v reviji Geografija v šoli je bil v začetku leta 2018 (številka 1/2018) objavljen članek z naslovom Šolska kamninska zbirka. a vtorica v njem izpostavi pomen in uporabo kamninske zbirke kot učnega pripomočka pri pouku naravoslovja in geografije v osnovni šoli. prispevek smiselno in nazorno predstavi problematiko in primer ureditve kamninske zbirke, pomen njene uporabe pri poučevanju izbranih vsebin in opiše neposredne primere uporabe pri pouku. a vtorica izpostavi tudi pomen ustreznega poznavanja osnovnih geoloških vsebin kot podlage za ustrezno poučevanje. Članek odraža primer dobre prakse vključevanja dodatnega učnega pripomočka, ki učence spodbuja k aktivnejšemu učenju naravoslovnih vsebin in predstavlja vzpodbudo pri urejanju ter vključevanju šolskih geoloških zbirk v osnovnošolsko poučevanje. k ot že omenjeno, je prav zadostno znanje osnovnih geoloških vsebin ključnega pomena, da se le-te ustrezno poučujejo in šolske kamninske zbirke pravilno vključujejo v izobraževalni proces. pri prebiranju članka pa smo opazili nekaj nepravilnosti, ki so po našem mnenju v resnici sistematske narave. Zato želimo v tem odzivu na prispevek na njih opozoriti in predvsem podati predloge za njihovo pravilno reševanje. problematika uporabe ustrezne strokovne terminologije je širšega pomena in kot taka predstavlja svojevrsten izziv. Gre za vprašanje definicij, pravilnega razumevanja določenih izrazov in tudi neustreznega poenostavljanja ali prirejanja. e den splošno znanih primerov, ki se pojavlja tako v pričujočem članku kot tudi v tako rekoč vseh učbenikih za osnovne in srednje šole, ki te geološke vsebine obravnavajo, je termin usedlina. Sicer beseda lepo opiše proces nastanka skupine kamnin, vendar je uporabljena tako za sediment, torej nesprijet material, kot tudi sedimentne kamnine. k er geologi ta dva izraza ločujemo in je poleg tega za pravilno razumevanje procesa nastanka sedimentnih kamnin ločevanje zelo pomembno, je tako uporabljen termin usedlina neustrezen. v takih in temu podobnih primerih bi bilo smiselno posvetovanje s stroko, nujne pa bi bile tudi recenzije strokovnjakov vseh besedil, namenjenih izobraževanju (učbeniki, članki ipd.). v primerih, ko gre za termine, ki so v temelju vezani na določeno vedo, bi moralo biti mnenje strokovnjakov o njihovi ustreznosti nujno. Za tiste, ki pa si jih vede med seboj »delijo«, pa bi morali doseči kompromise oziroma jih točno opredeliti. vključevanje strokovnjakov v recenzentske postopke oziroma povabila k soavtorstvu pri pripravi določenih besedil (izpostavljam predvsem učbenike) bi kakovost besedil pomembno izboljšalo, predvsem pa bi se izognili nepotrebnim vsebinskim nepravilnostim in pomanjkljivostim. Tu gre predvsem za spremljanje novih dognanj znotraj raziskovalne sfere in posledično sprememb določenih definicij in klasifikacij. v članku sta namreč med kemičnimi in biokemičnimi kamninami navedena tudi laporovec in kremen. prvi je sicer v nekaterih primerih vezan tudi na kemični oziroma biokemični nastanek, vendar ga po navadi opisujemo kot klastično sedimentno kamnino. pri kremenu gre v tem primeru verjetno za napako, saj je to mineral. Zamenjava med kamnino in mineralom se v članku pojavi še vsaj enkrat. prav pri osnovnih izrazih je treba biti najbolj pozoren, saj so ti temelj za nadaljne razumevanje. Spomnimo naj, da je ravno prepoznavanje razlik med mineralom in kamnino tudi eden od prvih neposrednih geoloških ciljev v učnih načrtih za