Pervo
Berilo in Slovnica
za
drugi razred slovenskih šol.
(S pesemsko prilogo.)
Velja zvezano v platnenem herbtu 30 kraje.
InTO, mis-KLaj-u..
V c. kr. založbi šolskih bukev.
1878.
41644
Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je pervem listu postavljeno.
C4 • \
'■»i, "-t-,
Pervi razdelek.
1.	Z Bogom.
Z Bogom začni vsako delo. Pa bo dober tek imelo, Z Bogom delo dokončaj, Imaš tu že sladki raj.
2.	Modrost.
Mladost! tvoja perva skerb bodi modrost, Po modrosti spoznavamo Boga. Bogu lepo služiti, nas modrost uči. Prava modrost nam pravi, za kaj nas je Bog ustvaril. Modrost nam kaže pravi pot k Bogu. Čemu so vse stvari na nebu in na zemlji, nas modrost uči. Le modrost nam daje pravo srečo. Modrost več velja, kot srebro in zlato. Kdor modro živi, veselo živi.
Modrosti pa na cesti ne najdeš; za denar je ne kupiš; tudi stan ne daje modrosti. Samo Bog nam daje pravo modrost. Kdor Boga prosi, njemu jo Bog hoče dati.
Jezus otroke v šolo vabi, in jih prare modrosti učiti želi. „Pustite malim k meni priti!1' veli. Radi bodemo hodili v šolo, ia prav pridno se bodemo učili. Bog nam bode dal, da bodemo modri, veseli in srečni otroci.
3. Pred šolo.
„Pustite k meni otročiče?" Naš ljubi Jezus govori, In nas prijazno v šolo kliče, Kjer nas učiti sam želi. Preljubi Jezus! vsi želimo Učenci tvoji biti zdaj, Serce in pamet teb' zročimo, Učiti pridno nam se daj !
4. Po šoli.
Za vse, kar smo se naučili, O Bog! te zdaj zahvaljamo! Da v sercu vse bi ohranili, Pomagaj nam, to prosimo! Daj nam, da rastemo v modrosti, Povsod vedemo se lepo; Dodeli nam, da bi v kreposti Služili vedno ti zvesto.
5. Pridna Rozka.
Pridno Rozko so hoteli mati doma imeti, da bi jim ka j pomagala. Rozka pa je žalostna. Jokaje materi pravi: Drugi otroci se bodo učili, jaz pa bom zaostala. Drugi bodo veliko znali, jaz pa ne. Potem prime mater za roko in pravi: Ljuba moja mati! lepo vas prosim, pustite me, naj grem v šolo. Saj bom iz šole hitro prišla domov, in bom tem pridnejša.
Mati ji prijazno rečejo: „Le pojdi, ljuba moja! ker se tako rada učiš; zato mi boš potlej tem bolj pomagala. Vidim, da se v šoli več naučiš, kakor mi doma pomagaš." — Tako pridni otroci prosijo, in radi hodijo v šolo, doma pa lepo bogajo. Taki otroci so ljubi Bogu in ljudem.
Teseli učenec.
Veselo, veselo kar v šolo Litim, ker v šoli veliko se lepga učim.
Se brati, pisati navadim lepo, in drugih naukov, ki treba jih bo.
Učitelji, starši me ljubijo tud', ker s pridnostjo vračam obilni jim trud.
In Bog ljubeznjivo pomoč mi daje, da zmirora po sreči se steka mi vse.
7. Zavidljiva učenka.
Katarinka se je iz šole domov prijokala. „Kaj ti je?" proprašajo je oče. „0, gospod kaplan so prišli v šolo!" „Nu! kaj ni prav, da so prišli?" vprašajo dalje oče. „Druge so vprašali, in so jim spominke pridnosti dajali, meni pa ne," djala je Katarinka. ..Bila bi tudi jaz znala, še bolje ko drugi. Druge so hvalili, kako so lepo peli; tudi jaz sem lepo pela, pa me niso pohvalili."
„ Katarinka !" rečejo oče, „ako ^hočeš le zato pridna biti, da bi te hvalili, ne boš vse svoje žive dni nikoli prav srečna. Pridnost in sveta čednost se na tem svetu ne poplača. Ali 'ne veš, kaj Kristus uči: Ako samo zato dobro delate, da, bi vas ljudje hvalili, ste svoje plačilo že prejeli. Kaj pa bo za nebesa? Kdor je zvest in priden samo zavolj ljudi, pri Bogu vse plačilo izgubi. Bog na skrivnem vidi in vse vd; on te bo pohvalil in poplačal. Le vesela bodi, 'če si dobro znala in si bila pridna. Bog te bo zapisal v zlate bukve večnega življenja. Posvetna čast je ledena gaz. Kogar Bog hvali, on veljd."
Delaj vse le za Bogd.
On plačilo vredno diS.
8. Perva sfeerb.
V nečem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Jurij je bil bogat, in m hotel svojih otrok v šolo pošiljati. Rekel je, da lehko brez šole žive. Kadi so otroci doma ostali, pa tudi niso nič znali.
Marko je bil siromak. Za otroke pa je skerbel. Pridno jih pošilja v šolo. Kaplje vina si ne kupi, da plača za otroke šolski denar. Bos po leti hodi, da po zimi otroke za šolo obuje. ,.Ljubi otroci," djal je Marko večkrat, „ blaga vam nemara dati; dote za menoj ne boste imeli; le skerbno se učite in pridni bodite, Bog vas bo že preskerbel. Ce boste pametni, boste tudi srečni." Tako je tudi bilo.
Tatje so Jurija okradli, in so mu ves denar vzeli. Dve leti potem je Jurij pogorel in od žalosti umeri. Jurijevi otroci so ostali sirote. Grole roke so imeli in prazno glavo.
„Poglejte," reče Marko, „kako slabo je, če se kdo na blago zanaša. Le kar človek zna, tega mu nihče ne more vzeti. Modra glava, pridne roke in zdravo 'telo je najboljše blago. Za dober nauk moramo najprej skerbeti!"^
Ko je Marko umeri, so vsi Markovi svoj kruh imeli; Filip je bil kolar, Simon kovač,
Gregor dober kmet, Anica je bila pridna dekla, Neža pa švelja. Vsem se je dobro godilo, in so Jurijevim dostikrat kruha dajali.
Če v mladosti se 'zučiš, Se za starost oskerbiš.
9. Dobra misel kmetskega dečka.
Kmetski deček Tinče, komaj štirinajst let star, je vozil nečemu kupcu težak voz iz mesta. Kupec je sedel na' vozu verhu blaga. Tinče pa je hodil zraven konj, in njegov pes zraven njega. Pot je šel skozi gozd, in je bil zelo grudast in (navzdolen. Na nečem robu se stare kolo, voz se zverne, in kupec, ki je ravno dremal, je tako močno odletel ter udaril se ob neko drevo, da ni mogel vstati. Prestrašeni deček si sam pomagati ne ve in ne more; pa tudi ni smel pustiti ranjenca, konj in voza. Zapiše tedaj na košček papirja s svinčnikom prav ob kratkem nesrečo, ktera se mu je zgodila. Ta listek zavije v svojo žepno ruto, priveze jo psu okoli vrata, ter ga z bičem šiloma zapodi proti domu. Doma odvežejo psu ruto od vrata, dobd košček papirja, berejo in zvedo, kaj se je dečku zgodilo. Naglo hite pomagat, in hvalijo dečka, da se je kaj tacega zmislil.
Kako je bilo dobro, da se je Tinče v šoli pisati navadil!
10. Od stvarjenja.
Iz začetka je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja je bila pusta in temna. Pokrivale so jo globoke vode'. V šestih dneh je Bog vse tako lepo ustvaril. Pervi dan je ustvaril svetlobo; drugi dan nebo ali /irmament; tretji dan suho zemljo in zelišča, morje in vode; ceterti dan solnce, mesec in zvezde; peti dan ptice pod nebom in ribe v vodi; šesti dan živino in vse, kar lazi in hodi; poslednjič pa človeka.
Bog more storiti vse, kar hoče; on je vsemogočen. Bog je svet in vse reči na svetu, iz nič naredil. Iz nič kaj storiti, pravi se ustvariti. Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je; Bog je stvarnik nebes in zemlje.
Vse, kar je okoli mene in nad menoj, spominja me Boga, vsemogočnega stvarnika \nebes in zemlje. Njega bom vedno hvalil, ker nam je tako lepo stanovanje pripravil na zemlji.
11. Vse stvari hvalijo Boga.
Ves svet je velik tempelj božji. Bog je lepo svet olepšal. Na nebu je prižgal lucic brez števila. Po zemlji je pogernil zelen plašč. Pisane rožice pokrivajo hribe in doline. Lehko smo otroci veseli. Bog je za nas vse tako lepo ustvaril. Za veselje nam je Bog
dal pevce in pevke. Ptičice milno ščeletajo. Zvonovi milo zvonijo. Orgle sladko po jo. Vrelci nežno zubore. Potoki in reke šume. Vetrovi buče. Viharji žvižgajo in vijo. Grom bobni in treska. Hvalite Boga! nam velevajo vse stvari. Konji herČejo in rezgetajo. Volek in kravi ca mukata. Svinja hroka, prase cvili. Ovca bleketd, koza mekeče. Psiček laje, mačka mijavka. Volk tuli in rjove. Gos gogoče. Kura kokotd, petelin poje. Golob golči, gerlica gide. Lastovice cverče. Žabice kreketajo. Tudi murin škriplje. Vsaka žival ima svoj glas, in hvali po svoje Boga. Vse stvari tvojemu stvarniku pojejo hvalno pesem.
12. Spoznavanje Boga.
Kdo je naučil ptičice peti? Kdo jih navadil berzo leteti? Kdo dal jelenu hitre noge, Da po planini kakor blisk gre'?
Kdo da vetrovom močno pihatif Kdo reče burji silno vihrati? Kdo tiho zimo nam pripeljd? Kdo toplo leto zopet nam dd ?
Kdo reče vrelcem nežno šumeti f Hitrim potokom po bregih dretit Kdo goni reke, velite vode, Kdo jih izliva v strašno morje?

Kdo daje solncu svetlo sijati? Kdo vkaže zvezdam milo igrati? Kdo je olepšal jasno nebo? Zemljo pogernil kdo je tako?
Kdo je nebo nad nami okrožil? Hišico poteku kdo je naložil 1 Kdo je naučil pajeka presti f Pridne čebelice sterdi nanesti1
Kdo, dete mlado, te je ustvaril? Kdo ti telo in dušo podaril? Kdo ti da kruha, kdo ti da piti; Kdo ti da zdravja se veseliti f
Vsegamogočni — blisk in grom daje, Da se nebo in zemlja zamaje; On, kteri bliske v rokah ima, Pa tudi zemlji dežka poda.
Vse to 'je ustvaril Bog ljubeznjivi, Kteri vam oče je dobrotljivi, On naše duše k sebi bo vzel, Ko bode truplo v grobu pepel.
13. Perva človeka.
Ko je že bilo vse lepo pripravljeno, ustvaril je Bog iz ila človeško telo. Pa je bilo še mertvo, in se m genilo. Bog mu torej vdahne dušo, in človek oživi. Tako je bil ustvarjen pervi človek. Bog ga je imenoval: Adama.
Adam pa m imel tovariša, ne tovarišice; bilo mu je dolgočasno. Bog mu da sladko spanje, in mu vzame eno rebro; iz tega rebra ustvari Evo, in jo dd Adamu za tovarišico, blagoslovi ju, in postavi v najlepši veri, ki se mu pravi raj ali paradiž, naj ga obdelujeta. Prav dobro se jima je godilo; vsega sta imela dovolj. Le enega drevesa sad jima je bil Bog prepovedal jesti> rekoč: .,Če bosta jedla, bosta umerla."
Necega dne je šla Eva zelo blizu prepovedanega drevesa. Eden izmed zaverzenih angelov, ki je oblekel podobo kače, popraša je s prepovedanega drevesa: „Zakaj ne jesta tega sadil ?" Eva je rekla: „Bog nama je prepovedal; ako bi jedla, bi umerla."
Kača pa je djala: „Ne bosta umerla ne; saj le bosta kakor Bog." Eva se dd zapeljati in je, in dd Adamu, kteri tudi je. Tako sta grešila, pervi greh storila, in izgubila milost božjo. Sram je bilo Adama in Eve; skrila sta se kakor hudobni otroci.
Kmalu potem je Bog zaklical: „ Adam! kje si ? Ali si jedel prepovedani sad ?" Adam se je na Evo izgovarjal: „Zena, ktero si mi dal, mi je dala." Eva je rekla: ,,Kača meje zapeljala." Ali izgovori niso nič pomagali. Bog je zapretil Adamu, rekoč: „ S potnim obrazom boš jedel kruh; tem je ti bo zemlja rodila; izpremenil se boš v
prah, iz kterega si vzet." Evi je djal: „Ti boš veliko terpela z otroci, in bos možu podložna." Kači je rekel: „Po trebuhu se bos plazila, prah jedla, in prišel bo, ki ti bo glavo sterl," to je, ki ti bo oblast vzel, in on bo odreSenik.
Hitro po grehu se je žalostno godilo Adamu in Evi. Izgnana iz lepega raja sta morala težko delati. Velika nesreča je zadela njiju in njijne otroke. Kako veliko zlo je pač greh, ker ima take nasledke!
14. Kajn in Abel j.
tStfc/am m §m dla c/o/u/a dva dina. ff/avdemu. /'c/o ime Vfeafn, m/aj,-Jemtt /M 'ffoa^n /a imet, Sdfle^/ta ovca?. c/e/em tla- dt momfa /t/m/t d/uzčti.
^o^a da/ /la/na Meča/in /imefo-varift. SsSeJfufea/tn cedt. I&avova/a da	damvaf/to^dcmz,
v z namene/tovorne.
^m/eznadti.	je fcf dofrfeja in
^va/e&neja M/ca; rfoejn /ta de je /e c/oheja /idm/i ^bafovu.je p- dene, w/i, Srffie^ev cta? ime/, Y&ajnoveja /ta ne.
V&jna /<? SeMo Je, in oddt&Jorf
v	'	V	/9	¥
mene dtnjejafiodteneja vmta dmm<> zefenje $c/t> o/>m//, di/no dejejesu/; /tjie/o maje v- de?'ca. $n-£mtde	/i&de^naji/j}men c/efa,
, '/eče ma, „ma/a /o 0>a . jV^o/zmSšftfe^jWe> m-ie/znjim. 3?n 4'a dta	na	zjtaJi
f&jn	in pa a/i je,
/fjna/a de je dadtii/i oj/adi/. ?eče /Sajna: „ fijje /vjtfmfStffie^?"
odgovori:,,	vem/S/em
vavuA<fvofer/,a Smia J vece: „ de dlan// /v^e^a /mfo t^t^e & zern^e c/o mene. Z/fi/e/i/et dt tu/ffj, na	/itemlumm in
/u/a /in	/faia. jVcc wč/i ne
/a vodi/a,	$od o/c/e/ov-a/.
dve/u ne /wd i'mef c/oma, /eaaf in £/aii/ de	dmiu.
/toa^n tnc/idv^a ve/e^a/ire^ve/ta, tn /iaf dem dfon// //oa^o <ce/o dem predi// ^//So^v/ivepveAaj>e c/a ni/to/i nt zad/hzi oc^itidce-ya/ t/Foftepni/fe, in de^e/lo/i/iaf/10 damo/a A. /fed/yaj>e nocin c/anfie/i/a in mua/a. %c/cu niime/vec/io^o^a.

15. Bog yse vidi.
Jakec in Ančica sta bila sama doma. Jakec reče Ančici: „ Pojdi z menoj, bova si kaj dobrega jesti poiskala, da nama bo prav v slast."
Ančica reče: „Grem s taboj, če me pelješ v tak kraj, kjer naju nihče ne bo videl."
„Nu," pravi Jakec, „le pojdiva v mlečnico, tam bova polizala polno skledo smetane."
Ančica pravi: „Tam bi naju videl sosed, ki na dvorišču derva cepi."
„Pa pojili z menoj v kuhinjo," djal je Jakec; „v kuhinjski omari je poln lonec sterdi, kruh si bova pomakala vanjo."
Ančica odgovori: „Tam naju lehko vidi soseda, ki pri oknu sedi in prede."
„Pojdiva tedaj v klet jabolka jest," pravi Jakec; „tam je taka tema, da naju nihče ne bo videl."
Ančica pa pravi: „ O moj ljubi Jakec! ali misliš, da naju tam nihče ne bo videl? Ali nič ne veš za tisto oko nad nami, ktero zidovje prešine, in tudi v temi dobro vidi?"
Jakec se prestraši, in reče: „Prav govoriš, ljuba sestra! Bog naju tudi tam vidi, kjer naju ne vidi človeško oko. Nikjer tedaj ne delajva hudega" Bog vse vidi, Bog vse ve, Greh se delati ne sme !
16. Bog, naš ljub! oče.
Otroci! dobre starše imate. Lepo vas rede in za vas skerbe. Mati vam dajo hrano, oče vam kupujejo obleko, da morete hoditi v šolo. Kdo pa očetu in materi daje ? Bog jima daje. Bog clela, da zernje iz zemlje zraste, da drevje zeleni, lepo cvete in sadje rodi; Bog ukazuje, da solnce sije in zemljo greje; Bog pošilja tihi dež, da suho zemljo napaja. Ustvaril je ljubo zivinico, da nam pomaga delati, da nam daje volno za sukno, meso za jed, kozo za obutev. A ko bi Bog staršem ne dajal, oče in mati bi ne imeli otrokom česa dati. Oh, kako dobrotljiv je Bog!
17. Jutro.
Dani se; svetleje biva. Stvari se iz teme prikazujejo, in zopet jih vidim. Na vzhodnem kraju se nebo žari, in oznanjuje solnčni prihod. Mesec in zvezde obledevajo v solnčni h žarkih; solnce vse preseva in premaga s svojo bliščobo. Gore se že zlatijo. Tudi gozdni robovi so že razsvetljeni. Poslednjič solnčna svetloba tudi v dolino prisveti. Jutro je.
Pervo Berilo in Slovnica.	2
Zjutraj ljudje vstajejo, in hodijo novo po/ivljeni na svoje delo. Rokodelec gre v svojo delarnico; kmet gre na polje. Ptiči zapuščajo gnjezda, in skakajo od vejice do vejice, ter hvaležni Bogu preprevajo. Dobri ljudje tudi zahvaljujejo Boga za veselo novo jutro, in začenjajo z molitvijo svoje delo.
18. Jutranja molitev.
Tonček je bil uboga sirota brez očeta in matere. Velikokrat je mislil na svojega pokojnega očeta, in se tudi zvesto spominjal, kako so mu večkrat zaterjevali, naj vsak dan z Bogom začenja, in naj se precej, ko vstane, Boga svojega stvarnika v nebesih spominja. Rekli so: „Kdor molitev opušča, je že na slabem poti; in kdor malo mara za jutranjo molitev, ta je svojo hudobo začel z nehvaležnostjo do Boga." Ko se je Tonček zbudil, ozerl se je vselej najprej na božjo podobo, ktera mu je visela nad posteljo. Hitro je vstal, umil si obraz in roki, oblekel se; potem pa je pokleknil in lepo pobožno tako molil:
Vesel in zdrav sem zbudil se, Iz spanja vstal sem sladkega. Ti varoval, o Bog! si me Nesreč in vsega hudega. Dajem ti hvalo serčno živo, Ohranjaš da me tak' skerbljivo.
In zdaj veselo bom prijel Za delo mi odločeno; In vse, kar denes bom počel, Naj tebi bo podarjeno. Čutilo sladko in težavo Zročujem v tvojo čast in slavo!
Pomagaj mi, o ljubi Bog! Da mnogo dobrega storim; Varuj me milo vseh nadlog, In da se kaj ne pregrešim, Da starše rad poslušam svoje, Do milosti ne 'zgubim tvoje!
19. Pobožni oče.
Oče gredo na polje delat. Njih sedem let stari sinek gre tudi ž njimi. Bilo je lepo po-mladanjsko jutro. Sinek skače ves vesel sem ter tja. Ravno je solnce vzhajalo. Oče se odkrijejo, ozrejo se k nebesom in nekaj na tihem govori. Sinek to videč vpraša očeta, zakaj so se odkrili, in kaj so na tihem govorili. ..Moj otrok!" odgovori oče, „mislim zdaj na Boga, ker vidim ljubo solnce tako lepo vzhajati; na tihem čestim njegovo dobroto in vsemogočnost. Glej, ljubi moj, Bog je solnce in vse, kar vidiš, ustvaril, in je vse tako lepo naredil. Dragi moj, ali misliš tudi ti velikokrat na
2 *
ljubega Boga? Ali ga ljubiš, sinek moj?" Ljubim,"' reče deček, in od veselja mu teko sol žice.
20. Popotnik in skerjanec.
Popotnik. Skerjanček ti, kak' zgodaj že letiš,
Pevdje proti solncu se rertiš! S k p r j a ii e e. Bogu hvaležen hočem prepevati, Za živež in življenje hvalo dati; Od nekdaj je navada moja to, Saj delaš, potnik, tudi ti tako! Glasneje peveek pesmico drobi; Podviza potnik, dalj' hiti. Oba vesela, vneta do sercd, V hvaležnosti ob d sta združena, In Bog. nebeški oče v večni hiši, Hvaležnost serčno njiju prav rad sliši.
21. Večer.
Pod večer se pomika solnce na nebu vedno niže. Skrije se kmalu za gozde in gore. Žarki so vedno slabejši, in zahodno nebo se rudeče žari, ter solnce plava kakor v ognjenem morju. Popotnik hiti na prenočišče. Tudi ptice pojejo že večerno pesem, in se spravljajo počivat. Pastir žene čedo domov. V dolini se vzdigujejo lehke meglice, in polegajo po logu. Na ognjišču že gori in šviga plamen; gospodinja pripravlja
večerjo. Ljubeznjivo se večerni zvon glasi z zvonika, ter opominja ljudi k molitvi. Na polju pa je vse tiho in prazno.
22. Zvečer.
Kakor da bi v cerkvi bilo, —
Solnce je za goro doli.
Sveto, tiho je okoli,
Kakor da bi vse molilo.
Iz cvetic, zelene trave
Vzdiga k nebu se molitev,
In kot stvarniku daritev
V	zrak puhtijo vse dišave.
23. Večerna molitev.
Jernejček je imel daleč v šolo. Neki dan je bilo prav slabo in gerdo vreme. Prišel je ves truden iz šole domov. Ko je o d večerjal in staršem lehko noč voščil, je že komaj čakal, da bi šel v posteljo spat in počivat. Vendar p redno leže, poklekne še in moli, kakor vsak dan, to večdrno molitvico :
Minol je zopet mi en dan;
Kleče, o Bog! zahval jam te.
Da srečno bil je dokončan,
V	dobrotah tvoji stekel se;
Mi vse je milost tvoja dala.
Zato naj bo ti serčna hvala!
Če storil sem kaj hudega, Zabredel v ktero grešnih zmot. M žal iz vsega je sercd, Usmili se me, o Gospod! Nocoj t u d' hudega me brani, In v svoji milosti ohrani!
Obvaruj moje ljube vse, Zrocujem v tvojo jih roko, Povsod naj tvoja milost gre, Zaspati zdaj nam daj sladko! Naj tvoja roka vsem bo mila. Beži od nas naj vsaka sila!
24. Lehko noč!
Svetlo solnce se je skrilo, vse na svetu potihnilo ; vse odeva tiha noč. da zaspati nam je moč.
Svetle zvezde pa gorijo, tam na nebu se bliščijo, kakor bi nas angeljci doli z raja gledali.
Ptičiee in vsa živina, gospodarji in družina, vse počitka željno je, tiha noč zaziblje vse.
Moja glav ca je zaspana, moja postelj ca postlana. Ljubi angel varuh moj, mene varuj ti nocoj!
Oče! vi mi križ storite, mati! vi me pokropite, da prav lehko. sladko spim, blagoslov da vaš dobim.
Jutri hočem zgodaj vstati, nečem zarje za-leždti, Bog mi svojo daj pomoč; oče, mati, lehko noč!
25.	Uganka.
Tsako leto gredo sestre križem svet;
Tsaka daje božjih darov mnogorčd;
Perva sestra lehke nožice ima,
V	zelen plašč zavita dosti cvetja da.
Druga prisopiha, vroče se poti,
Koso nam ponuja, tudi serp moli;
Tretja nam prinaša sadja jčrbase,
Brente polne grozdja, p<51ni nam sod£.
V	kožuh zadnja sestra je ogernena,
Ima rokavice, v peč zaljubljena.
Kdo mi vgane štireh sester teh im£?
Kdor ne vgane jih, on malo res ume.
26.	Pomlad.
Zopet se nam naznanja in prihaja vesela pomlad. Odlezel in skopnel je sneg, in staja! se led. Solnce sije svetleje in gorkeje. Prikazala se je že ponižna vijolica, in nas je razveselila z blagim in prijetnim duhom. Skerjanček se zopet vzdiguje, in se veselo prepevaje verti v zraku. Polja in travniki se lepo oživljajo in oze-ienevajo. Drevesa cvet6 in stoje v prelepi obleki. Čebele, kebri in drugi mergolinci šume in si hrane nabirajo po dišečem cvetju. Ptiči pojejo po vertih in logih, in si narejajo gnjezdca. Vsak dan nam prinaša novih lepot. Tu pricvete in se
prikaže lepa, dišeča rožica ; tam priferči prelepo pisan metuljček, in zopet drugje se razgrinja zelena tratica polna najlepših cvetic. Gore in doline in vse je oblečeno v prazničo, zeleno oblačilo. Čez vse to pa je razpeto jasno in modro nebo v neizmernem krogu. Koga bi pač ne veselila tako krasna in rajska pomlad? Še celo bolnik si upa iti pod milo nebo. Posebno pa se mladina veseli pomladi. Veselo se igra po logih in zelenih travnikih, ter si nabira pisanih cvetic, in spleta vence. Kmetovavec hodi zgodaj na polje delat in sejat, in pride velikokrat pozno in upehan, pa vendar vesel domov.
Veselimo se lepe pomladi, ktera nam živo kaže dobrote našega ljubeznjivega stvarnika, in bodimo mu hvaležni, da nas tako sladko razveseljuje!
27. Poletje.
Poletu solnce gorkeje sije kakor s pomladi. Cvetice, ki še cvetejo, zelenjava in vse rastline na polju potrebujejo pokrepčujočega dežja. Večkrat se nebo stemni, bliska se in germi. Rodoviten dež napaja in poživlja velo drev je, travo, zelišča in vse polje. Po dežju raste vse mnogo lepše in veseleje, kakor poprej. Vročina od dneva
do dneva liuje pripeka. Žito zori, in češnje se rudeče, kakor lica zdravih otrok. Jagode, borovnice in maline so zrele. Otroci jih z veseljem tergajo, in nabirajo v koz61e in v košarice, še rajši pa jih zobljejo. Treba pa se je varovati nezdravih in strupenih zelišč, pa tudi nezrelega sadja, ktero je zelo nezdravo in škodljivo.
Sčasoma pa perje na drevju začenja temniti, žita rumeni, in kosci že klepljejo kose ter hodijo zgodaj kosit; ženjice pa brusijo serpe in urno hodijo na njive žet. Pridni otroci pobirajo klasje za njimi. Snopovje zdevajo % potem v kozlece, da se posuši, in kadar je suho', omlatijo ga. Kako lepo je poletje! Otrokom daje dobrega sadja in vsem skupaj potrebnega žita in živeža.
Poletje z gorkoto zori, Kar pomlad poprej nam rodi; Ko z delom utrudimo se, Spet moč nam ovočje daje.
28. Jesen.
Dan se krajša in približuje se jesen, l^rje na drevju rumeni in $pada počasi. Ljubi, veseli ptički se odpravljajo in gredo v gorkejše kraje, od koder še le sj3omladi nazaj prihajajo. Samo vrabec, sternad, vrana in še nekaj druzih ostane
v naših rnerzlih krajih. Nekaj pa jih tudi ptičarji polove v zaderge, na limanice in v
t	v
ptičmce. Skoda jih je !
Cvetic jeseni le še kaj malo cvete. Trava po senožetih in travnikih je pokošena, in vsa zelišča venejo ter se obletujejo. Hruške, jabolka, orehi in drugo ovočje je zrelo, ter ga tresemo in obiramo. Veseli plezajo dečki na jablane, tergajo rudeča jabolka in jih nabirajo v košare. Mnogo sadja posušimo in prihranimo za zimo. Nekaj ga denemo v muzdo, da se zmehča, in da je potem bolje.
Vinogradnik terga zrelo grozdje, spravlja ga v klet, in tlači iz njega mošt, iz kterega je potlej vino. Koliko slabotnih ljudi se je že poživilo, in koliko žalostnih že poveselilo s kapljico dobrega vina!
Zdaj pa je kmalu vse žalostno in pusto na polju. Zadnje pridelke spravljajo z njiv, in merzla sapa piše po praznem sternišču. Tu in tam še kak kmetovavec orje in seje ozimino, in tudi derv napravlja za zimo. Po skritih potih pa se plazi lovec za brezskerbno divjino.
Vse je že spravljeno. Ljudje imajo dosti živeža za zimo. Naj bi tudi ne pozabili Boga zahvaliti za vse. kar jim je podelil.
29. Zima,
Po zimi zemlja počiva in si pridobiva novih moči za. prihodnjo novo pomlad, ravno tako, kakor človek po noči. Tudi človek gre zvečer počivat, spi, in vstane zjutraj ves pokrep-čan. Drevje je izgubilo svojo lepoto, stoji golo; cvetice so odcvetle, in trava po travnikih je zvenila, ter vse je utihnilo. Noben vesel ptiček se več ne oglaša in tudi pastir več ne goni čede na pašo. Večkrat se naredi prav hud in oster mraz. Ljudje oblačijo kožuhe in se zavijajo v plašče. Po zimi ne moremo biti brez peči. Dobro kurimo, da imamo gorko stanico. Nekteri ubogi ljudje nimajo ne derv, ne gorke obleke, in morajo tedaj mraz terpeti. Pomagajmo jim, ako moremo! Voda od mraza zmerzne, in se v terd led izpremeni. Po zimi zamerznejo studenci in cel6 potoki. V mrazu tudi sopare v zraku zmerznejo ter padajo na zemljo, in takrat pravimo, da gre sneg. Sneg pokrije hiše, ceste, polje in vse, kar je zunaj, s svojo lepo, belo odejo. Pod snegom pa je ozimina lepo zelena, ker je obvarovana mraza.
Po zimi ne moremo toliko in tolikokrat zunaj biti in se iz prehaja ti, kakor druge čase. Dan je kratek in komaj po osem do deset ur dolg, a vreme je večjidel slabo in neprijetno. Vendar
pa tudi zima pripravlja otrokom veliko veselja. Veseli nas, če malo zaderčimo na saneh, in kako veselo je, kadar se začne sneg tajati. Otroci navale pred sabo veliko grudo snega, postavijo grudo na grudo, in naredi sneženega moža.
Dolge zimske večere se igrajo otroci z orehi, lesniki, jabolki, tudi berejo lepe bukve in pojejo vesele pesmice, ter se prav dobro kratkočasijo.
Po zimi se tudi godujejo veseli božični prazniki. Spominjajo nas rojstva našega Zveličarja. Vse gre takrat veselo v cdrkev in hvali Boga za veliko milost, ktero nam je storil, ker nam je svojega edinorojenega sina poslal na svet. Pridni otroci se božičnih praznikov zelo veseli; naredi si lepe jaselce, in pojejo k temu lepe božičnice. Tudi zima je torej vesel in prijeten čas.
30. Rojstvo Jezusovo.
V malem mestu Nazaretu v galilejski deželi sta živela ubogi tesar Jožef in ubožna devica Marija. Oba sta bila pobožna in dobra. Bog ju je rad imel, in jima je obljubil Jezusa, odre-šenika sveta.
Tist čas je rimski cesar August vsem prebivalcem po deželi zapoved a!, naj se dado popisati v tistem mestu, kjer so bili njih cledje doma. Marija in Jožef sta bila betlehemske rodovine. Torej sta šla v Betlehem k popisovanju. Ker se je bilo pa ondi že mnogo ljudi sešlo, ne moreta dobiti v mestu prostora. Prenočila sta torej zunaj mesta v nekem hlevcu, kamor so sicer pastirji s vedami zahajali.
f" tem ubornem hlevcu je prišel ■Jezus Kristus, sin božji, po polnem ubog na svet. Mati, Marija je svoje dete povila v plenice, in ga je položila v jaselce, ker ni bilo boljšega prostora.
31. Pastirji pri jaselcah.
V ti sveti noči so bili pobožni pastirji pri svojih čedah na polju. Kar stoji pred njimi angel v nebeški svetlobi, in pravi: „Nej bojte se, oznanjujem vam veliko veselje! Nocoj to noč je prišel Kristus na svet! Pri Betlehemu boste dobili to dete, ki leži v jaslih, povito v plenice." Prika-
zalo pa se je še mnogo drugih angelov, ki so peli: „Slava Boga na višavi, in mir ljudem, kteri so svete volje!"
Pastirji hitro gredo, in poiščejo dete Jezusa. V hlevcu najdejo rednika Jožefa, mater Marijo in v jaslih zagledajo ljubeznjivo dete Jezusa, kakor jim je bil angel povedal.
Priserčno se vesele, molijo sveto dete in hvalijo Boga.
32. Modri iz jutrove dežele.
Iz jutrove dežele so prišli trije modri možje Jezusa molit. Čudna zvezda je šla pred njimi, in jim je kazala pot v judovsko deželo. Prišli so v mesto Jeruzalem, kjer je stanoval kralj Herod, in ga vprašajo, kje bi bil rojen judovski kralj. Herod se zelo prestraši, ko modri vprašajo po novorojenem kralju. Ker m vedel, kje je Jezus na svet prišel, pokliče duhovne in pismarje, in jih vpraša, kje bi bil rojen Kristus? Oni pa mu odgovore: „V Betlehemu, v judovski deželi!'' Herod pošlje modre v Betlehem, in jim naroči: „ Poiščite to dete, in kadar ga najdete, pridite • mi povedat, da ga pojdem tudi jaz molit." On pa ni mislil moliti deteta Jezusa, ampak hotel ga je umoriti.
Trije modri so našli dete Jezusa, pokleknili so pred njega, in ga molili. Prinesli in darovali so mu tudi drage dari: zlata, kadila in mire. Bog je Jezusa varoval kralja Heroda. V spanju naroči modrim, naj ne hodijo nazaj k Herodu, zato ker on le išče Jezusa umoriti. Modri slu-šajo in gredo po druzem potu domov.
33. Beg t Egipt.
Ko Herod vidi, da modrih ne bo nazaj, dd neusmiljeno zapoved, naglo pomoriti v Betlehemu in okoli Betlehema vse otroke, kar jih je po dve leti ali po menj starih. Menil je tako tudi Jezusa vmes dobiti. Bog je dete Jezusa zopet obvaroval. Poslal je angela k Jožefu, ki mu pravi, naj z detetom Jezusom in z njegovo materjo Marijo beži v Egipt, ker Herod hoče dete umoriti. Nedolžni otrociči v Betlehemu pa so bili neusmiljeno pomorjeni. Jezus je bil v tem pri svojih starših v tuji egiptovski deželi.
Kmalu potlej je bil brezbožni Herod umeri. Angel zopet pove Jožefu: „Pojdi nazaj v svojo domovino, zakaj Herod je umeri."
Jezus, Marija in Jožef so tedaj nazaj šli v svoje domače mesto Nazaret.
34. Jezus, star dvanajst let, v templju.
Ko je bil Jezus dvanajst let star, prosil je staršev, da bi ga o veliki noči s saboj vzeli v Jeruzalem. V lepem templju bi bil rad molil svojega nebeškega Očeta. Marija in Jožef sta rada usli-šala njegovo pobožno prošnjo. Prav lepo je molil in ves srečen je bil v hiši božji. Konci praznika sta ga izgubila med obilno množico. Ker sta pa mislila, da je pri znancih in morebiti že na poti proti domu, verneta se tudi ona dva brez skerbi domov. Zvečer poprašujeta na prenočišču po njem, pri rodbini in znancih, a nobeden ni vedel zanj. V veliki skerbi se verneta v Jeruzalem, ter ga iščeta po vseh ulicah in cestah velicega mesta; pa nekjer ga ni bilo.
Tretji dan gresta zopet v tempelj, in tukaj ga najdeta v sredi med učeniki in pismarji, ki jih je poslušal in izpraševal. Vsi, kteri so ga slišali, čudili so se njegovi umnosti in njegovim, odgovorom.
Marija mu reče: „Sin! zakaj si nama vendar to storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala." Jezus pa jim,a pohlevno odgovori: „Al,i ne vesta, da moram biti v hiši svojega Očeta?" Vernil se je zopet v Nazaret, in je bil, kolikor starejši, toliko tudi modrejši in ljubeznjivejši pred Bogom in ljudmi.
34. Hoja za Jezusom.
Otrok po poti gre, pa iti kam ne ve; veli mu Jezus sam: Veš moje dete kam? Le hodi za menoj!
Le hodi za menoj: vodnik bom dober tvoj. Glej, to je ozek pot; ne zgubi se od tod, in hodi za menoj!
Le hodi za menoj; jaz hodim pred taboj, da te v nesrečen kraj kdo ne zapelje kdaj; le hodi za menoj!
Le hodi za menoj, se hudega ne boj; bom varno vodil te, da ne spotakneš se. Le hodi za menoj!
Le hodi za menoj, sem tron zapustil svoj, da tebe peljal bom v prelepi rajski dom. Le hodi za menoj!
Le hodi za menoj! Glej, majhen bratec tvoj sem hotel jaz postat, ti laze pot kazat; le hodi za menoj!
Le hodi za m enoj! Saj sem prijatelj tvoj, in te skoz smertin križ ^popeljem v paradiž. Le hodi za menoj!
Le hodi za menoj? Glej, gor' je oče moj. Kar za-pove, lepo štor' vse kot jaz zvesto, in hodi za menoj!
35. Češčena si Marija.

