Leto XIV. štev. 12 TELEFON UREDNIŠTVA, nst 0 P B 4 V e t ZS—61 fa js_ bo v kratkem v Rimu sestanek zuna-i;:!i ministrov Italije. Madžarske in Ro-nunije. ponatfslrnjejo italijanski listi z -•jjvečjo re7"-’"v V?kor vsp ves*? da bi utesrnlli biti pred t©m še kaki drugi podobni politični sestanki, ki naj bi pripravili tere-: za rešitev madžarsko-ro- I ARITA novi zunanji minister Japonske muuskih sporni!, vprašanj. V svojih poročilih iz Berlina pa naglašajo italijanski listi, da je švicarski tisk z nezaupanjem zabeleži! vest bukareštanskega dopisnika »United Pres.se«, da je Italija zahtevala od Turčije koncesije, da sme organizirati v Sinopi, Trapecuntu in še nekaterih turških pristaniščih na Črnem morju svoja vojašk ' oporišča. Ta vest Ima le namen ustvarjati med Italijo in Turčijo ozračje nezaupanja. In to prav v času, ko C3 za-' panje mod Ankaro in Rimom poslopoma obnavlja. S strani Bolgarije ni nevarnosti ANKARA, 16. januarja. United Press. V ankarskih političnih krogih se izražajo o madžarsko-italijanskih razgovorih in njihovih sklepih zelo povoljno. Za Turčijo predstavlja zanimanje Italite za Balkan in njena politika za preprečitev predora boljševizma dvojno gotovost. Anglija in Francija sta v tem pogledu z Italijo popolnoma istega mnenja, fc:di to je za Tur- čijo važno. Kar tiče Menemendžoglovih razgovorov v Sofiji, o katerih je bila izdana z bolgarske strani zelo povoljna izjava, se zatrjuje, da z bolgarske strani na Balkanu ni treba pričakovati nobenih komplikacij, ker kaže Bolgarija nasproti Romuniji isto usmerjenost, kakor Madžarska po nasvetu Italije. Velika požarna katastrofa na laponskem TOKIO, 16. januarja. DNB. V Sizuoku, 300 km zahodno od Tokia, je nastal strahovit požar, ki je uničil 200 hiš, železniško postajo in vse šole. Požar se je zara- di vetra razširil s strahovito naglico. Po sedmih urah požara je bilo okoli 300 mrtvih, a verjetno je, da je pri tej katastrofi še več ljudi izgubilo življenje. Tvar-na škoda še ni ugotovljena, a je Izredno velika. To je največja požarna kfrtastro-fa, ki jo je japonska doslej doživela. ¥ Bsritoia zanikaj©, da hi im®]? kakršne ko j ssvražne namene Judi v Parizu ne vetu @^9 v nepričakovane dogodke — V Begijš y££'.S86 mož pod ©fožjem Maribor, 16. januarja. Nad dvajset iet je trajala stalna sovražna napetost med republiko Poljsko in republiko Litvo. Povzročal jo je spot za Vilno. Litvanci so ves ta čas zatrjevali, da je mesto litvansko, in v litvanski ustavi je bilo, kljub temu, da je pripadalo dejansko Poljski, ves ta čas označeno kot »litvanska prestolnica«. Ta spor je zavzel tako ostre oblike, da se med Litvo in Poljsko sploh niso vpostavili ne diplomatski ne trgovski in celo ne prometni stiki. Železniške proge in ceste, ki o vodile iz Litve na Poljsko, so Litvanci na meji razdrli. Po razdrtinah je zrast-la trava. Dolgih 20 let so Poljaki mirno trpeli to stanje, dasi je bila Litva nasproti Poljski, tako po površini kakor po številu prebivalstva, prav neznatna državica. Šele nekaj mesecev pred pričetkom sporov z Nemčijo, so se Poljaki odločili za demonstracijo, ki je razmerje spremenila. Pod pritiskom koncentracije poljskih čet na litvanski meji se je Litva vdala, vpostavila s Poljbko diplomatske stike, popravila železnice in ceste In obnovila promet. Ko je izbruhnil krvavi konflikt med Poljsko in Nemčijo, je Litva sicer ostala nevtralna, prav tako tudi potem, ko je v vojno posegla Sovjetska zveza, toda takoj nato je dviguila svoj glas in terjala, naj bi se pri delitvi poljskega državnega ozemlja upoštevale tudi njene aspiracije na Vilno in okolico. Na Dodragi pogajanj s Sovjetsko zvezo v Moskvi, kamor je Litva pos'aIa svojo delegacijo, ji ie bilo Vilno končno vendarle prepuščeno, zato pa je morast dovoliti sovjetom, da so ustanovili v Litvi svoja vojaška oporišča. Po daljšem oklevanju so sovjeti Vilno tudi dejansko izročili Litvi. Kakšni so bili vzroki, ki so napotili Moskvo do te nenavadno širokogrudne od-stppitve, sprva ni bilo povsem jasno, to so pokazale šele informacije novejšega časa. Dasi so Litvanci vseh dvajset let trdovratno zatrjevali, da je Vilno po narodnosti litvansko, se je nazadnje vendarle izkazalo, da so imeli prav Poljaki, ki so temu odločno oporekali. Že prihod sovjetskih čet v mesto je pokazal, da prebivajo v njem ne samo Poljaki, ampak tudi odločni poljski narodnjaki. Vilno je bilo edino poljsko mesto, katerega or.;-bivalstvo je ime’o toliko poguma, d.a je , javno demonstriralo in protestiralo proti sovjetski okupaciji in poseglo celo po oboroženi obrambi. Odoor je bil brezobzirno strt, toda Sovjetska zveza je izgubila navdušenje za priključitev mesta s tako odločnim poljskim prebivalstvom. To je bil dejanski vzrok, zakaj je posta’a Moskva naenkrat nasproti Litvi tako širokogrudna in ji je mesto odstopila. Litvance je sprejelo Vilno mirno, toda dostojanstveno. Že takoj po prihodu litvanskih čet so morali Litvanci sami ugotoviti, da je v Vilnu komaj 5 odstotkov Litvancev in da so vsi ostali zavedni in odločni Poljaki. Tem Poljakom se'je pridružilo še okoli 25.000 poljskih beguncev iz onega dela Poljske, ki ga je zasedla sovjetska vojska. Mesto, ki je štelo prej nekaj nad 200.000, je tako narastlo na več ko 230.000 prebivalcev, a od tega komaj 10.000 Litvancev. Popolnoma poljsko je bilo tudi dijaštvo na srednjih šolah in na univerzi. Posebno to dijaštvo je povzročalo skupaj s svojimi profesorji Litvancem hude preglavice. Sprva so Litvanci pustili vse pri starem, toda v zadnjih tednih so se odločili za metode, ki spominjajo na najbolj brezobzirno raz-,uradovanje. Odpustili so vse poljsko uradništvo in nameščenstvo, učitelje, profesorje in ravnatelje ter postavili svoje. Tudi univerza je bila politvanjena. V vseh uradih in šolah je bila uvedena lit-vanščina kot edini dovoljeni uradni hi učni jezik. Pričelo se je trebljenje in zatiranje Poljakov v velikem stilu. Poljsko prebivalstvo Vilna se ni moglo več upreti proti tem metodam z orožjem, ker mu je bilo odvzeto, zato je pa poseglo po pasivni rezistenci. Šole, od ljudskih do visokih, so ostale naenkrat prazne. Litvanski učitelji in profesorji, čakajo zaman na šolarje in dijake. Redno poslujeta samo dve ljudski in ena srednja šola z litvanskimi učenci in dijaki. Prav tako bojkotira poljsko prebivalstvo vse druge politvanjene ustanove. Poljska odločnost je v tem pogodu tako vztrajna, da greni Litvi vse veselje nad »osvo- BERLIN, 16. januarja, DNB. Vesti o vznemirjenju v Belgiji in Koiandiji so izzvale v Beriittu splošno začudeni«, ker so vsi glasovi o nameri nemškega predora isa belgijsko in holandsko državno ozemlje brez vsake podlage. Nemčija ni storila ničesar, kar bi moglo opravičevali take domneve. Zato se zdi, da je vse to le delo Anglije in Francije. To bi se dalo sklepati tudi iz pisani a pariškega »Tempsa«, ki zahteva razširitev vojnega prostora, ker Maginotova črta ae daje nobeirh vojnih uspehov. V Berlinu menijo, da gre za provokaciji zaveznikov, da se vojna razširi proti severu. Vosi, ’a je Arst’i‘2 da!?, tudi švedeH gared-'e, fco »zzvr?a, kafcor ss tu zatrjuje, nove 'ror^T-ac^e. AMSTERDAM. 16. jan. Reuter. V zvezi z vestmi iz nemškega vira. da sta Anglija in Francija dali povoda za zadnje razburljive dogodke in vojaške’ukrepe v Belgiji in na Holandskem, demantirajo na "ogradnem nicsfri to mnarje. FoJandska vlada steri svojo sidepe vedno 'te ro lastnem preudarku in svoj?h infoJmac?!**!! ter LONDON, 16. januar. Reuter. Angleški odgovor na protect 21 ameriških držav zaradi vojnih akcij v vodah južnega Atian tika je bil izročen vladam. Velika Britanija naglasa v noti, da ima polno p avico, poseči v boi, kjer so njeni interesi ogroženi. Anglija je bila primorana noreči v akcijo blizu ameriške obale zaradi podvigov nemške vojne mornarice ob n‘ej, Ve- Ang!e!ki letalec p^to^SI nemško podmsraico LONDON. 