Se enkrat Pesnica. (Dopis iz pesniSke okolice.) Meseca junija t. 1. prinesel je «Štajerc» debelo tiskano novico, da je zdaj zavoljo Pesnice vse urejeno, da se bo zdaj in zdaj za6elo kopati in Pesnica regulirati. Pristavil pa je ta listič hitro, da se je vse to zahvaliti, ne morebiti slovenskim poslancem, ampak tisti deputaciji, katero je lani Flucher v Gradec poslal, in pa nemškemu viteškemu redu. Zdaj pa vpraSamo sosede ob Pesnici: koliko Pesnice in kje se je že reguliralo? Gospod Flucher in tista ponižna deputacija, ki je hodila okoli dr. Schmidererja, okoli vseh drugih deželnih odbornikov razen predlagatelja Robi6a, okoli nemškega zagrizenca Walz-a, koliko ste pa dosegli? Zakaj se še vedno nič ne dela ob Pesnici, zakaj se ne regulira, ne koplje? Mi plavamo in se potapljamo, po naših travnikih in njivah vali se temno-rujava Pesnica in nam dela grozno škodo; a nič se ne začne delati. Deputacija slavna, ki si se uklanjala najve6jim naSim narodnim nasprotnikom in si z zani6evanjem Sla mimo tistih slovenskih poslancev, ki so to zadevo sprožili in jo po vseh močih naprej spravljali, kje pa imaš zdaj svoje vspehe? Pokaži vendar nekaj, da bojo vsi Trgoviš6ani in Cvelkovčani vsaj nekaj videli od tistih velikih zaslug te deputacije in nemškega oskrbnika Flucherja. Mi iz gotovega vira vemo, da se bode Pesni6na regulacija tako zavlekla, da §e v 2 letih ne bode pravega začetka. Slovenski poslanci so hodili okoli ministrov in okoli namestnika, interpelirali na Dunaji in ko so s težka toliko dosegli, da se je stvar nekoliko dalje pomaknila, že so prileteli «Štajerčevi* privrženci in kri6ali: Zdaj bode, a to smo dosegli mi. In vendar ni ni6. NemSki je deželni odbor, nemška je ve6ina v deželnem zboru, pred katerim so slovenski možje v svoji zmoti ponižno priklanjali svoje glave, a za to so dobili — ni6. Zato zdaj le hitro imenujte poslanca Walz-a, kateri je enkrat nemSke konserva- tivne poslance, ko so nastopili za korist slovenskega kmeta, imenoval «windischeSchlepptrager», za častnega občana po vseh občinah ob Pesnici. Pa Se enega ne smete pozabiti: ptujskega pekarskega mojstra Ornika. Tega tudi ne. Tudi ta ima velike zasluge, da ste tako hitro — nič dosegli. Cujte! Bila je seja deželnega zbora štajerskega dne 5. julija t. 1. Ornik, ki je mislil, da je zadeva s Pesnico že zrela, je stavil hitro predlog, da se naj reguliranje Pesnice, kar najhitreje izvrši do konca. To bi prav lepo in bvaležno bilo. Ali gospod Ornik, mogočni župan in častni meščan ptujski se je malo zaletel; mož ni natan6no pregledal te stvari in se ne zadosti posvetoval. Ko mu |e torej g. dr. Schmiderer naznanil, kaj je c. kr. vlada dunajska pisala na deželni odbor štajerski in da bode deželni odbor v kratkem poslal inženerja v Tibolce, je gospod Ornik bil ves ginjen in je rekel: Žahvaljujem se v imenu naSega ljudstva in izrečem v njegovem imenu svoje zadovoljstvo, da so se vendar enkrat izvršili sklepi deželnega zbora. 0 gospod Ornik, ko bi vi vedeli, kako ste se urezali. Ni6 se ni zgodilo, prav ni6. Še danes je vse pri starem. In Ornik in Flucher in deputacija niso nič napravili. S samimi besedami se reke ne regulirajo in z neresnico se ni6 ne opravi. Danes je Se škoda tolika, kakor druga leta. Kaj je torej pomagalo, da so nekateri Slovenci šli tem prijateljem Flucherjevim in Ornikoyim na led? Zdaj pa pridete na vrsto slovenski poslanci. Vrata državne zbornice se bodejo kmalu odprla. Vam so razmere znane. Vi veste, zakaj nista deželni zbor in odbor nič opravila. Zdaj pa jih pošteno zgrabite, a deputacija naj ide nemSke kljuke pritiskat!