cz. ..a- ______• .... r
£ zcafo zano t/de čadti.-
<6
Pervo Berilo in Slovnica .
3
vtde diie do/nce ze,
/}z(/iyuf,e de, čezfio/c/ne y?e, S/e d/tdc mi/b d/iei zmn^et^e, čadt m /locedčen^e; r&ez m /i/an de op/adi: &<edčena di	it/
9n /tacla? do/nce ze ^vJn <Jyam za zand/om, //e p/adna d/edi de zv-on^en^e, cadi m/ločedčetife. večernem	de :
šedčena, dti	ii/
SedČena di, t^Z/oa^a
de p/adt do £onca (/ni. veano d/cdi de zvo?y,e?ye, t^mmrefi čadi cn /ločedčen^e,
in zem^a ncy p/adt; (oedčena dt,	ti/
37. Človek.
Perva in najimenitnejša stvar na svetu je človek. Ustvarjen je po božji podobi. Človek je iz duše in iz telesa. Telo se loči na tri poglavitne dele. Ti so: glava, trup in zunanji udje, roke in noge.
Vsi udje človeškega telesa kažejo čudno modrost stvarnikovo. Duše sicer ne vidimo, pa jo čutimo, ker vlada naše telo in ga oživlja. Z dušo premišljujemo, kar slišimo, vidimo ali čutimo; duša ima um. Z dušo spoznavamo, kar je prav ali ni prav, kar je dobro ali hudo; duša ima pamet, um. Bog- je človeški duši tudi dal prosto voljo, da lehko izvoli, kar je prav, pa tudi leliko opusti, kar ni prav.
Najboljše telesno blago je zdravje: največje dušne lepote so: krotkost, ponižnost, čistost in bogoboječnost.
Kadar se loči duša od telesa, človek umerje; truplo zakopljejo v zemljo, ter se izpremeni v prah. Na poslednji dan bo pa zopet vstalo, in se z dušo, ktera ne umerje, združilo za večno življenje ali za večno pogubljenje, kakor sta na tem svetu skupaj služila, dobro ali hudo delala. Kako imenitno je pač naše telo! Koliko imenitnejša pa je še naša duša! Skerbimo torej za zdravo telo, pa še bolj za lepo, plemenito dušo !
3*
38. Živež.
človek potrebuje živeža, obleke in stanovanja, da živi. Živež je najbolj potreben. Brez jedi in pijače bi ne mogli
v
živeti. Živež pa je mnogoteren; nekaj ga len ko surovega použijemo; večjidel pa ga moramo še drugače pripravljati. Kruh je naš najnavadnejši živež; zato molimo vsak dan k Bogu: „Daj nam denes naš vsakdanji kruh?" Imenujte še druga jedila! — Kteri in kakšen živež raste na polju, na vertu? Ktere živali nam dajejo živež? Navadno jemo trikrat na dan: zjutraj, o poldne in zvečer. Pred jedjo in po jedi moramo moliti, in Boga, ki nam vsega dobrega daje, prav serčno zahvaliti.
Tudi pijače so mnogotere. Ktere ? — Naj bolj zdrava pijača je hladna, čista voda. Kdor pa je vroč, ne sme piti, dokler se ne ohladi ter ne oddahne.
Večjidel vse, iz česar se pripravlja živež, nam prideluje kmetovavec. Ko bi kmetovavec nič ne sadil in ne sejal, bila bi kmalu povsod lakota. Zraven tega pa tudi redi in pita živino, ktera nam daje tečno meso in še veliko dru-zega živeža.
Iz žita melje mlinar moko, iz ktere se po-
tem kruh peče. Mesar kupuje od kmetovavca živino, kolje jo, in nam pripravlja dobro meso. 01 ali pivo nam pripravlja 61 ar; vino nam prideluje gornik, ki sadi terte in iz grozdja tlači vino.
Kdor je več, kakor njegov želodec potrebuje, preveč je; tak je nezmeren, in lehko zboli. Kdor rad je le sladke in dobrookusne reči, pravimo mu, da je sladkosnedem To je otrokom vselej zelo škodljivo.
Veliko je revnih in ubogih ljudi, ki se ne morejo najesti vselej do sitega. Takim moramo kaj podeliti, če moremo. Miloserčnemu se jed še enkrat bolj prilega, če je kaj podari lačnemu.
39. Pobožni sinek.
Oče so svoje otroke vselej lepo učili, in so skerbeli, da bi bila tako vsa hiša dobra in poštena. Pred jedjo in po jedi so vselej sami molitev vodili, in so vsi družini dajali lep zgled pobožnosti. Ko je Tonček že malo odrastel, da je začel hoditi v šolo, in se že učil moliti, prosil je enkrat sam očeta, da bi njemu pustili voditi molitev pred jedjo in po jčdi. „Veseli me/' djali so oče, „da si se že naučil moliti, in da rad moliš; tega sem že
davno prav težko pričakoval. Le rad moli, in bodi zmirom dober, da te bo ljubi Bog rad imel, in da ga bo veselila tvoja molitev."
Neki dan je prišel očetov brat iz daljnega kraja, in je ž njimi kosil. Pred kosilom Tonček lepo vzdigne ročici proti nebesom, in prav pobožno moli. Ko striček to vidijo, utrinjajo se jim solziee v očeh. Prijazno se nasmejejo, in mu pravijo: „Nu, Tonček, to je prav, tako je lepo! Veseli me, da tako mlad pa že znaš tako lepo moliti. Taki otroci so vsem všeč: za take otroke je ljubi Jezus rekel: Pustite jih k meni! Pobožne otroke ima tedaj ljubi Bog rad in jih kliče k sebi. Moj Tonček! bodi vedno tak, vsi te bomo radi imeli, in Bog ti bo dal veliko srečo." Tonček je ostal vedno pobožen deček, bil je dober mladenič in vse svoje žive dni pošten človek pred Bogom in ljudmi. Kdor rad sluša, lčpo moli, Zal ne bode mu nikoli.
40. (jolobček.
Mati so svoje otroke peljali na lep zelen travnik. Otroci vsi veseli tekajo okoli matere, ter zbirajo in tergajo cvetice. Na cvetični trati pod leskovo senco pa golobček prijazno sem ter tja skakljd, in z rudečim kljunčkom zernca
pobira. „ Glejte, glejte," pravijo mati, „lepa živalca si išče živeža. Le dobro pazite, kadar pobere, — vidite! vidite! vselej pogleda ljubeznjivo v nebo. Za vsako najdeno zernce dobra živalca zahvaljuje svojega milega Očeta, kteri jo tako dobrotno varuje in preživlja. Kako lepo nam pač ljuba nedolžna živalca kaže hvaležnost do svojega stvarnika, in nas opominja, da tudi mi tako delajmo. Oj, dragi moji, ne pozabite tudi vi nikoli za vsak prejeti dar serčno zahvaliti dobrotljivega Očeta v nebesih!"
41. Dobra večerja.
„ Ječmenček pa ni dober," djala je izbirljiva Metka o poldne pri jedi, „ne bom ga jedla, ne!" in položi žlico na mizo. ..Zdaj ti ne utegnem druzega kuhati," rečejo mati, „le čakaj, za večerjo ti bom boljšega napravila."
Po poldne gre Metka z materjo na njivo krompirja kopat, in mora ga rušiti in devati v vreče, dokler ni solnce za goro.
Ko zopet domov prideta, dad6 ji mati večerjo. Metka zajme, in pravi: „To je pač dobra jed, ta se mi prilega." Pojedla je je polno skledico. Mati se ji nasmejejo, rekoč: „Bil je ravno tist ječmenček, ki si ga o poldne
pustila; pa zato ti je zdaj bolje dišal, ker si vse popoldne pridno delala,"
Kdor pridno dela, jesti mu diši; On zdrav ostane, in sladka zaspi.
42. Neprevidnost ni dobra.
Po letu neki dan je šel Blaže na polje. Vroče je bilo, liee mu gori, in silno ga začne žejati. V lepi senci pod hrastom najde hladen studenček, ki je izpod pečine izviral. Voda je bila čista ko ribje oko, in merzla ko led.
Naglo se je Blaže napije; ali slabo mu začne bivati, toliko, da ne omedli.
Slab prileze domov, in izboli prav nevarno. „Joj," zdihoval je bolen na postelji, „kdo bi mislil, da je v tem studencu tako hud strup!" Blažetov oče pa pravijo: „Čisti studenec nI kar nič kriv tvoje bolezni, ampak tvoja neprevidnost, ker si se ves pregret naglo merzle vode napil."
43. Obleka.
Obleka nam je za to, da si ž njo život pokrivamo in grejemo. Varuje nas dežja, mraza in vročine. Obleka mladenčev in mož je drugačna kakor dekličev in žen. Strajce dela
švelja iz platna ali pavoljnatega blaga. Platno se mora dolgo obdelovati, da se ubeli in da je za rabo. Lan terice otarejo, predice pa predivo omikajo in spredejo. Tkalec dobi prejo, in jo stke v platno. Iz dobre preje se tudi narejajo konci (cviren). Pavolja ali bombaž raste v tujih deželah na nekih germih; sprede se in podela v pavoljnato blago. Nogavice so ali iz predivnate preje ali iz volne spletene. Pridne deklice se kmalu nauče plesti, šivati in presti.
Hlače, suknje in plašče dela krajač iz sukna in iz druge tkanine. Sukno delajo suk-narji iz ovčje volne, ktero poprej spredejo in olikajo.
Obutaio dela čevljar iz usnija. Usnije pripravlja strojar iz kož večjih živali. Za rokavice in operte, kteve izdeluje rokavičar, pripralja jdrhar jerhovino iz kož manjših živali.
Klobuke dela klobučar iz klobučine ali iz svile. Po letu nosimo tudi slamnike.
Svilnata oblačila so zel6 draga in jih imajo le premožni ljudje. Draga oblačila niso za take ljudji, kteri si morajo kruh z rokami služiti.
Oblačilo ne naredi človeka ne boljšega, ne slabšega. Pametni ljudje gledajo več na lepo vedenje, kakor na lepo obleko.
Sleherni naj se obMči po svojem stanu; kmet in kmetica po kmetski, gospod in gospa po gosposki. Vsaka obleka lepo pristoji, če je le čedna, in ni raztergana ali umazana. Čedna in spodobna obleka posebno mladim ljudem lepo pristoji. Najlepša in najdražja obleka pa je mladosti čista nedolžnost.
44. Lepa suknja, prazna glava.
Jurijče je vedno lenobo pasel. Učil se nI nič, in tudi znal ni nič. Oblekel je lepo suknjico, pa ošabno po vasi letal, in se skazo-val. Se v šoli se je ponašal s svojo lepo suknjo. Otroci so ga obstopili in radovedno gledali; Jurijče pa se je zaničljivo na nje oziral. Učenik ga pokličejo: „Jixrijče, na noge! povej, kar znaš!"1 Jurijče pa se ni učil nič, in tudi nf vedel nič; kar koli je zinil, vse je bilo neumno. Sram ga je začelo biti, in spoznal je Jurijče, da sama lepa suknja nič ne pomaga, če Jurijče nič ne vd, če Jurijče nič ne zna.
Samo lepo oblačilo te ne bo Čestilo; pridnost, modra glava, to je prava slava.
45. Deklica in kresnica.
Po letu o kresu je zvečer v mraku modra pestunja, Marijana, na vertu sedela, in mladi
deklici, Nežici, kazala zvezde, ki so ravno začele svetiti na jasnem nebu. Nagloma Nežica pestunji uide, in zdirja za svetlo stvarco, ki z bledo luČco okrog leta, in prej ne neha, da jo ujame. Prinese jo Marijani pokazat. Ker je že hladno bivalo, gresta v hišo, in pri luči hoče Nežica pogledati lepo stvar, ktero je ujela. Ko pa pri luči pest odpre, — na ! — majhna muha ji lazi po dlani.
Zamerzi ji, in jo z rok verže. Marijana pa Nežico pouči, da je to le kresnica, ki se v temi sv&i, na svetlem pa otemni, in reče: „Taka kresnica je vsaka deklica, ktera si truplo zalo oblači in lišpa, serce pa ima gerdo in umazano. Bog bo tudi vsa taka dekleta zavergel, kakor si ti kresno muho zavergla." Obleka najlepša je ta: Ponižnost, nedolžnost serci.
46. Človekovo stanovanje.
Človekovo stanovanje je hiš a. Hiša nas varuje hudega in gerdega vremena, po zimi pa hudega mraza, ker se v nji lehko pogrejemo. Po letu nas varuje prehude vročine, nas brani divje zverine, hudobnega človeka, in nam daje miren in varen počitek.
Imenujte hišne dele! Kterih reči je treba v hišno zidanje? Ktere reči so v staniei, v kuhinji, v kleti, v hlevu, v skednju, na dvorišču? Hišno poslopje nam stavijo tesarji in zidarji. Po-hišje ali hišno opravo narejajo mizarji, naj bodo skledniki ali omare, stoli ali klopi, mize ali police, stropje in bruna. Krovci pokrivajo strehe s slamo, s skodlami ali z opeko. Lesdno posodo delajo sodarji iz dog, glineno lončarji iz ila, koti dno kotlarji iz kotlovine (kufra). Vsi ti delavci pa bi ne mogli izgotoviti svojih del, ako bi ne bilo kovačev, ključarjev, žebljarjev in nožarjev, kteri jim potrebno orodje izdelujejo iz železa ali iz jekla. Železo pa se dobiva v železni rudi, ki jo rudarji kopljejo v hribih, plavežarji pa v plavežih topd, da čisto železo izteče iz nje.
V hiši mora biti vse čedno in redno. Snažnost in redovnost je v dober kup, pa nam veliko pridobi, in dela, da nas imajo ljudje radi.
47. Redovnost nas varuje škode.
Sabinka je imela svojo izbico, pa nikoli ni pospravljala svojih reči; vse je križem ležalo po čumnati. Mati jo zaradi tega večkrat opominjajo, pa jih ne sluša. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lepo pražnje obleče, in z domu odpravlja.
Soseda ji prinese polno skledico debelih, černih češenj. Na mizi in po oknih je bilo oblačil vse polno. Sabinka postavi češnje na stolec, in gre z materjo v vas. Zvečer že v temi pride dom6v, in naglo sede, pa od straha zakriči. Kaj pa ji je? (.Ravno na z verhom skledico je bila sedla, in češnje pomečkala! Mati z lučjo prihitč: kaj pa vidio? ( ešnjev sok se je cedil po stolcu; lepo belo Sabinkino krilo je pa bilo tako černo rudeče, da ga ni mogla več obleči. „Zdaj vidiš," djali so mati, „kako je treba devati vsako reč na svoj kraj. Naj te svoja škoda uči redovnosti."
48. Sloveča gostilnica.
Mladi Vertnik je za denarje, ki jih je bil podedoval po svojem očetu, kupil gostilnico. Kmalu je bila njegova hiša zel6 čislana, in je na široko slovela.
Ko so popotniki pozvedovali, ktera bi bila najboljša gostilnica v tistem kraju, vozniki so vselej in vsacega nasvetovali na ravnost k Vertniku. Vsi popotniki, kteri so bili samo enkrat pri Vertniku, so ga ob drugi priliki zopet poiskali in pri njem ostajali. Prišlo je do tega, da so bile v tistem kraju vse druge gostilnice prazne; pri Vertniku pa so se gostje
■vedno množili, tako, da je moral še nekaj hiše prizidati, da je mogel vse popotnike sprejemati.
V Vertnikovi hiši pa so tudi vsaeega popotnika prijazno sprejeli in mu dobro postregli Vse je bilo zunaj in znotraj prav lično in pripravno. Okna so bila vedno prav čisto pomita, tla vedno pometena. Mizno orodje je bilo zmirom prav čedno, in vse posode so bile čisto pomite; s kratka, vse je bilo prav snažno, priljudno in prijazno. Zares! pri Vertniku se je človeku vsa jed in pijača prav dobro prilegala.
Prav zaradi tega je ta gostilnica tako slovela in vabila popotnike.
Snažnost in čednost prijat'lje dobi,
Gerdost, nečednost pa proč jih podi.
49. Skerbi tudi za dušno lepoto!
Lovre in Nežica, njegova sestra, vidita materino ogledalo na oknu, in se gresta vanje gledat.
Lovre je bil prav lep fantič, in se je svoii lepoti samoljubno smijal. Nežica pa je bila pikasta, in zajoče, ko zagleda svoje raztergano lice v ogledalu.
Mati, ki ravno pridejo, jima reko: „Ti Lovre, nič se preveč ne hvali s svojo minljivo
lepoto, in varuj se, da gladkega lica s hudimi strastmi prezgodaj ne spačiš. Ti, Nežica, pa vesela bodi, da je še boljša lepota od telesne, lepota duše, in za tisto tem bolj skerbi."
Lepo lice hitro 'zgine, Lepa duša pa ne mine.
50. Kje sem doma?
V	nebesih sem doma; to meni pravita zemlja in nebo, in vsaka stvar lepo.
V	nebesih sem doma; to vedno pričata mi solnce, mesec bled, in vsake zvezde sled.
V	nebesih sem doma, kjer družba 'zvo-ljena se skupaj veseli, in k sebi me želi.
V	nebesih sem doma, nisem tega sveta; nebes se veselim, v nebesa prit' želim.
V	nebesih sem doma; svet sreče mi ne da; vsa zemlja le za me dežela tuja je.
V	nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, kjer večno srečen bom.
51. Trojni prijatelji.
Neki oče so pravili svojim otrokom tole priliko: „Imeniten kralj je na bogatem otoku sredi morja nekdaj imel namestnika, kterega naglo pokliče k sebi, da bi obrajtala. Kraljev namestnik gre iskat prijateljev, da bi ga spremili pred kralja. Pervi prijatelji, kterim je največ zaupal, ti ga zapusti; še ne zm^ni se nobeden zanj. Drugi prijatelji, na ktere se je močno zanašal, spremili so ga, pa le do ladije, v kteri se je v kraljevo mesto peljal. Tretji prijatelji, na ktere se je najmenj zanašal, ne zapuste ga po dolzem potu, stopijo ž njim pred kraljev prestol, in mu izprosijo milosti.
Ravno tako ima tudi vsak človek trojne prijatelje na tem svetu, pa jih večjidel še le takrat spoznsi, kadar odhaja iz tega sveta. Pervi prijatelji, ktere najbolj čisla, so denarji in posvetno blago; oni človeka zapusti, kadar se odpravlja iz tega sveta. Drugi so rodba in znanci; oni nas spremijo in gredo z nami le do groba. Tretji prijatelji so svete Čednosti in dobra dela; ona gred6 s človekom v dolgo večnost, pred Bogom so njegove besednice, in mu izprosijo usmiljenja. — Za ktere prijatelje si hočete skerbeti, otroci?
52. Starček in smert.
Ubog starček je nesel težko breme derv iz gozda domov, da bi po zimi ž njimi kuril, in se mraza varoval. Pot je bil dolg, on pa že ves slab. Truden in zelo nevoljen verze breme na tla, in kliče smerti, da bi ga rešila iz tacega nadležnega življenja. Komaj pa izgovori, že smert pri njem stoji, in ga še enkrat vpraša, kaj hoče. Prestrašen starček pa odgovori: „Prosim te, ljuba žena, bodi mi tako dobra, in pomagaj mi zadeti to breme zopet na herbet!"
53. Prazen strah.
Lizka se je po noči prebudila, in zdi se ji, kakor da bi kdo terkal na vrata. Skloni se v postelji, in prav tenko posluša. Zopet prav močno zaropoče. Lizka od straha komaj diha. Čez nekoliko časa zopet tretjič prav dolgo ropoče. Lizka se spomni, da so teta bolni; misli si, da so umerli, in prišli slov6 jemat, kakor je slišala praviti. Vsa plašna smukne pod odejo, in vso noč od straha ne zatisne očesa. Kaj pa je bilo ? Pes je sedel na pragu, bolhe obiral, in je terkal z gležnjem po vratih. Ko se je zdanilo, gre Lizl<a perva iz hiše, in najde psa na pragu.
Pervo Berilo in Slovnica.	4
54. Izreki.
Andrejčku so boter podelili lepe bukvice. Imenovale so se „zlate bukvice." Boter so djali, da se te bukvice zato tako imenujejo, ker so v njih lepi izreki in pregovori, kteri so veliko več vredni, kakor srebro in zlato, ako bi jih zapominjeval in izpolnjeval.
Nekaj izrekov v teh bukvicah je bilo takih le: Mladine največja lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost, pa žlahtnost sercd. Prebrisana glava in pridne roke So večje bogatstvo kot zlate gore. človeku pridnost kruh in čast daruje; Lenoba pa beraško pal'co kuje. Prijaznost sreče vir rodi; Sovrašto čednosti mori. Ysem hvaležnost ljuba je; Nehvaležnost čerti vse. Obračaj dobro čas, ne daj ga potratiti; Ne pride več nazaj, ne moreš ga kupiti.
Kdor je pobožen, se Boga boji, Mu treba hudega se bati ni. Kjer koli si, Bog vidi te; Ne delaj, kar pregrešno je.
Otroci in odrasli vsi ljudjd
Naj zmir' v ljubezni med saboj živd.
Če v nebesa hočeš najti stezo pravo,
Po nji vprašaj svojo vest in pamet zdravo.
55. Živali.
Svet je podoben velicemu pohištvu, v kterem je vse živo potrebnih in koristnih stvari, in ljubi Bog je vsemu temu neskončno modri in dobri gospodar. Stvar je stvari potrebna ali za živež ali za veselje. Ni reči brez prida in koristi na svetu. Vse reci služijo Bogu v hvalo, človeku pa v prid, dokler jih modro uživa.
Živina nam pomaga delati, nam daje kožo in dlako za odejo, mleko, maslo, sir in meso za živež; kosti, rogovi in živinska čeva so rokodelcem koristna; tudi gnoj je polju potreben.
Ptice so nam ravno tako koristne in potrebne stvari, in nas tudi zelo razveseljujejo. Hudobno bi bilo, ako bi jih terpinčili in brez potrebe morili.
Ribe žive mnogo ljudi, kteri jih jedo in pro-dajejo suhe in nasoljene; celo moko nekje meljejo iz rib, in pogače peko.
Tudi kače niso brez vsega prida; nam strupene reči pobirajo, in so zopet drugim živalim živež.
Čebele nabirajo sladki med za zdravilo in za medico, dajejo vosek za sveče, ki gore pri najsvetejšem opravilu; mravlje nanašajo plemenito, lepo dišeče kadilo.
Vse, kar živi, nas opominja, da hvalimo Boga, in nam pomaga čestiti gospoda tolikih čudežev.
56. Prid domačih živali.
Mnogo živali je človeku tako potrebnih, da brez njih živeti ne more. Zato jih preskerbuje z živežem, in jim daje stanovati pri svoji hiši. Te živali se imenujejo domače živali, in so: konji, krave, koze, ovce, psi. mačke, kokoši, gosi, race, golobje i t. d.
Konj je velika in lepa žival. Najrajše je oves, deteljo in seno. Vjrrezamo ga v voz, v drevo in v brano; pa tudi nosi ljudi in blago v daljne kraje. Pametni ljudje ne nakladajo konju več, kakor delati in nositi more, in ga ne pretepajo z bičem. Tudi žival Čuti bolečino.
Kr ava je tudi zelo koristna domača žival. Daje nam mleko, iz kterega se napravlja maslo in sir. Goveje in telečje meso je dobra, tečna jed. Kravje in telečje kože nam dajejo usnije. Čemu je umije f
Ovca je krotka in pohlevna žival. Daje nam mleko za sir, volno za nogavice in za sukno. Ovčja koža se ne rabi za obuvalo, ampak za rokavice in za druge reči.
Mačka je požrešna in potuhnena žival, vendar pa je koristna pri hiši. Podgane in miši bi se zelo pomnožile, ako bi ne bilo mačke, da bi jih po-lovila. Mačka včasi dolgo čaka pred mišjo luknjo. Miška pride, mačka hitro stegne taco, in jo z nohtmi zagrabi. Mačka tudi po noči dobro vidi; hodi pa tako liho, da se kar nič ne sliši.
Pes je zvest in poslušljiv spremljevavec svojega gospodarja. Varuje hiše in dvorišča. Če kak tujec blizu pride, pes glasno laje. Po dnevi lehko ljudje sami varujejo hiše, po noči pa jih mora pes varovati. Če tat še tako tiho in skrivaj prileze, vendar ga pes precej zapazi in zalaje. Lovski pes sledi z nosom divjino, in jo pokaže lovcu, da jo ustreli.
Gosi in race plavajo po vodi, in so nam z mesom in s perjem zelo koristne. Večja in terdnejša peresa iz njih peruti rabimo za pisanje.
Tudi kokoši so nam v velik prid. Kaj nam dajejo ? Imajo dolge noge in kratke peruti, zato laže hodijo kakor letajo. Na glavi nad kljunom imajo lep rudeč greben: repova peresa jim nakvišku strje. Petelin ima lepo perje, velik greben na glavi, in ostroge na nogah. Ošabno stopa, in kokoši kliče, kadar kako drobtinico ali zerno najde. Ko je sit, stopi na kak kup ali plot, udari s perutmi in zapoje: „kikiriki! Se predno solnce zajde, gre ku-retina na gredi spat; pa se tudi z dnevom vred zbudi. Petelin zjutraj glasno poje in kliče ljudi na delo.
57.	Krarar.
Neki deček je na trati blizu sadnega verta kravo pasel. Ko nakvišku pogleda, vidi, da je na češnjevem drevesu že nekaj lepo rudečih in zrelih češenj. Zelo ga mikajo. Pusti teclaj kravo samo, in spleza na drevo. Krava pa, ki pastirja pri sebi ne vidi, gre iz pašnika, skoči skozi odperto leso na vert, žre cvetice in zelišča prav po svoji volji; mnogo pa razdene in pohodi. Ko deček to vidi, zelo se stogoti; skoči z drevesa, vzame palico, ter roti in pretepa kravo prav neusmiljeno. Naenkrat pa stopijo k njemu njegov oče, ki so vse to od strani gledali. Ostro ga posvare in pravijo: „Kdo bolj zasluži tepen biti, ti ali živina, ktera ne ve, kaj je prav ali neprav? Ali se nisi tudi ti ravno tako po svoji želji ravnal, in živino pustil, ko bi ti je bilo varovati? In zdaj si tako neusmiljen, ter se ne spominjaš svojega pregreška!"
Dečka je bila zelo sram pred očetom.
58.	Ovca.
Med vsemi živalmi se je ovca najpoprej človeku pridružila za domačo žival; že Abel je bil ovčar in je Bogu daroval pervino svoje čede. V starodavnih časih je bilo ovčarstvo najljubše opra-
vilo tudi imenitnih ljudi: velike cede so bile starih očakov največje bogatstvo, in še zdaj dajejo obilo dobička.
Po leti žene ovčar čedo na visoke planine, na zdrave in dobre pašnike. Ima v roki pastirsko palico, čez ramo pa torbico, ter si na piščal piska in kratek čas dela. Močvirnati pašniki so ovcam škodljivi. Po zimi jih pasejo po kopnih, solnčnih holmcih ; kadar pa sneg zapade, jim v hlevi kermo polagajo.
Ovca je tako pohlevna in prijazna žival, da božji Sin imenuje sebe dobrega pastirja, verne pa ovčice, ki njegov glas rade poslušajo in za njim hodijo. Tudi se Jezus imenuje jagnje božje, ktero grehe sveta odjemlje.
59. Ne draži psoy.
/za/M^iacttt in ayri%,ni/e. J^ej/iarneini de/ia tema /e/lodmerfc^e. ®če /ifrj^^o en/l m t S^feda v- m fin. /ied, /zfevepaj,e S^/ed &e večkrat dm-mvm odd/enen. f/cn S^feJa m^/eaa, d/ioči veddevdit nam; mz-fm/a//>iy,a />if, fine Š/Antene/
mana v, in aa otef.
/
&tmci/ fia/io de morate vedi, da md ne Sodo-y,'idi če/iifiŠ 60. Modra miška.
Miška iz luknjice prileze in ugleda nastavljeno past. „ Oho !" djala je, „ vidiš jo past! Zviti ljudje! dve deščici nastavijo, na zgornjo nalože kamenja, v sredi med deščicama pa nataknejo košček slanine, da bi miška okusila slanino, sprožila past, in se ujela. Pa miši smo modrejše, kakor ljudje. Me dobro poznamo take zvijače. Ne boste me ujeli ne! Pa povohati," djala je miška, „vovohati pa dobro slanino vendar smem; nosek še ne more sprožiti pasti. Slanino pa kaj rada duham.11
Miška smukne v past, in prav na lahko povoha slanino. Past je prav mehko nastavljena, in ko se miška slanine dotakne, lop! past zagermi, in miška — mertva leži.
Kdor nevarnost ljubi, pogubi se.
61. Ptice.
Dobrotljivi Bog je ustvaril nebo in zemljo. Bilo je po svetu zeleno, vse polno cvetic in drevja, pa vse tiho in žalostno. Bog je ustvaril ptice, da bi mu pele pod nebom. Kmalu je bilo vse živo in veselo. V samotnih puščavah, kjer žive duše ni, ptice stvarniku hvalne pesmi ščebetajo.
Ptice so s perjem pokrite. Imajo po dve peruti, po dve nogi, rep in kljun. Ptice lehko letajo, in nektere tudi plavajo. Vse imajo prav dobre in bistre oči. Nektere znajo tudi lepo peti.
Ptice si delajo umeteljna gnjezda, v ktera neso jajca. Ko se mladiči iz jajček izležejo, imajo precej pripravljeno gorko in mehko posteljico. Stari jih z veseljem pitajo; jim prav pridno prinašajo živeža in ga polagajo vsacemu v kljun. Neizrečeno je neusmiljen, kdor ptičja gnjezda razdira in jajčka pobira ali pa celo mlade terpinči.
Z večjega vse ptice nas razveseljujejo s svojo lepoto, s svojimi krasnimi barvami, s svojo živostjo,
pa tudi s svojim ljubeznjivim, prijetnim petjem. Nektere nam dajejo živež in perje za posteljo in za pisanje. Ptice pa tudi čistijo drevesa škodljivih gosenic in merčesov ter so tedaj nase velike dolrotnice.
62. Sinica.
„Vidisjo lepo sinico na jablani," rece Lovre svoji sestri Micki, „kmdlu jo bom imel!"
Hitro spleza na drevo, nastavi pticnico, gre zopet doli, in se skrije se svojo sestro za germovje, ter pogleduje za sinico. Sinica gre kmalu v pticnico, in se ujame. Lovre je bil mahoma zopet na jablani. Ko pa hoče sinico vzeti iz ptičnice, nagne se, in pade s pticnico vred z drevesa. Sinica uide, in Lovre si ob neko gerčo roko do kervavega rani. „ O ti ubogi bratec," pravi Micka, „zdaj vendar ne boš več plezal za sinico po drevesu. Malo, malo ti je manjkalo, da si nisi roke ali noge zlomil, ali pa še huje se poškodoval."
„Nič ne de," pravi Lovre, in se posmeje, „zato še ne odjenjam. Vendar zastonj bi se trudil, ker sinica ne bo šla zdaj več v pticnico, kamor se je bila že enkrat ujela."
„Ce je res tako," pravi sestra Micka, „je sinica mnogo modrejša od tebe. Ona ne gre več
tja, kjer se ji nevarno zdi. Ti pa si ravno kar padel in se udaril, in si komaj ušel še večji nesreči, pa nič ne maraš, in si zopet upaš iti v novo nevarnost."
(»3. Vrabec in konj.
Vrabec. Konjiček, jasli polne imaš, Al' meni kaj od tega daš? Vsaj eno zernce ali dve, — Lehko se boš najedel še!
Konj. Prederzni ptič, pobiraj le, Obema dost je kerme te. In skupaj jesta, kar oba, Potrebe nič ve terpita. In vroče leto je prišlo, Se hudih muh ni manjkalo: Pa vrabec pridno jih lovi, Da konj nadlege ne terpi.
64. Škorec.
Stari ptičar Matevž je imel škorca, kteri je znal nektere besede prav razločno izgovarjati. Ce je Matevž rekel: „Skorec! kje si!" veselej je prav gladko in glasno odgovoril: „ Tuka j sem!" Nobenega ptiča ni imel ptičar tako rad, kakor tega škorca. Tudi sosedovega Tončeta je ta ptič zelo veselil. Zato je starega Matevža rad in pogosto obiskoval.
Ko neki dan Tonče pride k ptičarju, ravno ga ni bilo doma. Tonce zeljno pogleduje lepega ptiča, ki je po hiši sem ter tja prijazno skakal. „Ko bi ta ptič moj bil," pravi sam s saboj, „to bi bilo kaj prijetno !" Urno stopi za krotkim škorcem, ujame ga in potlači v žep. Zdaj se misli tiho pobrati in odnesti lepega ptiča. Pa mahoma stopi Matevž v hišo. Da bi mlademu dečku naredil veselje, pokliče po stari navadi: „Skorec! kje si?" In škorec v fantovem žepu prav krepko odgovori: „Tukaj sem!"
Nic ni tako skrito, da bi kdaj ne bilo očito.