16. jan. Reuter. Neki angleški letalec je na patruljnem poVu nad Severniu toorjem opazil nemško podmornico. ki se ie takoj 'zač''2 notC'v’iati Letalec je rnustil več bomb. p 'a je za- dela v --'—v -----*’ efesp'czi'0 tv neto zračne mehurje na površini morja. Podmornica se Je pc*cvo potopila. Oanes Csa^y*ev ekspoze v pergamenta BUDIMPEŠTA, 16. januarja. Havas. — Danes se po štiritedenskem odmoru spet sestane madžarski parlament. Na današnji ce:l bo zunanji minister Csaky podal poročilo o mednarodnem položaju, zlasti pa o beneškem sestanku. Midžarska izjava v Moskvi MOSKVA, 16. jan. MTI. Madžarski poslanik v Moskvi je obiskal namestnika zunanjega komisarja Potemkina iu mu podal uradno izjavo, da sestanek grofa Cs6kyja in grofa Člana v Benetkah til bil naperjen proti nikomur, torej tudi ne proti Sovjetski zvezi. Madžarska ne pripravlja proti Sovjetski zvezi nobene agresivne akcije. ANGLEŠKA VOJSKA V FRANCIJI ŠTEJE 289.000 MOŽ LONDON, 16. jan. Reuter. Vsi vojaški dopusti s fronte so preklicani. Angleška vojska v Franciji šteje nad 250.000 vojakov. Dopusti so bili preklicani zaradi ve-s;i o možnosti nemške invazije Holandske ali Belgije- V IRANU ZANIKUJEJO BEJRUT, 16. januarja. Reuter. Kakor poročajo iz Teherana, zanikuje tamkajšnja vlada vesti o zbiranju čet vzdolž severne meje Irana, o čemer so pisali neki taji listi. bojenjem« tega svojega »glavnega mesta«, v katero pa sedež litvanske vlade le ni bil prenesen. Prestolnica je ostal in bo po vsej priliki ostal še dalje Kaunas. S priključitvijo Vilna je dosegla mala Litva uresničenje svojih dolgoletnih trdo- ae potrebuje tujih navodil. PARIZ, 16. januarja. Havas. Vojaški krogi me.'o. da tudi koncentriranje nemških čet na b^Ifijski in holandski mej' ne ustvarila nove3?. položaja. Zaradi tega izgleda, da gre to’1 za nemški dl«*'' skl pritisk, kakor pa za namero kakega vojaškega koraka. Nemško vrhovno poveljstvo bi mow*o v 2-5 urrb izvršili v~~ za napad, a vse kaže, da nš nobenega takega ramena. BRUSELJ, 16. jan. Reuter. Kljub trenutnemu popuščanju mpeicsfl zagotavljajo politični krog!, da je prezgodaj soditi o vrnitvi normalnega stenja. Treba je v strogi pripravljenosti počakati še tri. štiri dni na razvoj dogodkov, preden bo lahko soditi o pravem po’ožaiu. BRUSELJ, 16. jan. Be’ga. Belgijska vojska ima sedaj že 7C0.CG0 vojakov. Vse javne zgradbe, železnice in mostovi sc .po^ vof"?,'o stražo. BRUSELJ. 16. jan. Reuter. Vla-^a je ;me!a v teku noči v?.žno se:o, .na kateri :e poročal zunanji .minister Spaak o trenutnem položaju. vanje ameriške nevtralne cone po Veliki Britaniji zavisi od tega, ali *;cdo ameri-T:ke države še nadalje zalagale nemške bojne edlnice s potrebnim gorivom in tirar.o. Ameriške luke ne smejo služiti za oporišča sovražniku in če bodo ameriške dižave prepreč!!e bivanje nemških ladij v cvoj:h nevtralnih vodah, bo njihovo nev-tralnort spoštovala fr.tdi Velika Britanija. KANADSKO VOJNO POSOJILO OTTAV/A, 16. januarja. Havas. Prve kanadsko vojno posojilo je imelo uspeh kakor so ga pričakovali vsi politični in gospodarski krogi. 2e prvi dan je biio podpisani 114.7 milijonov dolarjev, to je 72 odstotkov celokupnega posojila 20C milijonov dolarjev. NEMCI POTOPILI HOLANDSKO LADJO ROTTERDAM, 16. jan. Nedcorr. Osem tisoč tonski rotterdamski parnik »Arens-kerk« ie potonila neka nemŠV" podmor-•rca. Moštvo je rešil neki italijanski parnik. NEMŠKI PARNIK NASEDEL OSLO, 16. jan. Havas. Nemški parnik ^Rauhenfels« je pri Ta’oni blizu T* Jnthje-ma nasedel. V teku včeraj:ega dne so ga norve^Ve pomožne ladje potegnile spet v morje. K^res — dr. Euwe 7l/s:6V2 AMSTERDAM, 16. januarja. Včeraj je bil tu zaključen šahovski match. Kakor je bilo pričakovati, je Keres zmagal v razmerju ly~ : Q\,i. 11. partijo je Keres na svoj rojstni dan izgubil, naslednji dan je 12. dobil. Do zmage je rabil le še pol točke, ki jo je tudi dobil v 13. partiji, ki je končala neodločeno. Poslednjo partijo pa je spet dobil dr. Euwe ter tako zmanjšal naskok svojega partnerja, ni se pa več mogel izogniti končnemu porazu. Mariborska napoved. Pretežno oblačno in tiho vreme. Temperatura se ne bo mnogo spremenila. Včeraj je bila najvišj? tetfiperatura +1.0, danes najnižja —11.4. opoldne __6.0. BORZA. Curh, 16. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 10.04, London 17.72, New. Jrork 445*/««, Berlin 178.62 Praha 5.30, Bud>mpešta 3,35, Atena 3.50, Bukarešta 3.30. vratnih želj, v zasedenem mestu pa so L;tvanci osovraženi tujci, in med Poljaki in Litvanci je nekdanje nasprotstvo ’e še povečano ter spremenjeno v sovraštvo, ki bi utegnilo imeti kdaj še daljnosežne nasledke. -r. Tuji t sk © zageebških dneh Pariški »E pO q u e« piše: Narodno pri-•nanje Hrvatov knezu n mestniku Pavlu e sijajna afirma :'Ja narodnega edmstva. ':i je bilo ustvarjeno s sporazumom. Sani obisk je simbolično kronanje srbsko-:i vatv':e,Tr*. sporazuma, najglavnejfa c. j-ra notranje oolitike Jugoslavije in okrepitev dilave na zunaj. — Bukarešti Utti ver s u' meni. da je v težkih ■»rilikah. v katerh zdaj svet živi. _’—tal J sporazum med Beogra^ov in Zagrebom 'mperativ nacionalnega in političnega | življenja. Visoki obisk v Zagrebu je dobil i -ramen v dr.hu konsolidacije jugoslovanske države. — Sofijska »Vče ra« !n 11 0 • ""‘'ašata, da.pomeni snorazum med Srbi in Hrvati najvažnejši dogodek, I 'd bo imel posledice tako na Balkanu ka-';or drugod. Doseženi sporazum bo zmajal v Jugoslaviji in se konsolidiral v 'n!oš”o korist vseh Slovanov. — Trza- : 2ki »Pic col o« ugotavlja, da je visoki obisk najvažnejši dogodek notranje evolucije Jugoslavije. Sporazum je s tem svečano zapeča*etj, nova Jugoslavija bo - stavljena tia temelje srbske, hrvatske !n slovensJre individualnosti. Jugoslovanska monarhija svesta si svoje nacionalne ‘unkcije na Ba’kanu. je po sporazumu okrepljena. Sosedni narodi imajo s tem zagotovilo, da bo Jugcs'avija zna’a izvršiti naloge, ki rh ji nalaga njen prestiž n zemljepisni položaj. Vašne izjave dr. Mačka V intervjuvu novinarjem je dr. Maček 30 svečanem sprejsmu, prirejenem na čast knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi v banskih dvorih med drugim dejal, da »je bilo višek vsega to, da je knez Pavle ravno v Zagrebu podpisal volivni zakon za sabor. Volitve v skupščino in sabor bodo približno ob istem Sasu razpisane. Verjetno je, da bodo volitve v sabor prej. V sabor bodo volili 'e tisti, ki so že dopolnili 24. leto. O nadaljnji preureditvi države se bo razpravljalo v novo izvoljeni skupščini. Novi tiskovni zakon je zelo težka stvar. Mi smo tako rekoč' v vojnem stanju, tako da se oredvsem glede zunanje politike ne mo-re dovoliti, da vsak lahko piše, kar hoče. Zato si razbijamo glave, kako bi sprejeli 1'bera!en tiskovni zakon obenem z garancijo, da tisk ne bi mogel ovirati linije zunanje politike. Moje osebno mnenje je, la s tiskovnim zakonom še malo počakamo in da ublažimo samo dosedanji način cenzura. Nerodne mamšins *ia 'Irvat-skem bodo e^akop- ,vne. Vsak, k '-r zbere na ozemlju okrožnega sodišča 100 -r’asov, lahko brez ozira na politične .tranke postavi svojo listo.« Volitve fn stal šče opozicije Linija vlade narodnega sporazuma odgovarja politiki sodelovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh bitnih državnih poslih. Pri opoziciji je pa videti neko vrsto nejasnega nezadovoljstva, ki nima oblike odrejenega političnega programa. Z volivnim zakonom je dana možnost skorajšnjih volitev. Zadržanje politikov in skupin, ki so rezerviram proti sporazumu, bi se moralo zato izpre-meniti tako, da bi tudi oni sprejeli sporazum kot edino mogočo sedanjo politiko. Ne moremo razumet/, da bi po 20 letih nesporazuma in nesloge šli politiki opozicije zdaj spet v volivno borbo z geslom proti sporazumu. Treba pa je skupinam opozicije olajšati, da tudi one brez težkoč preidejo k realni politiki, ugotavlja »Delo«, glasilo dr. Laze Markoviča. Prepovedano fn zopet davo!