osnovno šolo. Z vidika klasifikacij se v stroki opušča pojem žilnina in se tako magmatske kamnine razvršča le na globočnine in predornine, prav tako ne uporabljamo več terminov porfir in keratofir. d oločene kamnine (npr. čizlakit) zaradi novih dognanj o njihovi sestavi uvrščamo v druge skupine (gabrska ali dioritska). Tovrstne primere bi bilo možno reševati na način, da se spremembe Odziv na članek »Šolska kamninska zbirka« v reviji Geografija v šoli Response to the Article »School Rock Collection« in the Magazine Geography in School Dr. Petra Žvab Rožič, univ. dipl. inž. geol. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo petra.zvab@ntf.uni-lj.si, petra.zvab@guest.arnes.si COBISS: 1.04 56 GeoGrafija v šoli | 1/2019 iz prakse upeljuje v poučevanje, vendar se poudari, da se je v bližnji preteklosti kamnine razdeljevalo nekoliko drugače. k ot zadnje je pomembno poudariti, da pri opisovanju pojmov in procesov prepogosto prihaja do nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti. r azloga za to sta predvsem pomanjkanje znanja o določeni tematiki in vsebinsko neustrezna poenostavitev. r ešitev tega so dodatna izobraževanja učiteljev (programi posodobitvenega usposabljanja, seminarji, izbirni predmeti ipd.) in ponovno tudi vključevanje strokovnjakov pri pripravi vsebin, ali v obliki soavtorstva ali recenzenstva. predvsem pri osnovnem poučevanju je priporočljivo tudi izogibanje nepotrebnim informacijam, kot so odstotki, zanimivosti, za katere nismo povsem gotovi ipd. v članku se določene nepravilnosti pojavljajo pri opisu nastanka globočnin, metamorfnih kamnin, gnajsa, marmorja, pojma skrilavost. k er gre za temljne geološke pojme, je pri razlagi le teh treba biti še posebej pozoren. Tovrstni prispevki so vsekakor zelo dobrodošli, predvsem z vidika širjenja idej in izkušenj med učitelji o načinih poučevanja geoloških vsebin v šolah. pomembni pa so tudi zato, ker pokažejo na pomanjkljivosti v obstoječi izobraževalni literaturi in problem nezadostnega poznavanja vsebin. o menjene težave je možno v sodelovanju s strokovnjaki precej lahko odpraviti. V priročniku je opisano, kako s formativnim sprem- ljanjem učinkovito podpremo otroke in mladost- nike s posebnimi potrebami. Opisani so primeri formativnega spremljanja pri: • izvajanju DODATNE STROKOVNE POMOČI • izvajanju PRILAGOJENIH PROGRAMOV z enako- vrednim in nižjim izobrazbenim standardom • vzgojnem DELU V DOMOVIH • izvajanju POSEBNEGA PROGRAMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V priročniku opisana ORODJA vam bodo v pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami tako pri poučevanju učnih vsebin in socialnih veščin kot tudi pri učenju prilagoditvenih spretnosti in sprejemljivejših oblik vedenja. V ospredje je postavljen učenec in njegova vloga pri oblikovanju lastne učne poti. Naziv naročnika (šola, ustanova): Ulica: Davčna številka (za pravne osebe) SI Datum: Žig: Podpis: PREDNAROČILO (ponudba velja do 22. marca 2019) Naročnik: Kraj in poštna številka: Naročamo izvodov Formativno spremljanje kot podpora učencem s posebnimi potrebami, priročnik za strokovne delavce (cena v prednaročilu 9,50 €, cena po izidu 11,90 €) Naročanje: P Zavod RS za šolstvo Poljanska c. 28 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si 150 strani, A4 format IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO V PREDNAROČILU 9,50 € Prednaročila veljajo do 22. marca 2019! 57 GeoGrafija v šoli | 1/2019 iz prakse