05. Lisica in krokar.
Krokar ukrade sir, sede na visoko drevo, in ga misli užiti. lisica ga zapazi, gre pod drevo, in pravi: „ O ti lepi ptiček, ljubi moj krokar! kako se sveti tvoje perje, kako imaš lepe oči, kako zalo postavo! Kar živim, še nisem videla lepšega ptiča, kakor si ti; in ako bi ti znal tudi peti, mogli bi te narediti za kralja nad vse druge ptiče." Krokarja ta hvala zelo prevzame, in od veselja začne peti svoj: „kra, kra!" Pa komaj je kljun odperl, pade mu že sir iz kljuna, in zvita lisica ga hitro zgrabi in požre, ter se posmehuje neumnemu krokarju.
Prilizovavca ne smeš poslušati, če hočeš srečen ostati!
66. Nepokorna deklica.
Jerica je ptiče rada imela. Večkrat prosi in naganja mater, da bi ji kacega lepega ptička kupili pri ptičarji. „Bom že videla, če boš pridna," pravijo mati, „more biti, da ti kaj kupim." Necega dne pride Jerica ravno iz šole. Mati jo pokličejo k sebi, rekoč: „Zdaj grem malo od doma, pa lom kmalu prišla nazaj. Tukaj na mizi je ta le škatlica; terdo ti zapovedujem: po nobeni ceni je ne smeš odpreti; še dotekniti se je varuj! Ce me boš slušdla, ti bom nekaj lepega dala, kadar pridem domov." Jerica obljubi, da bo slušdla, in mati gredo. Pa komaj so mati dobro na dvorišču, ima Jerica že škatlico v rokah. „Oj! tako je lehka, na pokrovcu so pa luknjice," pravi sama s saboj, „kaj bi vendar bilo v nji ? Mati ne bodo nič vedeli, če jo odprem, in drugi me nobeden ne vidi." Ko jo še malo ogleduje, privzdigne počasi pokrovček, in glej, lep rumen kanarček izleti iz škatlice, in ščebetd po izbi.' Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in djati nazaj v škatlico, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti po nobeni ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom, in ga lovi, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok!" zavpijejo, „ali me tako slušaš? Ravno tega ptička v škatlici
sem ti bila namenila, pa izkusiti sem te proprej hotela, ali me boš slušala, kakor si mi ob ljubila. Vidim, da nisi tako storila ; zato bom pa tudi zdaj ptička ptičarju nazaj dala, in ti ne boš nič imela." Jerica joka in prosi. Prepozno je, ni dobila ptička.
67. Ne terpinči živali!
Bil je neusmiljen deček, kteri je po vseh germovih iskal ptičjih gnjezd, in ubogim mladim ptičkom iztikoval očesa, in jih neusmiljeno ter-pinčil. Mati so ga večkrat svarili, in mu to hudobo ostro očitali. „Ti hudobni otrok," so djali, „če se ne boš poboljšal, te bo gotovo še Bog pokoril in kaznjeval."_ Toda prederzni hudobnež se le posmehuje dobri materi, in je še bolj in bolj neusmiljen.
Neko nedeljo, ne da bi šel v cerkev, v gozd gre, da bi zopet počenjal nove neusmiljenosti in grozovitnosti. Na visocem hrastu ugleda veliko ptičje gnjezdo. Hitro spleza na hrast, zgrabi enega mladih ptičev, in ga verze na tla. Zopet hoče seči še po druzega, kar priletita starca, ki sta bila serdita ujedna ptiča, in izkljujeta hudobnemu dečku z ostrim kljunom obe očesi. Žival je vsaka božja stvar, Zato ne muči je nikdar!
68. Čebele.
Posebno imenitno je čebelno življenje. "Vse čebele enega panja rodi ena sama matica. Ker je mati vseh drugih, zato se imenuje m a-tica, ter ima jo tudi vse kerdelo v veliki časti.
Večji del čebel so delavke. One zdelujejo satovje, ki je prav Čudno zdelano; piskrec stoji poleg piskreca, kamor med znašajo. Blaga za satovje in za med si nabirajo ter serkajo iz cvetic. Kar ene naberejo, druge zdelujejo; vsaka ima svoj opravek. Le tretje se ne po-primejo nobenega dela; zato jih pa delavke dolgo časa ne terpe med saboj, temuč jih po-mečejo iz panja ali pa umore. To so trotje. čebele lepo čedijo svoj panj. Kadar se čebele v kacem panju tako na m nože, da je prostor v njem pretesen za vse, tedaj se neki oddelek Čebel s poprejšnjo matico drugam preseli , ter mi pravimo, da rojijo, in drugi oddelek z mlado matico ostane v starem domu. Ta majhna živalca nas uči reda in snage, pridnosti, varčnosti in skerbeti za dni potrebe in pomanjkanja.
69. Ribe.
Modri in dobrotljivi Bog, kteri je zrak oživil z veselimi ptički, napolnil je tudi morje in vode z urnimi ribami. Ribe so ljudem za
živež. Ob njih se jih tisoč in tisoč živi. Vsako leto polove rib brez števila, pa vendar jih ne i zmanjka; tako močno se množd.
Večjidel so ribe s luskami pokrite, in dihajo skozi ušesa. Plavajo s plavutami, ktere imajo namesto nog-. Neme so, slišijo pa vendar. Žive ob rastlinah, červdh in drugih mergolincih, nektere pa tudi ob drugih manših ribah.
Najbolj znane ribe so: poster v z rudečim in višnjavim, pikastim opasom: krap ali karp z velikimi luskami, z višnjavo-zele-nimi ustnicami in z rumenimi stranmi; ščuka z ravnim gobcem; mrena s štirimi berki na gobcu i t. d. Jegulja je kači podobna, na herbtu černozelena, po trebuhu bela; po noči si hodi iskat živeža na bližnje polje.
70. Žaba in rol.
Zaba je videla vola na travniku, in želi njemu enaka biti. Zatorej začne napihovati svojo gerbasto kožo, ter vpraša svojih tovarišic: „Ali sem tako velika, kakor je vol?" „Nisi ne," pravijo ji. Le še bolj se napenja, ter zopet vpraša: „Ali sem vendar zdaj enaka velicemu volu?" Zopet ji odgovorijo, da ne. Pa vendar ne neha z vso močjo napenjati se tako dolgo, da — poči.
Napuh pripravi v nesrečo.
71. Kače.
Kače imajo dolg, raztegnen život, kteri je z luskami pokrit. Nimajo nog, pa vendar se hitro premikajo. Nektere kače imajo v zgornji čeljusti v majhnih mehurčkih smerten strup. Kadar usekajo in ranijo, izpuste strup iz votlih zob, da se razlije v človeško kri, od česar človek zboli in umeije, če se mu hitro ne pomaga.
Slepec, dobro znan, ni strupen, in se brez nevarnosti lehko prime. Nespametno je tedaj, ako to nedolžno živalco preganjajo in mord. Večja od slepca je belouška. Tudi ta ni strupena. Velikokrat se nahaja celo po kletih in hlevih. V naših krajih je gad najbolj strupena kača. Gad je majhen, ima rujav-kasto kožo, po herbtu černo paso, in se zato tudi imenuje pisana kača. Gad se greje rad na solncu pri pečevju in germovju. Ni varno otrokom, za germovjem blizu pečevja se igrati; ako stopiš na gada, usekal te bo. Največje in najbolj strupene kače so po vročih deželah. Tam je bo a ali velikanska kača, ktera je do dvajset čevljev dolga, tudi ropo-tača, in še več drugih.
Fervo Berilo in Slovnica.	5
72. Gad.
Lepo pomladanjsko jutro pride AniČka na trato poleg vasi cvetic nabirat za verfec.
Za nekim germom ugleda mnogo najlepših vijolic. Zel6 so jo razveselile, in nagloma jih začne tergati. Ali sosed zakriči: „Beži, dete, od tega germa, tam prebivajo strupene kače!"
Anička se prestraši, in malo poneha. Zelje po zalih cveticah pa so jo presilno mikale.
„6no vijolico le, ki tak lepo gleda iz trave," djala je, „moram imeti."
Ravno seza, da bi jo utergala, kar se gad iz germa zaleti, ovije se Anički okoli roke, in jo ugrizne za smert. čez malo ur je blaga deklica mertva ležala.
Kroti človek poželenje, Da ne zajdeš v pogubljenje.
73. Pregovori.
Začetek modrosti je strah božji.
Kakor se posojuje, tako se vrač nje.
Juternja ura, zlata ura.
Zgodnja danica pridnim zlatica.
Kdor zgodaj vstaje, temu kruha ostaje.
Kar se Anžek 111 učil, tudi Anže ne zna.
Lenoba je vseh gerdob gerdoba,
Po storjenem delu se sladko počiva.
Lepa beseda najde lepo mesto.
Poštenje je najboljše premoženje.
Kdor malega na česti, velicega vreden ni.
Boljši krajcar po pravici, ko goldinar po krivici.
Krivično blago nima teka.
Laž ima kratke noge.
Kdor laže, tudi kmalu krade.
Mlad berač, star brez hlač.
Prilika lepa grehe dela.
Po slabem tovarištvu rada boli glava.
Vsak pometaj pred svojim pragom.
Dobro delo se samo hvali.
Kratka večerja, dolgo življenje.
Drugi razdelek.
74. Angel varuh.
Po svetu angel hodi. Ne vidi ga oko, Pa vendar tebe vodi, In varuje zvesto. V nebesih angel je d»ma, Od koder Bog pošilja ga.
On v vsako hišo pride,
v
Ce tud' zaperta je, Otrok mu ne uide,
v
Ge ravno skrije se. Odene tebe, ko zaspiš. Postreže, ko se prebudiš.
Doma in tud1 na potu Je angel varli s taboj,
Za mizo kakor v kotu Te vidi angel tvoj. Oh, ne razžali angela. Ki te prisercno rad ima!
75. Sveti Alojzij.
V neki vasici so hodili gospod fajmošter pogosto v šolo gledat, kako se učenci uče in ved6. Radi so bili pri ljubih in pridnih šolarjih. Da bi vsi otroci bili dobri in pobožni, in da bi posebno posnemali čednosti božjih svetnikov, olepšali so dobri gospod vse stene šolske izbe s svetimi podobami. Razlagali so jim vsako podobo posebej, zato, da so otroci svetnika, kterega je podoba kazala , dobro spoznavali, in se ga učili ljubiti in posnemati.
Pa je tudi bilo v šoli vse tako pobožno in praznično, kakor v kaki cerkvici.
Posebno so šolarji radi imeli podobo svetega Alojzija, kterega praznik so vselej prav slovesno praznovali. Ta dan so podobo tega svetnika z najlepšimi c v etičnimi venci olepšali, in so se zelo veselili, ko so jim gospod fajmošter iz svetega življenja tega angelskega mladeniča kaj pripovedovali.
Sveti Alojzij je bil rojen 1568. leta v Kasti-ljonu na Laškem. Bil je najstarejši sin kneza Ferdi-
nanda Gonzage. Njegova mati, Marta, bila je prav pobožna gospa, in si je vse prizadevala, v božjem strahu ohraniti in zrediti ga. Alojzek je bil zel<5 umen, in je prav željno sprejemal lepe nauke pobožne matere. Večkrat so ga dobili v kacem kotičku skritega, kjer je klečal in pobožno molil. Njegov oč^ je želel, da bi Alojzij bil serč&n in imeniten vojak. Velikokrat ga tedaj vzame s saboj med vojake. Tukaj se je kmalu nekterih nespodobnih besed navadil, in jih je doma izrekoval, dasi jih ni razumel. Ueenik, to slišavši, reče mu, da so te besede nespodobne, in Alojzij se je naglo poboljšal.
Odsihdob se je skerbno ogibal vseh ljudi, kteri niso spodobno govorili in se lepo vedli. Njegova pridnost v učenju in njegova serčna pobožnost je izpodbujala mlade in stare. Kolikor je bil starejši, toliko tudi modrejši in ljubeznjivejši pri Bogu in pri ljudeh, prav po zgledu Jezusovem. Alojzij je bil tako čist in nedolžen, kakor angelček božji. Ze takrat so ga imenovali svetnfčka. Poleg tega pa je bil vedno ponižen, in je sebe mislil za najslabejšega. človeka in največjega grešnila.
Ob pervi izpovedi se je sodil tako nevrednega, da je omedlel, ko je hotel spoznati svoje pregreške. Kadar je bil 12 let star, prejel je iz rok svetega Karola Boromeja pervič sveto obhajilo. Od svetega veselja se mu je svetil obraz, ko je pervič pristopil k mizi Gospodovi. Od tistega časa je hodil vsak praznik in vsako nedeljo k svetemu obhajilu. Perve tri dni v tednu je obračal v zahvalo za milost te
presvete jedi, in druge tri dni se je pripravljal za prihodnje sveto obhajilo.
Sveti Alojzij pa se je tudi prav dobro in pridno učil, in je natanko opravljal vse svoje dolžnosti. Odpovedal se je vsi posvetni cesti in bogastvu, da bi tem laže mogel Bogu služiti. Svojo pravico na kastiljonsko grofovfno je odstopil mlajšemu bratu, Rudolfu in je sklenil stopiti v jezuitski red. Njegova bogaboječa mati je bila tega zel6 vesela; oče pa mu brani, kolikor more. Poslal ga je na daljni pot okoli vseh kraljev in vojvod na Laškem, da bi ga odvernil od njegovega sklepa. Alojzij je očeta slušal; pa ravno na tem popotovanju je še bolj spoznal ničemurnost posvetnih reči. Se bolj uterjen v svojem sklepu je prišel dom<5v.
Cez dve leti mu dovoli oče, daje šel v samostan. Bil je takrat ravno osemnajst let star. Njegova gorečnost, ponižnost in pobožnost so mu pridobile v samostanu ljubezen vseh njegovih tovarišev in sobratov. Cestili so ga kot zgled kerščanske popolnosti.
V 1591. letu se je v Rimu vnela huda, kužna bolezen. Tudi jezuitje so morali oskerbovati neko bolnico. Tukaj je izkazoval ta svetnik pred vsemi dragimi svojo gorečo ljubezen do bližnjega. Tolažil je bolnike in opominjeval jih k keršČanski poter-pežljivosti. Umival jim je noge, postiljal jim in skerbel za vse, česar so potrebovali. V tem svetem opravilu pa je tudi on zbolel, in ni več ozdravel. Pred smertjo je okoli stoječim rekel: „Pojte zahvalno pesem Boga, kteri me k sebi kliče!" Previden s svetimi zakramenti,
res vdan v voljo božjo, z očmi t podobo križanega Jezusa vpertimi, umeri je vesel 21. dan rožnika 1591. leta, tri in dvajesti let star.
Po pravici stavi sveta cerkev svetega Alojzija mladosti v zgled in posnemo, zato, da bi ga posebno v njegovi angelski čistoti nasledovali. Njegova podoba vsaki kerščanski šoli prav lepo pristoji, in kaže, kako naj bi se učenci vsak dan njega spominjali in posnemali njegove prelepe čednosti.
76. Moli, delaj iti bodi varčen!
Neki ubog oče je ob draginji zelo skerbel in premišljeval, kako bi svojo družino preživil. Enkrat vidi v spanji tri angele. Pervi je klečal in molil: „Svoje oči vzdigujem k Gospodu; moja pomoč ide od njega, kteri je naredil nebo in zemljo!" — Drugi je izkopaval korenine iz zemlje, rekoč: „V potu svojega obraza moraš svoj kruh jesti!" — Tretji je nabiral izkopane koreninice, in je rekel: „Poberite kosce, da konca ne vzamejo."
Iz teh sanj je siromak spoznal, da mora z živo vero moliti, pridno delati, in kar ima, prav obračati; potem bode Bog ohranil njega in njegovo družino.
77. Perva izpoved.
Jožek gre iz cerkve dom6v. Dasi ni nedelja, vendar je praznično opravljen. Notranja zadovoljnost in serčno veselje se mu lehko bere na obrazu. Kogar sreča, prijazno pozdravi: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Večkrat je že hodil po tem poti, bodi si iz šole, ali ob nedeljah od svete maše, pa še nikoli se ni tako pametno in spodobno vedel, kakor denes; nekako ves drug je, kakor sicer. Od kdaj se je tako izpametoval? in kje je li bil?
Ravno je opravil sveto izpoved, ter prejel zakrament sv. pokore pervič v svojem življenju. Ves srečen je, ker si je v svesti, da je izpoved dobro opravil, in dobil odpuščenje vseh grehov, in da je zdaj čist pred Bogom.
„Zdaj čutim nad saboj," rekel je sam pri sebi, „kar so nam duhovni učenik pravili, da je človeku po izpovedi, kakor da bi se mu bil velik kamen odvalil od serca; res, mir vesti nam podeljuje zakrament svete pokore."
Pot je deržal mimo verta , kjer je bila polna gredica lepih, belih lilij; svetle kapljice jutranje rose so se prav lepo lesketale na, njih. Ondi nekoliko postoji, in misli si, da je tudi njegova duša lepo čista, kakor bele
lilije, in da se lesk^če na nji posvečujoča milost božja, kakor te rosne kapljice na lilijah.
Ko dalje gre, sreča Franceta, nerodnega dečka iz bližnje vasi. Ta mu že od daleč nagaja, in ko do njega pride, draži ga in še sune, kakor da bi se rad tepel. Jožek ni bil sicer pohleven in poterpežljiv; tudi on je včasi rad komu nagajal, in že večkrat je bil v kacem boju z otroki, da so ga starši nekterikrat morali svariti. Denes pa je ves drugačen. Tiho dalje gre po svojem potu, in ne posluša, ko France za njim vpije, in ga z gerdimi besedami zmerja.
Doma je bil pokoren svojim ljubim staršem; kar so mu ukazali, z veseljem je storil, in ko je eno delo opravil, šel jih je vprašat, kaj naj bi še delal. Do bratov in sester je bil ves prijazen; nobene žal besede jim ni rekel; pa tudi poslom in vsem v hiši je bil dober. Govoril je menj ko drugikrat, in nič tacega, kar bi ne bil prej dobro premislil, ali kar bi rie bilo prav pred Bogom. Videlo se mu je, da se je nekako ves izpreobernil, in zdelo se je, kakor da bi bil od denes zjutraj za eno leto starejši in umnejši. Pred večerjo in po večdrji je tako pobožno molil, kakor še nikdar; in predno je šel spat, vzel je molitvene bukvice v roke, pokleknil je in molil iz njih večerno
molitev. Materi, ko so ga videli, utrinjale so se solze v očeh. „Kakoršen si bil denes" — pravijo potlej mati, „tako priden, poslušljiv in pobožen bodi tudi po sedaj vsak dan; Bog bo imel veselje nad taboj, jaz in oče te bova ljubila, in vse te bo rado imelo!"
Jožek obljubi, da bo, in še pravi: „Tako vesel nisem šel še nikoli spat, kakor nocoj; denašnji dan je bil meni kaj srečen in vesel!" In oče pristavijo: „Tako srečni in veseli bodo vsi tvoji prihodnji dnevi, če boš vsak dan tako živel, kakor da bi bil vsak tvoj izpovedni dan!"
78. Bodi usmiljen!
Lukec in Primož gresta neko jutro skupaj v šolo. Vsak ima kos kruha za kosilce v roki. Sreča ju uboga žena z majhnim otrokom v naročju. „Oj, ljubi deček!" pravi žena Primožu, ,.daj vendar mojemu lačnemu otroku malo kruha; denes ni še nič jedel."
„Sam sem lačen," pravi Primož, ter otepa in je svoj kos kruha dalje.
Lukec pa ni tako storil. Tudi on bi bil lehko pojedel svoj kos; pa ker ubogi otrok tako milo joka, da mu takoj ves svoj kruh, in se veseli, ko vidi, kako otrok košček kruha veselo vzame in uživa.
„Bog ti plačaj! ljubi dobri otrok!" pravi Lukeu mati ubozega otroka. Lukec pa gre vesel po svojem potu dalje.
Kar smo siromaku dobrega storili,
To nebeškemu Bogu smo podelili.
79. Sveta Elizabeta.
Sveta Elizabeta je bila hči ogerskega kralja Andreja in Jere Meranske iz Tiroljskega. Nje mož je bil Ludvik tirinški. Bila je dobrotnica siromakom in bolnikom.
Enkrat se je bil kruh, meso in drugi živež zelo podražil. V tej draginji je mnogo ljudi ter-pelo pomanjkanje, in nekteri so od lakote merli. Elizabeta pa je dala mleti, peči, in je sama delila kruh in moko med ubožce. Mnogim je dajala tudi denarjev, tako, da so nekteri mislili, da bi utegnila sčasoma Elizabeta še sama oubožati. Nje mož, deželni grof, grajal jo je zelo zaradi te prevelike radodarnosti. Necega dne je bil grof v mestu, in pobožna gospa gre v tem iz svojega poslopja k ubožcem. Pod plaščem nese polno košarico kruha, mesa in jajc. Na enkrat jo sreča nje mož, ki gre iz mesta, in je ostro vpraša: „Kaj neseš? Pokaži!" — Elizabeta se prestraši, in molči. Grof ji odkri je
plašč, in ugleda polno košarico — najlepših rož. To čudo jo je poterdilo v veri, da je Bogu njeno djanje prijetno in dopadljivo.
80. Sveti Bok.
Sveti Rok je bil sin bogatih staršev. Lehko bi bil živel v česti in veselju; pa bolje se mu je zdelo, da je svoje premoženje razdelil med uboge, in je potom romal v sveto deželo. Na poti pride v kraj, kjer je huda bolezen, kuga, razsajala. Skoraj v vsaki hiši so ležali bolniki, in bilo ni nobenega, kteri bi bil stregel bolnikom in pokopaval merliče. Rok se tedaj pripravi, streže bolnikom, daje jim jesti in piti, napravlja zdravila, in pokopava merliče. Pa tudi njega se bolezen prime, zboli ter leži v veliki nadlogi in potrebi. V ubogi gozdni koči, v kteri je stanoval, nima nobenega človeka, da bi mu kaj postregel in pomagal.
Ves zapuščen v veliki potrebi bi bil moral umreti, ko bi ne bil imel necega zvestega psa s saboj. Ta ljuba žival je skerbela za bolnega gospodarja tako lepo, da komaj človek tako. Liže mu pekoči roki, lega na njega, da bi ga ogreval, in mu znaša mnogoteri živež. Ko je Rok vedno bolj bolehal, privabil je ta psiček k njemu še ljudi, kteri so mu stregli in zanj
skerbeli. Rok je zopet ozdravel, in je prav sveto živel do smerti. Večkrat vidimo podobo svetega Roka, bi ima pri sebi zvestega psička s kruhom v gobčeku.
81. Terdoserčnost.
Ob draginji je prišel Pavel, ubog deček, z gore doli v bližnjo vas, in je prosil kruha po hišah premožnih ljudi. Peter, sin premožnih staršev, sedi ravno pred hišo z velikim kosom kruha v roki. „Daj meni malo!" prosi Pavel, „zelo sem lačen!" Pa Peter mu mer zlo odgovori: „ Pojdi dalje! tebi nimam kruha." Ob letu potem pride Peter na goro iskat neke izgubljene koze. Dolgo je begal okoli po sterminah in pečinah. Solnce je prav vroče pripekalo, in kmalu bi bil že od žeje obnemagal; pa nikjer ni mogel dobiti nobenega studenca. Zdaj ugleda v senci pod nekim drevesom sedeti dečka Pavla, kteri je ovce pasel in imel verč vode poleg sebe. „Daj mi malo piti!" prosi Peter, „neizrečeno sem žejen." Ali Pavel mu resnobno odgovori: „Pojdi dalje! tebi nimam vode!" — Peter se začne solziti, spozna svoj pregrešek, in prosi Pavla, da bi mu odpustil. Pavel mu poda verč vode, in pravi: „hisem tako terdoserčen, da bi ti ne privoščil požirka hladne vode; napeljati sem te le hotel, da bi spoznal svoj pregrešek, in
da bi izkusil, kako hudo je, ako človeku česa manjka. Le pij, in pomni pregovor, ki pravi: Ako lačnemu ne pomagaš, Glej, da v žeji ne omagaš!"
82.	Lakomni pes.
Pes dobil je kos mesa, z njim čez vodo se poda; v čisti vodi sebe vidi, in pri sebi tako misli: To je kuzek, bratec moj, nese tudi košček svoj; tudi tega čem imeti! — in že hlastne, ga uzeti, pa odpade mu meso, ono tud je 'zginilo!
Tud' ljudje se tak golffajo, če žele še, ko imajo!
83.	ZadoToljnost.
V neki hudi letini in draginji je ukazal župan, bogat mož, vsem ubožnim otrokom, naj pridejo v njegovo hišo. Postavil jim je polno košaro kruha, in rekel: „Glejte otroci! nate malo kruha. Vsak, kar vas je, naj si vzame hlebček, in tako smete vsak dan priti, dokler nam ljubi Bog ne da zopet boljših časov." — Otroci se zaženo na košaro, in se tergajo za kruh, ker vsak hoče imeti najlepši in najboljši hlebček. Potem lete domov, in se nič ne zahvalijo. Samo Franicka, uboga pa čedno oblečena deklica, je še
stala od daleč. Gre počasi bliže, vzame najmanjši hlebček, ki je še ostal v košari, poljubi hvaležno dobrotniku roko, in gre sama tiho in spodobno droti domu. — Drugi dan so bili otroci zopet tako robati in sirovi. Uboga Franicka je dobila ta pot kruhek, ki je bil komaj polovico tolik, kolikoršni drugi kruhi. Doma ga dd bolni materi, da si ga odrežejo.
Pa glej! mnogo novih, srebernih denarjev se izsuje iz hlebčka.
Mati se prestrašijo, in reko Franicki: „Poberi hitro denar, in teci k županovim nazaj; gotovo so se zmotili in ga v kruh zamesili." Franicka vzame denar, in ga nese nazaj. Ali dobrotljivi mož ji pravi: „Ne, ljubi otrok, nismo se zmotili, ne; nalašč sem dal zapeči denar v najmanji hlebček, da bi tebe, ljuba deklica, malo poplačal, ker si izmed vseh drugih tako lepo tiha, krotka in hvaležna. Ostani le vedno tako dobra in pridna, tudi Bog te bode blagoslovil."
84. David in Jonatan.
David, Izajev sin, bil je pohleven pastirček. Ovce svojega očeta je pasel. Vsi ljudje so ga radi imeli, ker je bil tako umen in bogbojeČ ter z vsemi tako dober. Jonatan, sin kralja Sav-
la, je bil Davidu posebno dober, ta pa njemu. Oba sta se ljubila, kakor brata; enega serca in enih misli sta bila; drug druzega sta varovala nevarnosti in opominjala k dobremu. Nobenega prepira ni bilo med njima, drug za druzega bi bil dal življenje. Tako mirni in ljubeznjivi naj bi bili bratje in sestre med saboj.
Otroci in odrastli ljudje
Naj zmirom mirno med saboj žive !
85. Stara verv.
Dva dečka, Tone in France, najdeta staro verv na veliki cesti. Oba bi jo rada imela; zato se začneta prepirati za njo, da se razlega po bregu in dolini. Tone je derzal za eden konec, France vleče za druzega. Precej časa se rujeta za njo, in drug druzega vlačita po cesti. Zdajci se verv preterga, in oba lopita v lužo.
Tako se godi vsem svojeglavnim prepiravcem. Boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda.
86. Prijazen in postrežljiv pastirček.
n&/u padi na. ££aMem da tfifa ace in mati, rfa ime/a dna/a imena ,h/(/?.4a.	nt.zumen clečeJt,
Pervo Berilo ia Slovnica.	{>
/a /er'pe /i/ ze/o adop, moradpe dviipe fiadii /$ardi do pa /e/io acid', /za/io nap /o do vde/i ^adi /e/io /irpa,zen, m ncp> rad /lodireze in /lotnapa, Mornar more*. ^)rup.i otroci v vadi/a do pa zaničeval drazi/i', en de ned/iodo/no ved/i.
/ko ne^i dan /fie/i^d /tade dvtpo čec/o, /iridjo mimo ced&i^iv mern/t, in /ladiipe napovore, da /ipim /ten /io£aza//wi daze dobavo. Srf/i /er je /i/o pen/o vreme, /iravpo darovi oiroci drap za drugim -. ,,3/iz ne prem / >h/i/d/za /irjazno/irid/pki, /e/io /iozdravi cedii/^ivepa menica, in depim Zionudi za vodnica.
/prede meni$d /Že/i/tdom mnopo povore, m vidijo, dapep,irav do/er in
m&amen deceA. t/Pe^e^o pa d da/cp v damodian in aa /10 dovode n/eaovijftdiardev vzamejo- v dvop ved
,d*e/i/td defe do/vo aa/in.j,e> £ma/a /m^odi/vde dv^e do/mte in tovarne.
<I/ba tey.a de^/ia ni /i/ oda/en, am-/laApe odta/vedno/loniiien, /i-ri^aden in Aodfoez/juv. do pa d/iodiova/t in mdi ime/i. pe /ovu/iy.ovan od Čedii do cedi, ao/t/e? ni /i/ce/o Mo/ in /očem ^avdina/?
/So jo tedanjifia/iez amev/i, /i/ pe ,W/i/tJ enop/adno aa /a/ieza izvoren $4. a/iri/a J'585. tfJ/adafpe/o imena Srf^dt V. ve/i/?o modvod/^o in d/avo-
O*
87. Spodobno se vedi!
Dober otrok se mora vselej in povsod spodobno in priljudno vesti.
Gledati mora, da drugim dela veselje. Kdor s svojim vedenjem kaze, da druge ljudi ljubi in spoštuje, ta se spodobno in priljudno vede. Ako se pa hočeš spodobno in priljudno vesti, moraš si to dobro zapomniti:
1.	Vsako jutro si umi j usta, obraz in roke s hladno vodo. Poravnaj si lase, očedi čevlje in osnaži svojo obleko. Umazan in raztergan ne hodi med ljudi.
2.	Pri jedi ne govori mnogo, in ne rabi roke, kjer si z žlico, vilicami ali z nožem moreš pomagati. Ne naslanjaj se na mizo, in se ne oziraj, kadar ješ in piješ, in ne cmakaj. Ne jej požrešno, in ne izbiraj si najboljših reči. Pusti drugim poprej jedi jemati.
3.	Govori počasi in razumno, da te vsak lehko ume. Ne imej roke, kape ali kaj druzega pred usti, kadar govoriš; in v obraz glej ljudem, s kterimi govoriš. Govori pa z usti, ne z rokama.
Kadar je potreba, rad govori, pa ne sezaj drugim v besedo, in vselej poprej premisli, kaj bodeš rekel. Kadar ne veš kaj dobrega in lepega govoriti, pa molči.
4.	Hodi, stoj in sedi ravno. Kadar hodiš, ne
mahaj preveč z rokama, in kadar stojiš ali sediš, ne skrivaj rok v obleko. Kadar kterega srečaš, prijazno ga pozdravi, in reci: Hvaljen bodi Jezus Kristus! dobro jutro! dober dan! dober večer! lehko noč! Bog daj srečo! i t. d. Tistim pa, ktere hočeš še posebno spoštovati, moraš se spodobno odkriti in prikloniti, duhovnim gospodom pa poleg tega še roko poljubiti.
Nikoli se ne skrivaj! Človek se že na poti spozna, koliko velja.
5.	Nikdar se pri ljudeh ne praskaj po glavi ali životu; ne griži si nohtov in si ne trebi ust in nosa. To se drugim studi.
6.	Ne posmehuj in ne smej se drugim, tu li ne nagajaj nobenemu, in ne draži nobenega. Pazi se razpora in besedovanja. Bodi miroljuben in postrežljiv. Če greš s kom imenitnejšim, daj mu hoditi na desni strani, sam pa ostani na levi, in ne stopaj naprej.
7.	Ogiblji se vseh prepirljivih, nevednih in nespodobnih ljudi.
8.	Ako te kdo česa povpraša, povej prijazno, če veš in če smeš; ako ne veš ali ne smeš, spodobno se izgovori ali pa molči. Lagati ne smeš nikoli! Tudi glasno ne vpij in ne razgrajaj po poti. Tako delajo divjaki.
9.	Kadar prideš v tujo hišo, odkrij se, po-
zdravi domače, kakor je spodobno, in razumno povej, česa bi rad.
Ako pa greš v kako imenitnejšo hišo, osnaži si obuvalo, odkrij se, poterkaj lehko na vrata, in če se ti oglase, stopi spodobno in počasi v izbo, prijazno se prikloni in razločno povej, kaj hočeš. Klobuka, plašča in drugih takih reči ne odlagaj, in tudi sesti ne smeš, dokler ti ne reko.
10.	Kadar kdo imeniten pride k tebi v hišo, vstani in ga pozdravi. Ponudi mu sedež, sam pa stoj, dokler ti ne reče, da sedi. Kadar odhaja, spremi ga, in če je zvečer, tudi mu posveti.
11.	Ako hoče kdo kaj od tebe imeti, prijazno mu postrezi, če mu moreš: ako pa ne moreš, pravično se izgovori. Ne jezi in ne žali pa nikoli nobenega.