>lto društvo Kakor znano, je biki Društvo jug. akademikov v Marboru z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani razpuščeno v septembru 1. 1938. Proti temu odloku se je odbor imenovanega društva pritožil na notranje ministrstvo, ki pa je potrdilo odlok o razpustu in odbilo pritožbo kot neosnovano. Akademiki pa niso mirovali in so se s pritožbo obrnili na drž. svet, ki je odlok o razpustu v celoti razveljavil ter zonet dovolil delovanje akademskega društva. . Angleški ©dgavsr rsa ameriški pr©?®st lika Britanija je prepričana, da je tako branila načela pravic narodov ameriške celine kakor angleškega imperija Spošto- J ves čas vojne. Nemške ladje, ki bi vseeno zašle v ameriško nevtralno cono, naj se internirajo za BES Drugi dan visokega obiska v Zagrebu N{eg. V»s. knez PavJe in kneginja Olga sta bila povsod deležna velikih simpatij Zadnje dva dni je čutiti po vsem Zagrebu, da ga je obiskala naša kneževska dvojica. V noči od ponedeljka na torek so bile vse glavne ulice razsvetljene, prav tako pa je bil ves v lučeh kraljevski dvorec v Mesnički ulici, kjer sta se nastanila Ni. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Pred dvorcem in po ulicah pa šo imeli službo pojačeni odredi Seljačke zaščite na konjih. Včeraj zjutraj je obiskal knez namestnik pravoslavno cerkev v Preobraženski ulici. Njegov prihod so pričakali pred cerkvijo ministrski predsednik Cvetko-vič z ministri, generaliteto ter voditelji SDS. Knez namestnik Pavle je prišel do cerkve v spremstvu bana dr. Šubaši-ča, pred cerkvijo pa ga je pozdravil v imenu srbske pravoslavne cerkve Vasa M i k a š i n o v i č s krajšim nagovorom. Potem ko je pol ure prisostvoval bogoslužju, se je knez namestnik Pavle vrnil v kraljevski dvorec, kjer je ob 11. uri sprejel v avdienco bana Šubašiča ter banske prestojnike. Ob tej priliki je kaez namestnik Pavle poklonil siromašnemu in nezaposlenemu delavstvu 300.000 dinarjev. Ob 11.45 je sprejel knez namestnik v avdienco predsednik dr. Vladka Mačka, ki so ga spremljali podpredsednik HSS inž. Koš utic, glavni tajnik HSS dr. K r n j e v i č ter senatorja Kosanovič in Vilder. Ob 11.30 je sprejel knez namestnik Pavle v avdienco hrvatskega metropolita in zagrebškega nadškofa dr. Alojzija S te-pinca, četrt ure kasneje pa poverjenika za Zagreb Mata Starčeviča. Popoldne ob 4. uri je bil svečan sprejem v banskih dvorih. Za sprejem je bilo v banskih dvorih preurejenih 20 soban. Knez namestnik Pavle je sprejemal v zlatem salonu, medtem ko so se povab- Elektrificirajte Sv. Trojico v Slov. goricah Komaj nekaj streljajev je oddaljena Sv. Trojica od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah in je vendar med obema trgoma velika razlika. Sv. Lenart je elektrificiran, dočim svetijo Svetotrojičani s petrolejkami. Prav romantično je, ko v mraku prižiga občinski sluga petrolejske' cestne svetilke. Sv. Trojica je eden .najlepših krajev v Slov. gor. s precej razvitim tujskim prometom. Edina ovira je pomanjkanje elektrike. Razne občinske' uprave so napravile že nešteto vlog na odločujoče kroge s prošnjo za elektrifikacijo Sv. Trojice in Slovenskih goric sploh. Toda vse je bilo zaman. — Davkoplačevalci pravijo, da bi se dalo to vprašanje z malo dobre volje kmalu rešiti, saj je samo okoli 18 km zračne črte do Ptuja in nekoliko več do Maribora. Daljnovod bi rešil ta problem v zadovoljstvo vseh tržanov. V skrajnem primeru pa naj bi se do Sv. Trojice napeljala elektrika vsaj iz zasebne elektrarne pri Sv. Lenartu, kar bi veljalo vse dotlej, da se reši važno vprašanje elektrifikacije Slovenskih goric. BOLNIŠNICA V PLAMENIH v S:len požar je zajel bolnišnico v Pančevu. Le z. največjimi napori so še pravočasno rešili vse bolnike iz ognja. Na pomoč so prihiteli gasilci in vojaštvo. Z nadčloveškimi napori so po daljšem delu preprečili še večjo katastrofo. Ogenj je uničil tudi mnogo dragocenih aparatov, tako da je materialna škoda ogromna. DOPISOVANJE S POLJSKO Vpostavljena je normalna poštna služ->a na vsem ozemlju Poljske, bodisi da je okupirano od nemških ali sovjetsl ih oblasti. Zato se morajo pošiljati puma v okupirane kraje Poljske naravnost naslovnikom, seveda, če so pisma frankirana z 4‘— din, dopisnice pa z 2*— din. Samo one tišebe, katerim so bila poslana pisma vrnjene z označbo „nepoznan“, se lahko obrnejo ha Glavni odbor društva Rdečega križa, Beograd, Simina u!i:a 19, radi posredovanja preko mednarodnega komiteta za dobivanje obvestil o njihovih sorodnikih. Vsebina pisem in dopisnic naj bo čim krajša, pisava naj pa bo čitljiva. LUTKOVNI ODER V PTUJU Nedavno je sokolski lutkovni oder v Ptuju razveselil deco z novo pravljično .igro Jaroslava Pruche »Zlati hrošč«. Scena je bila smiselna m lepo urejena. Po-' 'tek zadovoljiv. S smiselnim delom, dobro voljo in izbiro dobrih del bo postal ptujski lutkovni oder privlačen ne le za deco, marveč tudi za odrasle. REKE SO ZAMRZNJENE • Že.deset;let ne pQmnijo ljudje, da bi aaše reke zamrznile. Letos ;e pritisnila tako huda zima, da prihajajo iz vseh krajev naše države porodila o silnem mrazu o snežnih zametih in o zamrznjenih rekah Zaradi snežnih viharjev je zlasti na jugu naše države oviran železniški in avtobusni promet. Nekatere zveze so sploh prekinjene. Sicer pa mras sedaj že nekoliko popušča in je upanje, da smo najhujše že prestali. ŽIVINA SE JE ZADUŠILA V HLEVU Posestniku Kodriču Antonu v Novakih prSSnah se je ponoči pripet,la huda nesreča. V hlevu je po*imlO 5 glav go* veje živine, ki je našla smrt v dimu. si ■a je povzročila v posteljo položena vroča opeka. V hlev«, kjer se je zgodila ne-sireča, je spal domači sin. Ker je bilo mrz-Jo. niti je-dala mati v posteljo vročo opeko; Močno razgreta opeka je povzročila. da se je začela slama v postelji smoditi. Nastal je močan dim, v katerem se je živina zadušila. Nesrečna družina je tembolj pomilovanja vredna, ker jo nesreča kar naprej zasleduje. Nedavno so Kodričevim poginile zaradi kuge vse svinje. Škoda znaša okrog 10.000 din. TEŽKA NESREČA PRI SMUČANJU Več ur po končanem podzvezinem prvenstvu je v Ribnici na Pohorju mariborski tekmovalec mehaničarski pomočnik Žunter Ivan med smučanjem v mraku padel. Ta trenutek je privozil za njim neki drugi smučar ter ga tako nevarno zadel s smučarsko palico v stegno, da mu je pretrgal žilo. Navzoča zdravnika dr. Šeber in dr. Lutman sta močno krvavečega ponesrečenca v avtu dr. Šebra odpremila v mariborsko bolnišnico. — Drugi ponesrečenec s Pohorja je zagrebški poštni uradnik Franc Slanina, ki ši je na ostrem kamnu razparal stegno. I Cefte j e Iz poštne službe. Upokojen je poštni ; inšpektor Viktor Vagner v Celju. c Celjsko okrožno sodišče obsega področje 12 sodnih okrajev. V letu 1939 je bilo na okrožnem sodišču v Celju obravnavanih 709 kazenskih primerov. Vsega skupaj je bilo 450 glavnih razprav. Tričlanski senat je razpravljal v 309 primerih, sodniki-poedinti pa v 141. Veliki senat; se je sestal 17 krat in obsodil morilca Zabukovška na smrt, druge pa na dosmrtno robijo ali večjo kazen. Na 450 glavnih razpravah je senat obsodil 477 ljudi na ječo in zapor. Pmi.ov in pritožb zoper rešitve 12. okrajnih sodišč v kazenskih primerih je bilo 385. Sodišče je nadalje obravnavalo 340 pravd glede zneskov nad 12.000 din. Rekurzov in prizivov zoper sodbe in odločbe okrajnih sodišč je bilo v preteklem letu 670. c Planinsko predavanje. Danes ob 20. bo v risalnici deške meščanske šole predaval g. dr. inž. France Avčin iz Ljubljane o temi „S smučmi preko Sar planine do Koraba“. Predavanje bo sprem* ljalo okoli 