List 13.
Politiški oddelek.
Pravosodni minister in jezikovno vprašanje.
Pri letošnji razpravi o potrebščini pravosodnega ministerstva je minister grof Gleispach imel jako pomenljiv govor o jezikovnem vprašanju, v kolikor spada v delokrog pravosodnega ministerstva. Po večjem moremo ž njegovim govorom biti zadovoljni, ako se bode le po njem ravnal Žal, da popolnega zaupanja vanj ne moremo imeti. Mož je nemški liberalec in ga torej vežejo nazori te stranke. Bil je pa tudi nekaj časa predsednik nadsodišču v Gradcu in se ni kazal posebno prijaznega nam Slovencem.
Minister je rekel, da je jezikovno vprašanje jako kočljiva stvar, da se mora jednemu narodu vzeti nekaj, do česar misli da ima pravico, ako se hoče kaj drugemu dati. Te besede ministrove nikakor ne ugajajo, ker nekako diše po tisti zloglasni nemški narodni posesti. Nemci nimajo nobene pravice do nemškega uradovanja po Slovenskem, in jim kakor narodu tudi nič mari ne gre, kako se pri nas posluje, O tem, da bi se Nemcem kaj vzelo, bi se le moglo govoriti, ako bi se v nemških krajih jelo vpeljavati slovensko uradovanje. Tukaj bi pa k večjemu Nemci le nekoliko težje dobivali službe pri sodiščih na Slovenskem, ako se dosledno uvede slovensko uradovanje s slovenskimi strankami.   Do javnih služeb v
v
Avstriji pa Nemci pač nimajo nobene predpravice. Ce pa dokažejo, da imajo potrebne sposobnosti, k čemur še seveda pripada tudi znanje jezika, bodo tudi na Slovenskem vedno lahko poslovali. Dokler bode vlada stala na stališču, da se kakemu narodu stori krivica, ako se drugemu prizna pravica, tako dolgo pač ne moremo pričakovati povoljne rešitve jezikovnega vprašanja v Avstriji, naj se delajo še tako lepe obljube.
Bolj je pa nas razveselilo, da je minister naglašal, da sedanja vlada stoji na stališču, da se mora vsak avstrijski   državljan  zaslišati   v   svojem  materinem  jeziku
in se morajo vloge rešiti v tistem jeziku, v katerem se vlože. Seveda to more veljati le glede v deželi navadnih jezikov. Poljaku se ne morejo v materinščini reševati vloge v Marija Celju, naj je tudi ondu domačinstvo si pridobil, Italijanu pa ne v Levovu. Tega pač nikdo ni zahteval. Slovenci smo zadovoljni, da le na Slovenskem moremo z uradi slovenski občevati. Jedino to zahtevamo, da se vloge, ki so se v prvi instanci slovenski rešile, rešijo slovenski tudi v višjih instancah. Sicer je pa ministrov govorov bil nekako jalov tudi v tem oziru. Njegov govor je bil načelen, a potem se je sukal nekak okrog tistega „kolikor bode mogoče". Če bode in kolikor bode mogoče, je že nam Slovencem mnogo škodoval. Če se bodo uradniki, neprijazni slovenščini, popraševali, kaj je mogoče, bodo vedno dajali odgovor, da slovensko uradovanje ni mogoče. Če se pa kaj odločno ukaže, pa kmalu mogoče postane. Zato je pa ministrov govor nas pustil popolnoma hladne in bodemo le čakali, če minister pripomore izraženemu vladnemu stališču tudi v praksi do veljave. Priznal je minister, da so pomankljivosti pri sodiščih v Istri in na Goriškem in rekel, da jih bode dal preiskati in jih bode po možnosti odpravil. Priznal je, da kaj mučen vtis napravlja, če porotniki ne znajo jezika zato-ženčevega. S tem se ne dosega namen porotnih sodišč. Obetal je pa, da bode gledal, da bode te nedostatke odpravil, kolikor je mogoče v meji sedanjih zakonov o porotnih sodiščih. Glede Istre pa mi ministru radi verjamemo, da je malo težko dobiti jezikovno usposobljene moči, ker je ondu treba urado vati v štirih jezicih. Seveda tudi tej težavi bi se že bilo davno odpo-moglo, da se je vsprejel predlog Slovenca dr. Razlaga 1874. leta, da se osnuje v Ljubljani vseučilišče za južne dežele naše države, na katerem bi se predavalo v sloven ščini, hrvaščini, italijanščini in nemščini. Tedanja vlada je pa rajši osnovala nemško vseučilišče v Črnovicah, ki ne ustreza nobenim praktičnim potrebam. Grofu Gleispachu bi priporočali, da on, če mu je zares za jednakopravnost pri sodiščih, se posvetuje s svojim tovarišem baronom Gautschem, če bi morda ne kazalo dr. Razlagovega pred-
loga sedaj poklicati v življenje. Jedino s tem bi se odpravila velika ovira izvršitvi narodne jedriakopravnosti na Primorskem. Sicer je pa minister grof Gleispach obljubil, da bode pri imenovanju sodnjih uradnikov in njih prestavljanju se oziral na razmere v Istri.
Posebno je pa nas neprijetno iznenadilo, da je minister govoril le o nedostatkih pri sodiščih na Goriškem in v Istri, popolnoma je pa prezrl, da so jednaki nedo-statki glede jezikovnih razmer tudi na Koroškem. To pač ministru ni neznano, ker je bil na čelu nadsodišču, v katerega področje spada Koroška. Zdi se nam, da je minister Koroško nalašč prezrl in to zaradi tega, ker ne mara Nemcem kratiti prvenstva na Koroškem. Ondu je pač pripravljen kaj storiti za Slovence, kjer se ima omejiti italijansko uradovanje, a proti Nemcem ga pa ni volja braniti naših pravic. Zato pa bodemo mi ministra Gleispacha sodili, kakor že rečeno le po dejanjih, ne pa po besedah. Velicih nad ne gojimo, ker so nade nas že prevečkrat goljufale.
-------    122    ____