12.	Ako bi rad od drugih kaj imel, moraš lepo in spodobno prositi in se tudi zahvaliti, kadar si dobil.
13.	Ravnaj se vselej po pametnih in omikanih ljudeh; robatih in surovih nikdar ne posnemaj. Kar pervič prav ne storiš, pa drugič popravi, in se vadi poštene šege.
88. Hromeč in slepec.
Pri poti hromeč tam sedi, in slepec pa pred njim stoji. Razklada svoje vsak težave. „Ne vidim," pravi slepec, „kam" „jaz vidim," pravi hromeč,
„kam, ne morem iti pa v daljave." „Pomaga temu se lehko: ti mene vzemi na ramo, in jaz te kennil bom na poti." — Največji kriz se po-lehčd, če vbožček vbozčku roko dd — podpirata če se v dobroti.
89. Bratovsfea ljubezen.
Nežica je po južini kupice pomivala; njen brat Lukec pa je pisal šolsko nalogo. Po nesreči pade Nežici očetov kozarec na tla in se razbije. Nežica zajoka od straha, in pravi: ,,Oh, kaj oče porek6! Da bi imela toliko denarjev, rada bi očetu kupila novo kupico." Lukec reče Nežici: „Ljuba sestra, jaz ti dam rad svoje tri desetice; več pa nimam." Oba preštejeta svoje denarje, pa nimata zadosti, in skleneta tedaj očeta prositi odpuščanja,
Zveččr prideta oče in mati domov. Lukec teče očetu naproti, rekoč: „Preljubi moj oče! ne bodite hudi na Nežico; kupico vam je ubila. Videl sem, da je ni nalašč! le pripetilo se ji je. Hotela sva kupiti novo kupico, pa nimava zadosti denarja." Oče pravijo: „Ali si tudi ti hotel Nežici pripomoči? — Tedaj odpustim, ker se imata tako rada." Nežica jokaje pristopi. Oče ji reko: „V prihodnje bolje pazi, da kaj ne stareš; zdaj ti opuščam storjeno škodo, ker sta si z Lukcem tako dobra."
90. Slušaj svoje starše!
„Ostani doma, da nazaj pridem," rekli so oče od doma gredoč sinu Tomažu. Tomaž obljubi, kakor so mu rekli. Komaj pa so bili oče od doma, že pride sosedov sin, Boštjan, in hoče pridnega Tomaža s saboj na polje imeti. Tomaž si takoj ne upa iti, zato ker so mu oče prepovedali. „Kaj misliš," pravi poredni tovariš, „da bodo oče kaj vedeli za to! Kdo ve, kje so zdaj oče, in kdaj pridejo zopet domov! Ali boš vedno doma čepel!" — Tomaž se da pregovoriti, in gre ž njim. Prišla sta mimo necega sadnega verta, v kterem je bilo polno lepega ovočja. Poredni tovariš začne hitro klatiti drevje. Naglo pa se prikaže gospodar, ki je bil vert njegov in ovočje. Oba stečeta. Ali Tomaž, kjer je bil mlajši, ni mogel tako teči, kakor Boštjan. Gospodar ga ujame, ter ga dobro zuha in pretepe. Nič ni pomagalo, če je pravil, da je nedolžen, da ni on nič hudega mislil, in da je le njegov tovariš ovočje klatil. Moral je tedaj namesto Boštjana prebiti sramoto in kazen. — Ves objokan in razmeršen pride Tomaž domov, in kmalu za njim pridejo tudi oče. ,.Kaj ti je?" vprašajo ga oče, »zakaj si jokal?" Tomaž vse
odkritoserčno pove, in toži, da se mu je krivica zgodila, da je nedolžen, in da ni zaslužil tepen biti. „Prav ti je," pravijo oče, „zakaj me nisi poslušal?"
91. Nepokorščina napravi nesrečo.
Lizka se je igrala s škarjami. Mati to vidijo in pravijo: „Ze zopet se igraš s škarjami! Kolikokrat ti bom še morala braniti? Varuj, varuj, da se ti ne zgodi, kakor nesrečni ToniČki!"
Lizka. Kako pa se je zgodilo nesrečni Tonički?
Mati. Poslušaj, ti bom povedala. Tonička, deklica do šestih let, igrala se je rada z noži, vilicami in s škarjami. Mati so jo večkrat opominjali: „ Otrok, pusti te reči! To zbode! Gotovo si boš še kaj naredila!" Ali nič ni pomagalo. Enkrat leze z nožem v roki na stol. Stol se zverne, ona pade na tla in se zbode z nožem v levo oko. „0 joj! o joj!" vpije Tonička, ter nje starši in drugi od straha ne ved6, kaj bi storili. Vendar pošljejo nemudoma po zdravnika. Zdravnik tak6j pride, in ji obeže oko. Tonička je morala terpeti velike bolečine, in je bila potem na eno oko slepa.
Lizka. Ljuba mati! nate škarje. Nikoli več se ne bom igrala ž njimi!"
Mati. Tako je prav, ljuba moja, le nikoli ne imej v rokah ostrih reči, kadar kam ležeš ali Če skakaš.
Kdor neče berzo slušati, V nesrečo kmdl' se zaleti.
92. Dobra hčerka.
Aničkina mati so bili bolni. Kmalu pa jim je bilo bolje; le slabotni so bili še. Zdravnik je v pričo AniČke rekel: „ Ako bi bolnica le vsak dan imela malo vina, kmalu bi se pokrepcala in si zopet opomogla." Pa kje bi dobila uboga žena denarja za vino ? Saj si še najpotrebnejših reči preskerbeti ne more! Anička zve, da v hiši., kjer z materjo stanujeta, iščejo delavca, da bi nasekana derva znosil in poravnal v dervaniico. Ponujat se gre, in prosi, da bi nji izročili to delo; obljubi, da bo vse prav dobro naredila, In res v štireh vročih urah zasluži pridna Anička toliko, da more svoji bolni materi kupiti malo vina, Ako tudi je bila od dela vsa trudna, vendar tako berzo teče domov, kakor bi ne bila še nič delala. Neizrečeno jo je veselilo, da je mogla svoji ljubi materi kaj k zdravju pripomoči. Mati so bili tako ganeni, da so se od veselja solzili. — Da bi bili pač vsi otroci tako ljubeznjivi, kakor dobra hči Anička!
93. Egiptovski Jožef.
Kdor se Boga boji, tudi spoštuje svoje starše, in se varuje vsacega greha. To resnico nas uči sveti Duh, in nam je egiptovski Jožef prav lepo priča,
Jožef je imel dobrega očeta Jakoba, pa zel6 hudobne brate. Očeta je vselej rad slušal, kar koli so mu ukazali; nikdar pa se ni dal zapeljati izpridenim bratom, da bi jih bil posnemal. Zato so ga tudi oče najrajši imeli izmed vseh sinov; tem bolj pa so ga čertili malopridni bratje. Enkrat so ga oče poslali za brati gledat, kje pasejo, in kako se jim godi. Ko Jožef do bratov pride, so ga hudobneži iz gole zavidljivosti že mislili umoriti. Po sreči ravno takrat mimo pridejo neki kupci, ki so šli z blagom v Egipt. Bratje se med saboj pogovore, in ga prodajo tem kupcem, kteri so ga potlej na Egiptovskem prodali v sužnjost.
Jožef je Bogu zvest ostal tudi v tujem kraju, in je pošteno služil svojega gospodarja. Gospodar ga je prav rad imel, in mu je vse zaupal. Njegova žena pa je bila vsa hudobna, in je hotela nedolžnega Jožefa v greh zapeljati. Jožef se je Boga bal, in je bežal, rekoč: -Kako
bi storil tolikšno liudobo, in grešil zoper svojega Boga."
Po hudobni ženi krivo zatožen je bil nedolžni Jožef zapert v ječo. Hudo se mu je godilo; pa rajši je vse preterpel, kakor bi se bil Bogu zameril. Bolj se je bal Boga, kakor ljudi. Bog pa tudi ni zapustil Jožefa. Dal mu je tolikšno modrost, da je v ječi dvema jetnikoma in potlej celo kralju čudne sanje prav razložil. Kralj ga izpusti iz ječe, in mu iz hvaležnosti izkaže tolikšno čast, da ga postavi za svojega namestnika. — Pogle-dite, tako skerbi Bog za svoje.
Srečni Jožef ni pozabil svojega priletnega očeta. K sebi jih je povabil, da bi se jim dobro godilo na stare dni. Jožef, ki je bil pervi za kraljem, ni se sramoval očeta, ki so bili pastir. Naproti jim teče, ljubeznjivo jih poljublja (ku-šuje), in se od veselja joka. Tudi brate je bil povabil, da pridejo z očetom k njemu v Egipt, in jim je iz serca odpustil vse, kar so mu v mladosti hudega storili. Vsem skupaj, očetu in bratom, je dal najboljši kraj na Egiptovskem, in jili je z vsem potrebnim pre-skerboval. Posebno pa je očeta prav lepo imel do smerti. Na smertni postelji Jožef ni zapusti! svojega očeta. Lepo jim je stregel, in ko
so umerli, jim hvaležno oči zatisne, in jih pošteno pokoplje, kakor so mu bili naroČili.
Otroci! tako spoštujte očeta in mater, da boste dolgo živeli in da se vam bo dobro godilo.
94. Hvaležni sin.
France je bil v šoli med vsemi učenci najboljši pisalec. Enkrat pride neki im^ten mož v šolo, in prosi učenika, da bi mu kteri učencev nekaj prepisal. Učenik so to delo Francetu izročili.
France je prav čedno zgotovil ta spis, in ga je sam nesel imdtnemu možu v hišo. Možu je bilo to lepo in čedno pisanje tako všeč, da je Francetu pol goldinarja zanj podaril. Pridnega dečka je to zelo veselilo. Nikoli še ni imel toliko denarja. Premišljuje, dom6v gred^, kaj bi kupil. Več reči mu hodi na -misel, recimo: ovočje, grozdje, zakl^pični nožiček i t. d. Hitro pa se spomni, in pravi sam saboj: „Ali bi bilo pa prav, ako bi za take reči denar potratii, mati pa toliko za me stor^, in me tako Ijubez-njivo oskerbujejo ? Ne! nič ne bom kupil; materi bom dal denar, naj si ga obernejo, kakor hočejo." Berž teče domov, in vesel reče materi: „Nate, ljuba mati, prinesel sem vam per-
vega pol goldinarja, kterega sem sam prislužil." Mati so hvaležnega serca svojega sina tako veseli, da od veselja jokajo, in ga pri-serčno objemajo. Francetu pa je tudi to materino veselje bolje djalo, kakor najboljša jed in najlepša reč, ktero bi za ta denar bil mogel dobiti. Prav ljubo ter veselo mu je bilo v sercu, in terdno sklene, da se bo zmirom tako vedel, da ga bodo veseli ljuba mati. Kakor je bil obljubil, tako je izpolnjeval. Bil je vedno pokoren, varičen in pobožen deček, in pozneje je bil pošten in pravičen mož.
95. Nehvaležnost.
Neki bogat oče se postarajo, in otrokom izroče vso svojo imovino. Otroci obljubijo, da jim bodo lepo stregli, in jih z vsem presker-bovali, česar bodo potrebovali. Iz pervega so jih res precej lepo imeli, pa sčasoma je bilo vedno huje. Se potrebne obleke jim ne pripravijo, celo žlice jim štejejo. Ubogi oče pogosto zdihu-jejo, rekoč: „Prevari] sem se, da sem otrokom dal vse v roke. Bolje bi bilo, naj bi oni mene? kakor da moram jaz njih prositi." Prigodilo pa se je, da je neki stari prijatelj nenadoma očetu prinesel in odštel [tisoč goldinarjev. Nekdaj so namreč oče v tovarištvu ž njim kupčevali, in ti
denarji so bili pri nečem dolžniku zaostali, da so oče mislili, da bodo izgubljeni. Oče si dado narediti železno skrinjo in denarje dobro zaklenejo vanjo. Zdaj se hinavski otroci zopet prilizujejo očetu, ter jim skerbno strežejo, da bi iz njih izlizali še te denarje. Oče jim ne dad6 niti krajcarja ; vendar so se otroci nadjali dednine po njih smerti. Ko oče zatisnejo oči, otroci vsi lakotni planejo na skrinjo, da bi si razdelili denar med saboj. Pa hudo so se opekli. Oče so bili odločili ves denar ubogim sirotam, in so ga natihoma izročili ubožničarjem, skrinjo so pa napolnili s kamenjem. Verhu kamenja so bili zapisali: Kdor starše gerd<5 ima, Sam svojo srečo prodi.
96. Spoštuj starost.
Prerok Elizej je bil star, čestitljiv mož. Šel je enkrat v malo mesto Betel, ktero je na hribu stalo. Ko je počasi v breg stopal, pridejo hudobni dečki iz mesta, in zaničujejo starčka, ker je imel malo las na glavi. Vpili so: „Plešec, plešec, pojdi gori!'" Elizej je bil s tem zel6 razžaljen, in je vzdignil pogled proti 'Bogu. In glejte! "ko bi trenil, prišla je šiba božja na hudobne otroke. Dva divja medveda planeta iz
hoste, skočita na dečke, in njih raztergata dva in štirideseti.
Oj otroci! pazite se, stare ali nadložne ljudi zaničevati, da vas Bog ne udari.
97. Cesarica Marija Terezija.
Že stara navada je, da naš cesar na veliki četertek dvanajst starim možem noge umivajo, cesarica pa dvanajst starim ženam. Kaj umivanje nog znači, nam je naš Zveličar sam povedal, ko je pred terpljenjem noge umival svojim učencem. Rekel je: „ Veste, kaj sem vam storil ? Vi me imenujete učenika in gospoda, in prav pravite; res sem. Ako sem tedaj jaz, gospod in učenik, vam noge umival, morate tudi vi drug druzemu noge umivati. Zgled namreč "sem vam dal, da ravno tako kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite." S tem nas uči nas Zveličar, da moramo drug druzemu ponižno služiti, naj bodemo imenitnega ali nizkega stanu.
Tudi blaga cesarica Marija Terezija je imela navado, to pobožno delo opravljati dvanajst starim ženam, in tako dajati pravi zgled kerščanske ponižnosti in ljubezni.
Enkrat pa neka 108 let stara ženica ni bila
prišla k umivanju nog; bila je bolna. Dala pa je cesarici poročiti, zakaj je ni, in kako težko ji to de, ne zavoljo darila, ampak zato, ker svoje mile cesarice in gospd videti ne more. Nekaj dni potem pride Marija Terezija sama v hišo te uboge in bolne ženice, prijazno se pogovarja ž njo in ji drf darilo, ktero ji je bilo pri umivanju nog namenjeno. Cesarica tudi vidi siromaštvo te uboge ženice. Vso izbo ji da prav prijazno popraviti, poskerbi ji za obleko in dobro posteljo, in ji daje verhu tega še vsacega četert leta toliko, da ji ni bilo treba terpeti pomanjkanja.
98. PodkoTa.
Neki oče gredo s svojim sinom Jurijčetom čez polje. Med potjo reko oče: „Glej, tukaj leži nekaj podkove na cesti; poberi in spravi!" „Kaj še," pravi Jurijče, „to pač ni vredno, da bi se človek pripogibaV Oče pa podkovo tiho poberejo, in jo vtaknejo v žep. V bližnji vasi pa jo prodajo kovaču za dva krajcarja, in za nja češenj kupijo. Zopet gresta dedje. Solnce je bilo vroče, in je zelo pripekalo. Široko in daleč tam ni bilo nobene hiše, ne drevesa in nobene vode. Jurijče že skoraj od žeje omaguje, in komaj že očeta dohaja. Oče izpuste kakor po nevedoma eno češnjo na tla. Hitro
Pervo BeriJo in Slovnica.	7
jo pobere Jurijče, in jo pozoblje. — Za nekoliko časa spuste oče zopet eno češnjo. Jurijče se ravno tako naglo pripogne, in jo pobere. Tako dado oče Jurijčetu vse češnje pobrati.
Ko je Jurijče zadnjo češnjo pobral in pozobal, oče se nazaj obernejo, in se nasmejejo, rekoč: „ Poglej, Jurijče, ako bi se bil ti po železo le enkrat pripognil, ne bilo bi se ti po češnje treba stokrat pripogibati."
Potrudi se!
Mihova koča je stala na kraju, kjer je bito vse s ternjem in z leščevjem zarasteno. Neki vroč dan, ravno ob žetvi, ležal je Miha v senci pod lesko. Kmet s polnim vozom snopja gre mimo njega. Nevoščljivo se ozre Miha na kmetov voz, in mu komaj odgovori na njegovo pozdravljanje. Kmet postane, in pravi Mihu: „Ako bi ti hotel te svoje puste zemlje vsak dan le toliko obdelati, kolikor je pokrivaš s svojim lenim životom, lehko bi vsako leto toliko žita nažel, kolikor ga tukaj vidiš na mojem vozu." Mihu je ta svet všeč. Izruje in potrebi korenine in germovje, ter obdeluje pusto zemljo. Naredil in imel je njivo, ki ga ni krajcarja stala, in ga je vendar dobro živila. Ce hočeš kruha dobiti, Se moraš zanj potruditi.
100. Lenoba.
Beži, beži, o lenoba! v tvojo dražbo jaz ne grem; ti si mladih let gerdoba, ter dno se ti odpovem!
Mlade, lene potepuhe čaka stergani rokav; postopače, zaležuhe bode glad po svetu gnal.
Dobre glave, pridne roke vsak spoštuje, rad ima; pridne ljubi Bog otroke, in jim pravo srečo dd.
Prava sreča pa lenuha rada hitro zapusti; priden človek dosti kruha si za starost preskerbi.
101. Zlati čas.
O j zlati čas! Minuta, ki minila, Ne bo se povernila! Kar časa zamudiš. Ga vekomaj zgubiš. O j zlati čas! Ce mladih let je setev, Bo v starih dobra žetev; Ce pridni bodemo, Nam nikdar žal ne bo. O j zlati čas!
V mladosti kdor praznuje, Na stare dni zdihuje; Lenuhov brat je glad, In potepuhov — tat.
O j zlati čas! Le denes si pomagaj, Na jutri ne odlagaj ; Ne veš, če doživiš, Kar denes zamudiš. O j zlati čas!
Kdor čas svoj prav oberne, Se s čednostjo ogerne; Lepota sivih las Je prav obernen čas. O j zlati čas! Življenje vse se trudi, Tn časa ne zamudi; Počivati sladico Potem v nebesih bo.
102. Pošten beraček,
Necega imenitnega gospoda v Rimu poprosi ubog deček milostinje. „Nimam drobiža," pravi gospod. Deček pa se ponudi, da bi tudi rad šel denar menjat. Gospod se mu posmeje zaradi te čudne ponudbe, dd mu cekin, gre dalje, in ne misli, da bi kterikrat še videl tega dečka. Ali za nekoliko časa ga doteče deček, in prinese izmenjani denar. Gospod se zelo začudi, in je vesel poštenega dečka, deček pa ne ume, kako bi moglo to kaj čudnega biti. „Saj nisem nič več stonl, kakor to, kar sem bil obljubil," pravi deček; „in tako mora
vsak storiti. Se na svoji smertni postelji so mi rajni oče rekli: Izpolni, kar obljubiš! to je pot k poštenosti; in če boš pošten, ne bo se ti slabo godilo." Gospodu je ta deček tako všeč, da mu podari ves tist izmenjani denar, in ko zve, da je res ubog, ter da ima bolno mater, da. ga učit. In tako si je deček kmalu svoj kruh služil.
103. Mejnik.
Verban je stanoval v čedni hiši sredi med zelenimi verti in lepim rod ovitim drevjem. Sosedov travnik je bil takoj zraven. Brezvestni Verban hoče svoj prostor v njegov travnik raztegniti, ter premakne mejnik.
Drugi dan zleze Verban po lestvici na češnjo, da bi si jih natergal. Komaj je bil na verhu, izpodderkne mu lestvica, on pade doli ravno na mejni kamen, in si zlomi vrat. Ko bi Verban ne bil premaknil kamena, rta sami travi bi se morda ne bil ubil.
Hudobnež s pregreho si zanko nastavi,
Ki pred ai' pozneje ga hudo zadavi.
104» Pastirja.
ftmv-e /ia</a.	//. mm
/Žj/ačAa.- „ :7sa/m/im tn amm/iir
fiecim//u^aj iz /i/ota i/m-m///o/ec in zaAazif, /i/iana dOdec/&m tjim, in na/Zo/i/fi/izom/iija.
r/a /ma /iec, in de /iot/(j č mim /irnv '/o/za jod/ifa.
Z/ft/ače£/?aje //i/en c/ečeA, in /izavi t^/zj/zim/a .■ ^jVifizav, če nzj vzamem; da/?i noja vic/c/ jVe, ter/a nečem dfanti/ /Mcrj,dijvem aa te/e, in /oe/emdamx/iade/dvoje dza,m.
t^/ca/z/ine/z d/iozna dtm/izejzedeA, o/ča/aje ja in de/io/o^da. Sfeamnif de /,e /edec/, /lije če več&mt d/tda/
v- do/t.-
„ Nikoli ne smeš nič hudega storiti, Bogu ne moreš nič, prav nič zakriti!'
105. Presta.
@/)e//ica do d edem /i d tava in se m/a^di SUaJec ^vedta v do/o, /i /i/a S/im /de. S/batmo fie/a? mimo de/ d /m/nim /odem /iredt.
(/foaSi/ m,a//i 7ed 9y,ima,/iade mu ena iz /oda, da ni vide/in culi/ @S)e//icajo tece/ioSmt, in majA verne. „/£e/ia /va/a, deS/ca, tece^t/ieSa.?, „to^e ma^/na reč, /a tem Si d me/a ti dama d/m niti. —„ čj/ , to Si ne Oico /imvf odpovonmu deA/ica. ,,'Ta/ive-dta le vada, in mi ne d memo nic imeti, /av ninaJe. " — „ Sfaav- tjomvif', /iri-terd/ie/a?, "ti d i dton/a dtM^o do/c-nodt; ti di /iojtena deS/ica, in to me
'ze/o v&je/č/	$od mcye tfedec/e
/lomni/a, nd v c/a/t fc dve■ /i/e^či, eno defa ena f m Smtcu, /"@)eMca mame /i7edti> tn o/>a de /ledavfii /iv^azno
Pošteno in blago serce Cenijo povsodi ljudje.
106. Helijeva sinova.
Heli je imel dva sina, Opna in Pineza. Pila sta brav hudobna in izpridena. Ni jima bilo mari ne Boga, ne ljudi. Kradla sta v templju Gospodovem. Pa še drugo hudobo sta počenjala na skrivnem. Heli, njiju oče, ju je sicer svaril zaradi tega; pa ni jima bilo mari očetovega svarjenja. Hujši strah pa jima dati je bil starček predober in premehek.
Ker se nista poboljšala, prišla je božja kazen. Oba sta bila v vojski ubita. Ko Heli sliši to nesrečo, pade vznak s stola, ulomi si tilnik, in umerje. Otroci! glejte, kako zelo kaznjuje Bog nepokorne otroke in premehke starše! Bodite pokorni svojim ljubim staršem, učenikom in prednikom, zakaj nepokornost je Bogu ostudna.
107. Resnica in laž.
Bilo je vroče poletje, in v večjih vodnjakih se je bila voda posušila. V neki vasi na gori so bili vsi vodnjaki prazni, in prinašati so morali vodo iz doline. Tudi dva dečka, Peter in Pavel, gresta vsak s svojim verčem v dolino po vodo. Ko k vodnjaku prideta, vsak hoče svoj vere" pervi napolniti, in zavoljo tega se razpreta. Drug dru-zega zmerjata, in na zadnje se tako ujezita, da skočita skupaj, se stepeta, in v tem ubijeta verča.
Zdaj sta se bala, kaj bo, in ko prideta brez verčev in vode domov, jima je še le tesno bilo v sercu. Pričakovala sta gotove kazni.
Peter pride pervi domov. ,.Kje imaš vodo?" vprašajo ga oče. Oče zopet vprašajo: ..Pa vsaj nisi verča na tla vergel in ubil?" Peter pravi: „ O j, oče, zelo sem, se pregrešil! Ko sem s sosedovim Pavlom prišel k vodnjaku, sva hotela oba perva zajeti; sperla sva se, in verča ubila. Prosim vas, ljubi oče, odpustite mi! nikoli več ne bom tako storil."' — Oče posvare Petra, naj bo po sedaj mirnejši in skerbnejši, in mu odpuste. Petru je odleglo v sercu, in še iskreneje je ljubil svojega očeta.
Tudi Pavel pride domov. Njegov oče so že bili žejni, in so težko čakali vode. Pavel gre k njim, in pravi: v0če, meni se je nesreča zgodila. Ko
sem na poti malo počival, in verč poleg sebe nu tla postavil, kar se privali s stermine — kamen„ in mi verč razbije. Kaj morem jaz za to!" Oče ga jezno pogledajo. Pavel ni vedel, da je neki mož, ki je bil za vodnjakom, in je oba dečka videl, že vse očetu povedal, kako in kaj se je zgodilo. Oče so bili zelo hudi, in so Pavla ostro kaznjevali.
Če otrok spozna in pove svoj pregrešek> radi mu pregledajo zasluženo kazen; če ga pa ta ji in laže, hujšo kazen zasluži.
108. Lažnjivec.
Janezek, gerd lažnjivec, pasel je pod gozdovito goro ovce. Enega dne si zmisli malopridno šalo, in začne na ves glas vpiti: „ Volk gre! volk gre!"' Na njegovo vpitje prihite ljudje iz vasi s koli, z vilami in sekirami volka ubijat. Ker ne najdejo volka, povernejo se domov; Janezek se jim pa posmehuje. Drugi dan Janezek zopet na vse gerlo kriči: „ Volk! volk!" Pridejo ljudje na volka, pa že ne toliko, kolikor jih je bilo poprejšnji dan. Nevoljni gredo domov. Janezek se pa smeje in se od veselja po kolenih tolče. Tretji dan pa volk zares pridere. Janezek vpije: „Joj, pomogajte, volk! volk!" Pa ni bilo človeka na pomoč. Volk zgrabi lažnjivca in ga razterga.
Tako se poslednjič lažnjivcem godi.
109. Želod in buča.
Kmetic je ležal pod hrastom in premišljeval biičevino, ki je poleg njega rastla po plotu. Kar začne z glavo odkimovati, rekoč: „To mi vendar na gre v glavo, da dna majhna bučevina tolik in tako težek sad rodi, močan in velik hrast pa tako malovreden sadek. Ko bi bil jaz svet ustvaril, bil bi to gotovo drugače naredil. Hrast bi rodil velike in po centu težke buče, bučevina pa drobne želodke. Res bi bilo veselje videti!" —
Komaj to izreče, potegne veter, in odterga želod s hrasta. Pade mu ravno na nos, in ga tako udari, da se mu kri pocedi. „0 joj!" zavpije ves oplašen, „zdaj sem pa gorko dobil za svojo modrost. Ako bi bila to buča, glavo bi mi bila razbila."
Kar Bog nared?, vse prav stori.
110. Drevesa.
Gotovo radi ogledujete drevesa, če so velika in močna, in kadar imajo lepo zeleno perje, cvetje in ovočje. Kdor si koče drevo zrediti, mora vsaditi peček v zemljo. Ako Bog da solnce in dež, pride čez nekaj časa majhno drevesce iz zemlje. Prav počasno raste, in dobi sčasoma veti peresec. Pervo leto je še majhno, komaj eno ped veliko. V druzem in tretjem letu pa je že več čevljev visoko. Tako raste dalje, in zraste veliko in močno drevo.
Ima močno deblo, velike veje in mnogo manjših vejic in peres.
Nektera drevesa imajo ovočje (sadje), ki ga jemo, in se imenujejo ovočna drevesa; recimo: jablana, hruška, češnja, češp-Ija, breskev i t. d.
Ko bi človek sam ne videl, ne bi verjel, kako čudno se godi z ovočjem. Zavita v terdo lubje po deblu in po vejah stoje drevesa na vertu. Jesen jim je pobrala vse perje in vso lepoto. Vsa gola so, in vidi se, kakor bi bila suha in mertva. Na vejicah so še majhna očesca, kterim se ne vidi, da bi imela toliko v sebi. Kakor je s pomladi gorkeje, razširijo se in izpremene v popke. Popki se odpro, in iz njih se snuje zeleno perje in pisano cvetje. Nektei 'o drevo je podobno velicemu cvetič-nemu šopku. Cvetje jim kmalu odpade, in namesto njega pokažejo se lični sadki. V začetku so zeleni in prav majhni, pa vsak dan so večji, in izpreminajo z večjega tudi svojo barvo. Rumeni so, rudečkasti, černoru-deči ali višnjavi. Kako ljubo stoje drevesa s svetlimi češnjami, z zlatorumenimi hruškami, z rudečeličnimi jabolki! Veselje jih je gledati. Na terdih, lesenih deblih raste lepo in sladko ovočje. Kako Čudno je to!
Kdo je ustvaril drevje? Kdo daje drevesom toliko lepega cvetja in ovočja? Zelo prederzno in hudobno serce ima ta, kdor kako drevesce nalašč polomi ali pokvari.
Ovočno drevje je na vertu. Tudi v gozdu so drevesa, recimo: hrast, bukev, lipa, breza, smreka, jelka i t. d. Imenujejo se gozdna drevesa. Nimajo sicer ovočja za jed, pa so nam vendar koristna. Rabi se njih les, lubje in listje.
111. Češnjevo drevo.
Na vejicah češnjevega drevesa se vidijo s pomladi majhni popki. Popki se odpr6, in iz nekterih pridejo peresa in iz drugih belo cvetje. Lepo je cvetoče drevo! Cvetje se izgubi, in berzo potem se pokažejo na vejicah mlade češnje. Kmalu pa so večje. V začetku so zelene, potlej rumene, na zadnje rudeČe in nektere celč černe. Kadar se češnje že malo zrudeč^, hodijo jih otroci željno pod drevo gledat, in mislijo, da bi jih že smeli tergati. Ali oče jim odrekč, in pravijo : »Prezgodaj je še." — Češnje pa se od dne do dne bolj rudeč^, in so tudi vsak dan mehkejše in slajše. — Zrele so. — Oče vzamejo lestvico in košek, ter gredo na vert. Otroci se zelo veseli in že naprej teko
pod drevo. Oče pristavijo lestvico na drevo, in zlezejo gori. Košek obesijo na kako vejo, in oberejo zrele češnje, ter jih devajo v košek. Sem ter tja tudi kake češnjice doli spuste, in otroci se spopadajo za nje, ter jih iščejo po travi. Kadar so pa oče že dosti češenj nabrali, gred6 doli. Vsacemu otroku dad6 svoj del, in nekaj jih prihranijo tudi materi, ki so domžL ostali. Otroci se zahvalijo očetu za sladke češnje. To je lepo in dobro!
Pa kdo je, ki pošilja dež in solnce, da češnje morejo rasti in zoreti ?
112. Breskvi.
Matijček se neki dan z očetom po vertu izprehaja. Na vseh strane'h se je videlo drevje z ovočjem obloženo; tu je bila breskev, tam jablana, še dalje češplja, sliva, češnja i t. d. Breskev se je pod težo debelega, lepo rudeč-kastega ovočja pripogibala, in je prijetno dehtela. Matijček prosi očeta, da bi mu eno breskev utergali. Oče mu utergajo dve, in rek6: „'Vidiš, tvoj ded so bili že zelo stari, ko so to drevo vsadili, in so dobro vedeli, da oni ne bodo jedli njegova sadu: vendar, ker so se spomnili, da tersja, kterega grozdje so v mladih letih zobali, niso sami
sadili, tudi oni so hoteli zapustiti sad svojega truda prihodnjim vnukom. Kaj boš storil z breskvama, ki sem ti ju dal?" vprašajo oče Matijčka. „Eno ponesem domov bratcu Janezku," pravi Matiček: „drugo pa bom sam pojedel, in koščico, ki je na sredi, bom vsadil v zemljo, da zraste drevo in bo sad rodilo, kadar ga že ta breskev ne bo več imela,"
113. Jabolka.
Jernejče vidi neko jutro iz svojega okna v sosedovem vertu mnogo najlepših rudečih jabolk po travi ležččih.
Hitro teče ven, zleze skozi majhno verzel v plotu na vert, in si z jabolki natlači vse žepe. — Kar pride sosed s šibo v roki skozi vrata na vert. Jčrnejče skoči, kar najhitreje more, k verzčli v plotu, in hoče hitro ven riniti, od koder je prišel Pa, o joj! zaradi svojih polnih žepov se ujame hudobnežek v plotu, in ne more ne dalje ne nazaj. Sosed pride, in bila sta vkup. Vsa jabolka mora Jernejče nazaj izložiti in po verhu je bil pa še s šibo prav gorko našverkan. — „Zapomni si," pravi mu sosed, „kdor si tujega kaj vzame, sam v nastavo se ujame."
114. Velika lipa.
Pred Seljanovo hišo je stala lepa, široko-vejnata lipa. Vsako leto je krasno cvetla, in ptiči so prebivali in se radovali po njenih vejah. Tudi brezštevilno čebel je šumelo po cvetju, ki so iz njega sterd nabirale. Seljanov Peter se je večkrat igral in kratkočasil v senci pod lipo. Tudi sosedovi otroci so radi tja zahajali. Neki dan pridejo Seljanov oče pod lipo k Petru in njegovim tovarišem. „Kaj ne," pravijo oče, „kako je to dobro in lepo, da nam ljubi Bog daje drevje rasti! Skerbeti moramo pa tudi mi, da kaj novega zasadimo."