100 skioptičr.ih slik. c Pro!ituberbuIozna liga v Celju je določila, da bo občni zbor lige 25. t. m:. Liga je prevzela garancijo za nabavo nove rentgenske cevi za dispanzer. Petim bolnikom-rekonvalescenlom se je dovolila za dobo treh mesecev podpora po 100 din, trem bolnikom pa. ra isti čas po 50 din. I c Umrla sta r bolnišnici 3 i t pol letni o Poročila sta se gdč. Adela Saurer, bla-1 pos_ sjn Martin Hrovat iz Reke pii La- gajničarka pri tvrdki Jos. Benko v Murski gkem in 61 letna žena žel. zvaničnika Aloj- ljenci, ministri, hrvatski narodni zastopniki in ostali meščani zadržali v ostalih salonih. Pri prihodu v banske dvore je pozdravila kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo banova soproga gospa Vlasta Šu-bašičeva ter jima ponudila po starem slovanskem običaju kruha in soli, kneginji Olgi pa je izročila šopek cvetja. Gospo Šubašlčevo so spremljale gos'3 Mačkova, Šutejeva, Andresova, Smoljanova, Krbekova in Starčevičeva. Zvečer ob 8. uri je bil na Griču velik ognjemet. Najzanimivejša točka ognjemeta je bila projicirana podoba kneza namestnika Pavla. Pol ure pozneje je bila v Hrvatskem narodnem gledališču svečana predstava, na kateri se je izvajala dramska ilustracija Bukovčeve gledališke zavese ter opera Ivana Zajca »Zrin-ski«. o Vodnikova dražba obvešča ,da je naklada letošnjih knjig vsa pošla. Poslane zneske bo pisarna knjižila za leto 1940. Soboti in orožniški podnarednik g.Niko-la Cvetkovič v Gornji Radgoni. o Obsojan zaradi lažne ovadbe. Pred mariborskim okrožnim sorijčem je bil obsojen zaradi lažne ovadbe ekonom Jožef Laropl iz Ormoža na mesec dni zapora, pogojno za 5 let ter na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti, ker je .svoj čas v Ormožu lažno prijavil Marijo Roj sovo. o Bivšega narodnega poslanca g. Avgusta Lukačiča ie v Sokolskem domu pri Mali Nedelji doletela nesreča. Pri nekem delu v sokolskem domu je v temi stopil mimo stopnice ter tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. o Vcržejsk! most r veliki nevarnoR'1. Most pri Veržeju preko Mure je v veliki nevarnosti. Vsled močnega ledenega oklepa se je nagnil in je vsled tega omeicn promet preko njega. Preko mosta se lahko vozijo tovori le do 1 tone težine in še tedaj se ves most trese. Promet s Prekmurjem je zelo otežkočen. Mostu se skoraj vsak izogiba in -gre rajši preko ledu. o Propaganda za bojkot prod naprednemu časopisju. V farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni je ob praznil ih sledilo raz prižnice oznanilo, da bo domača duhovščina izvršila po ce'i fari blagoslovitev stanovanj ter obenem obiskala vse stanovalce zaradi popisa. Kakor pa se je sedaj izkazalo, se ob prilil i teh obiskov in popisov pri tržanih vru obenem tudi propaganda za bojkot naprednega časopisja m propaganda za katoliško časopisje. Kakšna bo nato šc propaganda na podeželju, si lahko mislimo. o Otroške košare. Ker bi nekateri radi kaj darovali za otroške košare in ne vedo naslova Unije, jim ga sporočamo — Unija za zaščito otrok v Ljubljani, Beethovnova ul. 14, štev. ček. rač. 13.882. o Mura zamrznila. V soboto je vsled pri. tiska mraza zamrznila Mura, kakor leta 1929, ko so ledene plošče porušile lesen most. Ledena plapt zamrznjene reke Mure je tako močna, da je možen celo prehod preko reke. Po gozdih je začelo pokati od mraza drevje, razen tega pa so po kleteh zmrznili ljudem pridell t živeža. o Tatvina v Rušah. Neznan tat se je splazil ponoči v stanovanje skladiščnika Rudolfa Muca ter mu odnesel za več sto dinarjev perila in oblek. zija Buček iz Laželože pri Laškem. c Napad. 28 letnega posestnikovega sina Franca Andrijevca iz Trnovca pri Rečici ob Savinji jo pred Delejevo gostilno napadel posestnik Alojz Žunter in ga i nožem zabodel v glavo in levo roko. Andrijevca so oddali v celjsko bolnišrizo. c Časopisje v Celju. V letu 1939 je izhajalo v Celju 9 časopisov in sicer: tediik ..Nova Doba", 14 dnevnik „Slovenski Hrat ljar“, mesečniki ,.Mladika", „Kn‘i'!evm glasnik", „Cerkev in dom", „Zagorski Zvonovi", „Gostilničarsl i Vestnik" m „Vcstnik Sokolske župe Gelje“ ter vsakega četrt leta „Celjska razstava". c Delite* petroleja v Celju. Prejeli smo: Mali trgovec je sploh brez petroleja In ga ne more nikjer dobiti, medtem ko ga nekateri večji trgovci v Celju že i najo ter ga odjemalcem milostno prodajajo po ‘/tl svojim favoritom pa ▼ neomejenih kocinah. Čudimo se takemu postopanju trgovcev, še bolj je pa čudno, da oblasti dopuščalo takšno delitev blaga. Vsak potrošnik naj prijavi oblastem onepa trgovca, ki še i ma petrolej, pa mu ga noče prodati v količini, II jo zahteva! Tudi ne sme trgovec od odjemalca zahtevati, da mora pole*? petroleja kupiti še kaj drugega. Prizadeti. Pflfi Si CenJ. naročnike proatmo, da opre-o zamude pri dostavljanju ,,Vcčernllia“. Razumljivo Je, da na* ue zadene nobena krivda, če prihajajo vlaki v Ptuj t zamudo. Ko bodo vlaki prihajali spel redno, bo ludt dostava pravočasna In brezhibna. Uprava „Večemlka“. p Kaj se bo storilo na banovinskih cestah ptujskega okraja. V proračunu okraj nega cestnega odbora je predvideno xa razširitev ceste Ptuj—Dobrava ter nadaljevanje 20.000 din; za valjanje banovinskih cest 50.000 din; za nadaljevanje del pri preložitvi ovinka pri Sv. Lovrencu na Dr. polju 25.000 din; za gradnjo Dravinjskega mosta pri Sv. Vidu 230.000 din ii za kanalizacijo v MajSpergu 30X100 din'. p »Sirote". V petek 19. jan. bo ob 20. slavnostna krstna predstava „Sirot“, ki jih je napisal književnik Anton Ingolič, profesor na ptujski gimnaziji. Repriza no ▼ nedeljo ob lO. uri m v torek op 17. urit Dejanje se vrši v ptujski okolici. če ni surovin, tudi kapital nič ne pomaga »Večemik« je že večkrat poročal o težkočah naše tekstilne industrije, ker ne more nabaviti dovoljne količine bombaža. Večina tkalnic je morala omejiti 48 urni delovni teden na 40, pa tudi na 36 umi delovni teden. Vsekakor so to žrtve za našo sorazmeroma mlado tekstilno industrijo, trpi pa pri tem tudi naše delavstvo. Če vemo, da živi v državi okoli 70.000 družin od tekstilne industrije, in da je v Sloveniji zaposlenih v tekstilni industriji 16.895 ljudi, potem vidimo, da je v interesu vse države, da se to vprašanje Čhnpreje in kolikor se le da zadovoljivo reši. Z omejitvijo tekstilne industrije bodo prav tako trpeli državni dohodki. Zadnje čase je bilo več sestankov, katerih so se udeležila oblastva, zbornice ter predstavniki tekstilne industrije. Danes ni več nobenega dvoma, da naSa tekstilna industrija ne more računati več na dobavo surovin iz klirinških držav. Tako odpadeta dosedanja dobavitelja Nemčija in Češkomoravski protektorat. Nemčija bi morala poslati 890.000 kg bombaža, vendar pa tega še do danes ni poslala. Italija bo sicer poslala bom* j nje mesece močno narastlo. To jesen in baž, kolikor ga mora po dogovorih, ven- zimo se je kupilo več blaga kakor prej- dar ga bo pošiljala postopoma in po zvi« | šnja leta. Skladišča v tovarnah so se močno izpraznila. Ker so dolgoročni plačilni pogoji po večini skrajšani in ker po večini trgovci več ne zahtevajo blaga na kredit, je razumljivo, da taajo tekstilne tovarne dovolj denarja. Vendar pa niti ti kapital! niso zadostni, da bi se lahko z njimi znova napolnila skladišča. Kajti cene surovin, prevoz in stroški za zavarovanje, a tudi mezde ter plače so se močno zvišale. Stvarno se kapital naše tekstilne industrije zaradi tega dnevno manjša. Zaradi tega je bila poslana ministrskemu predsedniku in vsem kompetentnim ministrom spomenica, kjer so vse te težkoče obrazložene In kjer se zahteva rešitev perečih vprašanj naše tekstilne industrije. Kako pa je bilo s turškim bombažem? žalibog se nade niso Izpolnile ter je pri* Slo čez mejo le nekoliko vagonov bombaža; kajti turške ob’asti ne izdajajo več