana; Šket Jakob, Ljubljana in Piber Josip, Ljubljana.
Razrešeni so bila tudi komisarji Okrožnih uradov v Banjaluki, Somboru, Dubrovniku, Osijeku, Splitu, Tuzli in Sarajevu.
Konstituiranje novih ravnateljstev
se bo izvršilo v najkrajšem času.
Q:iii!miiiimnHiuMU!imiimiiiiiiiHiii!iiiaimiiiiuiii!nniMiiiQ
1 KNJIGOVEZNICA 1
I	JUGOSLOVANSKE TISKARNE, prej K.T.D §
| LJUBUANA
1 KOPITARJEVA UL. 6/11
Crtaimc.« in tvoiDica po-	|
siovnih knjig -Stalna veltka	1
zaloga vsažovrstu h ea’ds-	1
konti, s-trac, journaiov i. dr.	f
lastnega izdelka	1
1	■*
s	s
DiifmimiiisiismmmiimnimHiiifiiiiimminimminuiiiiiiiiiB
Čevlji PENIK
so najboljši in najcenejši. Posebno delavski čevlji se priporočajo.
Kolodvorska ulica št 35 - Ljubljana
Kdor želi imeti prvovrstno bodisi slovensko, nemško ali kro-matično harmoniko, naj se obrne na tvrdko
DRAGO JANC
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 9
izdelovalec harmonik
kateri iamči za vsako pri njem izgotovljeno harmoniko 2 leti. Na zalog ima vse dele in glasove za harmonike. V Vašem interesu je, da se preč! nakupom obrnete na gorn o tvrdko in priložite znamko za odgovor
J)
W
X
9«
*
H
H
U
«*C
Vašo
rooš ;o damsko
garderobo zlka.
Kemično osti najceneje te
BULLETT EXPRESS
ŠniapTšnsHo ce ta lifil (hsnarnE ..Viaduki")
LlBBLiBfiB
Sprejema se tudi v trafikah: Florjanska ul. 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Figovec, Dunajska cesta, dvorišče.
Pridobivaj nosili članov za Jugoslovansko strok, zvezo!
Še bilance de n družb!
Pri nadaljnjem zasledovanju objavljanja bilanc delniških družb smo ugotovili, da so spodnje delniške družbe končale z lepim dobičkom: Ljubljanska Kreditna banka ima dobička 4,168.55,1 dinarjev. Od dobička je prepustil upravni svet za izplačilo nagrad uradništvu le 2C0.000 Din, za dividende pa se je določil znesek 2,464.868 Din. Ubogi delničarji! Kam bodo z denarjem? Za uradnike to vprašanje pač ni težkoI Hrvat-ska sveopča kred. banka ima dobička 1,400.000 Din, dividende 6%, Tekstilne tovarne v Dugi resi 2,400.000 Din, Kreditni zavod v Ljubljani 3,100.000 Di^, Zdruežne papirnice Vevče, Goričane, Medvode pa 2,710.000 Din, dividenda 8%. Pri papirnicah se je znižal dobiček od lanskega leta le za 40.000 Din. Delničarji tedaj niso prav nič izgubili, delavstvo pa zelo mnogo. Njegov stalež se je znižal za 131. Koliko dni pa je bilo v preteklem letu, ko precejšen del delavstva sploh ni delal. Koliko bo prisodil upravni svet od dobička delavstvu? Ko bi se odpovedali delničarji v ■času krize izplačilu dividend na korist delavstvu, bi jim bilo delavstvo neskončno hvaležno in bi verovalo besedi »bratoljubje«. 2alibog pa to zastonj pričakujemo!
Mariborski denarni zavodi so imeli v letu 1931. sledeče dobičke: Spodnještajerska ljudska posojilnica 126.000 Din,
Posojilnica v Mariboru pa 730.000 Din. Trboveljska premogokopna družba ima dobička 20,200.000 Din, dividenda znaša 15 Din. Delniške družbe in denarni zavodi so izkazali lepe dobičke. Vendar pa je ostal klic brezposelnih za podporo v pretežni večini neuslišan. Razumljivo je to: Saj je vendar nemogoče, da bi bil volk sit in koza cela, da ne bi bilo stradajočih brezposelnih in da bi bili ogromni dobički! Eno ali drugo! — Pribijemo:	Delovnega ljudstva ne bo
dolgo volja, da samo nosi posledice večnih kriz!	-ant.
Ukinitev kategorizacije
Od 1. junija 1932 je ukinjena kategorizacija za natakarje, natakarice in sobarice v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, krčmah, vinotočih, izkuhih in menzah.
Zato se bodo za te osebe določaj i mezdni razredi po dejanskem zaslužku. Urad naproša vse delodajalce, ki zaposlujejo tako strokovno osobje, da pri vse(h novih prijavah točno označijo zaslužek v denarju in naravi. Med zaslužek spadajo vsi redni prejemki, do katerih ima nameščenec pravico po pogodbi o namestitvi kot plač^, me$da, stanarina, napitnina, stanovanje, hrana itd. — Mezdne razrede za že prijavljene uslužbence spremeni urad po podatkih v članskih prijavnicah.
OUZD v Ljubljana.
Socialna in gospodarska politika
Organizacija brezposelnih v Angliji.
V	Angliji nameravajo organizirati brezposelne v posebni strokovni organizaciji. Organ angleške strokovne zveze je naglasil, da bodo brezposelne podpirali v njihovih stremljenjih vsi organizirani delavci, ker ne morejo najbolj udarjene ude človeštva prepustiti popolnoma svoii usodi. Organizacije brezposelnih bodo vključene direktno v obstoječe strokovne organizacije delavstva. Zastopane bodo v najvišjih odborih in pošiljale bodo svoje delegate na letne skupščine.
Nemške organizacije poudarjajo, da so angleška stremljenja nekoliko zmotna. Brezposelni spadajo vendar vsi v strokovne organizacije svoje stroke in je njihova usoda tesno združena z uspehi strokovne organizacije, vsled česar je nepravilno, da se ustanavljajo posebne organizacije. Brezposelni vendar ne tvorijo svoje stroke!
Število zavarovanega delavstva v Jugoslavijo. Po podatkih Osrednjiega urada za zavarovanje dellavcev v Zagrebu jie število zavarovancev padlo od 531.154 v februarju na 508.829 v marcu tekočega leta. Pripominjamo, da je doseglo število zavarovancev v marcu lani 578.501. Povprečna zavarovana mezda je padla od 25.20 Din v februarju na 25.02 Din v marcu._________
Za Jugoslovansko tiskarno K. Cež.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.