„Kdo je vsadil to lipo?" vpraša Peter. Oče: „Ta človek več ne živi, ker ta lipa je gotovo že nad 100 let stara. Vidi se pa še zdaj, da je bil ta človek priden in delaven. On ni vsadil samo te lipe, ampak tudi skoraj vsa sadna drevesa v našem vertu. Tukaj se vidi, da drevje ne dela veselja samo temu, kteri ga vsadi, temuč tudi njegovim naslednikom od poznih časov. Kdor drevo vsadi in zredi, stori obilo dobrega; kdor pa drevo kaj poškoduje ali v rasti zaderžuje, ta se zel6 pregreši, in ne bo odšel kazni prej ali pozneje." Peter obljubi očetu, rekoč: „Nobenega najmanjšega drevesca
nečem poškodovati; le sadil jih bom, in lepo oskerboval, da bodo prav lepa in velika drevesa zrastla, in da se bodo v njih senci ljudje in ptiči veselili. Kaj ne, tako hoče ljubi Bog?"
115. Hrast.
Hrast je košato, močno drevo s širokimi vejami. Kadar doraste, njegovo "deblo po trije, štirje možje komaj obsežejo. Iz hrastovega lesa, ki posebno dolgo terpi, delajo sodarji doge za sode, kadi in druge posode. Lepe, ravne hraste prodajejo za ladje na morje. Iz naših krajev jih ljudje veliko v Terst zvozijo, ker jim lepe denarje veržejo. Vejevina zaleže za kurjavo, in daje prav čversta derva. Hrast raste zelo počasi, po 200 do 400 let, pa tudi učaka svojih 1000 let. Kdor ima hrastje, naj ga varuje in pomnožuje. Lepi, ravni hrasti so mnogo pri gospodarstvu vredni. Hrastje ti pa ne daje le drazega lesa, ampak tudi je žice, ki se ravno tako lehko v denar spravijo. Ježice so rogljate, mastne, da se roke po njih spri jemajo. Skupujejo jih kožarji, ki jih rabijo pri zdelovanju podplatov. Hrast rodi tudi želod, ki je dobra piča svinjam, in nekteri ljudje kuhajo kavo iz njega. Na hrastu rastejo tudi šiške, ki jih rabijo v černilo.
Tervo Berilo in Slovnica.	8
Kaj boš vsadil, da ti hrast zraste? Jezico, želod ali šiško ?
116. Strupene jagode.
Janezek najde t hosti germič z lepimi černimi jagodami. To so lepe češnje, misli si. Uterga jagodo, in jo pozoblje. Ker se mu je sladka in dobra zdela, jih pozoblje še več. Pa kmalu čuti, da mu ni dobro. Začne se mu v glavi vertčti, oči so mu nekako temne, da prav ne vidi, in ves je omamljen. — To namreč niso bile češnje, ampak strupene jagode. — Komaj je dom6v prilezel. Doma odkrito-serčno pov6, kje je bil, in kaj je storil. Urno mu dad(5 toliko mlačnega mleka in siratke piti, da je hudo bljeval, in glavo mu zmivajo z merzlo vodo. Komaj je tedaj še smerti odšel, in le počasi je zopet ozdravel.
Ne pokušaj tega, česar ne poznaš, Da po videzu se hudo ne goljfaš! Večkrat pod sladkoto smerten strup leži. Varuj, da te v zanke svoje ne dobi!
117. Cvetice.
Največji kras in lepota vertom, travnikom in polju so cvetice. Vsako drevo in vsak germ, vsaka travica in rastlina cvete ob svojem času. Pomladnje solnce zbudi cvetje, ktero se bolj razcvita v gorcem zraku. Cešnjevo drevo komaj ozeleni, že se zopet izpremeni v prelepo
belo cvetje, da ga je veselje videti. Najlepše, kar ima sadno drevo na sebi, to je cvetje; pa cvetje še ni najkoristnejše, kar dobivamo od njega. Češnja je boljša kakor češnjevo cvetje, in jabolko tudi boljše, kakor jablanovo cvetje.
Zopet pa je mnogo rastlin, pri kterih je cvetje več vredno, kakor sadje. Ali ste že tergali cvetice za kitice in vence, in lepšali z njimi svete podobe ? Ali ste že kterikrat cerkvena bandera ovijali z venci in o svetem telesu trosili cvetice po poti ? Poglej, kakšne so cvetice v svoji krasoti in miloti! Krasne in različne so njih barve; lepo in krepčalno dišč in dehtijo. Jutranja rosa jih budi in oživlja; čebele prišume na nje, in si nabirajo slaščice iz njih; tudi veseli otroci jih tergajo, in si spletajo vence.
Na vertu cvetice sejemo; na polju pa same rastejo. Komaj s pomladi sneg skopni in od-leze, že se prikažejo lepi beli zvončki. Kaj nam li hočejo povedati ? Kadar se iz cerkvenega stolpa oglasi zvon, vedo ljudje, da je čas iti v cerkev, ali da je čas moliti. Kadar pa beli zvončki pomole glavico iz tal, vedo ljudje, da se že zima poslavlja, in da se naznanja vesela pomlad. — Cvetice pa nas tudi spominjajo, da bi se Bogu zahvalili, ker nam je zopet
8* '
podelil veseli čas. Vsak nov dan prinaša nove cvetice. Dišeče cvetice so: pisani klinčki, sinje vijolice, radeče in bele rože i t. d. Bele lilije so zgled deviške čistosti; tulipe in georginke krasno cveto, pa ne diše. Po ledinah cvet6 prijazne ledinčice in marjetice, za potokom pa sinje potočnice; po germovju šmarijniee lepo dišč, in vsi travniki so prepreženi z Iju-beznjivimi cveticami.
Nektere cvetice nas razveseljujejo s svojo lepo barvo, druge s svojim prijetnim duhom, zopet druge z obojim skupaj. Vse nam kažejo, kako neskončno moder in dober je ljubi Bog, kteri za vsako najmanjšo stvarco skerbi in jo tako ljubeznjivo obdaruje.
118. Tri lepe cvetice.
Prelepo cvetejo cvetice s pomlad', in žlahtno dišijo, jih však ima rad. Otroci veseli po cvetke gredo, se ž njimi igrajo, jih v vence plet<5.
Vijol'ca ponižna na tihem cvete, pa vendar duh njen se na daleč razgre. Ponižnost nam kaže, ponižnost uči, da b' čednost to lepo posnemali vsi.
In lilija bela se v cvetju maje, oblečena svetlo, nauke daje. Unema mladino za čisto s»rc6, nedolžnost poroča za leta mladč.
Zlatica, rumena, ko čisto zlato, se milo ozira tja v milo nebo. Tam gori, nam pravi, da vsi smo doma, tam gori je Oče, ki rad nas ima.
119. Kaj cvetice govore.
Na trati zeleni cvetice cveto, Nas vabijo k sebi, velijo tak(5: Smo čverste in mlade in pisane vse; Al' cvetje to naše v nevarnosti je.
Ko pride prezgodaj vročina al' mraz, Nam zvčne, upade cveticam obraz, Nam kmalu zaklene s pomladi se vert; Jesen že pripelje nemilo nam smert.
Mladen'či, device so ravno tako, In kakor cvetice v nevarnosti zlo; Zapelje se kmalu mladostno sereč, In lica cvet<5ča zveno in zblede.
Zatorej mladina, ti rožnika cvet, Le čuj, da ne spači hudobni te svčt! Ponižnost in čistost naj v skerbi ti bo, In cvetje bo tvoje cvetelo v nebo!
120. Žito.
Žitu se prišteva pšenica, rež, ječmen, ajda, oves i t. d. Nektera žita sejemo jeseni, in ta se imenujejo ozimina, zato ker so po zimi zunaj. Kar pa se s pomladi seje, to je j a r o žito. Z pomladi zrastejo bilke, ktere imajo zernje v kl&sju. Predno pa se zernje pokaže, mora klasje cvesti.
Kadar žito zori, rumene se bilke in klasje. Ako je klasje lepo napolnjeno, pripogiba se k tlom. To veseli kmetovavca.
Pride žetev, ženjice žito s serpom poža-njejo, pa včasih tudi s koso pokosi, v snope s povrfelom povežejo, postavijo ga v stavke in kope, in ga zdenejo v kozlece, da se posuši in uterdi. Kadar je suho, pride mlatev, in mlatiči omlatijo klasje s cepmi. Proso pa menci orna-nejo. Omlačeno zernje z vejejo z velnieo, očedijo z rešetom in shranijo v žitnico. Plevo in slamo pa pokermijo in v steljo porabijo, ali pa se-žgejo. „Tako," pravi Kristus, ..bodo tudi angeli želi ob sodbi, in ločili hudobne od dobrih."
121. Prazen klas.
Ko je bilo žeti čas, vklanjal se je žitni klas; eden pa vzdiguje glavo čez vse druge zlo gizddro, in se je s tem napihVal, da je z glavo ravno stal. „Naj bi glava polna bila, ne bi se tak' povzdignila," mu tovar'š odgovori; „prazna glava to stori." Se čez druge povzdiguješ, prazno glavo oznanjuješ. Kdor v resnici kaj relji, je ponižnega sercl
\22. Velika pogernena miza.
Neki učenik so vedeli, da se otroci pod milim nebom tako dobro in lehko kaj uč^,
ali še bolje, kakor v šoli. Tedaj pravijo enkrat ob žetvi svojim učencem: »Otroci! denes vam bom pokazal veliko pogerneno mizo, pri kteri ne j^ in se ne siti samo kakih sto ljudi, ampak se sitijo cela mesta in mnogo mnogo kmet-skih in drugih ljudi z vso svojo živino vse leto neprestano."' Potem gredo učenik z učenci na visok hrib, in jim pokažejo po neizmerni daljavi prelepa žitna polja, travnike in verte. »Vidite, ljubi otroci," pravijo blagi učenik, »to je tista velika pogernena miza, ktero naš dobri nebeški oče vsako leto vsem svojim ljubim stvarem pogrinja in bogato z živežem zaklada. Mi vsi smo njegovi gosti; vsem in še brez števila živalim okoli in okoli vedno prav milo in blagovoljno jesti daje. Ljubi otroci! molite hvaležni nevidnega dobrotnika, nebeškega Očeta, kolikorkrat boste videli po sedaj to veliko pogerneno mizo."
Otroci so šli vsi ganeni s hriba doli, in nazaj grede pravi eden izmed otrok: »Zdaj še le prav urnem besede, ki jih večkrat molimo: Vseh oči čakajo tebe, o Gospod! in ti jim daješ jesti ob svojem času; ti odpiraš svojo milo roko in blagovoljno sitiš vse, kar živi."
123. Slamnati mož.
Neki kmetova ve c je imel veliko in lepo njivo pšenice. Pšenica je bila polna, lepo rumena, in je ravno zorela. Prišli pa so na njo tatinski vrabci, in so jo tako pridno obirali, da bi je ne bilo možu veliko ostalo, ako bi se bilo še nekaj časa tako godilo. Neko jutro gre kmetovavec zgodaj na polje, in misli postreliti te vrablje škodljivce. Pa zmotil se je. Predno kmetovavec tja pride, že so se vrabci dobro nakosili, ker imajo navado, da bolj zgodaj vstajejo, kakor kmetje. Že zopet so mu bili obrali dober kos pšenice, in so ravno sedeli na bližnjem češnjevem drevesu, ter preširno vreščali, kakor bi se hoteli s svojo hudobo hvaliti in kmeta dražiti. Kmet se praska za ušesi, in preudaija, kaj bi naredil; lepe pšenice vendar neče pustiti tem snedežem. Kmalu ugane dobro pomoč. Ko pride domdv, vzame dolgo palico, kakor je človek velik, in jo debelo povije s slamo. Naredi ji dve roki, napravi jo v svojo staro suknjo, in jo pokrije s klobukom. Ko je bil že tako po polnem izgotovljen mož, dd mu še svoj dolgi bič v roko. Kadar so šli vrabci spat, vzame kmet tega slamnatega moža, nese ga in postavi v sred njive. Zjutraj zgodaj, ko so se vrabci zbudili, naravnost so na njivo leteli, kjer so se zopet mislili dobro gostiti. Pa, lej ga kmeta! Kako stoji že sredi njive v svoji stari suknji, pokrit s klobukom, in jim preti z bičem. Ker je bil ta mož
tako hud videti, vrabci si ne upajo blizu prileteti, temuč od strani pazijo, kdaj se bo ta serditi mož domov spravil. Pa neče se spraviti z njive, naj čakajo, dokler hočejo. Tako so se tatinski vrabci dom<5v vernili, in niso več prišli na kmetovo pšenico.
124.	Strupene gobe.
Mati so poslali Katarinčico v gozd, gob brat, ker so jih oče posebno radi jedli.
„Mati!" kliče deklica, ko se verne, „denes sem pač prav lepih gob nabrala! Le pogledite, kak so lepo rudeče in belo pikaste. Našla sem bila tudi onih gerdih sivih, kterih ste bili vi 6nkrat prinesli; pa nisem marala za nje, in sem jih pustila." „0 ti abotno, neumno dete!" rekli so mati, „to so mušnice. Te gobe so strupene, ako tudi se tebi tako lepe zdd; kdor bi jih jedel, umeri bi. One sivke pa, ki si jih pustila, so najboljše, Če prav se tebi dobre ne zdd.
125.	Deček y gozdu.
Deček hodi po gozdu, in glej! hrast se oglasi, in mu pravi: „Pojdi sem, in sedi p<5dme v senco." Deček prijazno odgovori, rekoč: „Lepa hvala! Kadar se povernem, k tebi sedem, zdaj še nisem truden." Potem sreča cvetočo šmarijnico, ktera mu pravi: „Pojdi sem, in duhaj me!" Deček gre k nji
ia ker je tako prijetno dišala, pravi ji: „Ljuba šmarijnica! vzel te bom s saboj in materi pokazal." Cvetica je bila zadovoljna. Dalje zagleda deček tudi rudečo jagodo, ktera ga tudi vabi, rekoč: „Pojdi k meni, in utergaj me; zrela sem!" Deček odgovori: „Tebe bom nesel svoji sestrici." Rada se mu da utergati. Nazadnje pride deček k volčjim jagodam, ktere ga tudi kličejo, in mu pravijo: „Pojdi sem, in zoblji nas! Ali nismo tako lepe ali še lepše, kakor zrele češnje?" Deček odgovori: „Utergal vas bom, in nesel domov očetu pokazat, zato, ker vas bolje poznajo, kakor jaz."
126. Rude.
Rude so v hribih, iz kterih se z velikim trudom izkopavajo. Nahajajo jih ali ciste ali z drugimi stvarmi zmešane.
Najbolj znane rude so: zlato, srebro, kotlo-vina ali baker, železo, cin, svinec, živo srebro, cink.
Zelezo je najkoristnejša ruda med vsemi. Brez števila voliko reči iz njega delajo. Malokdaj se najde čisto, navadno v rudi. Prav dobro železo prihaja iz Stirskega in Koroškega. Tenko tolče-nemu železu se pravi pločevina (pleh). Jeklo je čisto in zelo uterjeno železo.
Kako prečudno je razdeljeno bogastvo nature! V gorah, breznih gor in skal nam je
veliko bogastvo skrito, da ga iščemo, ljudem v prid obdelujemo in obračamo. Hvalimo Boga, ki tako dobrotljivo skerbi za nas!
127. Pregovori.
Mlado drevesce se da zravnati, staro drevo se ulomi.
Kamor se drevo nagne, tja pade.
Zgodaj začne žgati, kar če kopriva ostati-
Jabolko ne pade daleč od debla.
Če dolgo sekaš, mora pasti tudi najdebeljši hrast.
Kdor za smolo prime, osmoli se.
v
Siba novo mašo poje. Dobremu vinu ni treba kazala. Kdor rad poterpi, ta si rože sadi. Kdor zgodaj seje, zgodaj žanje. Kakoršna setev, taka bo žetev. Visok obraz nosi prazen klas. Boljša bobova slama, kakor prazne jasli. Kopriva ne pozebe.
Terda kamena nikdar dobre moke ne zmeljeta. Kdor ne shranjuje krajcaijev, ne šteje zlatov. Živemu človeku se vse pripeti, mertvemu pa jama.
128. Vode.
Kadar stojiš pri kaeem potoku ali pri kaki reki, vidiš, kako priteka voda in odteka, kako zmirom nova dohaja, in je ne
zmanjka. Od kod hodi tedaj voda, in kam gre zopet?
Večkrat vidimo, da gre dež in sneg. Mnogo vode, ktera je od dežja in snega, gre v zemljo. Tako se v nekterih krajih toliko vode snide, da si mora odtoka iskati in iz zemlje izvirati. Kjer se to godi, je studenec ali vir. V gorah se zbira obilo vode, in zato je tudi v goratih krajih mnogo studencev. Največ imajo studenci prav čisto vodo, ktera se lehko pije in za kuho rabi. Ali ste morebiti že kaj slišali o zdravilnih studencih ali toplicah? Iz takih vrelcev teče voda, ktera je nekterim boleznim dobro zdravilo. K tacemu studencu popotujejo večkrat bolniki iz daljnih krajev, zdravilno vodo pijejo in se v njej kopljejo.
Potok teče vselej tja, kjer so nižja tla. Ker pa nizka tla niso navadno po ravnem potu, mora se potok po več krajih sem ter tja zvijati in kriviti. Povsod, koder teče, skoplje si strugo, ktera ima dva brega, desni in levi. Med potjo dobiva od dežja, snega in od novih studencev več in več vode. Ako se še drugi potoki vanj stekajo, naraste se reka ali velika voda. Rdka je široka in globoka,
ter jemlje tudi še več družili potokov, in včasi tudi reke v se, dokler se ne izlije v drugo večjo rdko ali v m o r j e.
129. Studenček.
1.	Izpod skale, z poke male
Vireek hladni snuje se. Po dolini In planini • Se razliva, urno gre.
2.	Potok vije Se in lije
V svojem teku neugnin; In vodice Ko zlatice Sumetajo v svojo stran.
3.	Ne zastane, Hitro plane,
Vsaka hitro mimo nas; In hitreje, Se urueje [ topljiva se v naras.
4.	Valčki virni C as nemirni
Mladih let pomenijo. Ure zlate, Deček, z4te, Kakor valčki ginejo.
5. O mladina! Skerb edina Naj za lik ti bode zdaj! Cas zbežuje, Ne čakuje, In ne pride več nazaj!
130. Kosa in slana.
,, Po vedite, Mina," pravi Francek, „od kod je rosa ?"
,.Rosa pada z neba," odgovori gtara Mina.
Francek vpraša očeta, če je res tako. Oče se posmejejo, in pravijo: „Ni res tako; to je zmota, Rosa ne pada z neba. Naredi se tako Je: Zemlja in rastline se po dnevi od solnca sparijo, ter puhte iz sebe sopare. Po noči, ko je hladneje, kakor po dnevi, zberejo se te sopare v kapljice in sedajo na peresa travi in drugim rastlinam, in to je rosa. Da rosa res ne pada z neba, lehko boš videl sam na svoje oči."
Oče vzamejo zvečer lonec, in gredo s Francetom na vert. „ Vidiš, France," pravijo, „ta le trava tukaj je suha; pokril jo bom z loncem. Ako bo po noči rosa padla, ne bo mogla iti skozi lonec, in pod njim bo ostalo suho. Ako bodeva pa tudi pod loncem dobila roso, videlo se bo in pokazalo, da rosa ne pada z neba."
Drugi dan vzdignejo oče lonec, in bila je rosa pod njim.
Jeseni večkrat rosa zmerzne, in to je slana.
131. Dež.
Ce se puhi in sopare v oblakih v kapljice zbei'6 in združijo, postajejo težji od zraka, in popadajo, doli, ter takrat gre d e ž. Dež je mnogoversten. Je prehodnji dež, deževje,
peršavica in naliv. Prehodnji dež je iz posameznih, dalje gredočih oblakov. Deževje je, če je vse nebo nad kterim krajem prepre-ženo z deževnimi oblaki. Peršavica pada v zelo drobnih kapljicah iz nizkih oblakov. Naliv nastane, kadar kaplje padajo iz visokih oblakov, povekšajo se in s silo lij6. Dež je zel6 koristen in potreben. Namoči zemljo, in jo o vlaži ter orodoviti. Brez dežja bi se studenci posušili, ter ljudje in živina bi obne-magovali od žeje. Dež tudi ohladi zrak, in ga čisti škodljivih sopar in merčesov. Ne moremo zadosti Boga zanj zahvaliti!
132. Solnce in dež.
„Da bi pač vedno sijalo solnce!" rekli so otroci materi neki viharen, deževen dan. Ta želja se jim je kmalu začela izpolnjevati. Več mesecev se ni prikazala nobena meglica na nebu. Dolga in huda- suša je naredila dosti škode na polju. Na vertu so zvenile vse cvetice in zelišča, ter lan, kterega so se deklice že tako veselile, bil je komaj po perstu velik. „Ali zdaj viditepravijo mati svojim otrokom, „da je dež ravno tako potreben, kakor solnce? Učite pa se s te modre božje naprave tudi te tolažljive resnice, da bi še za nas
ljudi ne bilo dobro, ako bi imeli samo jasne in vesele dneve. Tudi oblačni dnevi, nadloge in težave morajo od časa do časa na nas priti, da ostanemo dobri in pobožni ljudje."
Ne solnce milo samo in vihar.
Veselje, žalost tud' je božji dar.
133. Huda ura.
France, meščanov sin, gre po letu iz mesta na bližnji hrib malin brat. Hudo vreme vstane. Debelo začne dež liti, bliskati se in terdo germeti. France zleze v votel dob, ker ni vedel, kako rado v visoka drevesa treska. Zdaj sliši glas: „France! France! pojdi, pojdi sem!" France prileze iz votlega drevesa gledat, kdo ga kliče in zdajci udari strela v ravno tisto drevo, ter tako grozovitno zagermi, da se je pod Francetovimi nogami zemlja stresla in zazibala. Zdelo se mu je, kakor bi bil ves v ognju in v plamenu, pa hudega se mu ni nič zgodilo. France roke povzdigne, rekoč: „Sam Bog me je obvaroval!'' Zopet zasliši glas: „France! France! kje si, dame ne slišiš?" Kmetska žena je klicala, Franje jo zagleda, k nji teče, in pravi: „Kaj pa bi mi rada?" Kmetica reče: „Nisem klicala tebe, ampak svojega sinčka, kteri je pri potoku gosi pasel
in je pred hudo uro v to hosto zbežal. Lej ga! ravno tam iz gošče sem leze!1'
France pove, kaj se mu je zgodilo, in kako je mislil, da ga je sam Bog iz nebes klical. Kmetica pa roke k Bogu povzdigne, rekoč: „Oj, dete moje! zahvali Boga, da te ni strela zadela. Ako je bil ravno ta glas le glas uboge žene, vendar je Bog tako naklonil, da sem bila ravno zdaj poklicala svojega sinka, kteremu je tudi France ime. Bog je vedel za te, in videl nevarnost, v kteri si bil. Bogu bodi čast in hvala!1'
134. Sneg.
Soparica, ktera je iz silno drobnih kapljic, po zimi včasi zmerzne v zraku, še p redno se v kapljice združi; sprime se v bele kosmiče ali šopke, ki padajo na zemljo, kakor kerpice; in takrat pravimo, da gre sneg. Sneg pokrije po zimi setve na polju, da ne pozebejo, in jih varuje preostrega mraza. Sneg tudi zemljo pognoji. S pomladi snežnica v zemljo gre, in jo napoji. Sneg tudi po zimi vse nekako olepša. Lepo je, kadar je vse belo, in se v solnčnih žarkih ko zlatnina in srebernina lesketa. Kako veličastno je drevje, kadar je s snegom pobeljeno in prepreženo, in se mu veje pod težo
Pervo Eevilo in Slovnica.	9
snega na tla priklanjajo! Cestitljivemu starčku z belo glavo se nam zdi podobno.
135. Božji zid.
Prebivavei v neki samotni kmetski hiši so bili ob vojski 1814. leta v velicem strahu. Posebno je bila ena noč za nje prav strašna. Sovražnik se je bližal tej okolici. Ponočno nebo je bilo zdaj tu zdaj tam od pogostnih požarov rudeče, kakor kri. Slišalo se je strašno streljanje. Poleg tega je bila huda zima, in ravno prav .merzlo in viharno vreme. Ubogi ljudje niso bili nobeno trenotje varni, da bi jih sovražnik ne o plenil in požgal, ter v najhujšem času ne spodil od doma, Vsi, starši in otroci, so vso noč čuli, in so v izbi skupaj neprenehoma molili. Stara mati so brali iz nekih starih molitvenih bukev. V molitvi ob vojski so stale besede: ,,Bog naj bi postavil terden zid, in odvernil sovražnika od te hiše." Mladi kmetiČ, ki je to molitev pobožno poslušal, misli, da bi vendar to preveč bilo, hoteti od Boga, da bi pred hišo zid postavil. V tem je noč pretekla, in nobeden sovražen vojak ni prišel v hišo. Vsi so se temu zelo čudili. Še le zjutraj si upajo ven pogledati, in ko na prag pridejo, vidijo na strani proti
sovražniku veliko in visoko nametenega snega, ki je stal, kakor zid, da se skozi ni moglo iti. Vsi hvalijo in destd Boga. Stara mati pa so djali: „Vidite! Bog je vendar le postavil zid, in odvernil sovražnika od naše hiše." Kdor vselej upa na Bogi, Ze terden zid za varstvo 'ma,
136. France Tonetu zastavlja uganke.
France. Kdo ugane naglo uganke te? Tone. Ta, ki gladko govoriti zna in ve. Fr. Kdo žaluje le v obleki pisani? T. Listnato drevo je to jesenske dni. Fr. Kdo oči imd, ne vidi sam' ga se? T. To drevo je, ki iz popkov v pčrje gre. Fr. Kdo še svoje hiše znotraj videl ni? T. Ta je polž rogati, vedno v njej tiči. Fr. Kaj močnejše, terje še od zemlje je ? T. To železo je, ki skoplje, rani vse. Fr. Kaj je bolj od jekla močno in terdd? T. Ogenj je. ki ga stopi, stori mehko. Fr. Kaj od ognja hudega je močnejšega'.' T. Voda je močnejša, ki pogaša ga, Fr. Kaj močnejše je ko morja strašni val? T. Sapa, ki vzdiguje k višku ga od tal. Fr. Povej mi, zakaj li voda v breg ne gre? T. Prav zato, ker doli iti laže je. Fr. Veš, zakaj ne vprašam zdaj besede več? T. Zdaj Zato ne vprašaš, ker ne veš besede reč'.
9*
137. Nebo.
Bog je vstvaril nebo in zemljo, in vse, kar je na nebu in na zemlji. Nebo je podobno veli-cemu oboku. Ob jasnem vremenu je lepo modro ali vimjavo; ako pa se k dežju napravijo, se oblaki po njem vozijo. Ob hudem vremenu je nebo vse černo prevlečeno, in potem germi in se bliska. Na nebu se vidi solnce, mesec in zvezde. Solnce je podobno ognjeni krogli, in tako svetlo sije, da se ne more vanje gledati. Mesec je podoben okrogli svetli ploči, in sije po noči. Zvezde se vidijo kot svetle pičice, in jih je toliko, da se ne morejo prešteti.
Solnce zjutraj vzhaja in zvečer zahaja. Ce je že dolgo deževalo, veselimo se, ako se nam ljubo solnce zopet pokaže. Solnce nam daje svetlobo in gorkoto. Brez solnca bi ne moglo rasti rastlinje, in ne zoreti ovočje (sadje).
Večkrat, kadar solnce zajde, vzhaja že mesec (luna). Kadar se nam ves mesec kaze, imamo polno luno; takrat sveti mesec vso noč. Večkrat pa vidimo samo en kos ali en del lune, in večkrat celo nič. Mesečna luč ni tako svetla, kot je solnčna. Mesec nič ne greje, temuč le sveti.
Okoli lune po vsem nebu vidimo migljajoče zvezde. Mati so mi enkrat djali: „Glej, mesec je
pastir, in zvezde so njegove ovčiče." Zvezde vidimo samo po noči; pa tudi po dnevi so na nebu. Po dnevi solnce tako svetlo sije, da jih ne vidimo. Vidijo se nam prav majhne, zato, ker so daleč od nas.
Kadar se v zvezdovito nebo oziram, in ogledujem njegovo veličanstvo in lepoto, stemnim nad božjo vsemogočnostjo in modrostjo, pa tudi svetega veselja se polni moje serce. Tam je velika nebeška hiša — mislim si — in zvezde so okenca, skozi ktera gleda ljubi Bog na svoje otroke.
138. Kako visoko je nebo?
Kako visoko je nebo, ti kmalu hočem razložiti. Ko bi kot ptič se zual vzdigniti, in zletel k zvezdam v visočine, in vprašal tam nebeške sine: „Kako visoko je nebo!"' bi angel rekel ti tako: „Ne vem, to meni je neznano: povprašaj dalje še nad mano. Morda tam ona zvezdica povedati kaj več ti zna! Ni treba ravno ti hiteti, sto tisoč milj ti je leteti." Id ko bi prišel gor' do nje, bi djala zopet, da ne v£. In ko bi letel dalje še, od zvezde tja do zvezdice, nobeden bi ti ne povedal, zastonj natanko bi pozvedal. Kako visoko je neb<5, to v6 v nebesih Bog samo!
139. Solnce.
Zvečer ze v temi so prišli pridna mati s svojima otročičema s polja domov. In glej! na a izi je že luč gorela.
Jurijček se začudi in pravi: „Saj ni bilo nobenega človeka doma; kdo je li prižgal to luč!" „ Morebiti, da so jo oče prižgali," pravi sestra Jerica; „gotovo so v tem iz mesta domov prišli." Otroci so iskali očeta in so jih res veseli dobili v bližnji izbi.
Drugi dan so bili oče in mati z vsemi otroki na travniku, in so seno grabili. Solnce je neizrečeno lepo in svetlo sijalo, in otroke je to zelo veselilo.
„Glejte, otroci," pravijo oče, „včeraj ste precej uganili, da sem jaz prižgal luč v hiši, in ste 7ne z veseljem poiskali. Ako pa to lepo in veličastno luč na nebu vidite in premišljujete, ali se ne boste tudi spomnili, kdo jo je naredil in prižgal?"
„Dobro vemo," pravi Jerica, „to luč je Bog prižgal. Najmanjša luč se ne prižge sama; zatorej mora tudi biti eden, kteri je prižgal solnce."
„Tako je," pravi veseli Jurijče. „Bog je naredil vse, kar koli vidimo. Solnce, mesec in zvezde, trava, cvetice in drevesa, vse je njegovo delo."
Nebes in zemlje vsa blišeava Je stvarniku neskončna slava.
140.	Solnce vse oživlja.
Oj solnčeee ljubo, kak' siješ lepo, in ždrke rumene upiraš v gor<5!
Studenček iz skale veselo kipi, od solnčne zlatine prekrasno svetli.
Cvetice okoli ti vstajejo vse, čebelica pridna na pašo že grč.
In ptički po gaji pojejo lep<5, na slehernem kraji zdaj vse je živ<5.
Ko solnce zaide, vse tiho je spet, brez njega ne more veselje živet !
Kak' lep mora biti še stvarnik le sam, ki znal narediti je solnčeee nam !
141.	Bog za vse skerbi.
Dobri Bog je vse lepo ustvaril! pa tudi modro skerbi za vse stvari. On živi červa v prahu, ribo v vodi in ptičice pod nebom. Ni je pod solncem nobene stvarce, če je tudi še tako majhna, ktera bi bila pozabljena pri Bogu. Nebeški Oče za vse skerbi.
Njegovo veliko skerb nam oznanjuje preljubo rumeno solnčeee, ki ob jutrih vzhaja izza gor in mirno zahaja ob večerih, nam vedno sveti, in ogreva zemljo. Njegovo mogočnost nam oznanjuje svetla luna, ktera na večer prijazno priplava izza hribov; oznanjuje jo brez števila zvezd, ki tako lepo igrajo na nebu. Božjo vsemogočnost in dobroto nam še lepše kaže vsako zerno, ki se verže v zemljo, segnjije, klije, in obrodi obilo plemenitega sadri.
Grozovitni blisk, ki suka skozi oblake, strašni grom, ki nebo maje, pa tudi hladni veter, ki prijetno piha, nam oznanjuje, da nebeški Oče za nas skerbi.
Tudi tebi je Bog dober oče, ki za te skerbi. Dal ti je življenje, zdrave ude, dal skerbne starše in učenike. Le pogosto misli, kako dober ti je Bog! Bodi tudi ti dober drugim, ki žive s taboj!
142. Kje je ljubi Bog doma ?
Kjer lepo sveti se nebo, vse jasno, milo in lepo rmTjonov zvezdic sveti se, kakor najlepše okence, od tod nas gleda dobri Bog, on skerbni oče vseh otrok. V nebesih je doma!
Tam, kjer po srorah grom buči, in po dolinah šum leti, priklanja drevje hud vihar, se tre'se njemu vsaka stvar; kjer se glasi on sam gospod, prijatelj zapuščenih s'rot, je dobri Bog doraži.
Tam, kjer zvonovi pojejo, nas v hišo božjo vabijo, da bi Očeta hvalili, nauke prav poslušali, prebiva v cerkvi Bog pri nas, posluša naših prošenj glas. Bog v cerkvi je doma.
Ves svet s'cer božji tempelj je, najlepši tempelj pa sercd; Bog čistega serca želi, te prosi ino govori: „0 dete! serce meni daj, bom dal za serce sveti raj: naj v sercu bom doma !"