dovoljenja za izvoz. Po zadnfem potresti pa moremo le manj zahtevati, da bi nas Turčija reševala s surovinami. šani ceni. Novi kontingenti pa bodo mo Čno omejeni. Te dni bo sicer Odšla v Italijo druga delegacija, da razčisti ta vprašanja, vendar je malo verjetno, da bo kaj dosegla; kajti italijanski industriji sami primanjkuje surovin. Zaradi tega so domače tkalnice odvisne do nadaljnjega od izdelkov naših predilnic. Število vretenc se je zvišalo zadnja leta na 230.000 ter se bo še zvišalo, vendar pa naše predilnice še zdaleka ne morejo kriti potreb tkalnic. Treba je upoštevati to, da predilnice sploh ne morejo izkoristiti polne kapacitete. Čeprav Je dala Narodna banka zadostno število deviz na razpolago, da bi se naše predilnice mogle oskrbeti s potrebnim bombažem, pa je na drugi strani prevoz bombaža iz Indije ter Turčije zaradi omejitve pomorskega prometa in zaradi stroge kontrole zahodnih velesil močno otežkočen. Vendar pa Je upati, da bo to vprašanje od stTani zahodnih velesil kmalu ugodno rešeno. Kupovanje tekstilnih tedelkov je zail- Mar&bor Socialni problem Teznep: veliko otroško zavetišče Svojčas smo poročali,.da je na Teznem, ki je pretežno delavsko naselje, socialni problem zelo pereča zadeva pobreške občine. .Mnogo socialnega gorja je videti v kočicah Spodnje Dobrave in dalje v ptujskem gozdu, kjer prebivajo delavske družine s številnimi otroki. Ker sta po navadi oče iu mati.zaposlena v tovarnah, so otroci prepuščeni samemu sebi in cesti. Zato je potrebno, da se za te reveže zavzamemo in zanje primerno poskrbimo. Tezenski otroci potrebujejo neko zavetišče, tople prostore, kjer se bodo pod nadzorstvom učili in igrali vse dotlej, da se ne bodo vrnili domov starši. Novoustanovljeni Rdeči križ na Teznem bo najbolje dokazal upravičenost in važnost obstoja, če se bo zavzel za raa-ic siromačke, ki morajo brez svoje krivde trpeti toliko socialnega zla. Skupno s šolo in tezenskimi dobrotniki naj ustano- vi otroško zavetišče, kjer bodo dobili si-romački vsaj skodelico toplega mleka in kos kruha. Dobre posledice tega plemenitega in človekoljubnega dela se bodo kmalu pokazale. Tezenske ceste ne bodo nič več polne pobalinov, ki so večkrat ljudem v nadlego. V bornih domovih ne bo več toliko bolezni, ker otroci ne bodo več prezebovali -zunaj na mrazu, saj. bodo imeli v' toplo zakurjenem zavetišču varno in prijetno zavetje pred hudo zimo. Rdeči križ se bo prav gotovo zavedel svoje naloge in dolžnosti do teh malih revežev, ki jih je za Božič sicer lepo obdaroval, sedaj pa jim naj priskrbi primemo zavetišče. Zborovanje mariborskih čebelarjev V Mariborskem dvoru jc bil včeraj dopoldne občni zbor podružnice Čebelarskega društva v Mariboru. Dobro obiskano zborovanje je vodil predsednik ČMižiuko, Vsa poročila Čre-pinka, Piišaverja, Živka in Močnika so pokazala marljivo delo naših čebelarjev, ki skrbijo zlasti za strokovno izo- brazbo. Zato je-mariborsko čebelarstvo zelo napredovalo in pokazalo vidne uspehe. Izvoljen je bil večinoma dosedanji odbor z g. Črepinkom na čelu. Uspelo zborovanje je zaključilo strokovno predavanje banov, čebelarskega referenta g. Okorna, ki je zbudilo veliko zanimanje in odobravanje. Vloga Slovanov v glasbi Pod tem naslovom je bilo v Ljudski univerzi predavanje zagrebškega skladatelja prof. An tuna D o b r o n i c a. Žal je bilo le slabo obiskano. Sploh bo treba temeljito spregovoriti o ignoriranju- tako zvane mariborske kulturne publike do prireditev na Ljudski univerzi. Vendar pa so bili tudi redki poslušalci predavatelju za izredno zanimiva, izvajanja od srca hvaležni. S predvajanjem gramofonskih plošč je »nal predavatelj tudi laikom približati •bl-stvene poteze raznih narodnih glasbenih posebnosti. Na primeru francoskega skladatelja Rameauja (»Kokoš«-)-nam je pred-očil francoski razumski realizem, na primeru Donizettijeve opere ->Lucia De La-mermoor« italijansko virtuoznost, ki sili v ospredje, posameznika, na Bachovi'fugi pa'nemško . kompliciranost, ki razkraja melodije. V-to ozračje so prinesli Slovani pravo revolucijo. Napram romansko germanski umetnosti forme so poudarjali umetnost , vsebine. Najizrazitejši predstavnik te smeri, ki sloni na slovanski senzibilnosti/ je »diletant« Musorgski, čigar arijo iž »Borisa Godunova« v Ša-liapinovi interpretaciji smo slišali. Tu stopa dramska resnica nezasenčeno od raznih- virtuoznosti v ospredje. Nekako sintezo zapada in vzhoda je videti v čeških komponistih Smetani in Dvoraku: Pri nas, skušajo pod Dobroničevim vodstvom forsirati slovansko smer glasbe v Zagrebu. OKLAL GA JE, KER MU JE DAL PITI •V Celestrini pri Košakih je prišel včeraj popoldne na dom 451et1nega posestnika Štefana Gornika viničarjev sin Pa-vaiee. Gornik mu je prinesel pijače in Pavalec se je počasi opil. Znenada pa je začel brez vsakega pravega vzroka razsajati. Potegnil je nož ter dvakrat zabodel v hrbet posestnika Gornika. Težko ranjenega.posestnika, ki ima načeta tudi pljuča, so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je resno. SUMLJIVA SMRT DOJENČKA Tev dni sta odšla zakonca V. iz .Gosposvetske ulice na Pobrežju k teti v Počehovo.na.obisk. Doma sta pustila mesec jdni starega otroka 'v košari in s cuc-!om. Vrata 'sta zaklenila in ključe izro-Čila':hišui gospodinji, katera je obljubila, da bo skrbela za otroka. Ko je drugo ju-iro prišla gospodinja v sobo, v je našla otroka .mrtvega. Otrok je-umrl najbrže /aradi zapuščenosti in včlfkesra ’ mraza. I I i Odrejen je bil sodni ogled nesrečnega dojenčka, ki je zaradi brezobzirnosti na tragičen način zaključit svoje jedva započe-to življenje. ROPARSKI NAPAD V KAMNIŠKI GRABI Ko se je ponoči vračal posestniški sin Hinko Šerbinek po Kamniški grabi domov, so ga napadli trije roparji ter ga s samokresom prisilili, da jim je izročil (700 din gotovine. Za roparji ni nobene-?.?, i-kdu. DVA VLOMA Trgovka Lipufck Marija iz Sadne u!l;c2, je, prijavila policiji, da je neznani berač vlomil v njeno jedilno shrambo in ukradel razno posodo tar jedila. Drug vlom je bil v pisarni Združenja mlinarjev i.i žagarjev Ob jarku 6. Vlomilec j c ukradel iz pisalne mize razne listine in poslovno knjigo. in Iz državne službe. Upokojeni so učiteljica prve ženske meščanske Sole v Mariboru Marija Serajnikova ter pošlr.i inšpektorji Vincenc Ločici i\\ Matko Kumar, Josip Savrif, Andrej Doljak in Karl Kumar v Mariboru. m Prelep v kaznilnici pred sodiičem. Februarja lani je prišlo do prerekanja rred kaznjenci na dvorišču mariborske, kaznilnice na Pobrežju. 01) tej prUki je 29 letni kaznjenec Štefan Novak, doma iz Stefanovcev, prerezal z rezilom skobeljnika kaznjencu Francu Firbasu. večjo žilo na licu, da mu je lice začasno ohromelo. Novak je bil obsojen v odsotnosti na 3 meseče strogega zapora. m Kronika zimskih nesreč. Po nesreči je spodrsnilo, ko je stopil s sani, 37 letnemu ključavničarskemu mojstru Francu Jelenu iz Tezna. Jelen -je padel ter si zlomil nogo .— Pri sankanju si je zlomila nogo 11 letna hči cestnega delavca Ljudmila Sternova iz Koroške ceste. — Pri prevažanju hlodov je spodrsnilo vozniku Francu Janežiču iz Šmartnega, na Pohorju, da je padel v kotanjo ter si zlomil nogo. — Poleg tega se prišli.... tekom včerajšnjega in današnjega dne v. mariborsko bolniši i;o še. štirje poškodovanci kot-žrtve poledice in sankanja. . ' m Ljudska univerza V StVdeneih. V četrtek predava profesor g. -Franjo Baš o temi .,Maribor včeraj, danes in juti i 'Tedenske slike. m Francoski krožek. Konverzacijski tečaj gospe G. D. Akaro bo ob torkih od 19.