Začetni nauk slovnice in pravo-pisja.
Stavek.
§. 1. Ljudje premišljujemo o mnogoterih rečžh. Kar si mislimo o tej ali onej reči , lehko povemo drugim; imamo namreč jezik ter govorimo. Po govorjenju razodevamo svoje misli. Misel z govorom razodeta imenuje se stavek; n. pr. Roža je cvetica. Roža je rudeča. Roža diši-
Mislimo in govorimo pa tudi o osebah ah ljudeh in o rečeh; n. pr. Človek dela. Ovca je krotka. 2. V stavku razločujemo :
1.	osebo ali reč, o kteri se govori,
2.	to, kar se dopoveduje o nji; n. pr.
lipa je drevo ; lipa je košata ; lipa cvete.
Naloga 1. Prepišite te stavke in izpišite iz njih imena oseb in reči, o kterik se z njimi kaj dopoveduje: Vertnik sadi. Pastir piska. Koza je rogata. Oglje je černo.
Sava je reka. Laž je greh. Netopir ni ptica. Ječmen ni drevo. Peč je gorka. Veter piha.
Naloga 2. Prepišite te stavke in povedite, kaj se y njih izrekige o bečeli (čebeli), o golobu, o ribi, o drevesu, o brezi, o jagodi, o kremenu: Bečela brenči. Golob golči. Riba se zaganja nad vodo. Drevo rumeni. Breza je listovec. Jagoda je rudeča. Kremen je terd kamen.
§. 3. Za vsako osebo ali reč lehko rečemo: k aj j e, k a k š n a j e, in k a j dela.
1.	Kaj je ktera oseba ali reč; n. pr. Človek je stvar Božja. Klobučar je rokodelec. Slavec je ptica pevka. Ščuka je riba.
Sekira je orodje. Suknja je oblačilo. Ljubljana je mesto.
Naloga. Povedite, kaj je vsaka teh reči posebej: petelin, zajec, sosed, mesar, hiša, pila, miza, jablan, ječmen, mah.
2.	Kakšna je ktera oseba ali reč; n. pr. človek je smerten. Rokodelec je priden. Ščuka je požrešna. Sekira je svetla. Moj bratec je ljubeznjiv.
Naloga. Napišite, kakove so te osebe ali reči, namreč : oče, mati, otrok, kruh, med, gora, nož, listje, vrata, svinec.
3.	Kaj ktera oseba ali reč dela, ali kaj se z njo godi; na pr. Človek premišljuje. Rokodelec se trudi. Ščuka plava. Slavček prepeva. Sekira se brusi. Moj brat se uči'.
Naloga. Napišite, kaj delajo te osebe ali reči, ali kaj biva z njimi, namreč : učenik, šolar, mlinar, žito, kovač, železo, konj, ovca, drevo, zelje, koš.
§. 4. Vsak stavek je sestavljen iz besed, besede pa se sestavljajo iz zlogov in zlogi iz glasov; n. pr.
stavek: raca plava; besedi: raca—plava ; zlogi: ra-ea, pla-va; glasovi: r-a-c-a, p-l-a-v-a.
Glasovi so najdrobnejši deli, na ktere se človeški govor dd. razločiti. Pisano ali tiskano zna-menjce glasu imenuje se pisme (čerka); glas slišimo, pisme pa vidimo.
Enemu ali več glasom, ki se izgovore v eni sapi ali na enkrat, pravi se zlog; n. pr. e, kra, ba, ple, plo, pra.
Glasom in zlogom pa, kteri sami ob sebi kaj pomenijo, pravi se besede; n. pr. o, eden, in, krava, baba, plen, plot, prav.
Naloga. Razstavite te stavke vsacega posebej na besede, besede pa na zloge in zloge na glasove ali pismena, namreč: Naša hiša je visoka. Zvezde na nebu svetijo. Prepelica se skriva po žitih. Gorje lenuhu!
Glasovi ali pismena.
§. 5. V slovenskem jeziku razločujemo 27 glasov, za ktere rabimo ta pismena: a, b, c, č, d, e, f, g, h. i, j, k, 1, Ij, m, n, nj, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
Navadni red, kakor stojč tu pismena drugo za drugim, imenuje se abeceda.
Glasovi se dele na samoglasnike in soglasnike.
Samoglasniki.
§. 6. Glasovi a, e, i, o, u izgovarjajo se sami ob sebi razločno ter se za to imenujejo samoglasniki.
a, o, u, so široki, e, i, pa ozki samoglasniki.
Naloga. Razložite te stavke na besede in napišite, kteri samoglasniki so v njih: Riba živi v vodi. Ptice letajo pod oblaki. V mlinu teče kamen na kamenu.
§• 7. Samoglasniki so po izgovoru ali kratki ali dolgi ter se naglas en i ali bolj kerhko in ostro ali pa bolj mehko in zategneno izgovarjajo.
Navadno se v pisanju ne razločujejo kratki ia dolgi, ostri in mehki samoglasniki s posebnim znamenjem (naglaskom), dado se pa vendar dobro ločiti s tem , da se nad kratkimi postavi čertica, viseča na levo ('), nad dolgimi ter ostrimi čertica na desno nagnena ('), nad dolgimi mehkimi pa strešica (").
Naloga. Izgovorite te besede prav in prepišite jih: gad, brat, laz, prag, grad, tat, gaz, na pragu, stv&r, kralj, za lazom, l&v, zet, sklep, kmet, cev, cvet, strel, med (sterd). levo, od zeta, bel, greh, sit, dim, bik, nit, tih, mir, ris, tir, tiho, milo, križ, pastir, som, bob, p6d, strop, bos, sok, mož, na podu, dva vola, dvčh mož, za podom, kruh, jug, napiih, suh, kljun, pust, ključ, mehftr, pfilim, vert, kerst, perst, smert, terd, pert, berv, kert, versta, čern, s perstom.
Nekteri pa nasproti pišejo strešico za ostre in čertico na desno naklonjeno za mehke samoglasnike, n. pr. grad, dveh mož.
\
§. 8. Izmed samoglasnikov izgovarjata se a in o vsegdar polnoglasno; n. pr. žaba, vrana, brada; otrok, govedo, gospod.
Samoglasniki e, i in u nasproti se izgovarjajo v nekih besedah razločno in polnoglasno, v drugih pa nekako zamolklo ali na pol glasno.
Tako ima po večjem zamolkel glas e pred pismenom r, kadar za njim stoji kak soglasnik, n. pr. kerst, kert, smert, versta. Te in enake besede se za to pišejo pogostoma tudi brez e, torej: krst, krt, smrt. vrsta.
Naloga. Izpišite iz berila pod št. 119, 120 in 122 vse tiste besede, v kterih se e pred r ne izgovarja s polnim glasom.
Izimek. Pazite vendar, da boste v besedah: mernik, vernik, zmernost, pazdeniat, čveternat, cerkev i. t. d. e s polnim glasom izgovarjali.
V končnicah: ec, ek, el, en, ev, er, sen, sem, zen izgovarja se e najrajši tudi nekako zamolklo, n. pr. pevec, davek, nesel, truden, britev, veter, plesen, pesem, golazen.
Op o 111 uj a 1. Pazite dobro, da se naučite pisati vse samoglasnike , kjer so na svojem mestu , če se tudi v vsakdanjem domaČem govorjenju pogostoma izpuščajo. Pišite torej n. pr. sirota, ne: srota kupiti, ne: kpit; lepo, ne: lpo; dobro vino, ne: dobr vin, lonec, boben, bolezen, a ne: lonc. bobn, bolezn i. t. d.
2. V enem zlogu se ne pišeta po dva samoglasnika skup, n. pr. au. eu, iu, ou; ai, ei, oi, ui, temuč: av, ev, iv, ov; aj, ej, oj, uj, n. pr. rokdv, cev, siv, rov; gaj, povej! moj, čuj !
Naloga. Prepišite te stavke in podčertajte vsak ne-polnoglasni e: Bister potoček se vije po travniku. Priden kosec kosi. Žetev se bliža in ves radosten ogleduje kmetovavec rumeno polje. Merzel veter je zapihal.
Soglasniki.
§. 9. Soglasniki nimajo sami ob sebi nikaeega jasnega glasu, temuč se bero s kakim samoglasnikom v zlogih.
Naloga. Prepišite te stavke, pa izpišite iz besed, kar je soglasnikov : Po zimi rad sneg gre. Solnce sije in greje. Kmetic obdeluje polje- Vrabci ostajejo pri nas po leti in po zimi. Pomlad nas razveseljuje s cveticami, jesen nas obdaruje z ovočjem. Ptiči so pokriti s perjem.
§. 10. Soglasnike delimo: 1. na ozke, 2. na široke.
1.	Ozki soglasniki so : c, č, ] (lj, nj, ij), š (šč), ž.
v
2.	Široki soglasniki pa so vsi drugi.
Naloga. Napišite široke soglasnike.
Ozki soglasniki radi imajo za saboj ozki samoglasnik e ondi, kjer široki soglasniki hoeeje o; n. pr. pod košem — pod koritom; za holmičem — za hribom; z dvema vencema — s svitkoma; pet palcev — pet metrov; brez denarjev — brez penezov; kraljevati — županovati; bojevati — vojskovati; povpraševati — popisovati; mesarjeva roka — sosedova hči; svojeglaven — samoglaven;
zemljemerec — kolovrat; konjedirec — senosek ; rudečeličen — odkritoserčen; jutranje solnce — čisto jezero ; kozje mleko — boso otroče.
§. 11. Soglasniki imajo povsod svoj čist in ena* glas, samo l, kadar ne začenja zloga, temuč stojf pred soglasnfkom in tudi na konci besed, izgovarja se po večjem kakor v; n. pr. volk — vovk, polž —- povž, žolna = žovna, videl = videv (vidu), delal — delav, odperl = odperv.
Pazite torej, da boste v takih besedah vselej prav pisali l in ne v.
Naloga. Preberite v berilu sestavek štev. 133, in napišite vse tiste besede, kjer se l izgovarja za v.
Zlogi in besede.
§. 12. V vsacem zlogu je neki samoglasnik; n. pr. Clo-ve-ka je Bog u - stva - ril z a ne-be-sa, Kdor za smo-lo pri-me, ta se o-smo-li.
Tistim, kteri pred rom izpuščajo zamolkli e, ter pišejo: vri;, trd, žrd, mr-tev, veljd r za samoglasnik. (Grlej. §. 8, 3. odstavek.)
§. 13. Besede imajo po en ali po več zlogov ter se imenujejo enozložne, dvozložne, tri-zložne ali večzložne besede; n. pr. brus, ud, germ, pi-la, vo-da, bra-na, o-gra-da, ra-ki-ta, ce-sa-ri-ca, go-lo-mra-zi-ca, pri-za-na-še-va-nje.
Naloga. Napišite iz ust deset enozložnih, deset dvo-zložnih in deset trizložnih besed.
Večzložne besede se del£ tako, kakor se izgovarjajo.
Ločite besede na zloge v teh nalogah po zgledih, ki stojč v vsaki od kraja :
Naloga i. Ja-ma, u-še-sa, bra-na, u-li-ce; — onikatj onikamo, umeti, umemo, učiti, učimo, tovor, komar, rogovib, udje, struga, gora.
Naloga 2. Zer-no, sol-za, pol-ži, stav-ba, soln-ce' — berkovi, terpin, sternad, pravda, služba, pisemce, izba, lernje. černilo, sodba, jabolko, herbet, angel, mahavka, pevka, ovca.
Naloga 3. Ma-slo, ve-dro, se-dlo, mo-kro; — megla, veslo, čislo, jablan, igra, toplo, modri, dobrota, čresio, gosto, pusto, srebro, jedro, jagnje, steklo, apno, praprot, testo, svetlo, stegno, gospa, sestra, otrok, kopriva, gabrovina.
Naloga 4. Mrav-lja, po-lje, ra-njen, kosi-šče, pu-ščava; — želja, migljati, korenjak, Jelovščak, konji, ognjišče, bolje, hvaljen, življenje, koščak, gošča.
Naloga 5. Koše-plet, kolo-vrat, iz-i-dem, ob-last, nadloga, raz-pnem; — nesnaga, nesreča, izpodbiti, kolodvor, podos, podnožje, zahvala.
Naloga 6. Voj-ska, jesen-ski, ljud-stvo, Polj-sko, bolnik, sol-nica; - Slovensko, soseska, duhovstvo, verstvo, kladnik, slamnik, grešnica, gospodska, plevnik, svetnica, namestnica, izpovednica.
Na konci verste se beseda enozložnica ne deli, teniuč se mora izpisati cela, bodi v eni, bodi v drugi versti.
Samostavnik.
§. 14. Vsaka oseba in vsaka stvar ima nekako ime. Besede, s kterimi imenujemo osebe ali reči, so samostavniki (samostavna imena); n. pr. osebe, s kterimi stanujemo, imenujejo se: oče,
mati, starši, sin, hči, brat, sestra, otroci, ded, babica, vnuk, vnuka, deček, deklica, hlapec, dekla. Y rodu so nam : stric, teta, ujec, ujna, bratranec, bratranka, sestranec, sestranka.
Naloga t. Napišite imena oseb , ki so v šoli ali učilnici.
Naloga 2. Imenujte ljudi v domači vasi po delu, kar kdo dela; n. pr. mlinar, kovač itd.
Naloga 3. V učilnici se vidijo : klop, deska (tabla), miza, stol, vrata, okna, omara, peč, mel ali kreda, goba, pero, čertnik, tintnik, tinta ali černilo. — Napišite sedaj imena tistih reči, ktere so v domači hiši ali Staniči.
Naloga 4. Imenujte reči, ki so v kuhinji, v kleti, v veži, pod streho.
Naloga 5. Pri hiši se rede : konj, vol, krava, ovca, koza, prašič, petelin, kokoš, gos, raca, golob, gerlica, puran, pav. — Imenujte najprej živali četveronoge, in potlej ptice, ki živč pri nas na verteh, po poljih in v gozdih.
Naloga <>. Med naše domače ovočno drevje štejejo so jablan, hruška, sliva, cibara, češnja, višnja, breskev, oreh. — Napišite tudi imena nekterih gozdnih dreves, ločite pa imena listovcev od hvojevja.
Naloga 7. Napišite imena poljskih rastlin in imena cvetic, rastočih po travnikih, ktere so vam znane.
Naloga 8. Imenujte poslopja, ktera so v mestu ali v vasi.
Naloga 9. Imenujte orodja, s kterimi dela mizar, ko-lar, sodar, kovač, krajač, čevljar, tkalec.
Naloga 10. Napišite reči, ktere se delajo iz kamena in iz železa, ter pridodajte imena rokodelcev, kteri jih narejajo
Naloga 11. Napišite imena tistih reči, iz kteiih se napravljajo jedi, in pristavite imena tistih ljudi, kteri nas zakladajo z njimi.
Pervo Berilo in Slovnica	{()
§. \ 5. Posamezne osebe, rodovine in ljudstva, posamezne dežele, mesta , gore, morja in reke imajo svoja posebna imena, s kterimi se ločijo od drugih.
Samostavniki, ki znaeijo posamezne osebe ali reči, imenujejo se lastna imena.
Lastna imena pišemo z velikim začetnim pi-smenom (čerko), n. pr.
Perva človeka sta bila Adam in Eva. Pervak slovenskih pesnikov je Preširen. Na Ogerskem prebivajo Madžarji, Slovaki, Serbi, Rumuni, Nemci in tudi nekaj Slovencev in Hervatov. Najmanjši del sveta je Evropa. Najvišji gori na Kranjskem pravi se Triglav. London je glavno mesto Anglije. Reka Sava teče blizu Ljubljane in Zagreba. Ipavščica teče v Sočo, ta pa se izliva v Jadransko aliTeržaško morje. Kranjsko se ponaša s Cerkniškim jezerom in Postojinsko jamo. V Idriji se koplje živo srebro.
Naloga 1. Izpišite lastna imena iz sestavkov 75 in 79 v berilu.
Naloga 2. Preberite sestavek 33 v berilu, izpišite iz njega, kar je lastnik imen, in razdelite jih po tem, kar vsako znači.
Naloga 3. Napišite kerstna imena in priimke nekterih svojih tovarišev in znancev.
Nalo ga 4. Odgovorite s celimi stavki tem vprašanjem :
Kje se je rodil Jezus ? Kje je bi! zrejen ? Kam in s kom je šel, ko mu je bilo dvanajst let ? Kdo iu v kteri reki ga je kerstil ?
Naloga 5. Napišite imena svojega rojstvenega krtya in imena obližnjih vasi, potokov, gozdov in hribov.
Spol samostavnikov.
§. 16. Pri samostavnikih razločamo trojen spol: moški, ženski in srednji.
§. 17. Samostavniki so moškega spola, kadar se dado zaimeniti z besedo on. n. pr. Oče ljubi svoje otroke; on jih živi in oblači. Pomagaj sosedu, pa bode tudi on tebi pomagal! Pes je zvesta žival: on varuje hiše in dvorišča.
Tudi se lehko reče: samostavnik je moškega spola, če se more predenj postaviti beseda tis t; n. pr. Hrast je visok. Ti s t hrast. Tist kamen, t i s t otrok, tist mož.
Naloga 1. Pomislite, je li mogoče prav reči: tista hrast, tista otrok ali tisto mož, tisto klobuk?
Naloga 2. Napišite 20 samostavnikov moškega spola.
Naloga 3. Napišite imena rokodelcev in obertnikov : 1. kteri imajo delo z našim staniščem in pohištvom , 2. z našo obleko in obutvo, 3. od kterih dobivamo jedila.
§. 18. Pri samostavnih imenih moškega spola ločimo imena živečih bitij od imen neživih stvari; n. pr. Jelen živi po velikih gozdih. Bob in grah se štejeta med sočivje.
Naloga 1. Prepišite te samostavnike in razdelite imena živečih od neživih : dedec, meh, meč , lenuh, bezeg, veljblod, verh, hlapec, tovor, cep, kert, kol, hlev, slon, dvor, červ, dež, medved, kij, brat, prag, menih, junak, tem. kosec, petelin, grad, skeijanec, voz, bič, kos, mraz, molj, vol, žebelj, sod, rak, mlinar, ječmen, osel, bober, kožuhar, krog, kruh, trot, koš, berk, seršen, zet, puran, javor, sternad, mož, dim, sluh. pastir, gaj, vrisk, nos, golob, panj, želod, polž, ribič, hert.
10*
Naloga 2. Izpišite iz poprejšnjih besed vse tiste, ki imajo na konci ozke soglasnike.
§. 19. Samostavniki so ženskega spola, kadar se dad<5 nadomestiti z besedo ona, ali pa kadar se pred-nje lehko dene beseda: tista; n. pr. Duša naša ne umerje; ona bode večno živa, Riba diha s skergami; ona ne more živeti brez vode. Trava je zelena. Bolezen je nadloga. Berv je ozka. Zavidnost je greb. Žival čuti bolečino. Tista trava, tista bolezen, tista berv, tista žival.
Naloga. Izpišite iz berila 10 ženskih imen, ki se končavajo na a, in 10 drugih, ki se končavajo na ast, ost, ev, ad i t. d.
20. Samostavniki so srednjega spola, kadar se namesto njih lehko postavi beseda ono, ali kdar se pred-nje more deti beseda tisto; n. pr. Dete ima od staršev vse, česar potrebuje; ono jim je dolžne hvaležnost. Zlato je mehko; ono se d;i raztolči prav na tenko. Listje naših dreves na jesen orumenčva in se obletava. Tisto dete, tisto zlato, tisto listje, tisto tele.
Naloga. Napišite tO imen srednjega spola, ki imajo na konci o ali e (je).
Število samostavnikov.
§. 21. Z imenom samostarnim (samostavni-kom) imenujemo ali ano osebo ali reč, ali dve esebi ali reči. ali zadnjič več oseb ali rečf.
Kadar samostavnik naznanja samo eno osebo ali reč, tedaj stoji v edinem številu ali v
ednini; kadar znači dve osebi ali stvari, stojf v dvojnem številu ali v dvojini; in zadnjic, kadar znači več oseb ali stvari, tedaj stojf v množ-nem številu ali v množini. N. pr.
Ednina.
Golob golčf, javor cvete, riba plava, kokoš grehe, kolo Škriplje.
D v o j i n a.
Goloba golčfta, javora eveteta, ribi plavata (e), kokoši grebeta, kolesi škripljeta.
Množina. Golobje golče, javori cveto, ribe plavajo, kokoši grebo, kolesa škripljejo.
§. 22. Moški samostavniki privzemajo, kadar stoje ob vprašanji: kdo? ali kaj?, v dvojini a, nekteri tudi ova , v množini pa i, nekteri tudi ovi, še drugi je.
Zamolkli e v končnicah (Glej §. 8) se v dvojini in množini izpahuje, samostavnikom pa, ki se kon-čavajo na r, vtika se za r°m rad j; i. pr.
Ednina. Konjiček vleče ; snop se veže ; dehur smerdi; tat se skriva ; orel leti; sin je priden.
Dvojina. Konjička vlečeta; snopa se vežeta; dehurja smerdita; tatova se skrivata; orla letita; sinova sta pridna,
Množina. Konjički vlečejo ; snopje se vežejo ; dehurji smerdč ; tatje se skrivajo ; orli let6 ; sinovi so pridni. Naloga. Napišite te stavke v dvojini in množini: Strojar izdeluje usnije. Duhoven moli. Lenuh postopa. Volk tuli. Klas rumeni. Hert urno teče. Serp se brusi. Las se sivi. Veter verši. Otrok se joče. Zvon zvoni. Grad se zida.
§. 23. Ženski samostavniki imajo ob vprašanji: kdo? ali kaj? v dvojini i, v množini, če se konča-vajo na a ali ev, imajo e, drugi s soglasnikom na konci pa dobivajo i; n. pr.
Ednina.
«
v
Zena plete ; cčrkev stoji; nit je tenka ; jed diši.
Dvojina.
v
Zeni pleteta (e); cerkvi stojita ; niti sta tenki ; jedi dišita.
Množin a.
v
Zene plet<5 J cčrkve stojč; niti so tenke ; jedi dišč.
Naloga. Te stavke napišite v dvojini in potem v množini:
Žaba kreketa. Straža se ne gane. Sveča berli. Breskev cvete. Retkev je debela. Žival je medla. Kad pušča. Noč je bila dolga. Bolezen pritiska.
§. 24. Srednji samostavniki imajo ob vprašanji: kdo? ali k a j ? v dvojini vsegdar i, v množini vsegdar a, samo da se nekterim pred-enj vtika es, drugim t, še drugim n — kakor neki prirastek ; n. pr.
Ednina. Zerno kali; lice bledi ; drevo raste; tele skaka; vime je poln« .
Dvojina. Zerni kalita (e) • lici bledita : drevesi rasteta ; teleii skakata; vimewi sta polni.
Množina. Zerna kale; lica blede ; drevesa rasto ; teleia sknknjo ; vimena so polna.
Naloga. Napišite te stavke v dvojini in potlej tudi v množini: Govedo bezlja. Delo hvali mojstra. Serce poskakuje. Kozel mekeče. Uho sliši. Seme kali. Oje je lehko. Telo je zdravo.
SamostavniJci v zvezi z drugimi besedami, zlasti se samostavniki.
§. 25. Samostavniki se družijo v stavku z drugimi samostavniki in besedami tako, da z njimi odgovoriti moremo ob vprašanji:
1.	Kdo? ali kaj? n. pr. Bog je začetek vsega. So In ce sveti. Knjiga je koristna.
v	v
2.	Cij? Cegov? koga? ali česa? n. pr. Duša vsaeega človeka je nesmertna. Grehi otrok so po večjem pregrehe staršev. Veseli se zdravja in varuj se bolezni! Ne draži psov!
3.	Komu? ali čemu? n. pr. Gospodar ukazuje hlapcu, dekli in delavcem. Dajte konju ovsa. Bukvam je več verjeti kakor prostaku. Brat pomaga sestrama.
4.	Koga ali kaj? n. pr. Kovač je konja podkoval. Hlapec je kupil klobuk. Konj ima grivo. Cčenik poučuje dečke. Mačka lovi miši. Ptiči si znašajo gnjezda.
5.	O k o m ? O čem ? pri kom? kje ? n. pr. Učenik govori o zeliščih? Pri igri ne zanemaijaj svoje dolžnosti. Na holmu stoji cerkvica. Pastirfčica hodi ob potoku. V mestih živi mnogo ljudi.
6.	S kom? ali čim? nad ali pod čim? n. pr. Učim se z bratom, izprehajam se z znancem. Pišemo s peresom ali z mčljo. Nič ni stalnega pod solncem. Ne šali se s konji. Knjigar kup-čuje s knjigami.
Pazite ob vprašanji: koga? ali kaj? v ednini na razloček med moškimi imeni živih in neživih stvari (Glej §. 18), n. pr. Kaj ste kupili na semnju? Kupili smo vola in jarem, petelin a in kurnik.
K al o ga 1. Napišite, ob kterih vprašanjih stoje samo-stavniki, zaznamenani v teh stavkih: Človek je stvar Božja. S o ln c e sveti in zvezde migljajo. Kreketanje žab ni prijetno. Bolniku je treba zdravil. Neumen človek se begi
strahov. Otroci naj bodo hvaležni staršem. Gosenice so škodljive drevesom. Iskra velik ogenj zažge. Jelen ima roge. Jezdec sedi na konju. Hodimo po stezi. Po sledu se pozna žival. S plugom se orje, z motiko se koplje in s serpom se žanje. Bečela se brani z želom. Pestunja se igra z otročetom.
Naloga 2. Odgovorite tem vprašanjem: Čegovo petje je prijetno? Čegova marljivost veseli starše? Česa je priden delavec vreden? Česa se boji zajec? Česa išče lačen človek? Česa se je ogibati? Česa utegnemo v gozdu natergat;', nabrati? česa nanese bečela v panj?
Naloga 3. Napišite, česa more biti: hleb, kiip, kos, perišče, pest, breme, povesmo, kopa, otep, ograbek, čeda, skleda, žlica, voz, vedro, sod, mernik, meh, seženj, laket, kaplja; n. pr. Dan hoda, milja poti, merica vina itd.
Naloga4. Odgovorite tem vprašanjem: Komu treba največjo čast izkazovati? Komu pomaga Bog? Komu streže deček pri sv. maši? Komu odgovarjajo šolarji? Komu je podobna lisica? Komu je ogenj potreben? Komu škoduje oster veter?
Naloga 5. Napišite vse dele, ktere ima ali iz kterih sestoji: ptič, riba, drevo, hiša, miza, n. pr. Ptič ima glavo, oči, kljun, jezik, vrat, golžun, telo, peroti, peije, rep, noge, perste, nohti.
Naloga 6. Napišite, kaj ima in česa nima: caplja, žaba, ovca, slon, riba, jež, medved, hrošč, knjiga, stol, deska (tabla), sekira, kosa, verč, veriga; n. pr. Caplja ima kljun,— čaplja nima zob; ovca ima roge — nektera ovca nima rog.
Naloga 7. Napišite, koga ali kaj vidimo, slišimo, nosimo, vodimo, kupujemo, jemo, pijemo, čutimo; n. pr. Vidimo nebo, solnce, luno, zvezde, oblake, zarjo, blisk, mavrico, mesta, vasi, gradove, hiše itd.
Naloga 8. O čem radi pripovedujejo otroci? Pri čem stoje mlini? V kterih kranjskih mestih so gimnazije? Kje raste trava, kje žito, kje drevje? Kje vidimo solnce? Kaj sledi pes?
Naloga 9. Napišite, s kom stanujete dom&, s kom hodite v cerkev, s kom se igrate, učite, izprehajate? Imenujte nektero orodje rokodelcev, in povejte, kaj se s kterim dela? n. pr. Z bratoma in sestro stanujem. Z nožičem se reže in s škarjami se striže.
Pridevnik.
§. 26. O osebi ali rčči tudi lehko povemo, kakšna je; n. pr. Oče je moder, mati je skerbna, otroče je bolno. Brest je zelen, lipa je košata, železo je težko. C i 1 i konj se spenja, drobna veverica skače, mlado mače se rado igra.
Besede, ki naznanjajo, kake so reči, imenujejo se pridevniki ali prilogi.
Naloga 1. Izpišite iz berila dvanajst pridevnikov s samostavniki vred, kterim so pridani.
Naloga 2. Napišite, kakove so te reči po barvi: fflker, sol^ mel, mleko, apnp, labodovo perje; jezik, jagoda, dremilja, pirhi. črešnja; pomaranča, vosek, žveplo, pšenica. steblo, zlato; laneni cvet, plavica. nebo, oko; list, detelja, trava, zelje; kostanj, oreh, žgana kava, orehovo drevo.
Naloga 3. Če merimo razne stvari, vidimo, da so velike ali male, dolge ali kratke. Premislite razmerja med rečmi, in napišite, kaj je veliko, kaj dolgo in kaj kratko; kaj široko in kaj ozko; kaj visoko in kaj nizko; kaj globoko in kaj plitvo; kaj debelo, kaj tenko.
Naloga 4. Imenujte nektere reči in povedite, kake bi bile po podobi: n. pr. kolo je okroglo, kamen je robat i t. d.
Naloga 5. Napišite, kake utegnejo biti reči po po-tipu, in kake po vkusu ali slasti, n. pr. kr.a>en jeterd; cuker je sladak.
Naloga 6. Se lehko povemo, kakšne so reči po snovi ali robi, iz ktere so narejene; n. pr. Most iz lesa je lesen most. — Napišite, kako se imenuje klobuk iz svile, plašč
iz sukna, lonec iz železa, jermen iz usnija, obleka iz platna, denar iz srebra, past iz dratu, blago iz volne ali lami, skleda iz persti, krogla iz svinca, sekira iz jekla, moka iz ovsa, pšenice iz reži, miza iz kamena, posoda iz medi, glavnik iz roga, gumb iz kosti.
Naloga 7. Kar je svojina posamezne dekle, to se imenuje deklino; kako se pravi temu, kar je svojina sestre, matere, hčere, žene, tete, sosede, kar je svojina Neže? N. pr. Čeg6v klobuk? sestrin klobuk.
Naloga 8. Les od lipe imenuje se lipov les. Napišite kako se imenuje les od bukve, hrasta, jesena; kako se imenuje kruh iz ajde, vejica s češnje, cvetje hruške, germ leske, zerno od maka, češarek od smreke, skledica od želoda? — Kar je svojina kterega moža, to je moževo; n. pr. bratove bukve, hlapcev i čevlji. Napišite, kako se pravi svojini kterega soseda, kterega sina, kterega pastirja? Kako se pravi besedi kterega kralja, cesarja, kneza? Kako boste rekli klobuku svojih znancev Tomaža ali Janeza.
Naloga 9. Pes, kakoršne imajo mesarji, imenuje se mesarsk pes. Napišite, kako se pravi psom ovčarjev, orodju čevljarjev, hiši meščanov, obleki mož, žen, otrok, jeziku Ne.ncev, vinu iz Ipave, pivu iz Ljubljane, časniku iz Celovca, zajcu s planin, pšenici s Krasa?
Naloga 10. Meso od goved se imenuje goveje me6o, oko ribe ribje oko. Napišite po tem, kako se pravi peresu od gosi, zalegi gadov ali kač, bradi koze, mleku od krav, siru iz mleka od ovžic, zobu volka, jajcu kure ali ptice, nogi od psa, koži od lisice ali od zajca?
Naloga 11. Kar se danas stori ali zgodi, imenuje se današnje. Napišite, kako se pravi temu, kar je bilo včeraj, sinoči, davi, z a jutra; kako se imenuje, kar je bilo letos, kar je bilo s pomladi; kar nekdaj; kar je zdaj. Kako se imenuje to, kar je notri, kar je zunaj, kar na sredi; kar je spredaj, kar zadaj; kar je gori, kar doli.
§. 27. Pridevniki, kteri se pridevajo moškim sn mosta vnikom, imajo ob vprašanji: kdo? ali kaj?
v ednini končnico na kak soglasnik, v nekterih primerih pa i, v dvojini vselej a, in v množini vselej i; n. pr.
Ednina. Vol je rogat" zvest tovariš pomaga; plah jelen beži; lovski pes laje.
Dvojina. Vola sta rogata; zvesta tovariša pomagata; plaha jelena K žita, lovska psa lajeta.
Množina. Voli so rogati; zvesti tovariši pomagajo; plahi jeleni bež6; lovski psi lajejo.
Naloga I. Napišite te stavke v dvojini, potem v množini : Pisani metulj leta. Star berač prosi božjega daru. Pridni delavec dobiva plačilo. Železen lonec je terden. Poln klas se nagiblje.
Naloga 2. Napišite v dvojini in množini: Šolar naj bode pobožen, tih, krotak, priden, marljiv, pazen, prizanesljiv, postrežljiv, spraven, uljuden, odkritoserčen, iskren, čeden, poslušen.
Pridevan ženskim samostavnikoni ima pridevnik (prilog) ob vprašanji: kdo V ali kaj? v ednini a. v dvojini i in v množini e, na konci; n- pr.
E dnin a.
Krava je rogata; divja zver rjo ve;
bistra voda teče.	»
Dvojina.
Kravi sta (ste) rogati: divji zveri rjoveta (e); bistri vodi tečeta.
Množina.
Krave so rogate; divje zveri rjov<5; bistre vode teko.
Naloga. Napišite te stavke v dvojini in po tem v množini: Rudeča roža lepo diši. Ozka berv derži čez potok. Bela cerkev se od daleč sveti. Pridna deklica zgodaj vstaje. Tenka nit se je utergala. Potočna riba je slastna.
Kadar so pridevniki v zvezi s kakim samostalnikom srednjega spola, končujejo se v ednini na o (za ozkimi soglasniki na e), v dvojini na i, v množini na a; n. pr.
Ednina.
Govedo je roga to; ravno polje se prostira; ptičje jajce je drobno.
Dvoj ina.
Govedi sta rogati;
ravni polji se prostirata (e);
ptičji jajci sta drebni.
Množina.
Goveda so rogata; ravna polja se prostirajo; ptičja jajca so drobni.
Pomnite. Nekteri govore in pišejo tudi: Goveda bo rogattf; ravne polja se prostirajo; ptičje jajca so drobne.
Naloga. Napišite te stavke v dvojini in potem v množini •.
Lešnik ima slastno jederce. Zrelo jabolko je padlo samo z drevesa. Konjsko kopito je podkovano. Češnjevo drevo belo cvete. Staro vino je zdravo in močno. Mlinsko kolo se goni z vodo.
§. 28. Pridevniki se tudi skladajo s svojimi samostavniki, kadar se z njimi odgovarja kteremu teh vprašanj, namreč vprašanju:
Cegov? koga? ali čega? n. pr. Plačilo dobrega delavca bodi primarno. Ceda debelih ovac se pase na podnožju zelene gore.
Komu? ali čemu? n. pr. Pomagaj siromašnemu človeku. Ne posmehuj se sivi glavi. Primesi žejnima bratoma vode. Dal je slovo posvetnim zmotnjavam.
Koga? ali Kaj? n. pr. Vsi ga čislajo za pridnega delavca. Kdor ima stergano sleme, rad bi vedno lepo vreme. Učitelj uči mlade učence. Denar železna vrata prebije.
Pri kom? o čem? kje? n. pr. Pri suhem polenu tudi sirovo gori. Na zeleni trati cvetice cveto. V velikih mestih živi mnogo siromakov.
S kom? ali s čim? nad ali pod čim? n. pr. Z ostrim nožem se lehko reže. Sedim pod košato lipo. Orel leta pod sivimi oblaki.
§. 29. Ako primerjamo ktero reč z drugimi rečmi, utegnemo najti, da ima neko svojstvo v enaki meri, kakor ktera druga reč; n. pr. Cešnjev cvet je bel kakor $,neg; cesta je ravna kakor miza; glas je čist kakor zvon.
Naloga 1. Primerjajte reč z rečjo, ter recite, kaj je rumeno kakor vosek, zeleno kakor trava, sladko kakor med, černo kakor ogelj, tenko kakor las, terdo kakor kamen, ostro kakor britev, grenko kakor žolč, kislo kakor vrisk, kerhko kakor steklo.
Naloga 2. Primerjajte te reči z drugimi, in napišite, kakor kaj je voda čista, kakor kaj je platno tenko, drobnica kisla, nož skerhan, drevo ravno, pšenica rumena, glava bela, predivo voljno, lasje pusti, led gladek, oko černo.
§. 30. Ce primerimo reč z rečj6, najdemo, da katera lehko ima kako svojstvo v večji meri na sebi, kakor druga; n. pr. laket je dolg, seženj je tudi dolg, ali po merjenju poznam, da je seženj daljši od lakta. Po vkusu poznam, da je hruška slajša od jabolka; po tipu čutim, da je lančno predivo m6čje nego konopno.
Naloga 1. Primerjajte reči, in povejte, kaj je višje kakor (nego) cerkev, nižje kakor drevo; kaj je dalje od palca, krajše od čevlja; kaj je debelejše kakor roka; kaj je tanjše kakor bil, kaj je globoče od potoka, kaj plitvejše od sklede, kaj je terjiše od železa, kaj mečje od svinca, kaj belejše od meli.
Naloga 2. Primerjajte te reči, in izrecite večjo mero kterega svojstva, ki ga ima reč mimo reči, s prilogom: deblo in veja, lipa in breza, steklo in voda, svinec in železo, gora in Iiolm, dehur in kuna, potok in reka, jabolko in hruška, konj in vol, košuta in serna, puran in pav, kremen in apnik (kamen).
§. 31. Ako primerjamo kako reč z drugimi rečmf tiste verste, lehko dopovemo, kakšna je izmed v s e h, in da torej v nekterem svojstvu preseza vse druge; n. pr. Levje izmed vseh živali najmočnejši. čednost je najdražji zaklad (izmed vseh zakladov). Najlepši čas leta je pomlad.
Naloga. Napišite, kakšen je slon izmed vseh živali, kakšen je steržek ali palček iz vseh naših ptičev, zlato iz vseh kovin, diamant iz vseh kamenov, ščuka izmed naših rib, be-čela (čebela) iz vseh žužčlek, pes iz vseh domačih živali, žito izmed vseh rastlin, voda izmed vseh pijač, Ljubljana izmed slovenskih mest. Triglav izmed kranjskih gor.
Glagol.
§. 32. Z besedami o kteri osebi ali reči lehko dopovemo, da je; n. pr. Bog j e povsod. Bog je duh. Človek je stvar. Drevo je rastlina. Po noči je tema. Na solncu je toplo. Po solnčnem zahodu je večer.
Tudi lehko povemo, da ktera oseba ali reč kaj dela, ali da se z njo kaj godi; n. pr. Bog p 1 a-čuje in kaznjuje. Človek obrača, Bogoberne. Pobožni otrok moli. Solnee sije. Voda teče. Pridni učenec je hvaljen. Slama se reže. Orožje počiva.
Besede, s kterimi dajemo na znanje , da kaj je, ali da kdo kaj dela, imenujejo se glagoli.
Naloga 1. Izpišite iz berila pod št. 43 in 44 vse glagole.
Naloga 2. V šoli moremo stati, sedeti, moliti, učiti se, brati, pisati, računiti, risati, govoriti, odgovarjati, poslušati, vprašati. —
Napišite tudi, kaj delamo dom&, na vertu, na polju.
Pervo Berilo in Slovnica.	ti
Naloga 3. Imenujte različne rokodelce ter povejte, kaj navadno delajo; n. pr. Skrinjar žaga, obla, meri, spahuje, skobla, verta, zbija, gladi, lika.
Naloga 4. Ptiči ferfočejo, letajo, skakajo, plavajo.—
Napišite, kako pravimo, hoteč dopovedati, da se gibljejo ali premikajo červje, kače, žabe, ribe, zajci, ovce, konji, žrebeta.
Naloga 5. Napišite, kaj delajo živali, kadar se nam oglašajo ali po glasu razodevajo, n. pr. konj rezgače.
Naloga 6. Napišite o teh rečeh, kar se dela z vsako izmed njih, namreč: seme, drevo, germ, trava, žito, roža, grah, krompir, lan, goba, smola, vino, seno, skorja ali lub&d, listje, sadje, korenje, n. pr. Seme se poseva.
§. 33. Govoriti se more o različnih osebah.
V govorjenju razločujemo tri osebe ali lica:
1.	Perva oseba je ta, ktera sama govori;
ime perve osebe zaznamen&va se z besedo: jaz (jest), v dvojini: midva, medve, v množini: mi, me; n. pr. Jaz berem, štejem, zvonim, kličem ; midva bereva, štejeva, zvoniva, kličeva; medve (ženski)bereva (e*), štejeva, zvoniva, kličeva; mi (me) beremo, štejemo, zvonimo, kličemo.
2.	Druga oseba je ta, kterej (s ktero) govorimo; ime druge osebe zaznamendva se z besedo: ti, v dvojini: vidva, ved ve, in v množini: vi, ve; n. pr.
Ti bereš, šteješ, zvoniš, kličeš ; vidva bereta, štejeta, zvonita, kličeta; vedve (ženski) bereta (e), štejeta, zvonita, kličeta ; vi (ve) berete, štejete, zvonite, kličete.
3.	Tretja oseba je ta, o kteri se govori; tretji osebi nadomeščujejo ime v ednini besede : on, ona, ono, v dvojini: ona, oni, v množini: oni, one, ona; n. pr.
*) Namesto: medve bereva, vedve bereta — piše se rado:
berevc, berete.
Brat gode ; on piska, trobi, poje ; brata godeta; ona piskata, trobita, pojeta; bratje godejo ; oni piskajo, trobijo, pojejo. Sestra plete; ona šiva, kuri, pčstuje ; sestri pleteta; oni šivata, kurita, pčstujeta ; sestre plet(5; one šivajo, kurijo, pžstujejo, Pišče grebe ; ono leti, hodi, zoblje ; piščeti grebeta; oni letita, hodita, zobljeta; piščeta grebejo ; ona lete, hodijo, zobljejo. Besede : jaz, ti, on, ona, ono, midva, vidva, ona, oni, mi, me, vi, ve, oni, one, ona, imenujejo se osebni zaimki.
Pazite. Osebni zaimki: jaz, ti, on, postavljajo se pred glagol, kadar se vpraša: kdo to ali ono dela? n. pr. kdo bere, šteje? jaz berem, ti šteješ, on moli. Ce se pa odgovarja bolj ob vprašanju: kaj kdo dela? tedaj se osebni zaimki navadno ispuščajo ; n. pr. kaj delaš ? Berem, pisem, risam. Kaj dela? Bere, piše, igra se.
Naloga 1. Prepišite te stavke, povzemite iz njih osebne zaimke ter imenujte njih osebo in število : Ti beres, jaz pa pišem. Pomagaj bratu, in on bode tudi tebi pomagal. Kdo si pa ti ? Mati je skerbna, ona opravka svoje otroke z vsem potrebnim. Otroče je slabo in nespretno; ono bi poginilo brez materine pomoči. Midva se jokava, vedve se pa smejeta. Mi delamo, vi pa deržite križem roke. Ljubite svoje součence in oni bodo ljubili tudi vas. Gosenice je treba s pomladi obirati; one bi sicer objedle vse drevje. Goveda nimajo uma; ona ne morejo ločiti dobrega od zlega.
Naloga 2. Napišite, kaj vsak izmed vas dela v šoli, in kaj delate vsi; potlej pa napišite to isto v drugi in zadnjič v tretji osebi edinega, dvojnega in množnega števila.
\l *
§. 34. Z glagolom dajemo na znanje: 1. kaj je zdaj, ali kaj se godi zdaj ; 2. kaj je bilo, ali kaj se je že zgodilo ; 3. kaj bode, ali kaj se bo še le godilo; n. pr.
Bog je rsegdar, Bog je bil vsegdar, Bog bode vsegdar. — Kmet obdeluje njivo, kmetje obdeloval njivo, kmet bode obdeloval njivo.
§. 35. Kar je zdaj, ali kar se godi ali dela zdaj, to naznanjamo z glagolom zdanjega časa; n. pr.
Po leti j e dan najdaljši.
Pastir goni, kliče, vrača.
Krava se pase, muli, stoji, prežvekuje.
Ščene euje, verčf, evili, laje.
Naloga i. Prepišite iz berila sestavek pod št. 21, in izpišite iz njega glagole zdanjega časa.
Naloga 2. Povedite, kaj delate danas v šoli, kaj dela gospodar doma ali pri hiši, gospodinja v kuhinji in dekla na vertu.
§. 36. Kar je že bilo, ali kar se je zgodilo, naznanjamo z glagolom minolega ali preteklega časa; n. pr. Po leti je bil dan najdaljši.
Pastir je gonil, klical, vračal;
pastirja sta gonila, klicala, vračala;
pastirji so gonili, klicali, vračali.
* *
*
Krava je pasla se, mulila, stala, prežvekovala:
kravi sta pasli se, mulili, stali, prežvekovali;
krave so pasle se, mulile, stale, prežvekovale.
* * *
Sčene je čulo, verčalo. cvililo, lajalo ;
ščeneti sta culi, verčali, cvilili, lajali;
ščeneta so cula, verčdla, cvilila, lajala.
Naloga 1. Prepišite iz berila sestavek pod št. 9, in izpišite iz njega, kar je glagolov preteklega časa.
Naloga 2. Napišite, kdo so bili Adam, Abelj, Kajn, Noe, Mojzes, David, Golijat, Sveti Pavel, Sv. Marko, Sv. Mohor, Sv. Gregorij.
Naloga 3. Napišite v ednini, dvojini in množini, kar ste delali včeraj, kar je delal gospodar okoli doma, gospodinja v kuhinji in dekla na vertu.
Naloga 4. Prepišite iz berila sestavek pod št. 17, pa tako, da bodo glagoli v preteklem času; n, pr. Danilo se je; svetleje je bivalo i t. d.
§. 37. Kar še le bode, ali kar se bode godilo ali delalo, to dajemo na znanje z glagolom bodočega ali prihodnjega časa; n. pr.
Po leti bode dan najdaljši.
Pastir bode gonil, klical, vračal;
pastirji bodo gonili, klicali, vračali.
Krave bodo pasle se, mulile, prežvekovale.
Sčeneta bodo čula, verčala, cvilila, lajala.
Naloga 1. Napišite, kaj boste delali jutri v šoli, kaj bodo delali gospodar doma, gospodinja v kuhinji, družina na polju.
Naloga 2. Napišite, kteri dan bo po nedelji, po sredi, po četertku. Kdaj bode sveti večer, kdaj novo leto ? Kteri praznik bode 8. kimovca? Kaj bode po dokončanem šolskem letu? Kaj pride za letom, kaj za jesenjo, kaj za zimo ?
Nalog 3. Naj pove vsak izmed vas, kaj bode on, kaj njegov brat ali znanec?
Naloga 4. Napišite sestavek pod št. 17 tako, da bodo glagoli v prihodnjem času; n. pv. Danilo se bode ; svetleje bode i t. d.
§. 38. Kaj je s pomladi še zdanje: Cvetice cveto. Drevje bersti. Trava raste. Ptice prepevajo in
si znašajo gnjezda. Kukavica kuka. Bukev se zeleni. Tersje poganja. Otroci se igrajo na travniku. Deklice nabirajo cvetke in pleto vence.
Kaj je s pomladi že preteklo: Sneg je skop-nel. Led se je raztajal. Zemlja se je odmerznila. Ludje so nehali nositi zimsko obleko. Vinogradniki so obrezali vinsko tersje. Poljedelci so posejali žito. Vijolice so odcvetle.
Kaj je s pomladi še prihodnje: Tersje bode cvetlo. Trava se bode kosila. Rež in pšenica pojde v klasje. Turščica se bode okopavala. Jagode bodo dozorele. Velika vročina bode nastopila.
Naloga. Napišite po tem primeru, očem se more jeseni reči, da je še zdanje, da je že minolo, ali da še le bode.
Kako se kaj godi ali dela.
§. 39. Včasi dajemo na znanje, kakd (na kakšen način) se kaj godi ali dela; n. pr.
Govorim previdno. Ti gladko bereš. Vidva jezdita jaderno. Veselo prepevamo. Molite pobožno! Jelen beži nagloma! Vlečeva voziček s a-mdtež. Posel hodi p eš. Na prekosolnčnju je toplo. Dež curkoma lije. Kar se preveč napne, 1 e h-k o se zlomi. Kdor živali terpinči, g e r d o, nečloveško dela. Ogenj in voda dobro služita, pa hudo gospodarita.
Naloga. Odgovorite tem vprašanjem: Kako poje slav-ček ? Kako leta golob ? Kako hodi raca ? Kako koraka pav ? Kako diši vijolica? Kako cvete bezeg? Kako se vam je učiti? Kako nam je pozdravljati starejše ? Kako smo se dolžni vesti proti slednjemu ? Kako ne sme nihče pričati ? Kako je vsako reč preudariti ?
Kje se kaj godi ali dela.
§. 40. Tudi naznanjamo v govorjenju mesto ali kraj, kje je kaj ali kje se kaj godi ali dela ; n. pr.
K j e r ali kamor nisi položil, tam ne išči! Povsod je dobro, doma najbolje. Bodimo kjer koli, povsod je Bog z nami. Kamor je šla sekira, naj gre še toporišče. S p o d a j je toplo, zgoraj pa merzlo. Vodne sopare se vzdigujejo k višku. Jabolko ne pade daleč od debla. Zunaj lep, znotraj slep.
Naloga. Odgovorite tem vprašanjem : Kje nas vidi Bog ? Kje nima hudoben človek miru ? Kje je klet, kje podstrešje? Kje opravljajo svoja dela rokodelci (n. pr. krajači, čevljarji i t. d.), kje poljedelci? Kje vidi človek, kje ne vidi?
Kdaj se kaj godi ali dela.
§. 41. Se lehko povemo čas, o kterem se godi to ali dno ; n. pr.
Dan as beremo, jutri bodemo pisali. Kar je bilo lani, ne poverne se nikoli. Drevi utegne mnogokaj drugače biti, kakor je bilo davi. Zjutraj je rado hladno. Jeseni hruške dozorevajo. S pomladi je vsakaf bečelica krajcar.
Naloga. Dodajte odgovor tem vprašanjem: Kdaj vzhaja solnce a kdaj zahaja ? Kdaj nam je vstajati ? Kdaj zapuščajo ptiči gnjezda ? Kdaj se povračajo k nam ptice selilke, in kdaj zopet slovo jemljo od nas ? Kdaj spavajo deroče živali, in kdaj hodijo na plen ? Kdaj se hodimo izprehajat ? Kdaj nam je moliti ? Kdaj nam je govoriti resnico ? Kdaj ne smemo lagati ?
Znamenja raznih stvari.
%. 42. Vse reci poznamo po njihovih znamenjih. Imamo zmožnost, razodeti v govorjenju vsa znamenja, ktera smo opazili na reč&h ; n. pr.
Nož je orodje. Ima rezalo in deržaj. Rezalo je podolgovato, ima konico ali špico, herbet in ostrino-Deržaj ima lesene, koščene ali rožene platnice. Nožar dela nože iz jekla ter jih brusi. Z nožičem režemo bodi si mehke bodi terde reči. Imamo kuhinjske in razne rokodelske nože, peresnike, stegnence in britve ali nožfčevke.
Naloga 1. Napišite, kaj je miza? Kteri so nje deli? Kdo nareja mize in iz česa ? Čemu nam so mize ? Kakšne so mize po vnanji podobi in po potrebi, kterej služijo ?
Naloga 2. Kaj je kozlec? Kdo postavlja kozlece? Iz česa sestoje ? S čim se krijejo ? Kolikoverstni so kozleci ? Čemu jih imajo kmetovavci?
Naloga 3. Kaj je kunec ali domači z^jec ? Kakšno glavo ima, kakšna ušesa, kakšne oči, zobe in kakšno kožo in kak rep ? Kakšne so zadnje noge ? Kakšne kunce imamo, kar se tiče barve ? Ob čem živi kunec ? Kakšno škodo dela doma ?
Naloga 4. Kaj je hruška? Kje raste hruška cepljenka, kje divja ali drobnica? Kakšno deblo, kakšno listje in cvetje ima? Kakšno podobo in slast ima sad cepljenih hrušek? Kakšne so drobnice ? Ktere verste hrušek so vam znane ?
Naloga 5. Popišite cerkev? Čegova hiša je cerkev ? Iz kterih delov sestoji? Kdo postavlja cerkve? Iz česa? Kaj vidimo v cerkvi ? Po čem se pozna cerkev od zunaj ? čemu je namenjena cerkev ?
Šolske pesmi.
——
Sestavil eno-, dvoje- in troje-glasno
Anton Nedved,
c. k. učenik godbe.
Predgovor.
Spoznavši, kako potrebne so šolske pesmi za našo mladost, lotil sem se veselo tega dela, in sem zložil izvirne napeve k pesmam, ki so v dveh šolskih „Berilih."
Upam, da bode ta mala zbirka lehkih in prostih pesmic dobro došla učiteljem in mladim pevcem.
Ne bodem razlagal tukaj, kako potrebno je šolsko petje; samo "to naj omenim, da se s šolskim petjem najbolj budi veselje do petja in godbe, da se z njim izobražuje duh in seree, in sploh zelo povzdiguje cerkveno in ljudsko petje.
Te pesmi so postavljene za en, za dva in za tri glasove. Ako se pojeta dva glasa, pojeta se obe verstici perve velike verste; a kadar se pojejo trije glasovi, izpusti se spodnja verstica perve velike verste, ter se pojejo druge verstice v drugi in tretji vžliki versti.
V Ljubljani 7. avgusta 1877.
Anton Nedved.
Pred solo.
(Stran 4.)
Počasno in zategneno.
I
2.!
2. glas.
3. glas.