-20. v čitalnici. Pni. sestanek v torek 16. januarja. m NameŠčeuske legitimacije. Orl, ki so na popisovalnem oddelku mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6 naročili nameščenske legitimacije (nc poslovne) se pozivajo, da jih najkasneje do 20. t. m, dvignejo istotam. ■ • , m Avto je povozil v Košakih 28 letnega tkalca Mirka Želja iz Peker,............... m Aretirani vlomilec. Policija je prijela 35 letnega Bajka Šviglja . iz Ljubljane, ker je nedavno vlomil* na : pddstrešjf* Ivana Merčuna Ob jarku 6 ter ukradel mnogo obleke in perila. m Izginila je neznanokam ključavničarjeva žena Kristina S. in zapustila 5 malih otrok. Za njo manjka, vsaka sled. m Vlomilce je prepotiti upokojSm poštni sekretar Anton Kus iz Vilsouove ulice 25. Trije potepuhi so neznanokam pobegnili. m Društvo gluhonemih v Mariboru je tudi priredilo božičnico za 70 gluhonemih iz Maribora, Celja in Ljubljane. Vsi gluhonemi so bili lepo ■ pogoščeni in obdarovani z lepimi božičnimi darili. Društvo ima tudi namen š pomočjo dobrotnikov ustanoviti dom gluhonemih v Mariboru. * Naročniki Vodnikove družbe d. ijnite Vodnikove knjige za ieto 1940 v knjlgarLi in papirnici Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13. * Te dni je prejel psihografolog F. T« Karmah, ki se mudi v Mariboru p. i „Za-morcu“ več zahval s,strani svojih prijateljev za pomoč, ki jim jo je nudil v raznih življenjskih vprašanj .1. celo tudi pri loteriji. Obiska, i so ga ljudje, ki jim je dal nasvete že pred leti in so v tem času lahko temeljito spoznali, s kolikš; i n pridom so jih mogli izkoihtiti. H Karmahu pa prihajajo tudi' vedno novi prijatelji in prijateljice, da bo svoje bivanje v Maiijoru moral najbrže- celo podaljšati. * OBRTNIŠKI PLES 27. I. NARODNI DOM * Svetosavska proslava v soboto, 27. t. m. Sodelujejo pevski zbor „Jadran-Nanos“, operni pevec g. ManoŠevski, violončelist g. Bajde, ravnatelj Glasbene Matice, pianist g. dr. Klasinc in vojaški orkester. * Pekovski pomočniki priredijo 20. januarja zvečer v Narodnem domu veselico s sodelovanjem pekovskega pevskega zbora. Vabljeni! m Nočna lekarniška služba (od 13. do vključno 19. t m.) Lekarna pri Zamorcu. Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13. Kino * Grajski kino. ' Danes veliki letalski film o zračnih junakih „JekIena armada" Film, kateri navduši/ mladino. ® Kino Union. Od danes „Hijene New Vorka", zelo zanimiv in napet gangsterski velefilm * Esplanade-kind. '.,B el Ami“, najsijajnejše delo Willy boršta, polno : veselja, romantike, šarma, po romanu Guy de Maupassant-a. Mariborsko gledaliSie Torek, 16. jan., ob 20.: „Konto X1'.' Bed B. ‘ STeda, 17. jan., ob 20.: Koncert Glasbene malice. Bed A. Četrtek, 1& jan.: Zaprto. , . - Več točnosti pri obisku' gieda'nčat Gledališka uprava ponavlja svojo prošnjo za pravočasno prihajanje k predstavam. 'To je v lastnem interesu zamudnikov -samih, da ne izgube začetka predstave, zahteva pa to tudi obzirnost napram ostalim. Gozdarska šola je Sloveniji nujno potrebna . že včeraj smo poročali v pomembnem jubijeju nižje državne gozdarske ’ šole v Mariboru, ki letos že deseto leto opravlja za naše gozdno gospodarstvo zelo važno nalogo, Potreba po ustanovitvi gozdarske šole .tf Sloveniji je bila v vseh povojnih letih zelo velika. Leta 1£19. je Podravska podružnica slovenskega gozdarskega društva javno načela akcijo za ustanovitev slovenske gozdarske šole. Led je bil prebit in zahteva po tej ustanovi se je vsako leto ponavljala. Tako je leta 1924. ustanovila podružnica Jugoslovanskega gumarskega združenja v Ljubljani poseben odsek za ustanovitev gozdarske šole. Sobota Upravičeno zahtevo so upoštevale tud državne oblasti, ki so v proračunu za leto 1929-30. zagotovile ustanovitev gozdarske šole v Mariboru. Nižja državna gozdarska šola je bila otvorjena 15. januarja 1931. Prvo slovensko gozdarsko šolo je organiziral in otvo-rll njen prvi in sedanji zaslužni ravnatelj g. Inž. Zmago Zierenfeid, ki je z na-stavn.kom g. Josipom Vodopivcem začel strokovno vzgajati prvih 21 gojencev. Tiho je pričela gospodarsko važno delo mariborska gozdarska šola in v skromnosti si je nizala uspeli za uspehom v venec zaslug, ki jih ima ta zavod na polju našega gozdarstva. . Na zavodu sta enoletna in dvoletna šola. Namen gozdarske šole je izobraževati teoretsko in praktično mlade kmetske moči, da lahko uspešno nadzorujejo svoje in tuje kmetsko in gozdno gospodarstvo, poleg tega pa tudi pripravljati s teoretsko in praktično vzgojo gozdarje in logarje za državno službo. V enoletno šolo morejo vstopiti tisti, ki so dokončali osnovno šolo, v dvoletno pa tisti, ki imajo pred-izobrazbo enakovredno najmanj dvema razredoma gimnazije ali trem razredom meščanske šole. Redno se sprejema do 20 gojencev, ki živijo v šolskem 'internatu. Učna načrta sta sestavljena primerno potrebam gozdarsko-telmiškega osebja, izobrazbi gojencev in možnostim intenzivnejšega . poučevanja in učenja v internatu. Po uspešni končani šoli polagajo gojenci pred izpraševalno komisijo pismeni in ustmeni teoretski m-terenski izpit.. Organizacijski načrt 'predvideva za absolvente enoletne šole pri vstopu v državno službo čin žvaničnika, za absolvente dvoletne šole-pa čin uradniškega pripravnika X. skupine. Gozdarska šola v Mariboru je imela v začetku zelo težek položaj. Morala se je boriti z velikimi težavami, ki so bile včaT sih skoraj nepremostljive. Bilo je tudi premalo učnih moči. V jeseni leta 1931. je bil dodeljen še inž. Stanko S o t o š e k. 27. L 1940 Sredi dela je doletel mariborsko gozdarsko šolo ministrski _ odlok, da se morata nižja gozdarska šola v Mariboru in logar ska šola v Sarajevu ukiniti. Likvidacijo šole v Mariboru so za eno leto odložili, ker gojenci prvega ražreda ^dvoletne šole še niso končali študija. V najhujšem času pa je šoli priskočila na pomoč banovina; ki je prevzela vse stroške za vzdrževanje šole, za internat , in za osebje. Leta 1937. je bila ukinjena dvoletna šola, enoletna pa je stalno v nevarnosti, ker ji vsako leto grozijo z ukinitvijo. Uspehi na gozdarski šolj v Mariboru so bili prav lepi. IzvenšoiSkO delovanje je bilo zaradi preobremenjenosti osebja zelo ovirano. Prj popularizaciji gozdarstva je šola sodelovala z lastno' razstavo leta 1922., pri potujoči kmetijski razstavi in na raznih razstavah v Mariboru ter drugih slovenskih mestih. Učno osebje pa si je pridobilo mnogo zaslug za slovensko gozdarstvo z raznimi, strokovnimi razpra vami in poljudnimi, članki v revijah m oa-1 sopisih. Posebno se v tem odlikuje inž. Stanko S o-t o š e k, ki uspešno urejuje »Gozdarski vestnik«, piše v razne strokovne revije in s predavanji širi smisel za umno gozdarstvo med našimi kmetskimi gospodarji. Organizacijski načrt nižje državne gozdarske šole v Mariboru predvideva tudi zaposlitev gojencev, ker je namen šole izobraževati, kmetske' moči, ki bodo ostale na domačem gozdnem gospodarstvu in pomožno gozdarsko osebje za državne, samoupravne in zasebne gozdove-in lesna podjetja. Vsako leto daje ta. zavod 15 do 20 strokovno usposobljenih gozdarjev. Doslej je iz državne nižje gozdarske šole v Mariboru izšlo 167 absolventov, od katerih je velika večina že zaposlena. Zadnji letnik dvoletne gozdarske šole je bil leta 1936-37. Zaradi splošne koristi bi bilo potrebno, dvoletno gozdarsko šolo v Mariboru zopet obnoviti, V kolikor tega ne dovoljujejo uzakoniti predpisi, bi 1 ? ? bilo treba te spremeniti. Zadnja leta je skoraj polovica absolventov iz drugih banovin, kar je velike koristi tako za Maribor, kakor za absolvente same. Zelo, zanimiva so tndi vsakoletna *>Iz-vestja«, ki jih. izdaja ravnateljstvo mariborske gozdarske šole v redakciji g. m ž. Zmago Z i e r e n f e I da. V njih je zelo mnogo zanimivega in za naše gozdarstvo važnega gradiva. Podrobni ^ statističrti pregledi so plod skrbnega proučevanja' našega celotnega gozdarskega in' lesnega gospodarstva. Omeniti je treba tudi »Kroniko«, ki jo je za petletnico nižje državne gozdarske šole v Mariboru napisal profesor te šole g. inž. Štanko Sotošek v »gumarskem listu« 1936 in .ki je izšla tudi v.posebnem odtisu. Zan mlvesti čem je tragedija slovanskega razvoja Evropo lahko razdelimo na dva dela. na slovansko in neslovansko. Neslovanska Evropa je v odnošajih do Slovanov podobna ostarelemu patriciju, ki je navajen, da so mu Slovani bili sluge in sužnji, nižja rasa, svet Azijatov, nekaj manj vrednega od ostale Evrope. Na drugi strani je slovanska Evropa, mlada in močna, ki se že več stoletij prebuja iz letargičnega spanja in terja svojo obliko življenja. Ti dve Evropi sta stalno, že tri stoletja v boju za prevlado. Medtem ko je slovanska Evropa v primeri s poedinimi neslovanskimi vel kimi evropskimi narodi številnejša, močnejša po prirodni življenjski sili in kompaktnejša po naselitvi, je neslovanska Evropa nasičena z rafiniranej- šimi in bolje izkušenimi političnimi metodami, z večjo materialno civilizacijsko, vendar ne duhovno kulturo. Ko bi morali Slovani v zadnji svetovni vojni izvojevati svojo največjo zmago — prva je bila poraz Napoleona, — jim je neslovanska Evropa navrgla bacil boljševizma, ki je uničil slovansko ideologijo in odtrgal največji slovanski narod Ruse iz okvira slovanskega bratstva. V plombiranih vagonih So prepeljali boljševiške vodje iz Švice skozi ozemlje centralnih sil. Komunistične vodje so podpirali neslovanski elementi. Ako bi ne bilo tega in bi se slovanske države iznebile večne nesloge ter znašle v skupni zvezni državi, bi ne bilo usodnih posledic zanje. Koliko skavtov Je na svetu Po najnovejših statistikah šteje mednarodna skavtska organizacija danes Okoli 3,300.000 članov. Organizacija, ki trna svoj sedež v Londonu in katere vrhovni poglavar je lord Baden-Powell, obsega vsega skupaj 56 zvez v 48 državah. Najbolj je skavtizem razvit v Angliji, Franciji in Ameriki, sploh po vseh demokratskih deželah. Nemčija ni nikoli pripadala svetovni skavtski zvezi. Italija pa je tudi izstopila iz nje že leta 1926. Avstrijska skavtska zveza ie bila po priključitvi Avstrije k Nemčiji 1. 1938 razpuščena, češka še obstaja, vendar je spremenila svoje ime v »Skavtska zveza Bohemia-Moravia«. Kako stuji trenutno s skavtizmom ia Poljskem, kjer je imel poprej močne postojanke, ni znano. Iz neznanih razlogov je v zadnjem času ustavljeno delovanje skavtskih zvez v Romuniji in v državi Panama. Zato pa je Kitajska začela z organizacijo skavtov in sicer takoj s 315.000 člani. V naši državi Jugoslaviji je skavtizem, ki se je poprej lepo razvijal in štel že nad 8000 članov, v zadnjih treh letih prišel malo v zastoj, zlasti vsled nekaterih ukrepov prosvetnega oblastva, ki so imele sicer dobro namero, a so praktično zelo zavirale skavtsko delo med srednješolsko mladino. Vendar je v novejšem času onažati spet živahnejše delovanje skavtskih edinic, zlasti v Sloveniji. Po statistiki predlanskega leta je štela Dravska skavtska župa 1096 članov m Članic. Medtem pa je članstvo spet porastlo. Danes obsega skavtizem v Sloveniji 15 stegov (v Liubliani trite), 5 roverskih klubov in več drugih edinic. Subotičan • general sovjetske vojske ? Med svetovno vojno je izginil straž-mojster domobranskega polka iz Subotice Kristijan Nelič. Boril se je v Galiciji in ko ni bilo o njem nobenega glasu, se je žena trudila zaman, da bi zvedela o njegovi usodi. Končno se je vdala v misel, da je mož padel ali pa v ruskem ujetništvu umrl. Minile dni je pa 261etni sin pogrešanega frontnika, Ilija Nelič. ki ima v Subotici ' majhr.o trgovinico, poslušal radio poročila. Naenkrat je čul, da je prišel v finsko ujetništvo ruski general Nelič. Kasneje so to poročilo demantirali in dodali, da se 'je general Nelič podal iz Moskve s političnimi komisarji GPU na fronto ž nalogo, da preišče vzroke dotedanjih porazov. Ilija Nelič je prepričan, da sovjetski general ni nihče drug kakor njegov izginuli oče. Zavezniški načrt o pomoči Finski V rimskih političnih krogih je zbudilo veliko iznenadenje pisanje vojaškega strokovnjaka v »Tempsu«, kjer razpravlja o možnosti oborožene pomoči Fincem na način, da bi Anglija m Francija izkr- cali v Petsamu svoje čete, zavezniško bro dovje naj bi pa podvzelo akcijo skoz Dardanele in črno morje k Odesi. Dopisnik rimskega »Regime fascista« meni, d3 je to pisanje le bolj zastrašitev sovjetov, čakali smo, da bo Rusija vrgla s sebe žig boljševiške revolucije in se vrnita na pot francoske revolucije ter izvedla razumno slovansko politiko. Toda preden je nastopila ta evolucija, je povedla Evropa proti Slovanom križarsko vojno. V kratki dobi smo doživeli razpad dveh slovanskih držav. Ta križarska vojna še ni končana, nje namen je, razkosati Slovane na majhne državice, ki bi bile brez vidne vloge v zgodovini sveta. Boljševizem je s stališča slovanske nacionalne ideje največji rušilec slovanske moči, bil je orožje neslovanske Evrope proti zedinjenim Slovanom, zato ga moramo odbijati in iskati pota k sodelovanju na zdravi soc'a!ni podlagi vseh slovanskih narodov, piše v »Danu« Sava Davidovič-Zeremski. kakor pa realna zamisel. Po drugi verziji naj bi angleško-francoske čete sodelovale v bojih pri Karelijski morski ožini, kamor bi poslali samo Francozov 100.000. Francoski generalni štab da hoče s tem začeti pravo vojno izven Maginotove črte na kraju, kjer bi se pokazal' za zaveznike večji efekt. PADEL JE SVETOVNI PRVAK NA LEDU, VASENIUS V finsko-ruski vojni je padel svetovni prvak na ledu Birger Vasenius, dostojen naslednik svojega prednika Claasa Thun-berga. Kot poročnik je poveljeval oddelku na fronti Karelijske morske ožine. Znameniti tekač Nurmi služi kot poročnik I' Ija Petra 1. v Beogradu 1. 1904. Kot profesor je vzgojil celo vrsto pomembnih umetnikov, katerim je bil najboljši kažipot v svet umetniškega ustvarjanja, kar mu je omogočalo zlasti njegovo izredno obsežno znanje. Z njim je izgubila Hrvat-ska, pa tudi vsa Jugoslavija umetnika, katerega dela bodo ohranila trajno vrednost. "r- k. »Jugoslavija v sliki«. Ravnatelj zagrebške umetniške akademije, akad. slikar Tomislav Križman pripravlja že štiri leta grafične mape jugoslovanskih krajev, posebno zgodovinsko in arhitektonsko zanimivih zgradb ter narodnih običajev. Delo je razdelil na štiri mape, od katerih obsega vsaka 60 listov v ba-krotisku in 30 strani teksta. V Državni tiskarni v Beogradu sta izšli doslej prvi dve mapi »Jadran« ter »Bosna in Hercegovina«, sedaj se tiska tretja, »Vzhodna Jugoslavija«, na vrsto pa pride še četrta, »Hrvatska in Slovenija«. Slike v formatu 33:48 cm so reproducirane _ na kartonu in združene v mapi, vezani v domače platno z zlatim napisom. Pobudo za te mape je dal Križmanu še pokojni kralj Aleksander. k. Razstava Antuna Motike v Zagreba. V nedeljo je bila odprta v Zagrebu v Ulrichovem salonu kolektivna razstava brvatskega akad. slikarja Antuna Motike, po rodu Istrana, sedaj profesorja v Mostarju. Razstavil je okoli 60 del, akvarelov, olj, gvašev in risb, večinoma motivov iz Hercegovine in Dalmacije. V Pazinu in na Sušaku, kjer je študiral gimnazijo, mu je bil učitelj risanja naš slovenski slikar prof. Saša Šantl, ki mu je tudi omogočil odhod na akademijo. Soort Zapostavljanje smučarjev iz MZSP-e Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki Se niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca. Cim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEČERNIKA«. goslavija, računa pa se tudi s pristopom Italije, Nemčije in Protektorata. V tekmovanju bodo tudi B reprezentance omenjenih držav. Tekmovanje se bo začelo že letos poleti. Mednarodni tajnik VNZ je zaključil revanžno tekmo z Madžari za 29. september v Budimpešti. s. 1SSK (zimsko športni odsek) ima sejo jutri, ob V219. v novih prostorih na Aleksandrovi cesti 3. s SK Rapid bo vložil protest proti sklepu u. o. SNZ, s katerim se razveljavlja že verificirana nogometna tekma Mura— Rapid, ki se je odigrala lani 29. oktobra v Murski Soboti. s Na rednem letnem občnem zboru HNZ je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z dr. Kraljevičem na čelu. Sprejet je bil skep o ustanovitvi nove podzveze v Sušaku. s. V Zagrebu je bil občni zbor plavalnih klubov, ki je potekal v jako prijateljskem in pomirljivem vzdušju. Srbski klubi niso bili zastopani. Resolucija z zahtevami slovenskih klubov je skoro v celoti prodrla. Mariborski plavalni klub je prejel podporo 1000.