f 5 £ * 2 i u p f h
Pu - sti - te k me - ni o - tro - či - če! Naš
m






H--1-
m
' I »i» JizJ- i »:... - f z ,
K | 7 ; ^ ♦ -^-i ^ -4-
lju - bi Je - zus go - vo - ri. In nas pri-jaz-no
^ . .!. . /.i
mf0kmmrnm,
v šo-lo kli - če, Kjer nas u - Si - ti sam že - li.
jfir-fr—i-1—N 1.4-	"CMK---	-i—;—M
-J—J—J-K- jfuT It n h.		----a
	-t-jpH-^ -m- ' -j -+■ -+	—t—i—J—41
Po šoli.
(Stran 4.)
Slovesno.
			
	--'		'j * rz - J
Za vse, kar smo se na - u - či - li, O
		y	i.		i i i
				■»• ■#-	-J--iK?1
	It" z®			
	i	-		Lj ^ J



»•»
r, * » * »
^ P ^
I
* -S- -*• P
f ^ P
Bog! te zdaj za-hva-lja-mo! Da v ser-cu vse bi o-hra



« >- > »-


--j^-p—p-H

6. Teseli učenec.
(Stran 6.)
Veselo.


i ^ U P [j
Ve - se - lo, ve - se - lo kar v So - lo hi-

fH^mgii^

te*	1=		i			-i—h-f*	- - " -1]
g		l 0 -T	-f		^ t*	-g » » r i J i,	JJ 1
tim, ker v šo-li se le - pe-ga mno-go u - čim.


18. Jutranja molitev.
(Stran 19.)
Ne preveč počasno.
9—f^^ff^-rn^
■i rf_
Ve-sel in zdrav sem zbu-dil se, Iz span-ja vstal sem slad-


I V

s


i—r-tt=jc
mmrnm

i
^ T
fa
ke - ga. Ti va - ro - val, o Bog! si me Ne-
i
-»i-Fi—s—* »


Pervič nekteri, v drugo vsi.
		H1	"t-T			1—rt*—r—	=3=
fe*—F		r	f5 r	——j—i—« r V fff			
sreč in vse-ga hu - de - ga. Da - jem ti hva-lo
2 E-U I J ! -N-K ----					
v		H			
	» |j I L			----
			t=j	H—zfs q
		
serč-no ži - vo, 0 - hra - njaš da me		■rt} tak skerb-lji-vo! i§ , i
^ ¥ 3 3 ~ ~ *	H	* -m-
23. Teččrna molitev.
(Stran 23.)
Malo počasno
=*F------^
l—4--
f

'V T t T T ~
p f f I	I
Mi - nol je zo - pet mi en dan! Kle-
sta

t—*z

* + +
=1=1
Ij	T I	V 'J \j
v \j h ij ij r 1	V
že, o Bog! za-hva-ljam te, Da sre6-no bil je do-kon-

i
- * 2 * s 3 ^
Priloga k ,Pervemu Berilu."	12
1
t*	1 t			—N-	r	—tr	—fv~		-f-	--
*dfc	—*- 1 čan, —i"	-dr 1 V c =\	J o-bro-tah —k-T"	f b tvo —*<-	-f- 1» jih —fr-	-9- \> ste -fr	f kel —	f se; • -i	-i-	\ Mi —|--
t*	t	-1-—	c-«I—»-			W		J		—J-J —--1
& -	-0-	-1-1		a -	•—	—Sr-	»			=H
fi		-hr--S	-V	p*		-K--	—-
		n	Iff C ^	]	1 1	v U h	
vse je mi-lost tvo-ja da - la, Za - to naj bo ti serč-na
	\=T—.		—,-rt-l	S—:—r	—----1
(a-»j	-•-i i	K -i^ '• n p		-p—p ji --	
--*—* » J « » » r»«—3
mtmmm
hva - la! Za - to naj bo ti serž-na hva, -
S
»-»—« •-+-«
3=


-»i—


--il

24. Lehko noč.
(Stran 23.)
Gredi.
7 C
i- M--M-_______S_M.
r -
&
-&-A
' »
Svet-Io soln-ce se je skri-lo, vse na sve - tu po - tih-

		---	--T-?'	r H
	-4--»e-jH T '	* r		12*
mm^ggitm
ni-lo; vse o - de - va ti-ha noč, da za-spa-ti nam je mož'.
rte .— :+---S-V _j4__N_.fr	"t1 L T ~	—iH
to - * • ^f" ; • # :	■S—* J J —«-"	
v - 5 -r	*	' ♦ T
35. Hoja za Jezusom.
(Stran 34.)
Zmerno.
mm
-s)-

lil

¥
O-trok po po - ti gre, pa i - ti kam ne

ve; ve - li mu Je - zus sam: Veš, rao-je de - te
			1 ■	i--r	I » -,-	—i—i-	—!—a	i—
9	i'						^ 1	J -




				i 1 iT i ) II	
w4 rt kam ? le ho - di	l-p^-r za me	4 T 1--noj! le 77] '	Up ho-di	IT za me-	noj! —r>—1
fp3** r .j	bhH:	»-» -		3 1 . -»-	
■jh-fr-Ti-T-----			-f—r-			—i-.
	i i.			=1=4	a	—t
36. Cesčena si Marija.
(Stran 35.)
Zmžrno,
/Lji, /v i	r—1—						
		i	»• i	-»—g- -" C	• 5 »	H=	E:
Ko v jas-nem pa-su pri-mig-lja nam zvez-da že da - ni-Či-
r= iti n--i "A A	—----T--	-- *—	S-H	^—
		i	—H	—i -
ifr;, r= -- ; ,—N -N	t		
	3 3	—i—-j— —i- —t- —i * * ■»	"H i
•7 r TTpirrtgfr r rtftf
ca, Se sli-ši mi-lo že zvo-nje - nje, Ma-ri-ji častin po-fie-
	-r—r		-j^a-j-h t itp ? :
^nrrf		p^tjt i	1--^—h—
5 - nje In z zla-to zar-jo vse že-sti: Ce-šče - na si, Ma-
a
■t±=t.






*fc±

j—n



ri-ja-ti! Ce-šče-na si, Ma-ri-ja-ti! Ce-žSe-na si, Ma-ri-ja-ti!
isi
-N-h-i-
li
i-t

»»

«• * d j—h ^ fijs fs—f
50. Kje sem doma?
(Stran 51.)
Počasno.
V ne-besih sem do-ma, to me - ni pra - vi
				—— >----.—K-----;	
		-	d-J"		
:z±=zt: rrfah	==F~T: _|--4= r~f—
5 5 # +
m?iigg^gn
1 Ti rii Hrr
1
ta vsa zem - lja in ne-bo, in vsa - ka stvar le - po!
* i				nti—	-H—tt	—1--1
		—1-	—1 0- 3-S>--			-»—' J 1 <s--J

59. Mlado jagnje.
Veselo in lehko.
N
(Stran 60.) N
^--^-^fttr ^

Mla do jag-nje le-po be-lo gre za ma-ter - jove-se-lo.

I
i

—K—v—H—^
T*TT	T T	*
		J_ j ^ .. m
& t		J— ^ ^TT t t 7
Ska-če, da kar m ob-stat' Ho-če tra-vo po - tep - tat'.
			—r—	
	ž h		* T	
» r 0-
-f —t- —f	-M- -O- —f —(■
v -r -r	+ T
75. Angel varuh.
(Stran 75.)
ZaSrno gibižno.
--	rt"						
		JI ^ r	*	-s : r p			
Po sve-ttt an gel ho-di, Ne vi - di ga o-
^ -i		"1 h i t	: n is—i-K -
p-* ^			-3=



t^V^ttFtrfprfT-
k6, Pa
ven-dar te-be vo - di, In ya - ru. - je zve-
-X?.-. t i .----:--:-:----1--K—--			
			

Ptrvič nekteri, v drugo vsi.
2fc -t »				FJ	JLA ^ ' r »				
V"	r/	i		T	j-	Ly	--F,—P-	f~	i
sto. V lie-be-sih an-gel je do-ma, Ne-beš-ki o - Se
P 1		t i		
	_L=—p.	— —1—-Hi J——«—1— 1— —, « , ,L«-1—1—	'j	
	-v-------		-----
	-' ~~J---|V	: =1	—t—t*—r—
4 -r TT	T? *		* V* r
Imo	Ildo
it 1 H -A .	—^h - T3		-
1 1 V	1=r	t~r -	
po-šlje ga,	po-štje ga.
102. Zlati Čas.
(Stran 109.)
Grede.
m



i-*-
rr?fT=r±:Q,=5
i i
Oj zla - ti žaa, Oj
zla

čas! Mi-
?-»
» #

S
-4-
3±=l=|: * # -*■

4	---i—t——i—i—J-	~H Jr^-r	-d—t—i—
& ms	! \VV f F T r rfT		
nu-ta, ki mi - ni - la, Ne bo se po-ver - ni - la; Kar
6a - sa za - mu - diš, Ga ve-ko-maj 'zgu - biš.
		—			■ ^^ i , '	—i--i
3=			* i		• » 3 ;	J JJ
P
* * *

—j--ki--P--H

119. Tri lepe cvetice.
(Stran 128.)
Zmerno gibično, ne vlečeno.
r4>—n--t"l—t-:-K

pmmm
^ iT
■ jo cve - ti - ce s pom - lad',
in



			——-
i		ihH"-r-r-i-	
žlaht-no di - ši - jo, jih vsnk i - ma rad. O-
	: =1—		hHM
ilU ----- m * mj	—0—0-J	J w J-1	• * J
		1 j I—	--i--
EJZ----5-«-#_J	1 L—©-« —«-J	»->1-» '	r V
			—i—t- -				=P3 4	H i H
		M J 1 1		g	i	r		
tro - ei ve - se - li po cvet-ke gre - do, se
120. Kaj cvetice govorč.
(Stran 129.)
Budno.
iliflflpppppp^ v v r ^ ^ i vu 1
Na tra - ti ze - le - ni cve - ti - ce cve - 16, Nas
T^--K-----		--- 1 1 1
m K-J---J-h-tr -0- -0- -0- 5?--1-*—rns:-------		J 7 ' t *>' .h
^ s* 3 ♦ * S ♦		-J 7 J
va-bijo k se-bi, ve - li-jo ta-ko: Smo Cver-ste in mla-de in
—H	F=r:=r;F:vIr1	FTFTI	-f--r-*	—;--
				

pi - sa-ne vse; Al' cvet-je to na-še v ne-var-no-sti je.
			■ . » g____: —tN-i- N-:----rs— 1	
				
icb


tv — -t—
129. Studenček.
(Stran 125.)
Krotko.
-&---S-——— 1—f1 —1'—l—1			pf	--} -J--K "V -|
• "T r T" ^		■-r1	1	thr
Iz-pod ska-le,'z po-ke ma-le Vir-ček hlad-ni snu-je
	- .»~	K		^ -H*"*	
	B-* "f-ft		[rj		
tr——		t=3 3 . *	L-»—«-i-J		• * ^
■lih
-r J7-*—i—i—t—i-p—p



§¥§=31
s-^-0—--'1
ff franf
» +:»Z
I
se. Po do - li - ni In pla - ni - ni Se raz-li - va, ur-no gre.

s
t

-N-fr
Priloga k „Perveroa Berilu."	13
140. Solnce vse oživlja.
(Ston 135.)
Mimo.
š^mm^mrn
Oj soln-če-ce lju-bo, kak' si-jež le - p6, in
i—H--fr -H		-j—		-J—H
	-*-*..... • r »	llJ-LA	zt-^—i	
t-		t^zzuz-	r'	---1—i—i—
		rV V		■ «LL_ itd
					
			Hr f		Tr t T v
žar - ke ru - me - ne u - pi - ra5 v go - ro !
Kazalo.
Pervi razdelek.
Stran		Straa	
i. Z Bogom	3	38. Živež	36
2. Modrost •	—	39. Pobožni sinek	37
3. Pred šolo	4	j 40. Golobček	38
4. Po Soli •	—	11. Dobra večerja	39
5. Pridna Rozka	5	42. Neprevidnost m dobra	40
6. Veseli učenec	—	43. Obleka •	—
7. Zavidljiva učenka •	6	44. Lepa suknja,prazna glava 42	
8. Perva skerb .	7	45. Deklina in kresnica	—
9.Dobra misel kmečkega dečka8		46. človekovo stanovanje	43
10. Od stvarjenja •	9	47. Kedovnost nas varuj	
11, Vse stvari hvalijo Boga —		škode	44
12. Spoznavanje Boga	10	48. Sloveča gostilnica •	45
13. Perva človeka	11	49. Skerbi tudi za dušno	
14. Kajn in Abelj	13	lepoto •	46
15. Bog vse vidi •	16	50. Kje sem doma	47
16. Bog, naš ljubi oče	17	51. Troji prijatelji	48
17. Jutro	—	52. Starček in smert •	49
18. Jutranja molitev	18	53. Prazen strah ■	—
19. Pobožni oče	19	54- Izreki	50
20. Popotnik in skerjanec	20	55- Živali •	51
21. Večer .	—	56- Prid domačih živali	52
22. Zvečer •	21	57. KravAr •	54
23. Večerna molitev .	—	58. Ovca	—
24. Lehko noč	22	59. Ne draži psov	55
25. Uganka •	23	60- Modra miška •	56
26. Pomlad	—	61. Ptice	57
27. Poletje •	24	62- Sinica .	58
28. Jesen	25	63. Vrabec in konj	59
29. Zima	27	64. Škorec .	—
30. Bojstvo •	28	65. Lisica in krokar •	60
31. Pastirji pri jaselcah	29	66. Nepokorna deklica	61
32. Modri iz iutrove dežele 30		67. Ne terpinči živali -	62
33. Beg v Egipt •	31	68. Čebele .	63
34. Jezus, star dvanajst let	! | 32 .	69. Ribe	—
v templju		70. Žaba in vol .	64
35. Hoja za Jezusom •	33	71. Kače	65
36. Češčena si Marija •	—	72. Gad	66
37. Človek . . •	35	73. Pregovori *	—
Drugi razdelek.
Stran
74.	Angel varuh • 68
75.	Sveti Alojzij	• 69
76.	Moli, delaj in bodi
varižen - ■ -72
77.	Perva izpoved . 73
78.	Bodi usmiljen . . 75
79.	Sveta Elizabeta ■ 76
80.	Sveti Rok •	77
81.	Terdoserčnost • • 78
82.	Lakomen pes • 79
83.	Zadovoljnost - • —
84.	David in Jonatan • 80
85.	Stara verv .	• 81
86.	Prijazen in postrežljiv
pastirček • ■ ■ —
87.	Spodobno se vedi 84
88.	Hromeč in slepec • 86
89.	Bratovska ljubezen - 87
90.	Slušaj svoje starše! • 88
91.	Nepokorščina napravi
nesrečo • •	89
92. Dobra hčtSrka •	90
93. Egiptovski Jožef	91
94. Hvaležni sin	93
95. Nehvaležnost	94
96. Spoštuj starost -	95
97. Cesarica Marija Te-	
rezija	96
98. Podkova .	97
99. Potrudi se •	98
100. Lenoba	99
101. Zlati čas .	—
102. Pošten bera ček •	100
103. Mejnik	101
104. Pastirja	—
105. Presta	103
106. Helijeva sinova •	104
Stran
107.	Kesnica in laž .	• 105
108.	Lažnjivec •	• 106
109.	Želod in buča •	• 107
110.	Drevesa	. —
111.	Cešnjevo drevo •	• 109
112.	Breskvi	• 110
113.	Jabolka	• 111
114.	Velika lipa	■ 112
115.	Hrast ■	• 113
116.	Strupene jagode	114
117.	Cvetice	. —
118.	Tri lepe cvetice	■ 116
119.	Kaj cvetice govori	117
120.	Žito	■ —
121.	Prazen klas	• i 18
122.	Velika pogernena miza —	
123.	Slamnati mož	• 120
124.	Strupene gobe ■	121
125.	Deček v gozdu •	• —
126.	Rude •	122
127.	Pregovori •	• 123
128.	Vode	. —
129.	Studenček ■	• 125
130.	Rosa in slana •	. —
131.	Dež •	. 126
i 32.	Solnce in dež	127
133.	Huda ura ■	128
134.	Sneg	129
135.	Božji zid	130
136.	France Tonetu za	
	stavlja uganke •	• 131
137.	Nebo	132
138.	Kako visoko je nebo 133	
139.	Solnce •	. —
140.	Solnce vse oživlja Bog za vse skerbi	. 135
141.		. —
142.	Kje je ljubi Bog doma 136	
• 137 ■ • 169
Natisnil K a
Začetni nauk Šolske pesmi
Dunaji.
slovnice