— din. s Ferencvaros je na povratku iz Turčije premagal Žaka (Sombor) s 13 :0 (6 :0). Zadnjo tekmo bo odigral v Petrovgradu. Smučarska poročila („Putnik“, Maribor, 16. jan.) Mozirska koča na Golteh: —11 C, jasno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 40 cm. Celiska koča: —9 C, sončno, mimo, 20 cm pršiča. Logarska dolina (Sestre Logar): —19 C, jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 25 cm. Koča pod Kopo: —8 C, jasno, vetrovno, 20 cm pršiča. Sv. Trije kralji: —4 C, debela megla, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 10 cm, sankališče ugodno, snežne razmere na cesti ugodne . Sv. Lovrenc na Pohorju: —9 C, želo oblačno, mimo, 8 cm pršiča na podlagi 12 cm. Ribnica na Pohorju: —6 C, pooblačeno, mirno, 14 cm pršiča na podlagi 12 cm. Kollje — Rimski vrelec: —10 C, poobla-čeno, mirno, 10 cm pršiča, snežne razmere na cesti zelo dobre. Peca: ~5 C, jasno, mimo, 30 cm pršiča na podlagi 50 cm. Sokolstvo OBČNI ZBOR SOKOLA PRAGERSKO Sokolsko društvo Pragersko je imelo redni občni zbor, ki ga je vodil starosta' Božič Roman. V kratkih besedah je orisal vse težkoče pragerskega društva. Po nagovoru so sledila poročila funkcionarjev, nato pa volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: za starosto Lur-šak Alojz, podstarosta Vodeb Jože, tajnik Velikonja Vojko, načelnik Preuer Alojz, podnačelnik Podgoršek Franjo in Vindiš Karl, načelnica Vršič Štefka, pod-načelnica Bizjak Dragica, blagajnik Perci Anton, prosvetar Pavlin Emerik, gospodar Vindiš Viljem, matrikar Božič Romati in knjižničarka Senekovič Anica. V odboru so še: Senekovič Feliks, Lužnik Franc, Barbič Anton, Ileršič Janez in Sla-, vinec Ana. 1. Turki se zavedajo važnosti telovadbe. Turška je odredila na osnovirh šolah vsak dan po pol ure telovadbe pred začetkom pouka. Na srednjih šolah telovadijo tedensko dve uri. Turške oblasti razmišljajo, kako naj urede obvezno telesno vzgojo tudi na visokih šolah. V ta namen študirajo bodoči telovadni učitelji tudi Tvršev sokolski telovadni sistem. Ne pozabi naročnine! MALI OGLASI CENE MA11M OGLASOM: V malih oslasib »*ane vsaka beseda 50 ctaf nalmaolia oristulbina ta te ozlase le din S— Drižbe orekllci dooisovanja lo žeultovaolskl oglasi din t.— oo besedi NalmanHSI znesek la te oslase le din 10.— Debelo tiskane besede se raiunalo dvolno Oelasnl lavefc aa enkratno oblavo tnaSa din 2— Znesek za tnale osiase se olaSole tako) orl naročilu oziroma ta le vposlatl » oismn sknoat t naročilom ali oa oo ooitnl ooloinlct na čekovni raCnn it 11.409. Za vse oismene odeevot« elede malih oclasov se mora orlložltl znamka za 3 din Razno Naši smuški alpinisti Praček, Heim, Žnidar, žvan, Mrak, Lukane, Koblar in Voller so odpotovali na 10-dnevni trening v Cortino d Ampezzo v Italiji. Italijani nudijo našim smučarjem vse mogoče ugodnosti in popuste. V mariborskih smučarskih krogih je vzbudila precej pozornosti okoliščina, da »ni bil pozvan na pot niti eden izmed tekmovalcev klubov MZSP, ki so pokazali na lanskem prvenstvu v alpski kombinaciji v Ribnici na Pohorju uspehe, ki jih k sodelovanju na takem treningu prav gotovo upravičujejo. Zakaj bi se tudi našim smučarjem, ki jim ne primanjkuje niti sposobnosti niti ambicije, ne dala prilika za trening na mednarodnem terenu. Tudi smuškemu športu v MZSP naj se nudijo iste prilike za razvoj kakor drugod. MARIBORČANI NA DRŽAVNEM PRVEN-STVU V KLASIČNI KOMBINACIJI Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Bohinju letošnje državno prvenstvo_ v klasični kombi-naciji, ki se ga bodo udeležili tudi 4 Mariborčani: podzvezin prvak Fanedl, Šubic, Legvart (vsi člani ISSK Maribora) ter Krajnčič, član SK Železničarja. DVOJNO SREČANJE PSK IN VSD Maribor. Pekovski šport, klub in Varaždinsko soortno društvo .sta zaključila dvoj. no srečanje svojih boksarjev. Prvi izmed obeh prijateljskih dvobojev bo v nedeljo 21. t. m., v Varaždinu. Za vsak klub bo’ nastopilo po 5 boksarjev. PSK bodo zastopali Ipavec v težki kategoriji, Štrukelj v srednji, Blas mesto blesiranega Švajgerja v vvelter, Senekovič v bantam in MigUč v peresni teži. Za nedeljsko gostovanje vlada v atletskih krogih veliko zanimanje, posebno radi revanžnega nastopa ki bo 10. februarja v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke. KONFERENCA SREDNJEEVROPSKEGA NOGOMETA V Budimpešti je bila nogometna konferenca predstavnikov nogometnih zvez Italije, Jugoslavije, Nemčije, Romunije, Švice, Madžarske in Češkega protektorata. Sklenjeno je bilo, da naj vse zveze do 15. februarja predložijo svoje mišljenje glede SE pokala, nakar se lx> o tem ponovno sklepalo. Za podonavski pokal bodo za enkrat igrale Romunija, Madžarska in Ju- OOSTILNA TRIGLAV Prvovrstna, samo sortirana vina iz Slovenskih in Ljutomerskih goric, izvrš na meščanska kuhinja. Se priporoča A. E. Lisjak, gostilna »Triglav«, Glavni trg 3. 13350-1 NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem delavca ali nameščenca. Kneza Koclja 24-1., vrata 4 13459-5 Posest POSESTVO primerno za upokojenca, naprodaj v Zagradu. Vprašati pri Fricu Confidenti. Cehe, Razlagova ul. 3-a, Pokojninski zavod. 13648-* Prodani Stanovanje išie TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami, v novi hiši, s plinom iščemo. Takoj ali najkasneje s 1. majem. Ponudbe pod »Nova hiša« na ogl. odd. »Večernika«. 13642-6 Sobo odda VEČJO SONČNO SOBO s štedilnikom oddam. Pobrežje, Nasipna ul. 80 (nasproti tovarne). 13643-7 JABOLKA različne sorte prodajam- Mlinska ul. 10, od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Poslušite dokler so na zalogi. 13626-4 IZBOREN AJDOV IN CVETLIČNI MED po din 15.— za kg, Pfi X , jem odjemu popust, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta 12. 13650-4 Sfanovame STANOVANJE soba in kuhinja, oddam s 1. ali 15. februarjem. Studenci, Kralj Matjaževa 29. 13647-5 OPREMLJENO SOBO oddam takoj. Slovenska 20, v trgovini. . 13649-7 Sobo Išie \ SOBO z dvema posteljama iščem. Ponudbe pod »Številka 14« na ogl. odd. »Večernika*. 13646-8 PRIDNO DEKLE za vse iščem za čez dan v gostilno. Naslov v ogl odd »Večernika«. 13641-9 OPREMLJENO SOBO za 2 osebi v bližini Maistrove ulice iščem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mirna«. 13652-8 Slutoo dobi SAMOSTOJNO KUHARICO ki opravlja tudi vsa hišna dela, sprejmem s 1. februarjem. V poštev pridejo samo mlajše moči. Naslov: Heričko Pavel, pisarna. Maribor. Knc za Koclja ul. 6. 13640-9 MOŠKEGA za nočno službo sorejme prenočišče Plauc. 13645-9 Slutbo Išie tmmmmmmmmmammm KUHARICA išče službo k dvema osebama. Naslov v ogl. odd. »Večernika«;______13631-10 SLUŽBO HIŠNIKA oskrbnika ali trgovskega sluge iščem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13632-10 VRTNARICA in hišna pomočnica želi spremeniti službo na dobro in stalno mesto v Mariboru. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Vrtnarica«. 13651-10 Zgubljeno IZGUBIL SE JE zlat prs an od Cvetlične ulice do frančiškanske cerkve. Naj ditelj naj ga odda v uoravi »Večernika«. 13644-U Popis* KATERA GOSPODIČNA ali vdova bi bila vohna deliti srečo s 30-letnim trgovcem. Dota zaželena, vendar ni pogoj. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Večernika« pod šl.ro »Diskrecija«. 13657-12 lz